QlŽ£io»t V/and rfuMice... NO. 248 Ameriška Domovi^i/i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LIX — VOL. LIX Komunistični 'dokazi' Fotografija goreče kitajske vasi dokaz “vojnih zločinov” na Ukrajini. BONN, Nem. — Zahodni Nemci napovedujejo, da bodo ekoro razlkrili sovjetske dokaze o “vojnih zločinih’’ gen. Heu-singerja, svoječa,snega načelnika glavnega stana Hitlerjevih vojaških operacij in sedanjega načelnika vojaškega sveta NATO v Washingtenu. Glasilo sovjetske armade je nedavno prineslo fotografijo goreče “ukrajinske vas>i” kot pri-Heusigerjevih vojnih zločinov. Proučevalci Sovjetije v Zahodni Nemčiji so med tem odkrili, da je bila ista fotografija objavljena že preje v neki sovjetski zgodovinski knjigi kot podoba japonskega “požiganja kitajskih vasi na področju Šanghaja.” Podobne dokaze o zločinih svojih nasprotnikov prinašajo komunisti vsepovsod. V tem pogledu niso seveda nobena izjema titovci. Svoj čas so tako obtožili nekega slovenskega priseljenca v Clevelandu, da je kriv smrti ameriškega letalca. Gladko so ga proglasili za vojnega zločinca. Pri tem se je izkazalo, da je zadevni ameriški letalec živ in zdrav v Ameriki. Da bi pri spoznanju tega svoje obdol-žitve preklicali in dali obtoženemu zadoščenje, jim ne gre v račun. Kdo naj bi potem še verjel njihovim “dokazom”? Končno vendarle znamka pet centov za navadno pismo? WASHINGTON, D.C. — Naša poštna uprava se že dolgo vrsto let bori za povišanje poštnine za navadna pisma na tako višino, da bo krita poštna režija. V več slučajih je imela uspeh, le pri navadnih pismih ji je to spodletelo. Predsednik vplivnega senatnega odbora za poštne zadeve senator Johnson se ni dal prepričati, da je tako povišanje res potrebno. Gedaj so ga menda vendarle pregovorili, kajti ravno pred prazniki je izjavil, da bo 2 novim letom začel pripravljati nov zakon, ki naj bi omogočil povišanje poštne pristojbine za navadno pismo na pet centov. Upajo, da je s tem padla glavna °vira za povišanje. ------o----- V Bonnu se upirajo načrtu ! PARIZ, Fr. — Svet NATO se resn.o ukvarja z mislijo, da naj hi vse članice NATO bojkotira- veliki pomladni sejem v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji in tako 'Pokazale v dejanju, da ne marajo rdeče Vzhodne Nemčije in ^jene vlade. Vse zavezniške vlade so pred-loigu naklonjene, upira pa se mu ^ah. Nemčija, ker se boji, da bi lInel bojkot v gospodarskem pogledu za njo prav tako neugod-he posledice kot za Vzhodno Uemčijo. SWOW ... T . . mm Vremenski prerok pravi: Oblačno in naletavanje snega. Naj višja temperatura 35. Nemčija vodi v Evropi v pogledu blagostanja BONN, Zah. Nem. — Gospodarsko ministrstvo je objavilo letno poročilo, ki vsebuje med drugim tudi sledeče zanimive podatke: Zahodna Nemčija je imela leta 1949 okoli 1,300,000 brezposelnih. To število je padlo letos na 95,000. Seveda je delovnih mest veliko več na razpolago, kot onih, ki delo iščejo. Tako so v Zah. Nemčiji zaposlili na tiso-če in tisoče tujcev, med njimi največ Italijanov, pa tudi Jugoslovane, Turke in Špance. Povprečna delavska plača na mesec je od leta 1949 porastla od $60.75 na $126.75. Avtomobilov imajo v prometu že 8,600,000. Nad 93 odstotkov družin ima radio-aparate, 46 odstotkov hladilnike, 28 odstotkov televizorje, 25 odstotkov pralne stroje. Zahodna Nemčija je v pogledu gospodarskega blagostanja na čelu vse Evrope, svobodne in seveda še bolj komunistične. Holandci bi se radi umaknili z N. Gvineje Nizozemska upa, da bo Washington pomagal rešiti njen spor z Indonezijo, ki zahteva zahodno Novo Gvinejo. HOLANDIA, Nova Gv. — Holandija vtakne v Novo Gvinejo letno okoli 25 milijonov dolarjev, ne da bi mogla pričakovati, da bo imela od tega kdaj kako korist. Zahodni del otoka je pod nizozemsko upravo že več stoletij, pa ni kaj prida napredoval, ker se Nizozemiska* zanj ni nikdar dosti brigala, imela je dovolj posla v Indoneziji. V nizozemskem delu Nove Gvineje, ki jo zahteva Sukamo za Indonezijo, živi kakih 600,003 Papuancev. Ti nimajo dejansko z Indonezijci nič skupnega, ne v kulturi, ne v jeziku, ne v veri. Sukamo hoče otok le zato, ker so ga nekdaj Holandci upravljali skupaj z Indonezijo. Avstralija za ohranitev obstoječega