SVOBODNA SLOVENIJA
Año (Leto) XVIII (13) Štev. (No.) 26
BOGATA DEDIŠČINA
V Mendozi je 20. t. m. umrl v 80 letu starosti Marko. Bajuk, profesor, pevovodja, skladatelj, vzgojitelj, organizator itd. Bil je eden najbogatejših slovenskih izseljencev. Posedoval je tolikšno bogastvo, da je obsežnost njegove dediščine neprecenljiva.
Teh besed ne bodo razumeli tisti, ki merijo bogastvo po velikosti in udobju stanovanja, avtomobilu, naloženem kapitalu in zunanjem blesku. Še manj pa bodo razumeli tisti, ki samo kopičijo materialne dobrine in nič ne dajejo nikomur. Marko Bajuk je vse življenje svoje bogastvo razdajal, osrečeval z njim druge in -.jih dvigal k lepemu in dobremu.
Šest desetletij svojega življenja je žrtvoval javnemu delu, prežet neizmerne ljubezni do slovenstva, do slovenske pesmi, do slovenske mladine, slovenskega človeka in do slovenske zemlje. Take in tolikšne ljubezni, da ni poznala meja v požrtvovalnosti,, delu, navdušenju, ustvarjanju.
Genij Janeza Evangelista Kreka je delu njegovih velikih sodobnikov in njihovih učencev kazal pot do uspeha. In to tolikšnega, da se je naš slovenski narod nele brez tuje pomoči, ampak celo ob doslednem nasprotovanju mogočnih tujcev z lastno silo pognal iz položaja omalovaževanih tlačanov med najbolj kulturne narode. Kdor tega ne more razumeti, naj se poglobi v Bajukovo osebnost, njegovo življenje in v njegovo delo v domovini in bo razvoj slovenskega naroda v onih desetletjih doumel. Skrivnost teh uspehov je v načinu dela, kakor so ga vršili Marko Bajuk in njegovi vrstniki.
Emigracija je podobna rentgenskim žarkom. Pokaže duhovno bogastvo ali revščino posameznika, njegovo sposobnost alj nesposobnost. Odkrije pa tudi nagibe, ki so posameznika vodili k javnemu delu v d'omovini. Pokaže jih v vsej jasnosti, če so bili dobri ali ne.
Če je bil Marko Bajuk v domovini velik in močna osebnost je zrastel še bolj v begunstvu in izseljenstvu. Vsi tisti, ki so bili na Koroškem v taborišču, se bodo spomnili, kako je tedaj 63-letni profesor z mladeniško silo junaško stopil v begunsko življenje. Ni toži] o težavah, ni govoril o preteklosti, šel je na delo: Organiziral je šolstvo, gimnazijo in v tistih razmerah premagoval ovire, pred katerimi bi marsikdo omagal. Ostal je borben in kadar je bil prepričan, d'a ima prav, ali da brani koristi svojih dijakov, je ostal neuklonljiv. Njegov ugled je tako zrastel, da je avstrijska univerza priznavala maturitetna spričevala, na katerih je bil Bajukov podpis.
66 let je imel, ko je prišel v izseljenstvo v Argentino. V Ameriko. V zemljo in okolje, kjer imajo veljavo predvsem materialne dobrine. Čim več jih imaš, tem bolj te cenijo. Spoštovanje osebe in njenih duhovnih dobrin je drugotnega pomena. To okolje je bilo za marsikaterega idealista pretrdo, prekruto, ali ga je zlomilo, ali pognalo v* brezbrižnost. Marko Bajuk tudi na tem htTdem klancu svoje življenjske poti ni niti za trenutek obstal ali počival. Nikjer ni govoril, kaj je bil, ni se skliceval na svojo preteklost v domovini, na svoj položaj in tožil o letih, ki jih je imel. V Ameriki je treba najprej živeti. Prijel je za ročno delo. Nato smo dobili v Mendozi Društvo Slovencev, pevski zbor, prosvetne večere; razgibano življenje; mendoško slovensko skupnost. Nikjer ni manjkalo Bajuka. Vojaško discipliniran, možato odločen, poln idealizma in za mnoge pe-razumljivega optimizma. Vse to je vezala ljubezen do slovenske pesmi, , do slovenske mladine, do slovenskega človeka in vera v slovensko bodočnost.
Če danes mendoške cerkvene in svetne oblasti gledajo Slovence s spoštovanjem in imajo o Slovencih lepo mnenje, če so tolikokrat občudovali Argentinci in druge narodnosti slovensko pesem in jo spoznavali, je bilo to v veliki meri delo Marka Bajuka.
Marko Bajuk je pokazal, da sta idealizem, ljubezen in globoka preprosta vera močnejši, kakor materializem z vsem], svojimi varljivimi ali praznimi udobnostmi. Bil je bogat med milijonarji — siromaki.
Kadar umrjejo bogati ljudje, pripade dediščina dedičem. Če se tj ne javijo, jo vzame v varstvo javna uprava
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES.
29. junija (junio) 1981
IV»®« borba za Merlin
Berlinska kriza, ki jo je znova sprožil Hruščev s svojimi izjavami in grožnjami o podpisu separatnega miru s komunistično Vzhodno Nemčjjo in o izgonu zaveznikov jz Zahodnega Berlina, iz dneva v dan narašča.
V vseh zahodnih prestolnicah, zlasti pa v Bonnu, Parizu, Londonu in Washing-tonu so se začeli resno baviti z načrti o najodločnejšem odporu, tudi vojaškem, proti Hruščevljevim poskusom izgnati zaveznike iz Zahodnega Berlina. Objavili so, da se iz Zahodnega Berlina ne bodo umaknili, ker da ne morejo prepustiti svobodnih Nemcev v Berlinu rdeči usodi. Prav tako ne morejo zapustiti Berlina, ki predstavlja svobodno postojanko sredi rdečega morja in dejansko tudi enega najprikladnejših zahodnih vohunskih središč znotraj sovjetskega bloka.
Uradne izjave glede Berlina so dali na časnikarskih konferencah zahodno-berlinski župan Brandt, ki je ponovil obljubo zahodnjakov, da bodo Berlin branili pred sovjetskim napadom, dalje Adenauer, ki je poudaril, da „se s sovjeti nimamo prav ničesar pogajati“, dalje severnoameriški zunanji minister Rusk, ki je izjavil, da „sovjeti ne bodo mogli odvzeti zaveznikom njihovih pravic v Zahodnem Berlinu“ in da so razgovori o skupnem nastopu med zavezniki v polnem razmahu.
Britanska vlada je predlagala, naj bi zavezniki 'izdali skupno opozorilno izjavo Hruščevu, naj se Zahodnega Berlina ne dotika, ameriški podpredsednik Johnson pa je izjavil, da bo Hruščev napravil „tragično napako“, če podcenjuje ameriška zagotovila „hrabremu in svobodoljubnemu prebivalstvu Zahodnega Berlina“. Johnson je nadalje poudarjal: „Vemo, da miru ni mogoče dosečj s popuščanjem niti svobode braniti z umikanjem. Vsi se še spominjamo, kako smo z letalskim mostom v prejšnji berlinski krizi rešili predajo berlinskega prebivalstva komunizmu... Nimamo nobenih namenov povedati Hruščevu načrtov bodoče ameriške po-
litike. Pridržujemo si zase pravico izvesti take akcije, ki so potrebne našim narodnim interesom, ki so nujne za varnost svobodnega sveta in ki so v skladu z našimi dolžnostmi do naših prijateljev. Hruščev se tragično moti, če misli, da tem načelom in dolžnostim Washington ali ameriški narod pripisujeta majhno vrednost.“
Predsednik Kennedy je pretekli petek sklical izredno sejo svojih glavnih svetovalcev v Beli hiši za razgovor o vprašanju Berlina. Na seji so razpravljali o potrebi delne mobilizacije ameriških vojaških sil, o okrepitvi ameriških sil v Zahodni Evropi in o nujnosti imeti jv neprestani pripravljenosti v zraku večje število strateških atomskih bombnikov kakor doslej. Ameriška vojna mornarica je istočasno objavila, da ima svoje podmornice Polaris dan in noč razporejene po severnem Atlantiku s Polaris raketami, pripravljenimi za napad na ZSSR.
Na samo 13. obletnico „zavezniškega letalskega mostu v Berlin“ dne 26. junija, je pa Hruščev znova ponavljal svoje grožnje zahodnim zaveznikom. To je storil s poslanico, ki jo je. poslal vzhodnonemškemu kom. predsedniku Walterju Ulbrichtu. 'V njej ponavlja svoje propagandistične, fraze o naporih Sovjetske zveze, in „ostalega socialističnega bloka“ za ohranitev in utrditev svetovnega miru. Zatrjuje, da „socialistični blok“ razpolaga z zadostno silo, da lahko zadrži sleherni napadi tistih, ki bi „skušali uničevati pridobitve socialističnih držav“. Dalje pravi, da „koristi miru in evropske varnosti nujno zahtevajo mirovno pogodbo z Nemčijo in ureditev položaja Zahodnega Berlina“. Pravi, da bi bila morala bit] mirovna pogodba že podpisana ter d'a bodo „Sovjetska zveza skupno z vsemi drugim; narodi, ki ljubijo mir storili vse potrebno, da bo ta mir sklenjen še pred koncem tega leta“. Dalje pravi, da bi „Berlin kot svobodno in neoboroženo mesto služilo koristim vsega nemškega naroda“.
C«oipoiia®sM polom Kitajske
Kitajski jen, ki je še pred dobrim letom dni bil trdno zasidrana valuta, je pred-kratkim padel na silovito nizko stopnjo. Začel je padat; lansko leto, toda zgrmel je pred dobrim mesecem, ko so prišla prva poročila iz rdeče Kitajske o lakoti. V enem letu je jen izgubil polovico svoje prejšnje vrednosti, tako da je danes njegovo razmerje z dolarjem 13:1, odn. ok. eno šestino njegove nominalne vrednosti.
Nizka vrednost jena je jasen dokaz kitajskega finančnega poloma in nujne potrebe kitajskega komunističnega režima po nakopičenju trdnih valut za plačilo 233 milijonov bušljev kanadskega žita, ki ga je Kitajska naročila v OttaV/i prejšnj; mesec.
