Vestnik. Učiteljski konvikt: Vrhniška posojilnica 10*21 gld. Jakob Dimnik, blagajnik. Osobna vest. Ravnatelj na ženskem učiteljišcu v Gorici, g. Prančišek Hafner, je dobil povodom svojega upokojenja naslov šolskega svetnika. Učiteljske premembe na Kranjskem. Zacasna uciteljica gdč. Pavla Zirer z Bučke in zač. učitelj g. Pr. Germ s Kopajna sta stalno nastavljena. G. Avgust A rselin iz Ljubnega pride v Prečno in gospod Engelbert Kavčič iz Seraiča na Ig. Leopolda Filipa ustanove a 44 gld. 90 kr. so za dobo treh let dobili ueitelji na Planini, v Budanjah, v Št. Lenartu, pri sv. Trojici, v Preloki in v Dolih. Učitcljski večer »Slovenskega učiteljskega društva", pri katerem bo okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Fr. Levec nadaljeval svoje ,,Popotno poročilo11, bo v sredo, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Gosti dobrodošli! Učiteljske premembc na Štajarskem. Premeščena sta službenim potom (!?) gg. učitelja Jožef Brinar iz Vojnika v Rajhenburg, a A. Eksl iz Rajhenburga v Vojnik. Proti zadnjemu se je svojedobno brez vsake krivde ruvalo, dokler niso okoliščine izsilile njegovo premeščenje; vprašamo pa, kako pride g. Brinar do tega, da ga kar službena megla odnese iz priljubljenega kraja, kjer je kot priznini pedagog tem uspešneje deloval, ker so rau bile povsem znane krajevne razmere. Predsedništro ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" je od 15. sveona dalje v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. in ne veo v Št. Jurju pri Kranju. Na c. kr. učiteljišcu v Ljubljani sta razpisani dve službi vadniških učiteljev. Prošnje, naslovljene na naučno ministrstvo, je vlagati do 10. malega travna pri c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem. Učitelji in konsumna društva. Poroča se nam, da se utikajo nekateri učitelji na deželi v konsurana društva. Dotičniki so zeJo kratkovidni, da ne sprevidijo, kam raerijo ta društva. Moke za učiteljski kruh ne prodajajo v teh konsumnih društvih, \n kdorjih podpira kakorkoli že, je podoben onernu, ki je sekal tisto vejo, na kateri je stal. Podpirajmo trgovce in obrtnike; ti so učiteljski prijatelji, ne pa gospodarji konsumnih društev. Torej pozor! GroTekarjev spomenik: Slav. čitalnica v Šiški 5 gld. Deželni zbori slovenskih pokrajin začno zborovati dne 14. t. m. Gospod župan Hribar, kot predsednik c. kr. raestnega šolskega sveta, je obiskal mestno nernško deško ljudsko šolo, dekliško šolo v Lichtenthurnovem zavodu, in šolo pri Uršulinkah. Za zvišanje ueiteljskih plač v XI., X. in IX. činovni red stavposlala prošnje na visoki deželni zbor krajna šolska sveta Zusen in Slivnica v šraarijskem okraju. Učiteljsko društvo za goriški okraj je zborovalo dne 2. t. m. v Gorici. Občni zbor je soglasno sprejel točke, v katerih so izražena načela in poti, po katerih ima učiteljstvo hoditi, da doseže svoj namen. — Sprejela se je tudi soglasno izjava. s katera se obsoja pisava ,,Soče" in postopanje nSloge" radi znanih pisem; izrekla pa se je zahvala ,,Slovenskemu Narodu" in ,,Učiteljskemu Tovarišu". Iz Dolenjevasi pri Ribnici se nam piše: Cesar je na prošnjo občinskega sveta dovolil, da se imenuje trirazredna ljudska šola v Dolenjivasi pri Ribnici, ki se je zidala v jubilejskem letu, ljudska šola Pranca Jožela I. — Tako odlikovanje je dobila tudi ljudska šola v Š t. Jerneju na Dolenjskern. Vadniška učitelja v Ljubljani, gg. Ivan Eppich in Franc Gerkmann, stopita v pokoj. Angleško šolstvo. Parlaraent je s 317 proti 59 glasom odlooil, da tnorajo odslej otroci obiskovati šolo do izvršenega dvanajstega