Rdeča Kitajska ima deviznih rezerv samo ok. 300 milijonov dolarjev, večinoma naloženih v bankah sovjetskega bloka, kar ne zadošča niti za plačilo kanadskega žita. Da bi se dokopali do valut, se kitajski komunisti poslužujejo sovjetske tehnikeiz let okoli 1930, ko je v ZSSR divjala lakota.' Kitajci, ki žive v tujini, morejo v hongkonških. bankah za dolarje kupovati posebne
bone, ki jih smejo pošiljat; svojim lačnim sorodnikom v rdeči Kitajski, kjer jih morejo ti zamenjavati za moko, odejo in meso. Komunistični agent; stikajo po državi za skritimi srebrnimi kovanci in staro zlatnino, ki jo potem država pretaplja jn pošilja v London, kjer se je nakup srebra zvišal od dveh milijonov dolarjev v prvih šestih mesecih 1960 na 9 milijonov dolarjev v prvih štirih mesecih letošnjega leta.
Da bi zmanjšali pritisk na skoro uničeni jen, so kitajski komunisti dosegli, da jim pet let ne bo treba plačevati Moskv; obresti na posojila in zmanjšali nabavke industrijskega materiala iz Zahodne Nemčije in Anglije. Prav tako izvažajo tekstilno blago, ki ga Kitajska tako nujno potrebuje, v tujino po tako nizkih cenah, da tekmujejo z že itak nizkimi cenami blaga iz Indije, Japonske in Hongkonga. Toda ti ukrepi ne morejo zabrisati dejstva, d'a je Maoeetungov komunistični režim tako uničil deželo, da nima več za izvoz niti ne dosedanjih stalnih izvoznih pre-viškov riža, svinjine in olja, s katerimi si je Kitajska vedno kopičila rezerve tujih valut.
»Z TEDNA V TEDEN
Stevenson za pravičnejše življenje v svobodi
Stalni zastopnik ZDA pri OZN in Kennedyjev osebni odposlanec Adlai Stevenson, ki je prepotoval deset južnoameriških držav, v katerih je proučil politične in zlasti gospodarske ter socialne razmere za sestavo poropila Beli hiši, je po vrnitvi v Washington in po poročilu predsedniku Kennedyju povedal svoje vtise o latinski Ameriki tudi časnikarjem. Ugotovil je naslednje:
Splošno nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami narašča. Gospodarski položaj latinskih držav se je v primeru z lanskim letom poslabšal. Tudi splošen položaj se je v tem delu sveta poslabšal. Vendar pa je Stevenson ugotovil, da „se pojavlja spoznanje po nujnosti socialnih reform v vseh teh državah.“
Severnoameriška vloga v neuspešni invaziji Kube minulega aprila je naletela na splošno neodobravanje v južni Ameriki, kjer je „načelo nevmešavanja prava vera“. Na drugi strani pa je Kennedyjev program „Zveze za napredek“, s katerim naj bi se dvignila gospodarska in socialna raven na južni ameriški polobli, na splošno sprejet kot „zora novega dne v naših medsebojnih odnosih“.
Po Stevensonovi izjavi časnikarjem bi se Kennedy rad udeležil medameri-ške gospodarske in sočialne konference., ki je sedaj sklicana za 5. avgust v uru-guajskem letovišču Punta del Este. „Njegova prisotnost bo potrdila njegovo osebno zanimanje za napredek latinskih držav,“ je poudaril Stevenson, „vendar je njegov prihod še vedno problematičen zaradi mnogih domačih problemov.“
Stevenson je tudi ugotovil, da latinske države smatrajo Kennedyjev program za „izredno važen“ in da menijo, da je Kennedy z njimi dokazal, da ga zanima izboljšanje gospodarskih razmer v vsaki južnoameriški državi
V nasprotju z ZDA, kjer je prebivalstvo „v celoti informirano o perverz-
in čaka. Dediščina Marka Bajuka je velika, neprecenljiva. Ne sme ostati brez . dedičev. Slovenska mladina, dokaži, da si je vredna. Vzemi jo in nadaljuj njegovo delo.	M. S.
nosti kubanske revolucije“, pa latinsko ameriško prebivalstvo na to komunistično revolucijo gleda v večini z drugačnimi očmi. Vendar se večina južnoameriških vlad zaveda komunistične nevarnosti ter ss trudi vsaka na svojem terenu preprečiti njegov nastop.
„Svojim južnoameriškim sosedom smo tudi poskušal; razložiti, da jim bomo mogli pomagati samo v tem slučaju, če si bodo sami hoteli pomagati,“ je zaključil Stevenson svoje poročilo in dodal: „Kennedyjeva vlada hoče storiti vse, kar more, na tej" osnovi.“
O svojem obisku državam Južne Amerike je Adlai Stevenson govoril tudi v časnikarskem klubu. V svojih izvajanjih je Latinsko Ameriko opozarjal, da mora popraviti svoje socialne krivice in urediti svoje gospodarstvo, če hoče dobiti ideološko bitko s komunizmom. Severna Amerika in ostale države imajo važno nalogo, da na prihodnji- gospodarski konferenci ameriških držav dosežejo obširne gospodarske in socialne reforme v južnoameriških državah. Ta konferenca mora biti tako uspešna, da bo jožnoameriškim državam vžgala plamen upanja, da je v svobodi mogoče doseči učinkovite reforme. Ko bo doseženo to, potem bodo morale ZDA začeti s potrpežljivo in dobro premišljeno in prepričevalno akcijo proti poskusom kubanskega Fidel Castra, da bi širil komunizem po polobli. Stevenson je dejal, da bi kazenski nastop proti Castru zahteval sporazum ZDA vsaj z najvažnejšim; državami na južni polboli, t. j. z Brazilom, Argentino in Mehiko. Kot glavne cilje, ki jih mora gospodarska konferenca doseči, je pa omenil planifikacijo na daljšo dobo, stabilizacijo cen za glavne življenjske potrebščine, izdelavo načrtov za zboljšanje stanovanjskega problema, zboljšanje šolstva in ljudskega zdravja. Glede komunizma je dejal, da predstavlja nevarnost za vso Ameriko in ne samo za poedinè države. Ta nevarnost bo trajala še naprej, zato morajo ZDA iskati možnost in načine za kolektivno akcijo proti njej s pomočjo organizacije ameriških držav.
Paraguayski predsednik gen. Stroess-ner in brazilski dr. Quadros se bosta sestala meseca julija v enem od obmejnih mest med obema državama.
Venezuela je bila v ponedeljek pet ur znova v revoluciji. Izbruhnila je v mestu Barcelona, 240 km vzhodno od glavnega mesta Caracas. Vladi zveste čete so jo zadušile po hudem boju, v i katerem je bilo 15 ljudi ubitih, več kot 20 pa ranjenih. Revolucijo sta vodila kapetan R-iben Masso Perdomo in major Virgilij Vivas Ramirez. V revolucionarnem proglasu sta Betancourtovo vlado napadala, da na eni strani izroča petrolejsko bogastvo tujim družbam, na drugi strani pa dopušča komuniziranje države.
V	Peruju bodo imeli 31. oktobra splošne volitve.
V	Boliviji je predsednik dr. Esten-ssoro grozil z odstopom, če se rudarji ne bodo povrnili na delo. Po tej predsednikovi grožnji je prišlo do ureditve odnosov med vlado in rudarskim sindikatom ter so rudarji obnovili delo.
V	ZDA se je odbor „Traktorji za svobodo“ razšel, ko kubanski nasilnik Castro ni sprejel njegovega predloga, da za 500 poljedelskih traktorjev izpusti na svobodo politične ujetnike, ki so sodelovali pri aprilskem poskusu invazije. Castro vztraja pri svoji spremenjeni zahtevi, da mora dobiti takih traktorjev za 28 milijonov dolarjev. Castro svojo cinično igro igra dalje. Znova je poslal v ZDA skupino polit, pripornikov, da naj tam nadaljujejo razgovore za zamenjavo političnih kubanskih ujetnikov za ameriške poljedelske traktorje. Castro se sedaj teh ljudi poslužuje za svojo propagando, da še bolj maže ugled ZDA v svetu. Menijo, da bo te ljudi Castro začel pošiljati tud; v druge države, da bi „zbirali denar ‘ tako dolgo, da bi nabrali 28 milijonov dolarjev“ in nato kupili toliko traktorjev, kakor zahteva Castro. Ameriškemu fctisku ta cinična Castrova igra postaja že odvratna in piše, da se z ljudmi, ki so politični ujetniki komunističnega nasilnika sploh ni mogoče pogajati.
Predsednik ZDA Kennedy je imenoval za drž. podtajnika za medameriške zadeve dosed, ameriškega veleposlanika v Čilu Roberta Forbesa Wondward'a. Carl Speath, vseuč. profesor in bivši diplomat, ki je bil določen za to mesto, namreč imenovanja za omenjeni položaj ni hotel sprejeti.
V	Združenih narodih se sovjeti in njihovi sateliti večkrat pritožujejo, da v tej ustanovi nimajo zadosti svojih uradnikov. Sedaj so strokovnjaki izdelali načrt, kako naj bi bilo 99 članic OZN zastopanih s svojim uradništvom pri uprav; te mednarodne ustanove. Po tem načrtu naj bi vsaka od članic ZN najprej dobila po 2 uradnika. Za vsakih nadalnjih 10 milijonov prebivalcev do 100 milijonov b; dobila po enega 'Uradnika več, zatem pa po enega uradnika za vsakih 30 milijonov od sto milijonov prebivalcev naprej. Razen tega bi potem debila vsaka članica še pro-
centualno toliko uradnikov kolikor pri--speva za vzdrževanje same ustanove Organizacije združenih narodov. Kot znano, je ravno Sovjetska zveza s svojimi sateliti zelo slab plačnik svojih obvez za vzdrževanje OZN in morajo glavno breme nositi demokratske države. Sovjeti bi pa radi kljub temu imeli ravno toliko število uradništva, »kakor ZDA in njihovi zavezniki.
Britansko antilsjko otočje bo 31. maja 1962 postala neodvisna federalna država v sestavu brit. Commonwealtha. To otočje sestavljajo otoki: Jamaica, Trinidad, Barloventski in Sotoventski otoki. Na otokih živi okoli 3 milijone ljudi, površina vseh pa je ok. 20.000 kv. km.
Predsednik japonske vlade Hayato Ikeda je na obisku v ZDA naglašal, da je Japonska neomajno na strani zahodnih zaveznikov.
Med Francijo in Zah. Nemčijo se
odnosi vedno zboljšujejo. To priča obisk zahodnonemškega predsednika Liibke-ja prejšnji teden v Parizu. Ob prihodu je Liibke namreč naglašal: „Prvič po stoletjih bojev in sovraštva se sestajata najvišja predstavnika naših narodov v prijateljstvu.“ Liibke je dalje zatrjeval, da Zah. Nemčija ne bo nikdar pozabila prijateljske roke, ki jo ji je ponudila Francija po zadnji vojni, ki je grozil^ da bo za vse čase uničila upanje na prijateljstvo. To prijateljstvo je Zah. Nemčija pripravljena še poglobiti in razširiti.
Vplivni londonski dnevnik „Times“ je že v drugič napadel severnoameriško Kennedyj^vo vlado. Očita ji, da trpi „na politični neurejenosti“. Za Kennedyja pravi, da podlega vsem mogočim zahtevam, ki prihajajo nadenj od najrazličnejših strani, namesto da bi bil odločen.
V Ziirichu sta se v soboto 24. t. m. sestala italijanski zun. minister dr. Anton Segni ter avstrijski zun. minister Bruno- Kreisky z namenom, da bi rešila sporno vprašanje avstrijske nemške manjšine v italijanski provinci Bolcan. Pogajanja niso dala nobenih uspehov in so razgovori potekali v medsebojnih obtožbah. Dr. Segni je zatrjeval, da so teroristična dejanja v provinci Bolcan delo tujih elementov, ki da jih podpira Avstrija, Kreisky ga je pa zavrnil s trditvijo, da za take ob-dolžitve Italija še ni mogla doprinesti nobenih dokazov. Dr. Segni je zahteval, naj bi sedaj, ko med Italijo in Avstrijo n; prišlo do sporazuma, ves ta spor predložili v odločitev Mednarodnemu sodišču v Haagu, Kreisky je pa zahteval, da naj bi ga preučevala skupina nevtralcev. Dr. Segnija je zlasti razkačilo dejstvo, da je bila članica avstrijske delegacije tudi neka Viktorija Stadelmajer, ki je bila v Italiji obsojena protiitalijanskega delovanja. Po neuspeli konferenci je eden od članov avstrijske delegacije samozavestno zatrjeval, da bo iz province Bolcan lahko nastal drugi Alžir, če ne bo prišlo do zadovoljive rešitve vprašanja nemške manjšine v Italiji.
RAVNATELJ MARKO BAJUK UMRL
Ravnatelj Marko Bajuk nam je bil v mislih, ko smo pri „Svobodni Sloveniji“ pripravljali članek za argentinski narodnj praznik dne 25. maja. Tedaj je živo vstal med nami, kajti pred dobrim letom, prav za proslavo 150-letnice rojstva argentinske svobode, je bil s svojimi pevci iz Mendoze med' nami v Bs. Airesu. Z njimi in s pevci vseh slovenskih pevskih zborov na področju Vel. Bs. Airesa je dne 22. maja 1960 priredil v Bs. Airesu koncert, ki je bil za slovenske rojake tak dogodek, kakršnega v izseljenstvu še niso bili doživeli. Ravnatelj Bajuk je že s svojim zborom žel velik uspeh za program, ki ga je izvajal. Saj je znal iz sleherne pesmice pcdati najlepše, kar je v njej, naravnost prodoren je pa bil uspeh združenih pevskih zborov. Ljudje so bili tako navdušeni, da enostavno niso hoteli zapustit; dvorane. Sladkost in sreča domovinskega občutja sta zalili sleherno slovensko srce. Kdor je tedaj videl ravnatelja Bajuka, je lahko ugotovil, da je morda prav tedaj doživljal največje zadovoljstvo in srečo v vseh begunskih in izseljenskih dneh. Saj je bil obdan od tako velikega števila pevcev in pevk, kakor še nikdar do tedaj v izseljenstvu Ves je žarel od zadovoljstva. Ves je bil razigran od sreče. Venomer je ponavljal: Res je bilo lepo in bo še lepo.
To je ponavljal tudi isti večer na družabni prireditvi, ki so jo buenos-aireške organizacije pripravile njemu in njegovim pevcem v Slovenski hiši. Te-,daj je bilo ob splošnem navdušenju sklenjeno, da ne sme ta dogodek ostati osamljen, in d'a naj bi prišlo vsako leto do nastopa vseh slovenskih pevskih zborov. Ravnatelj Marko Bajuk je tedaj obljubil, da bo v ta namen žrtvoval 10 dn; svojega dopusta.
Na vse to smo mislili tedaj. Tako je potem prišlo do objave članka „Ob obletnici obiska slovenskih pevcev iz Men-deze“ v Sv. Sloveniji z dne 1. junija t. 1. V njem smo obudili spomine na tiste lepe d'ni in tista topla doživetja na mogočnem pevskem slavju dne 22. maja pod Bajukovim vodstvom. Izrazili smo željo, naj bi prišlo še do takšnih nastopov.
Ko je ravnatelj Marko Bajuk ta članek prebral, je moral biti silno vesel. Moral je občutiti zadovoljstvo, da ga nekdo razume in ga hoče podpreti v njegovem prizadevanju. Sedel je in takoj napisal odgovor in ga pod naslovom „Malo pojasnilo“ poslal Svobodni Sloveniji v objavo. V njem ponavlja svoje, misli o izvedbi, pevskega načrta in o Pevski zvezi. Zaključuje pa sestavek s trdno vero, da bodo premagane vse težave in z obljubo, da je pripravljen žrtvovati ne le 10, ampak 20 dni, da bi s pevci naštudiral pevski program. V „neomajnem prepričanju“, da bo svojo nalogo izvedel, je pevcem v Buenos Aires zaklical: „Še bomo peli.“
Ko smo v sredo, 21. maja, v tiskarni pripravljal; prejšnjo številko Svobodne Slovenije za tisk, je kmalu po osmi uri zabrnel telefon. Glas na nasprotni strani je kratko povedal: Ravn. Marka Bajuka je v Mendozi zadela kap.
Novica je padla nedopovedljivo težko. Kakor da bi se podrl hrast. In ravnatelj Marko Bajuk je bil eden od' redkih hrastov, ki so stali med slovenskimi emigranti v svetu in niso. klonili nobeni sili. Bili so vidn; po svojem delu, po svoji požrtvovalnosti, po svojem navdušenju za vse dobro in lepo, za vse, kar je lahko v korist slovenski izseljenski
Ravnatelj M. Bajuk med govorom ob obisku v Buenos Airesu v maju 1960
skupnosti in slovenskemu narodu, po svoji ljubezni do slovenske izseljenske mladine, po svojem negovanju slovenske pesmi in vnemi, da njeno lepoto posreduje okolici, v kateri je živel in deloval in s tem samo opozarja svobodni svet na sedanjo bridko usodo slovenskega naroda pod komunisti. Bil je eden od še redkih mož tiste slovenske generacije, kateri smo dolžni brezmejno zahvalo za vse, kar Slovenci danes doma in v svetu organizacijsko, politično, kulturno in gospodarsko pomenimo, eden od' tistih, ki so gradili in ustvarjali slovenski vsesplošni narodni preporod.
Sedaj je omahnil, delaven do zadnjega diha in nam vsem zapustil prelep vzgled, kako je treba to delo za slovensko skupnost in slovenski narod nadaljevati.
Novica o njegovi smrti se je že v sredo po vseh slovenskih naseljih 'Vel. Bs.’ Airesa razširja z veliko naglico. Rojaki so se medseboj obveščali o njej po telefonu iz uradov in tovaren. Vso je globoko zadela. Vsi so se zavedi; nenadomestljive izgube moža, ki smo ga imeli v svoji sredini.
življenjska pot ravnatelja Bajuka
Ravn. 'Marko Bajuk je belokranjski rojak. Rodil se je 29. 3. 1882 v Draši-čih pri Metliki kmetu Janezu Bajuku in njegovi ženi Ani, roj. Guštin. Ljudsko šolo je obiskoval v Dra”ičih, eno leto pa v Metliki. V prvi in drugi razred gimnazije je hodil v Novo mesto, cd 3. do osmega razreda je pa bil na klasični gimnaziji v Ljubljani. Univerzo je študiral na Dunaju in sicer klasično skupino na tam. filozofski fakulteti. Po končanih študijah je bil eno leto profesor na gimnaziji v Kranju, nato pa v Ljubljani na 1., 2. in 3. drž. realni gimnaziji (do leta 1937). Poleg klasičnih jezikov, slovenščine in nemščine je poučeval do leta 1925 tudi petje. Zatem je b:! 4 leta prosvetni inšpektor na kr. banski upravi, nazadnje pa 4 leta ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljahi. Mah meseca 1945 se je pred komunisti umaknil na Koroško. V begunstvu v Avstriji je organiziral slovensko sred-n'e”o’stvo in vodil begunsko gimnazijo kot njen ravnatelj v Peggezu pri Lienzu na. Tirolskem, nato pa v Spittalu na
Keroškem. Na zahtevo titovcev je moral zapustiti begunsko taborišče in vod-. stvo gimnazije ter se iz angleške oku-i pacijske zone umakniti sredi najhujše ! zime v ameriško zono v Asten pri Linču v Gornjo Avstrijo. Leta 1948 je s svojo družino prišel v Argentino. Pel leta je b:l zaposlen pri raznih stavbnih delih v Bs. Airesu, nato pa je odšel za sinovoma prof. Božidarjem in ing. Markom v Mendozo, kjer je eno leto opravljal težaška dela v lesni industriji, dve leti je bil v službi pri zidarskih delih pri Provincijskem ravnateljstvu parkov in nasadov, nato 3 leta pri istem ravnateljstvu v živalskem vrtu, od 1. 1955 dalje je pa bil zaposlen v botaničnem laboratoriju istega ravnateljstva v Mendozi.
Marko Bajuk je bil tudi v obeh vojnah. V prvi svetovni vojni je bil od leta 1914 do 1918 na bojišču ter je v avstrijski vojsk; bil nazadnje nadporočnik, v drugi svetovni vojni je pa bil prav tako mobiliziran ter je bil v njej vse do razsula v činu stotnika.