leta. Doslej so jo smeli zapustiti eno leto prej. f Prof. dr. Haniiak. Ravnatelj pedagogija in dekliške gimnazije na Dunaju, dr. Hannak, je dne 28. m. rn. urarl. Regulacija učiteljskih plač na Štajarskem. Deželni odbor je že formuliral svoje predloge, kako naj se regulirajo plače. Toda naj nihče ne misli, da se je kaj oziral na učiteljske zahteve. Povsem pravični sestav po personalnih razredih se perhorescira in hoče se obdržati sestav krajevnib razredov s sedanjimi postavki 600, 700 in 800 gld. (Gradec 900 gld.) Za poboljšek se predlaga: a) 100 gld. aktivitetne doklade (ki se pa ne všteva v pokojnino) za definitivno narneščeno ucit. osobje; b) starostne doklade (kvinkvencije) po 100 gld. (sedanje doklade te vrste so v tetn smislu zvišati z onim dnevorn, ko dobi zakon veljavo). c) enorazredničarjem se pripozna opravn. doklada 50 gld., voditeljern večrazrednic pa za vsak daljnji razred 25 gld. veo, toda skupno opravn. doklada ne sme presegati 200 gld. Ravnatelj mešeanskih šol dobi 250 gld. funkcijske doklade. Starostne in funkcijske doklade se vštevajo v pokojnino, aktivitetna doklada pa ne. d) Definitivno namešoenim učiteljem na meščanskih šolah se pripozna za 200 gld. viša plača kakor ljudskim učiteljem v istein kraju. e) Učne osebe, ki so dosegle sicer že izprioevalo učne usposobljenosti, a nimajo definitivnega mesta, dobe kot prov. učitelji(ce) 600 gld., one, ki irnajo le izpričevalo zrelosti, pa kot prov. učitelji(ce) 420 gld. nagrade. Pomožni učitelji brez vsakega izprioevala(!) dobe 360 gld. nagrade. /"jMesta podučiteljev(ic) se opuste. Za zvišanje učiteljskih plač sta poslala krajni šolski svet in občinski zastop v Trbovljah prošnjo štaj. deželnemu odboru. V teh peticijah se izraža nujnost, naj se regulacija učiteljskih piač takoj vzame v razpravo, naj se odpravi krajevni zistern plaoilnih razredov ter se uvede osebni zistetn. Prihodnje učiteljske plaoe naj se uredijo tako, da jim bodo podlaga 11., 10. in 9. činovni red državnih uradnikov. — Take prošnje sklepajo in odpošiljajo okrajni in občinski zastopi Srednjega in Gornjega Stajarja že par mesecev sem, na Slovenskem Štajarskem je menda trboveljska občina prva z enako prošnjo. Iz savske doline. Za letošnje zborovanje ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" bi bile Brežice prav pripravne: leže ob železnici blizo Zagreba, da slovenski uoitelji pri t,i priliki lehko obiščejo hrvaško prestolnico, imajo veliko dobrih gostilnic, dovolj stanovanj za prenočišča in — kar je največ vredno — krasen, jako prostoren jNarodnidom" in v njem veliko Ijubeznivih in postrežljivihslovenskihrodo1 j u b o v. SloTenski obrtni zaTodi. Ravnokar priobčena uradna statistika o avstrijskih obrtnih šolah za leti 1897/9 ima o obrtnih zavodih v slovenskih deželah naslednje zanirnive podatke: Izmed treh, v Avstriji običajnih kategorij obrtnih šol (državne obrtne šole, strokovne šole in rokodelske šole) iniamo po Slovenskem samo strokovne šole in sicer: Cipkarske šole v Bolcu (37 učenk), v Gepovaiiu (51 učenk), v Dolenji Oslici (63 učenk), v ldriii (30 učenkj in v Ljubljani (73 ucenk); Ljubljanske zavod ima med vsemi enakimi šolami v Avstriji največučenk. Šoleza lesni in karanoseški obrt v Kočevju (20 učencev) in v Ljubljani (82 učenceev na Zagi (8 učencev). Šole za puškarski obrt v Borovljah (27 uoencev). Izmed 30 šol za lesni obrt ima sarao ena (Zakopana) več učencev nego Ljubljanska; ker pa ima dotični zavod več oddelkov in pripravljalne tečaje katerih v Ljubljani ni, se lahko reče, da iraa Ljubljanska strokovna šola za lesni obrt relativno