Ravnatelj Marko Bajuk — pisec učnih knjig
Omenili smo, da je bil Marko Bajuk klasik in da je poučeval grščino in latinščino, poleg teh dveh jezikov pa še slovenščino in nemščino. Ker je bilo pomankanje učnih knjig iz klasičnih predmetov med' Slovenci občutno, je napisal Latinsko čitanko za 4. razred
klasičnih in 7. razred realnih gimnazij v slovensl^m in hrvatskem jeziku, Latinsko čitanko za 7. razred klasičnih in
8.	razred realnih gimnazij tudi v slovenskem in hrvatskem jeziku, pripravil Izbor Ovidovih pesmi ter izdal Salu-stov Bellum Jugurthinum.
Marko Bajuk — slovenski glasbenik
Marko Bajuk je bil od Boga nadarjen glasbenik. V svojih pesmih bo živel, dokler bo živel slovenski narod. Že kot dijak se je začel glasbeno udejstvovati. Tako je bil že na Dunaju 4 Ista pevovodja v „Dunajski Straži“. V profesorskih letih je leta 1919 organiziral v Ljubljani pevsko društvo Ljubljana in bil pevovodja v njem 5 let. Organiziral je dalje „Društvo učiteljev glasbe“ (1922) in mu bil predsednik do leta 1938, ustanovil znani „Učiteljski pevski zbor“ (1923) in ga kot predsednik vodil 4 leta. Že leta 1920 je ustanovil tudi „Pevsko zvezo“ in bil njen pevovodja do leta 1941 ter vodil tudi vse njeno notranje delo. Ustanovil je glasilo Pevske zveze „Pevec“ ter je bil njegov so-trudnik polnih 15 let.
Že v dunajskih vseučiliških letih je
kovo taktirko izvajalo koncertni spored 2400 pevcev iz. vse Slovenije. To je bil najmogočnejši slovenski pevski zbor, ki je sploh kdaj nastopil v zgodovini Slovencev. Na prostem je izvajal Tomcev oratorij „Sedem besed Kristusovih“.
Kot glasbenik in skladatelj je pa napisal in izdal naslednja dela: Slovensko pevsko šolo, Prvo slovensko tambu-raško šolo, v založbi Pevske zveze je izšla Bajukova knjiga „Mera v slovenski narodni pesmi“. Kot neumoren zbiratelj in zapisovatelj slovenskih narodnih pesmi je ravn. Bajuk opravil iz-redro delo, kajti na stotine in stotine slovenskih narodnih pesmi je rešil pozabe in jih ohranil poznejšim slovenskim rodovom. Tako je izdal 5 zvezkov Slovenskih narodnih pesmi. Prvi in drugi zvezek pri Glasbeni Matici, tretjega
organiziral močan tamburaški zbor 32 . pri založniku Schwentnerju, 4. in 5. pa
članov. Pri pevskem društvu Ljubljana je naštudiral in vodil 23 javnih konce,rr tov. Med drugim je izvajal Sattnerjev 'oratorij „Vnebovzetje“.
V Pevski zvezi je organiziral več večjih pevskih nastopov v Ljubljani in po deželi, ppl katerih je pelo 400 do 500 pevcev. Omenjamo samo Foersterjev koncert ob stoletnici njegove smrti, ko je pelo 80 pevovodij iz vse Slovenije in množični koncert ob Evharističnem kongresu v Ljubljani, ko je pod Baju-
pri Jugoslovanski knjigarni. Knjiga „Odmev; naših gajev“ (2 zvezka) je izšla pri Jugoslovanski knjigarni, število pesmi, ki jih je uglasbil, gre v stotine in stotine ter skoro ni koncerta slovenskih pesmi, na katerem ne bi bila kaka Bajukova pesem.
Slovenski pesmi je ostal zvest tudi v izseljenstvu ter je njeno lepoto s svojim zborom širil po vsej prostrani men-doški provinci ter z njo seznanjal domačine.
Zadnji Bajukovi dnevi in njegova smrt
Bajukovo organizacijsko delo
Ravn. Marko Bajuk je bil človek reda. Tak ja bil že od dijaških let naprej. Vse je moralo biti v njem dobro pripravljeno, vse je moralo iti po načrtih. Kot visokošolec je bil na Dunaju član Danice. V društvu je bil tajnik, v „Dunajski Straži“ pa ta.hrik in knjižničar. Bil je tudi ustanovitelj Slovenske dijaške zveze. Kot profesor je b:l dela-
ven član Profesorskega društva in je j bi1 v strokovni organizaciji 17 let odbornik. Več ’et je deloval tudi v nadzornem odboru Vzajemne posojilnice.
V Menr”o7: v Argentini je sodeloval r„, T-stailovTvi tamošnjsga Društva '"""'"’rov in mu bil prvi predsednik. Dokler 'e pa bil v Bs. Airesu, je bil bil član odbora Društva Slovencev v Bs. As.
Rudolf Hirschegger nam jih je popisal y svojem pismu z dne 21. junija t. 1. takole:
„Ravnateljeva smrt je bila lepa. Polnih rok dela je bil do zadnje ure s pripravami programa za srebrno mašo č. g. Ivana Tomažiča, ki jo namerava obhajati med nami v Mendozi. Na predvečer smrti (19. 6.) sva bila z Luko Grintahm pri njem, da se še pomenimo o raznih podrobnostih programa. Ležal je v postelji, ker je namreč v ponedeljek dne 12. junija t. 1. v službo grede padel — spodrsnilo mu je na poledici na obcestnem mostičku — tako nesrečno, da si je pri tem nalomil rebro na levi strani. Vrnil se je domov, a prikrival, da bi ga bilo kaj bolelo, čeprav mu je tekla kri iz nosa. Hotel je takoj oditi nazaj v službo, dasi so ga domači nagovarjali, naj počaka dneva. Bilo je namreč šele ob pol osmih zjutraj. Niso ga mogli pregovoriti in je šel. Dopoldne sva ga š’a pogledat s profesorjem CTof. Božo Bajuk, op. ur.) in ga le s težavo s pcmočjo njegovega šefa pregovorila in ga spravila domov. Poklicali so zdravnika, ki je poleg nalomljenega rebra ugotovil tudi motnje srca, vendar na je zdravnik zagotavljal, da navn-tek' s to motnjo lahko vzdrži še 10 'et. Ravnatelja je začelo zelo boleti na levi strani reber, vendar pa je ta balečma v nekaj dneh minila.
Ko sva bila torej v ponedeljek zvečer pri njem, je bil ves navdušen in n grm razlagal koncertni program. Na skrivaj je zložil tudi pesmico, ki naj bi | jo pevski zbor poklonil g. Tomažiču ob i 'slovesnosti. Prosil me je, naj o tem | n’komur nič ne govorim. Dejal mi je: ! „Jutri jo bom ponovno na čisto prepisal i in potem jo boste Vi kaPgrafsko prenašali ra polo. čisto nepričakovano boste morali Vi to deklamirati in mu nato ro'o izroč’ti,“ Opazil sem, da se 'e začel ravnatelj potit; in je nato tudi svoji hčerki ves ve^el roveda1: „Hvala Bogu, .zdaj šem se vendar začel potiti. V sobote bomo ra že lahko imeli vajo.“ Duhovno je bil vedno pripravljen na smrt, kar je ob vsaki priložnosti tudi saih zatrjeval s ponosom. V službo in iz službe je šel vsak dan peš (8 km, op. ur.). Vsak dan je šel tešč od doma, se ustavil v kape’i bl:zu mestnega parka, Iver je bil v službi. Tam ga je vedno c "kal duhovnik in ga cbhajai. Nato je odšel dalje v pisarno, kjer si je pripravil sam skromen zajutreki
Nekaj ur pred zadnj-lm dihom pa je slutil svo;'o smrt. Ker se je sumljivo močno potil dne 20. junija, so domači poklicali zdravnika in mu to tudi povedali. Brez besede je 'vstal, da bi se obril. Dejal je, da tak pač ne mere biti,
če pride zdravnik. Toda pri tem je nenadoma omedlel. Domači so ga spravili v posteljo, kjer je prišel znova k zavesti. Tožil je, „da nima srca“ in lovil je sapo. Tako ga je znova zagrabilo čez kako uro. Med 'tem sva govorila sama s sinom prof. Božidarjem. Oče ga je prosil, naj mu nikar ničesar ne prikriva, kar bo povedal zdravnik. Skoro se je zavedel, d'a se mu izteka življenje. Prosil ga je, da bi obvestili stolnega vikarja — bila sta prijatelja in mu dejal: „Tam v omarici je molitvenik — sicer je pa še čas. Ti bom že povedal pravi čas, katere molitve molite.“
Potem ga je znova zgrabilo in je lovil dih, nakar je prosil, naj ga dvignejo. Božidarjev sin Jurij in ostali so to storili, ravnatelj pa je globoko vzdihnil in — umrl.
Na mrtvaškem odru je bil obraz spokojen in mil. Takega smo ga videli, kadar je bil najboljše volje. Izpolnila se mu je želja, da je odšel k svoji ženi, k „mamici“ kakor je tolikokrat ponavljal.
Ni še prebral v Svobodni Sloveniji svojega članka, kjer je tako zmagoslavno zapisal „Še bomo peli“. Pri vajah je dosfkrat dejal: „Upam, da me bo sv. Cecilija vzela k sebi vsaj toliko, da bom pri njenih orglah meh gonil, več na gotovo ne. To je dejal navadno, ko je govoril o slovenskih skladateljih. Zlasti Foersterja je najbolj čislal in Sucrtbva). Prav zadnji večer je tako živahno razlagal njegov značaj in navade, da smo se vsi od srca smejali.
Za nas v Mendozi je ta izguba težka, dasi je on sam ob vsaki priliki naravnost jezno dejal: -„Če mene ne bo, mora delo nrav tako nanrej. Če general v vojski pade, mora komando pre.vzeri tisti, ki je za njim, četudi pride tabo do kaplarja ali navadnega vojaka.“
ARGENTINA
Argentinski predsednik dr. Frondizi se bo v nedeljo dne 2. julija sestal s paraguayskim predsednikom generalom Stroessnerjem na pristavi Barrerito 150 km južno od' paraguayske prestolnice Asunción.
Predsednik dr. Frondizi je podpisal
akt, s katerim država sprejema od buenosaireškega nadškofa kot darilo ogromen jeklen križ, ki je lani stal ob oltarju med' I. medameriškim Marijanskim kongresom. Ta križ bodo sedaj postavili v reki La Plata ob vhodu v buenosaireško pristanišče kot „zagotovilo miru in pravičnosti za vse tiste, ki se približujejo argentinskim- tlom“. Po podpisu gornjega akta je predsednik dr. Frondiz; izjavil: „Križ v reki bo pomenil za tiste, ki prihajajo v našo državo, d'a prihajajo na področje, ki ima duhovno zgradbo zgrajeno absolutno trdno in katero smo pripravljeni tudi braniti. Bo pa tudi potrdilo bratstva in miru za vse ljudi dobre volje, ki žele priti v našo državo“.
V	Bs. Airesu so 24. t. m. prepeljali posmrtne ostanke pred letom dni umrlega naslovnega škofa msgra. Mihaela de Andrea iz grobnice na pokopališču Recoleta- v mavzolej v župni cerkvi nadangela Mihaela. Pok. msgr. De Andrea je bil v Argentini vnet razšir-jevalec papeških socialnih okrožnic, borec za socialno pravičnost, svobodo in krščansko demokracijo.
Argentina in ZDA sta podpisali pogodbo o vzajemnem znanstvenem preučevanju zračnih prostorov. Z angleško vlado je pa bila v Bs. Airesu podpisana kulturna pogodba
V	Argentini bodo prihodnje leto volitve poslancev in guvernerjev. Nanje se vneto pripravljajo že sedaj vse polit, skupine. Zlasti si prizadevajo cla bi za guvernerske položaje izbrale najprimernejše osebnosti. Posebno vladn; radikali v prov. Bs. Airesu, ki bi jo za vsako ceno radi obdržali še naprej v svoji upravi. Zato so postavili za kandidata za guvernerja ministra za delo in soc. varnost dr. Acuño Anzoreno. O njem so mnenja, da bi utegnil pritegniti večje skupine peronistov, ker jim je izročil v upravo Glavno delavsko konfederacijo. Za naslednika dr. Anzo-rene v min. za delo in soc. varnost bo verjetno imenovan bivši podtajnik za pravosodje dr. Ismael E. Bruno Qui-jano.
V	Mendozi so končno le izvolili zveznega senatorja. Dosedaj je bilo sklicanih več sej zakonodajne zbornice, na nikdar niso mogli dobiti kvoruma. Za senatorja je bil izvoljen demokrat dr. Adolf Vicchi. V Mendozi sc namreč demokrati pri lanskih volitvah zmagali nad vladnimi intransigentnimi radikal; ter so dobili v svoje roka guvernerski ter viceguvernerju položaj, večino so pa dobili tudi v zbornici. Dr. Vicchj je strokovnjak Za ustavna pravo. O njem je predaval tudi na univerzi. Napisal je več pravnih del. Tako zlasti „Ekonomsko politiko“ ter „Federalizem in svoboda“. Pre 1 pčronistič-nim režimom je bil zvezni poslanec, nato minister v provincijski vlad- v Mendozi in zatem tudi guverner t» province. Po osvobodilni revoluciji je bil nekaj časa argentinski veleposlanik v ZDA.
V	Argentini je bilo prejšnji teden na obisku 150 uglednih ameriških žena, članic raznih ameriških damskih klubov, ki so, na „letalskem križarjenju kontinentalne solidarnosti po državah Latinske Amerike“. V Argentini so si ogledale razne kulturne, gospodarske in socialne ustanove ter .se udeleževale slavnosti in pogostitev, ki so bile pripravljene v njihovo počastitev.
Danes ob 12 se bo po odobritvi škofa darovala na stanovanju ob krsti sv. maša. Ob pol petih popoldne bo pa pogreb na pokopališče v Las Heras, kjer je pokopana ravnateljeva pok. žena. Tako mu je bila uslišana njegova najsrčnejša želja, da bo počival poleg svoje tako ljubljene „mamice“.
SMRT KRALJICE MARIJE
V Londonu je dne 22. junija t. 1. umrla v Gl. letu starosti biv. jugoslo-
vanska kraljica Marija-mati. Bila je romunska princesa, ki se je poročila z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom. Z njim je imela tri sinove: biv. kralja Petra ter princa Tomislava in Andreja, ki tudi živita s svojima družinama v Angliji ter sta k svoji materi redno prihajala na obisk. Zlasti v času njene bolezni na srcu.
Kraljica Marija je bila po atentatu na moža kralja Aleksandra, leta 1934, vdova. Živela je delno v Jugoslaviji, odhajala pa tudi na daljša potovanja v inozemstvo, zlasti v Anglijo, kjer se je po zadnji vojni tudi stalno naselila.
Bila je visoko naobražena in plemenita dama, k; sploh ni imela nobenega smisla za razne dvorske intrige, zato je vsi tisti beograjski sloji, ki so se v takih intrigah izživljali, niso marali. Kraljica se je raje posvečala svojim otrokom. Ob sebi je rada imela kulturne in naobražene ljudi, zlasti dvorsko damo Eleonoro šverljugovo in slovenskega častnika na dvo-ru svojega pobočnika Branka Pogačnika. V Sloveniji je rada živela v gradiču Suvobor na Bledu ter se je med drugim s šverljugovo gospo udeležila več prireditev slovenske mladine, zlasti množičnega slovenskega pevskega slavja pod ved-stvom pok. ravnatelja Marka Bajuka.
Olmice vz
Skupna višina ljubljanskega mestnega proračuna znaša 924 milijonov dinarjev. Zanj prispeva vseh 5 ljubljanskih občin po 8% svojih proračunskih sredstev, ki jih ustvarijo na svojem področju. V proračunu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana so predvideni izdatki za Poklicno gasilsko brigado, Slovensko filharmonijo, Slovensko narodno gledališče in Živalski vrt. V proračunu občine Ljubljana Center pa so postavke za Mestni muzej, Slovansko knjižnico, Srednjo glasbeno šolo, Srednjo baletno šolo, Vzgojno posvetovalnico, Vzgojni zavod „Janeza Levca“, Mestno gledališče, Pionirsko knjižnico, Koncertno direkcijo in Jakopičev paviljon.
Vinko Hafner, dosedanji kranjski župan, je bil imenovan za drž. podtajnika v Tajništvu Zveznega izvršnega sveta za industrijo.
Zavod za statistiko LRS je objavil, da je bilo v letu 1960 dokončanih v Sloveniji 5252 stanovanj in sicer dvosobnih -2098, garsonjer 402, posebnih sob 713,trisobnih, štiri in večsobnih stanovanj pa 233. V gradnji pa je bilo v letu 1960 13.549 stanovanj. Stanovanja so razdeljena po okrajih takole: Ljubljana 5871, Maribor 2531, Celje 1958, Kranj 1779, Koper 857, Novo mesto 703, Gorica 596 in Murska Sobota 254.
Društvo novinarjev na Slovenskem je organiziralo na Polževem na Dolenjskem že drugi seminar za novinarje pripravnike iz vseh krajev republike. Novinanarjem iz radia, televizije in raznih slovenskih tednikov in dnevnikov so govorili vidnejši funkcionarji sedanjega komunističnega režima' in starejši časnikarji ter časnikarskim začetnikom dajali navodila in smernice za novinarsko delo s tiskano in govorjeno besedo.
Pod okriljem Soc. zveze delovnega ljudstva so v Ljubljani ustanovili komisijo za manjšinjska in izseljenska vprašanja. »Sestavljajo jo: Predsednik Mi-
tja Ribičič, tajnik Bojan Lubej, kot člani pa Drago Draškovič, Dušan Furlan, Jože Gačnik, Rudi Janhuba, Dušan Omahen, Plinio Tomasini, Aleksander Torok in Zima Vrščaj. Sami borbeni komunisti, ki se bodo za izseljence tudi v bodoče brigali samo v toliko, v kolikor bi jih mogli izkoriščati za širjenje propagande za sedanji komunistični sistem ter z njim varati svetovno javnost, da se razmere v domovini „demokratizirajo“.
...Za pridobitev inozemskih turistov Turistična zveza predlaga oblastem poenostavitev postopka pri izdaji viz. Za nekatere države predlagajo, naj bi turisti iz teh držav dobili vize na obmejnih prehodih, za druge države pa naj bi vstopne vize sploh odpravili, tako, kakor je urejeno med državami demokratske Evrope.
Umrli so: V Ljubljani: Gerhart Jože-Hetzl, Julij Lavrenčič, elektro-monter, Pavla Golob, Janez Kastelic, žel. upok., Rafael Šavli, čevljar, Frančiška Lampe, roj. Potočnik, Marija Schwartz, roj. Moessacher, Leopold 'Turk, zidar, Matko Renčelj, Ana Ober-šek, Anton Dovč, strojevodja v p., Ciril Jenko, elektromehanik, Marija Že-rovnik, roj. Kunčič, Franc Jehart, Robert Beden, Frančiška Trček, roj. Jamnik in Antnon Faganeli, šolski inšpektor v p., Marija Ravnikar, roj. Soklič v Brežicah,. Leopold Jonko v Bovcu, Franc Sušnik, posesnik v Trbovljah, Albin Hus, i cestar v Trbovljah, Marija Smerkolj v št. Ožbaltu, Anton Strajne, žel. v p. v Postojni, Franc Videnšek, biv. trgovec v Cedju, Mihael Jurca 'v Kočevju, Pavla Porenta v št. Vidu, Ivan Cvikl, uradnik v p. v Senovem, Ivanka Črnigoj v Boh. Bistrici, Jožefa Rozman v Kranju, Jože Arh, biv. prof. škof, gimnazije v št. Vidu, Frančiška Drobne v Celju, Jernej Pilar v Kranju, Franc Stanovnik, pos. v Horjulu, Mirko Salin, učitelj v Novem Celju, Leopold Turk v Celju in Franc Piki v Trbovljah.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES '
Nov uspeh slovenskega rojaka
Edsn od najpodjetnejših slovenskih rojakov — novih naseljencev v Bs. Airesu — je g. Ivan Mušič, doma iz Bevke v vrhniški občini. V Ljubljani se je že pred vojno izučil frizerske obrti, nato se je v njej spopolnjeval v Milanu in nazadnje še v Franciji. Z ostalimi slovenskim} begunci je emigriral v Argentino. Po prihodu v Buenos Aires je bil v začetku zaposlen v raznih frizerskih salonih za dame kot frizerski pomočnik. Pred dobrimi desetimi leti se je pa žs tako osamosvojil, da je odprl svoj prvi frizerski salon za dame v najstrožjem, najelegantnejšem središču v Buenos Airesu, v takozvani diplomatski četrti v ul. Grah Guido. V naslednjih letih se je s svojim strokovnim znanjem med najodličnejšo publiko tako uveljavil, da je moral za prvim lokalom odpretj v Buenos Airesu še pet drugih. šestega je pa slovesno odprl na državni praznik dne 20. junija t. 1. v ulici Coronel Díaz 1877 — vogal Avde. Santa Fe — ob navzočnosti štfevilnega
občinstva ter rojakov, iri so Ivanu Musiču in njegovi gospe soprogi čestitali k tako veliki podjetnosti.