največ učencev v Avstriji. Pač lep dokaz za probujenost in nadarjenosti nasega naroda! »Podpornemu društvu za slovenske Tisokošolce na Dunaju"1 so darovali poslednji čas sledeči p. n. gospodje: Prem. knez in škof lavantinski dr. Mih. Napotnik (ustanovnik in društveni častni olen), kakor vsako leto tudi letos 20 kron, v. č. g. Anton pl. Sušič, c in kr. polkovnik v Celju 30 kron, sl. posojilnica v Orraužu 30 kron, Anton pl. Globočnik-Sorodolski, c. kr. vladni svetnik v p. na Dunaju 20 Kr., sl. hranilnica v Vipavi 20 Kr., g. Drag. Luteršek, c. kr. voj. uradnik v Zloczovvu (v Galiciji) 23 Kr., g. N. Polak v Tržiču, 20 Kr., g. dr. Vladirair Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. sekc. svetnik v finančnera ministrstvu na Dunaju 12 Kr. — Po deset kron so darovali gospodje: Alojzij Kremžar, mag. svetnik na Dunaju, dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, Anton A. Knafelc, uradnik drž. železnice v Beljaku (zbirka), dr. Alojzij Homan, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, Jos. Stritar, c. kr. prof. na Dunaju, Jak. Bratkovič c. kr. prof. na Dunaju, dr. Ivan Rudolf, odvetnik itd. v Konjicah, Ivan Murnik, c. kr. svet- nik itd. v Ljubljani, Franc Tomšie, nadinženir v Blatni na Ceškem, Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku. — Dalje so darovali: V. č. g. Ivan Plevanec, župnik v Soteski 6 Kr., Štefan Klun, posestnik in gostilničar v Ljubljani 6 Kr., Božidar Štiftar, carski ruski prof. v Kalugi 5 Kr., Pr. Svetič, odgojitelj na Dunaju 4 Kr., — Po dve kroni so darovali: V. č. g. Leop. Vozlič, kaplan v Radgoni, Karol Pleško, c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani, Egidij Fux, c. kr. poštar v Ljubnem, J. Mladič, c. kr. sod. pristav v Postojni, v. c. g. Eržen, župnik v Selcah pri Skofji Loki, Franc Berlec v Novem Mestu, dr. Andrej Kuhar, not. kandidat v Ljubljani. Vsern blagim darovavcem bodi najiskrenejša hvala! Ker je to društvo v tekočem šolskem letu podpiralo že 64 ubogih dijakov na dunajskih visokih šolah ter je v ta narnen v 4 mesecih razdelilo 1293 kron in ker je letos beda slov. dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slov. rodoljube najiskreneje, da blagovole pošiljati darov za to prepotrebno društvo v. č. g. F r a n c. Jancarju, pap. čast. koraorniku itd. na Dunaju, I. Singerstrasse 7. Zenska — a možka beseda. Pišejo nam: ,,Slovenka" piše v svoji 25. številki: ,,No, hvala Bogu, vsled cesarjevega jubileja smo dobili Slovenci letos celo literaturo o našem cesarju in njegovi vladi. Sedaj se nam ne bode moglo več očitati, da naše slovstvo sestoji iz saraih katekizraov in raolitvenikov; vsakerau takemu klevetniku lehko pokažemo še slovstvo v letošnjera jubileju. Menim, da je enih in drugih knjig več nego dovolj, saj je naša Slovenija kar preplavljena s temi knjigami. In potem naj ne vzkipi naše Ijudstvo, ko se kdo dotakne cesarske hiše, ko se naši pisatelji, učitelji in duhovniki tako ogrevajo in navdušujejo zanjo!?" Do tega vzklika so privedli našo »Slovenko" gotovo zadnji izgredi, radi katerih zdihuje tohko naših ljudi po ječah, ker so dali zavesti do kaznjivih dejanj v svojem poznanem lojalnem navdušenju. Časopis ,,Ber Siiden", glasilo izobraževalne politične in gospodarske koristi hrvaškega in slovenskega naroda, priporočamo kot najboljši časopis za oglase razne vrste, ker je razširjen v najboljših in iraovitejših krogih med Hrvati in Slovenci in tudi drugod. Cena oglasom (inseratom) je zelo nizka. Gasopis se daje na ogled zastonj. Upravništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4.