Novi Mušičev frizerski salon za dame v ul. Coronel Diaz je najmodernejše urejen. Oprema lokala je vzbujala splošno pozornost, zlasti mizarska dela, ki jih je izvršil slovenski rojak Stane Marinšek iz San Martina, ki je opremil že tudi vse prejšnje Mušičeve frizerske, salone za dame. Pri opremi lokala je sodelovalo tudi hrvafsko keramično podjetje Pelicarič, lq ga vodi slov. akad. kipar France Ahčin, slikarska dela je pa izvršil znani hrvatski slikar Zdravko Dučmelič.
Ivan Mušič ima razen šestih lokalov v Buenos Airesu še frizerska salona za dame v mestih Bahia Blanca ter Mar del Plata.
Ivanu Mušiču in njegovi gospe soprogi k novemu uspehu, ki sta ga dosegla z otvoritvijo novega frizerskega salona za dame v Buenos Airesu toplo čestitamo in jima želimo še mnogo novih uspehov.
Skupna proslava sv. Alojzija
'je bila tudi letos za vse slov. šolske tečaje na področju Vel. Bs. Airesa. Letos je bila v Moronu. V nedeljo, dne 18. junija je imel ob pol petih sv. mašo v tamošnji stolnici g. dr. Alojzij Starc in tudi nagovor na slov. šolsko mladino.
Po maši so gojenci apostolske šole iz Adrogueja v župnijski dvorani pripravili slov. šolski mladini veliko veselje s tremi lutkovnimi predstavami.
Ošabne novice
Družinska sreča. V družini Toneta Bidovca in njegove žene ge. Cvetke, roj. Božnar se je rodil sinček, ki je pri krstu debil ime Anton Alojzij. Otroka je krstil v nedeljo, 25. junija, v slovenski kapeli g. direktor Anton Orehar,. za botra sta bila France in Dora Bidovec. V družini ‘Stanislava Mikliča in njegove žene ge. Ive, roj. Papler na Ezeizi so pa dobili hčerko. Krstil jo je v Tri stan SuareziTg. Štefan Novak na kne Marinka Izabela. Za botra sta bila Jože Miklič in njegova gospa Francka, roj. Krajnik iz San Justa. V družini Toneta Zajca in njegove žene ge. Slavke, roj. Berčič v Slovenski vasi imajo tud; hčerko. Srečnim družinam naše čestitke.
Popravi! V uvodniku „Vidovdanska ustava“ v zadnji številki Sv. Slovenije (št. 25. z dne 22. junija) se mora zadnji odstavek v drugem stolpcu začeti takele: „Dr. Josip Hchnjee je pa...“ in ne samo: „Dr. Josip“.
SAN MARTIN
Čajanka sanmartinskega odseka
SFZ se je vršila preteklo nedeljo v Slovenskem domu in je uspela nad vse pričakovanje lepo. Odbor je povabil na to čajanko dekleta in fante in se je vabilu odzvalo okoli osemdeset. Vse navzoče je s kratkim govorom pozdravil predsednik odseka g. Janez Hren, ki je povedal, da je namen čajanke medsebojno spoznanje in izmenjava |nisli glede bodočega dela v San Martinu.
Tretji prosvetni sestanek v Slovenskem domu bo v nedeljo, 2. julija, ob 10 v mali dvorani. Na povabilo odbora Slovenskega doma bo g. Petriček Robert, predsednik SPD govoril o lepotah Argentine. Pokazal bo številne barvne fotografije s pomočjo skioptičnega aparata. Mnogo slik je iz Bariloč in hribov v tej okolici. Na ta sestanek vabimo vse rojake iz San Martina, posebej pa vso moško in žensko mladino. Odbor.
BERAZATEGUI
V	nedeljo, dne 25. junija, je . Slovenski dom s sodelovanjem tuk. slovenskega šolskega tečaja priredil lepo spominsko proslavo za slovenske žrtve kom. revolucije in 2. svet. vojne. Poročilo o njej bomo prinesli v prihodnji številki.
SAN JUSTO
Lep uspeh v Našem domu
Prva skupina 12 delničarjev je pri zamenjavi uradnih delnic doplačalo še i'42.000 pesov za gradnjo novih presto-rov.' Odbor Našega doma želi in prosi, naj bi omenjeni delničarji dobili še več posnemovalcev.
MIRAMAR
Spominska proslava slovenskih narodnih mučencev
V	nedeljo, dne 4. junija t. 1. so se I tudi Slovenci v Miramaru spomnili slovenskih žrtev 2. svetovne vojne in zlasti komunistične revolucije v svoji domovini. V ta namen so popoldne ob 15.30 priredili v Zavodu lujanskih sester spominsko proslavo, katere se je udele-
JUBILEJNI KONCERT SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA
SAN JUSTO
Za 10-letnico svojega obstoja in delovanja je Slovenski pevski zbor v San Justu „poklonil slovenski skupnosti v Argentini koncert slovenskih pesmi“. Tako je bilo napisano na vabilu za ta koncert in njegovem sporedu.
Koncert je bil v Ramos Mejia v dvorani sester dominikank poleg ramoške farne cerkve. Udeležilo se ga je precej rojakov, v^pdar bi pa bila udeležba ob jubilejnem koncertu enega pevskih zborov, k; tako požrtvovalno deluje na področju Vel. Bs. Airesa, lahko večja.
Pred začetkom koncerta je spregovoril nekaj besedi slovenski dušni pastir v San Justu g. Janko Mernik, na katerega pobudo je bil pred 10. leti tudi ustanovljen ta zbor. Poudarjal je, da je pevski zbor v San Justu v svojem desetletnem delovanju zasledoval dva cilja: 1. Vedno je pel v čast božjo in 2. prepeval je slovenske narodne in umetne pesmi, s tem ohranjal slovensko narodno kulturno blago in večal kulturno rast slovenske skupnosti.
V nadaljnjih izvajanjih se je toplo spominjal umrlega ravnatelja Marka ' Bajuka, njegovega vzgojnega in glasbenega dela. Povedal je, da bo zbor v njegovo počastitev zapel njegovo prelepo „Oj zato je v Sloveniji lepo“. Vsi navzoči so nato ob grobni tišini sledili
petju te pesmi in so> se ob koncu vzdržali ploskanja.
Zatem pa je Slovenski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom pevovodje Štefana Drenška začel izvajati koncertni ; program, ki je bil razdeljen v IV. dele.
1 V prvem delu je mešani zbor odpel tele pesmi: A. Foerster — Sem pevec,
- Janez Laharnar — Kadar mlado leto, V. Vodopivec — Zapoj mi ptičica, Hugo Sattner — Pozimi iz, šole, Peter Jereb — Saj je že tukaj, Venturini — Pozdravljena, domovina.
Spored drugega dela je izvajal ženski zbor. Zapel je naslednje tri pesmi:
A.	Foerster — Dekle in lilija, A. Medved — Kjer prijazne ste višave in narodno čez tri gore.
Moški zbor je imel na sporedu tudi tri pesmi in sicer, A. Heidrichovo — Pod oknem, Sattnerjev — Pogled' v nedolžno oko in Aljaževo — Triglav, moj dom.
Jubilejni koncert je zaključil mešani zbor ter je zapel per-ni: Venturini — Pohojena travca, A. Hribar — Mlatiči,
B.	Ipavec — Slovenska dežela, V. Vodopivec — Nevesta se ‘joče, B. Ipavec — Napitnica in A. Hribar .— Oj, hišica očetova.
Rojaki so izvajanje vseh pesmi spremljali z odobravanjem. S tem so
na viden način izrekali priznanje tako pevovodji Štefanu Drenšku, kakor vsem pevcem in pevkam Slovenskega zbora v San Justu za nesebično in požrtvovalno delo, ki ga že polnih 10 let opravljajo v tem velikem slovenskem naselju. S tem vrše veliko narodno delo, kajti s slovenskim petjem tudi pomagajo družiti slovenske ljudi v močno in narodno zavedno skupnost v San Justu, id se vedno bolj uveljavlja, saj so vse kulturne, družabne in verske prireditve v San Justu številno obiskane. O veliki narodni zavednosti v tem kraju pa priča tudi tamošnji slovenski šolski tečaj, naj spada med najmočnejše slovenske Lečaje na podroju Vel. Bs. Airesa.
Ob 10-letnici sestavljajo Slovenski nevski zbor v San Justu: pevovodja: Drenšek Štefan; sopran: Cestnik Cilka, Radoš Olga, Modic Marija, Turk Milka, Grilj Martina, Stanovnik Minka in Te-kavec Tilka; alt: Bevčar Vida, Zupanc Anica, Modic Ivanka, Mehle Slavka, Benko Francka, Stanovnik Francka in Kovač Pavla; tenor: Cestnik Jože, 'Oblak	Anton,	Grilj Marijan,	Malovrh
Pavel,	Frontini Blaž;	bas: Trpin Jože,
Oblak	Ciril,	Rovan	Anton,	Zupanc
Ivan,	Polanc	Janez,	Bevčar	Miro in
Modic Franc.
Mnenja pa smo, da bi bilo treba ob takih jubilejih tudi javno čestitati in izreči zahvalo in priznanje tako pevcem, kakor pevovodji za tako požrtvovalno delo. Zato smo to na tem večeru pogrešali.
žilo lepo število rojakov, med njimi tudi nekateri iz Mar del Píate.
Na sporedu proslave so bile različne domobranske pesmi, predvajane na plo~. ščah in deloma spremljane po navzočih. Spominski govor je imel Slavko Tršinar iz Chapadmalala ter je vanj vpletel tudi nekaj odlomkov iz „Velike Črne maše za pobite Slovence“ pesnika Jeremija Kalina-dr. Tineta Debeljaka. Spomnil se tistih, ki so se med zadnjo svetovno vojno in zlasti med domačp komunistično revolucijo borili v vrstah različnih narodnih vojaških formacij ter tako dali svoja življenja za svobodo, vero in domovino, dalje tistih slovenskih žena in deklet ter ostalih rojakov, ki sicer niso prijeli za orožje, pa so kljub temu postali žrtve sovražnega okupatorja ali pa lastnih bratov, ki so zavedno morili za zmago brezbožnega komunizma ter predvsem 12.000 članov slovenske narodne vojske, ki so bili nesramno izdani in nato od domačih komunistov na nepopisne načine mučeni in postreljani po različnih krajih naše lepe slovenske domovine. V svojem govoru je pojasnil tudi namen naših vsakoletnih spominskih proslav: izraziti našo hvaležnost do tistih, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi za osebno in narodno svobodo ter ohraniti naši mladini živ spomin na žalostna in strahotna leta komunistične revolucije na slov. tleh ter jo. tako varovati in braniti pred vabami brezbožnega in krvoločnega komunizma.
Za govorom Tršinarja in po pesmi ,-Mi slovenski smo vojaki“ je nato Pre-šiček iz Miramarja prebral iz zbirke črtic „Čas pod streli“ pisatelja Ivana Korošca poglavje „Tihi junaki“. S pesmijo „Moja lepa domovina“ je bila končana ta tradicionalna spominska proslava, katero je vodil Jelenc iz Miramarja, ki je uvodoma pozdravil vse udeležence in na kratko omenil namen proslave, ob nje koncu pa .prebral tozadevno spomenico predsednika Narodnega odbora dr. Mihe Kreka, se zahvalil vsem prisotnim za njih udeležbo ter jih pozval, da bi se spomnili tudi še živečih žrtev ter daroval vsak po svojih močeh svoj prispevek v sklad za podpore domobranskim invalidom. Njegovemu pozivu so se vsi navzoči velikodušno odzvali.
Po končani proslavi je bila v kapeli istega zavoda sv. maša za vse med zadnjo svetovno vojno ter zlasti med komunistično revolucijo pobite Slovence. Sv. mašo ja opravil g. Boris Koman iz Mar dei Píate.
MAR DEL PLATA
Slovenci živeči v Mar del Plati in njeni kolicj sicer nismo priredbi proslave v počastitev žrtev zadnje svetovne vojne in komunistične revolucije v domovini, vendar smo se istih spomnili v nedeljo, dne 11. junija t. 1. pri naši skupni mesečni službi božji. Sv. maša, ki jo je opravil naš duhovni vodja g. Boris Koman, je bila darovana za vse med zadnjo svetovno vojno pobite, pomorjene in postreljane Slovence, zlasti še za vseh 12.000 pobitih in postreljenih domobrancev.
■•••>»...............■■■•■■■■«..■■■■■■n,.
'Le VE* C I i> O SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Rojaki v čicagu so imeli v zadnjem času dve dobro obiskani prireditvi. V fari Pri Sv. Štefanu so najprej igrali Medvedovo ljudsko igro „Stari in mladi“ v režiji Fr. Stanovnika, v proslavo moterinskega praznika pa izvirno slovensko mladinsko spevoigro „V kraljestvu zelenega malika“ Besedilo je napisala ga. Milena šoukalova, glasbo
■•■•■■■•■■■■■•■■■•■■■■■■■•«••■■■••■■BBBBBBaaaaaBBBBr
II. ŠAH. TURNIR „JOŽE ŠINKOVEC“
V	nedeljo, 25. t. m., se je v Mladinskem domu pričel II. centralni turnir posvečen spominu Jožeta Šinkovca. Zorko Simčič je pozdravil igralce in goste — po večini šahiste iz raznih Slovenskih domov — se zahvalil vsem darovalcem v dvorani razstavljenih d'aril, zlasti Našemu domu iz San Justa (za prehodni pokal), kiparju Ahčinu za dve figuri iz „Slovenskega šaha“ („Kralj“ Matjaž in „Kraljica“ Alenčica) in Svobodni Sloveniji, ki je sproti obveščala o pripravah za turnir. Posebna zahvala je bila izrečena g. Janku Merniku, velikemu prijatelju in podporniku vseh šahovskih akcij v Argentini. Janez Krištof, ki je otvoril turnir, je nato naglasil posamezne točke iz pravilnika, razjasnil še nekatera tehnična pravila in poudaril potrebo po ustanovitvi Slovenske šahovske*zveze*v Argentini. Zatem je fiskal turnirja Anton Pavlič pognal v tek šahovske ure in s tem dal znak za. začetek.
Rezultati prvega kola so naslednji: Bujas — Geržinič (najbolj napeta igra) 0:1, Majcen — Kunc (pozicionalno zanimiva partija) 0:1, Šušteršič — Buda 1:0, Marolt (ki je pravkar končal turnir v klubu Jaque Mate ter dosegel v njem drugo mesto) proti Posteinerju 1:0, Baraga — Prelog prekinjena igra. Močnik je počival.
V	II. kolu, ki bo v nedeljo, 2. julija, v istih prostorih ob 16 (ob'15 se igra prekinjena partija), se bodo srečbli: Buda—Marolt, Kunc—Šušteršič, Geržinič-—Majcen. Prelog—Bujas in Močnik—Baraga. Počiva Posteiner.
Vsak teden ena
NOVI MOST Simon Gregorčič
Naših mož modrost 10 priča sklep njihov, da sezida most preko vode nov.
Vem, d.a mnogokdo sklep njih bode klel, da je trud samo stroškov grozno vzel.
Rada sto rabot sama jaz podam, ker nad reko pot prav ceniti znam. :
•	Tamka j za vodo
ljubček je doma, kteri premočno mene rad. ima.
Hodil bi skrivaj k meni vsako noč brani mu semkaj širne reke moč.
Stari prevoznik šteje vse noči, kadar ljubovnik k meni prihiti.
Pa sedaj lepo ljubček, priče prost, pojde sam lahko sem čez novi most.
Rasti, rasti, most, zrasti mi takoj, moja ti radost, up sladak si moj!
....................■■■■..■■■■■■■■■■■■■n
pa p. Vendelin. Materinske proslave so imeli tudi po drugih mestih. Tako zlasti v Clevelandu, kakor tudi na Gil-bertu, kjer jo je pripravil Vilko Kun-tara.
Pri fari sv. Janeza v Milwaukee so imeli 4. junija veliko slavnost. Priljubljeni župnik p. Klavdij Okorn je slavil 'srebrnomašniški jubilej. Srebrno mašo je imel opoldne, zvečer ob sedmih je pa bilo v prostorih farne dvorane veliko srebrnomašniško slavje. P. Klavdij je znan že iz Ljubljane kot kaplan za Bežigradom. Nacisti so ga med okupacijo zaprli, mučili nato pa poslali v Dachau. Po vojni je bil nekaj časa v ZDA, odkoder je odšel v dušnopastirstvo med Slovence v Avstralijo ter je tam s p. Benom Korbičem začel izdajati list „Misli“, ki izhajajo še sedaj pod uredništvom in upravo p. Bernarda Ambrožiča. Iz Avstralije se je vrnil v ZDA ter prevzel župnijo sv. Janeza v Milwaukee, na kateri je deloval do svoje smrt; pok. Franc Gabrovšek.
V soboto, 24. t. m. sta se poročila v Clevelandu dr. Milan Pavlovčič in gospodična Bariča Hren, hčerka bivšega vrhniškega župana. Čestitamo!
OBVESTILA
V. kulturni večer SKA se bo vršil v soboto 1. julija ob 7 zvečer pri Bull-richu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo prof. Lojze Geržinič o sodobni glasbi. Predavanje bo spremljala reproducirana glasba.
Lanuška igralska družina bo v soboto, 1. julija, ob 19 ter v nedeljo, 2. julija, ob 15 uprizorila v društvenem domu ljudsko igro „Črna žena“ v petih slikah s petjem. Vljudno vabi odbor.
Kaj mora vsako zavedno slovensko dekle vedeti o komunizmu, je glavna tema našega sestanka. Govoril nam bo o tem g. F. Pernišek na sestanku dne
2.	julija po mladinski sv. maši. Vsa dekleta lepo vabljena. Odbor SDO.
Sestanek SFZ bo v nedeljo, 2. julija, po mladinski maši v Slovenski hiši.
Članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto, dne 8. julija, ob 19 v Slovenski hiši na Ramón Fal-conu 4158. Na sporedu je razprava o mladinskem vprašanju. Lepo vabi — odbor.
Naš dom v San Justu pripravlja za rojake na drž. praznik 9. julija koline. Pripravljene bodo izvrstne domače krvavice, pečenice in slastna svinjska pečenka. Za dobro kapljico bo poskrbljeno. Vsi iskreno vabljeni. Koline bodo že od 10 dopoldne.
Vse fante in može iz biv. taborišča Trani v Italiji vabimo na prijateljski sestanejo, ki bo v nedeljo, dne 9. julija, ob treh popoldne v Slovenskem domu v San Martinu.
Slomškov mladinski oder v Ramos Mejii pripravlja za nedeljo, 16. julija otroško igrico „Kekec in Mojca“. Že danes opozarjamo vse starše, da ta dan svojim malim zagotovijo urico prijetnega razvedrila.
Za nedeljo, 6. avgusta, popoldne pripravljamo’ študentje škofovega zavoda svojo akademijo v mestu. Prosimo vse domove in organizaciie, da bi upoštevali pr; svojih programih to prireditev. Odbor.
Meddobje (VI - štev. 3/4), novi zvezek, bo na razpolago ža na 5. kulturnem večeru Slov. kult. akcije, ki bo v soboto, dne 1. julija ob 19, Sarandi 41. Capital.
Poizvedba. Kdor ima kake podatke o Jakobu Hropot, doma iz Gotovelj na Štajerskem, naj jih iz prijaznosti sporoči Dušnopastirski pisarni.
CERKVENI OGLASNIK
Proslava sv. Cirila in Metoda bo v •nedeljo, 2. julija, ob 4 popoldne. Vabimo vss rojake na proslavo sv. Cirila in Metoda. Najprej bo v dvorani proslava z govorom č. g. d'r. Pavla Krajnika, petjem „Gallusa“ in deklamacijami, nato pa bo v cerkvi sv. maša po vzhodnem obredu, med katero bodo peli bogoslovci iz Adrogueja in ruski pevci. Kraj: Dvorana in župna cerkev v R. Mejia.
NAŠ DOM V SAN JUSTU vljudno vabi za 9. julija 1961 na
KOLINE
Koline bodo na razpolago že ob 10 dopoldne
Popoldne kegljanje med posamezniki, ter tudi za dobro voljo vse poskrbljeno.
Odbor Našega doma Hip. Yrigoyen 2756, San Justo

JUGOSL. SOKOLSKO DRUŠTVO v Argentini
■
sporoča,
da se letošnja proslava Vidovega ■ dne, napovedana za soboto 8. julija ;
t. 1. vsled smrti Nj. Vel. kraljice ■
■
Marije-matere
a
a
ne bo vršila
HIŠA-CHALET
v ulici El Zorzal 2521 v Boulogne Sur Mer
po zmerni ceni na prodaj.
Hiša je samo 8 kvadrov od žel. postaje Boulogne Sur Mer in eno kvadro od ulice Bernardo de Iri-goyen v višini 889, kjer vozi kolektiv št. 8.
O stanju prostorov in vrednosti naj se interesenti zglasijo ob nedeljah pri lastniku v hiši sami.
SLOVENSKI DOM v San Martinu
bo imel v soboto, dne 15. julija zvečer
KOLINE
obstoječe iz pravih domačih krvavic, pečenic, svinjske pečenke in domačega kislega zelja.
Začetek ob 19.
Ulica Cordoba 129.
Nabava dokumentov
SIMON RAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 6. nadstr., pis. 3 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan-od 9—12 (razen ob sobotah)	__
JAVNI NOTAR
Francisco Kaul Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
I
7AŽNO SPOROČILO: PRESELITEV j
3d 1. junija posluje JADRAN PAK -a pošiljanje paketov in denarja v Hrv. domu Monte 2049 (dvorišče), Capital. Višina Rivadavie 6400, do Carabobo 700 z omnibusom 132 in kolektivom 223 (blizu lekarne) — inevno od 15 do 19. Ob sobotah od 10 do 12.
Pismena naročila na: Zdenka Kalečak, Casilla de CorreO 340, Buenos Aires
DENTIST - ODONTOLOG DR. JOŽE ZAJC
ordinira v Loma Hermosa ali Churruca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14 do 19. Ordinacija je v ulici San Javier, dve kvadri od avtobusne postaje štev. 166 v smeri slovenskega naselja. Dohod je mogoč: iz San Martina z omnibusom 166 in s kolektivi 7 in 57; iz Ramos Mejia s kolektivom 182 do Campo de Mayo in nato s kolektivi 7 ali 57 do Churruca.
Podrobnejše informacije v Baru Evropa ob avtobusni postaji Churruca in pa na domu: Avda de Mayo 689 v Ramos Mejii, vsak torek in četrtek od 9 do 11. Telefon 658-4026
"h
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je za vselej zapustil in se preselil po zasluženo plačilo k Večnemu naš dobri in nepozabni oče in dedek
ravnatelj MARKO BAJUK
Umrl je v 80 letu starosti z vso vdanostjo pripravljen na srečanje z Vsemogočnim v torek, 20. t. m., ob 5.45 popoldne.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
žalujoči:
Katarina, sestra; prof. Božidar, sin, z ženo Cilko; ing. Marko, sin, z ženo Ino; Marija, hčerka; vnuki in vnukinje Marko, Božidar, Jurij, Andrej; Bariča, i Martin, Gregor, Marko, Danica.
Drašiči pri Metliki — Mendoza, Argentina
-!■
Težko prizadeti ob tragični novici o smrti našega neutrudnega delavnega člana in odbornika
ravn. MARKA BAJUKA
\ v
priporočamo njegovo blago dušo v molitev k Stvarniku.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Društvo Slovencev v Mendozi
i
Za vselej nas je zapustil naš pevovodja, skladatelj in veliki Marijin pevec
g. ravnatelj MARKO BAJUK
V polnem delu in velikih načrtih, da bi naš narod še prepeval in blažil dušo, kot je bil sam blag ob pesmi, nas je pustil osamljene. Naj večni mir uživa pri Bogu! To ^bo ostala naša molitev.
Slovenski pevci v Mendozi
Vsemogočnemu ste darovali vse delo in bili zgled žrtev vsem rojakom do zadnjega diha
gospod ravnatelj MARKO BAJUK
Neopazno ste zasledovali naše napore in se radovali ob uspehih, tako duhovnih kot svetnih. Vaš zgled nam je bil svetal in z njim ste oplajali tudi naše meči.
Ohranili Vas bomo v molitvi in blagem spominu.
Keramika CACES
h
Dne 20. junija 1961 je v Mendozi izdihnil svojo plemenito dušo član Društva Slovencev
gospod MARKO BAJUK
gimnazijski ravnatelj
Bil je plemenit pa odločen slovenski katoliški inteligent, kremenit značaj, odličen profesor in vzgojitelj mladine, neutrudno požrtvovalen slovenski kulturni delavec, pa vedno osebno skromen. Zaradi svojega dela in zvestobe slovenski in katoliški stvari, je moral vzeti nase težki križ begunstva, ki ga je junaško nesil in se tudj kot begunec vsega žrtvoval mladini in slovenski begunski družini.
Ohranili ga bomo v trajno lepem spominu in posnemali v zvestob; in neutrudnem delu za slovenski narod.
Molimo za pokoj njegove duše.
Sv. maša zadušnica za pokojnega bo v nedeljo, 9. julija, ob pol desetih v slov. kapeli, Ramón Falcón 4158.
Buenos Aires, 29. junija 1961.
Društvo Slovencev
'I-
Vsem članom, somišljenikom in prijateljem sporočamo, da je umrl v Mendozi 20. t. m. bivši gimnazijski ravnatelj in banovinski šolski inšpektor
prof. MARKO BAJUK
ki je bil več kot pol stolna vplivna in vodilna osebnost v krščansko demokratskem gibanju med S^venči. — Svoje sadov polno delo je nadaljeval v izseljenstvu in je bil tudi član zaupniškega zbora Slovenske ljudske stranke.
Bog mu bodi plačnik. Slovenski narod mu bo trajno hvaležen. Njegov zgled pa nam daj novega poguma.
Poverjeništvo SLS v Argentini
t
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo užaloščeno sporoča svojim članom, d'a je dne 20. junija t. 1. odšel v večnost naš odličen član, gospod
MARKO BAJUK
biv. gimnazijski ravnatelj
Na vsej dolgi in velikokrat težavni poti svojega življenja je ostal neomajen in zvest član naše organizacije ter bo nam in bodočim katoliškim starešinam vedno svetel vzgled doslednega, zavednega in neumorno delovnega katoliškega javnega delavca.
Prosimo gg. starešine, da se blagega pokojnika spominjajo v svojih molitvah.
1	Slovensko katoliško akademsko starešinstvo
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, SKL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658-7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio aparatov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
ESLOVENU UBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
O oz tn £53	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA
Oq- o <	Concesión N 3824
Registro	Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961 za Argentino $ 430.—
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
'I'
Slovenska kulturna akcija se klanja velikemu delu, ki ga je v svojem življenju opravil njen ustvarjalni član, gospod ravnatelj
MARKO BAJUK
ki je dne 20. junija -1961 izdihnil svojo blago dušo.
Odličnega glasbenika in zelo zaslužnega organizatorja slovenskega zborovskega petja bomo ohranili v vedno slavečenf ga spominu.
Buenos Aires, 22. junija 1961.
Prof. Alojzij Geržinič,
predsednik glasbenega odseka
Ruda Jurčec,
predsednik
Imeli smo može kakor hrast...
t
Sredi načrtov, poln izredne volje in prekipevajočega idealizma za vzvišeno poslanstvo slovenske pesmi, je nenadoma umrl starosta slovenskih pevovodij, zaslužen slovenski skladatelj, organizator, pevski pedagog in klicar k pevskemu delu, gospod
ravn. MAR KO BAJUK
I	-
Po nedoumljivi božji volji je z njegovim slovesom med nami nastala velika vrzel. Spomin nanj pa nam bo zvest kažipot pri naših stremljenjih in naporih.
Umrl je mož... Naj v miru počiva!
Slovenski pevski zbori:
„Gallus“, Lanus, Itamos Mejia, San Justo in San Martin

t
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 12. t. m. v starosti 81. let umrla v Zg. šiški v Ljubljani naša draga mama in stara mama, gospa
MARIJA PIBER roj. MUHIČ
Pokopali so jo v Ljubljani dne 13. t. m., kjer so ji tudi pevci v slovo zapeli.
Vsem znancem in prijateljem jo priročamo v molitev.
Sv. maša zadušnica se bo za pokoj njene duše darovala dne 15. julija 1961 ob 18. uri v župni cerkvi v Tristan Suarez.
7
Žalujoči v domovini: Ing. Janez, sin; Mimi, por. Pre-dikaka, hčerka in družina Muhič.
V Argentini — hčerke: Betka, por. Milharčič, Julka, por. Erntner in Pepca, por. šter teni vsi vnuki in vnukinje
Ljubljana — Postojna — Ezeiza — S. Martin — La Plata — junija 1961
ZAHVALA
Lepo se zahvaljujemo vsem prijateljem in rojakom, ki so nam kakorkoli izkazali tolažbo ob izgubi našega dragega brata, svaka in strica, gospoda
ANTONA JAKOŠA
Posebno zahvalo domačemu župniku preč. g. Juanu za poslednji zakrament in molitve ob umirajočem, sv. mašo darovano zanj in po-pogrebno sv. daritev, s katero smo ga spremili k zadnjemu počitku.
Enako zahvalo preč. g. Stanku škrbetu za vodstvo pogreba ter molitve, opravljene doma, v cerkvi in na pokopališču, kakor tudi za tolažilne besede ob krsti.
Iskrena zahvala g. Rudolfu Vidmarju za občuten poslovilni nagovor ob odprtem grobu, s katerim se je poslovil od pokojnika v imenu prijateljev.
Lepo se zahvalimo g. Jožetu Omahnu in pevcem za Requiem ob pogrebni maši.
Topla zahvala našim dobrim družinam: Vidmarjevi, šterbenčevi, Omahnovi, Cvetkovi, katere so nam ves čas stale ob strani in spremljale našo bol. Enako smo hvaležni, tudi vsem prijateljem iz Beraza-teguija in okolice za venec pokojniku, kakor tudi za udeležbo na pogrebu.
Vsem in vsakemu v pokojnikovem imenu: Bog plačaj!
LOVŠETOVI