stanja Nizozemska bi se Nove Gvineje rada znebila. Napovedala je, da ji bo v nekaj letih dala neodvisnost. Tega ne mara Avstralija, ki upravlja ostali del Nove Gvineje. Avstralija bi imela najrajše vse pri starem, ker noče imeti za sosedo šibko Papuo, ki bi utegnila postati plen močnejših sosedov, prav tako pa ne mara za soseda nemirne in nestalne Indonezije. Avstralija zato pritiska na nizozemsko vlado, naj ohrani Zahodno Novo Gvinejo v svoji upravi vsaj dotlej, dokler ne bosta našli skupne rešitve za bodočnost celega otoka. Macmillan gre v Bonn S konclerjem Adenauerjem se želi pomeniti o bodočnosti Berlina, pa tudi o angleškem ;Vstopu v Skupni trg. LONDON, Ang. — Angleški ministrski predsednik Macmillan je gotovo tisti državnik, ki najrajše potuje. Komaj se je vrnil pred prazniki z Bermudskih otokov, že je napovedal, da gre 9. januarja v Bonn k Adenauerju na obisk. Macmillan je dolžan obisk že več tednov. Svoj čas bi ga bi rad opravil, pa je bil Adenauer takrat bolan; se je močno prehladil. Macmillan bo Adenauerju naj-prvo poročal, kaj se je pogovoril in dogovoril z Kennedycm, ko ga je zadnjič videl pred prazniki. Pogovarjala se bosta seveda tudi o nemškem in berlinskem vprašanju. Obema gotovo ni všeč, da mednarodno javno mnenje presoja precej skeptično razgovore v Moskvi, ki jih bodo v kratkem začeli za-padni zunanji ministri z ruskim. Macmillan bo gotovo naprosil Adenauerja, naj skuša doseči pri državah, ki tvorijo Evropsko gospodarsko skupnost, da bi z večjo uvidevnostjo vpoštevale posebne angleške želje, ko bodo prerešetavale angleško prošnjo za vstop v to organizacijo. Obenem bo tudi sprožil vprašanje stroškov za vzdrževanje angleških čet v Nemčiji. Anglija nima nič proti temu, da so njene čete na kontinentu, toda zdi se ji, da ni samo ona dolžna plačevati stroške zanje. Na dnevnem redu bodo torej stari in novi predmeti, kot je to bilo še pri vsakem dosedanjem sestanku. Družba v Kongu plačuje tudi osrednji vladi! LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kritiki belgijske rudarske družbe, ki plačuje davke v Katangi Combejevi vladi, nič ne omenja, jo, da plačuje ta v drugih delih delih Konga davke osrednji vladi v Leqpoldvillu. Ravna se torej po tem, kdo je kje dejanski Nehruja začela hoieli glava zaradi — Soe? NEW DELHI, Ind. — Iz indijske prestolice prihajajo poročila, da vlada ni pričakovala, da bo tako velik del mednarodnega javnega mnenja obsojal indijsko invazijo v portugalske kolonije. To je opogumilo tudi domače Nehrujeve nasprotnike, da so začeli kritizirati vladno akcijo. Ali bodo kritiko zanesli tudi v volivni boj, o tem so sodbe različne. Da sloji na indijski:strani ves komunistični in večina azijsko-afriškega bloka, je za indijsko vlado le majhna tolažba. V New Delhi vedo namreč lp predobro, kje vladata trezna presoja in gospodarska moč in kje samo politična zaletelost, intrige in revščina. Vedo, da se bo odslej naprej vsak napadalec lahko skliceval upravičeno ali neupravičeno na Indijo in da bo tako Indija stalno v slabi družbi. PrivafRO la aiisri lako gefovš o neuporabnosti novih jedrskih velebomb WASHINGTON, D. C. — Vojaški krogi so ob priložnosti sovjetskega preskusa atomske ve-lebombe zatrjevali, da take bombe za vojaške namene niso potrebne, ker so pretežke in ker lahko postavljene naloge opravijo manjše. Pri tem so javnost tolažili tudi s tem, da Amerika lahko tako velike bombe izdela “vsak čas,” če bi se za to le odločila. V privatnih razgovorih za zaprtimi vrati ti isti vojaški strokovnjaki govore malo drugače. Niso popolnoma gotovi, če ne bi velebombe s 50 ali celo 100 megatoni bile sposobne uničiti ali vsaj močno pokvariti v velikem krogu tudi globoko v zemlji . krit o silose z Minutman medce-liimskimd raketami in z njimi zvezane naprave. SEV. RODEZIJA PODPIRA VOJAŠKE SILE KATANCE? Združeni narodi poročajo, da je Sev. Rodezija nudila (oboroženim silam Katange neposredno pomoč. lZ letališča v (Rodeziji maj bi letalo napadlo čete ZN na (letališču !v Elizabethvillu, Jz Rodezije maj bi katanške mborožene sile (dobile v zadnjih dneh . večje količine orožja in “najemnikov.” — Katanški zastopniki odleteli v Leopoldville.. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Predstavniki Združenih narodov so včeraj izjavljali, da Sev. Rodezija nudi Katangi neposredno vojaško pomoč v njenem boju s četami ZN. Po poročilu nekega očividca naj bi katanško letalo, ki je 13. in 14. decembra napadlo čete ZN na letališču v Eli-sabethvillu priletelo z letališča v Ndoli v Sev. Rodeziji. Vodila naj bi ga dva rodezijska letalca. Iz Rodezije naj bi dobila Katanga tudi težke metalce min in moštvo, ki domačine v rabi tega orožja vežba. Preteklo soboto naj bi prešlo mejo iz Sev. Rodezije v Katango 48 jeepov opremljenih s strojnicami. Vozili so jih beli najemniki. Glavno poveljstvo kaianških i-;--------: --- go&podar in v čigavih rokah je državna rprava, ta naj dobi davčni denar. vojaških sil se je naselilo v mehu Kipuši nekako 30 milj za-nodno od Elisabethvilla. V tamkajšnji okolici se te sile priprav-.jajo na morebitno obnovo bojev, če dogovor Čombeja z Adu-lo ne bo izveden, kot je bilo predvideno. V okolici Kipušija drže Ka-tanžani tudi vojne ujetnike ZN. Po poročilu zastopnika Mednarodnega Rdečega križa so ujetniki dobro oskrbovani in so na varnem. V mestu Elisabethvillu so čete ZN v zvezi s katanško policijo vzpostavile red in varnost. Domači služabniki belih lastnikov hiš, ki so se umaknili preko meje v Rodezijo ali celo v Evropo, so te domove plenili, dokler niso oblasti posegle vmes. Katanžani v Leopoldvillu Zastopniki katanške skupščine so odpotovali v letalu ZN v Leopoldville, kjer se bo začelo danes posvetovanje o spremembi ustave v smislu federacije, kot je bilo sklenjeno preteklo spomlad, predno je prišlo do preloma med Čombejem iz Katange in vlado v Leopoldvillu. Katanški zastopniki so v Leopoldvillu, vendar s tem še ni rešeno, da bo Katanga sprejela Rdeča Kitajska kupila nove količine žita v Kanadi OTTAWA, Can. — Vlada rdeče Kitajske je kupila v Kanadi 30.600.000 mernikov pšenice in 8.900.000 mernikov ječmena za skupno $71,000,000. Kupljeno žito bo dobavljeno tekom treh mesecev. Sedanji nakup po močno izpraznil kanadske zaloge žita, v pristaniščih ob Tihem oceanu pa bodo imeli ljudje delo skozi vso zimo. Kitajci so tekom celega leta kupili v Kanadi žita za skupno $222,000,000, večje količine pa tudi v Avstraliji. sklepe kongoške skupščine. Ratanska vlada stoji na stališču, da mora domača skupščina potrditi dogovor Čombeja z Adulo, predno bo ta veljaven. . Med tem so letala ZN začela prevažati vojaštvo leopoldvill-ske vlade, ki je stopilo pod poveljstvo ZN, v Katango. To je sprožilo pri vodnikih Katange vrsto pritožb in protestov. Vodniki ZN se zagovarjajo, da so omenjene čete v sklopu ZN kot so vse ostale in da tako ni nobene razlike. Da je to v bistvu le izgovor, je očjvidno. ZN skušajo v smislu resolucij ZN spraviti Katango pod nadzorstvo Leopoldvilla, pa naj je to Čom-beju prav ali ne. Gana preganja katoliškega škofa AKRA, Gana. — Ganski diktator Nkrumah ima svojo politično stranko in ne trpi nobene druge. Vsaka stranka mora imeti nasprotnike, drugače začne umirati. Ker v Gani ni nobenega političnega nasprotnika, je vladna stranka začela gonjo proti katoliškemu škofu Van den Bronk v mestu 'Kumai. Stranka očita škofu, da pomaga imperijalistom, da trdi, da bo Gana postala komunistična dežela, da je postal “protidržaven element” itd. Nkrumah hoče torej imeti kulturni boj čisto po evropskem vzorcu. Jajc preveč! NEW YORK, N.Y. — Trg je letos z jajci založen tudi sredi zime nepričakovano dobro, zato cene jajcem padajo, med tem ko so prejšnja leta v tej letni dobi rastle. Gospodarski strokovnjaki se boje, da utegne priti spomladi ali v zgodnjem poletju do take poplave z jajci, da bo njihova cena padla v taki meri, da bo morala zvezna vlada poseči vmes. Zadnje vesti M« hI.JSL**-,, . .... BOŽIČ TUDI V RUSIJI i— Uradno v rdeči Rusiji božiča ne praznujejo, narod ga praznuje kljub temu, kot ga praznujejo tudi Slovenci v Jugoslaviji, čeprav tam uradno Božiča ne poznajo. Na sliki ividimo vlak, ki ga mladi Rusi z zanimanjem ogledujejo v izložbi v Moskvi. M O S K V A, ZSSR. — Vesti iz sovjetskih diplomatskih krogov trdijo, da bo sovjetski poslanik v Washingtonu Mihael Menšikov odpoklican in da bo na njegovo mesto prišel neki Dobrin. LONDON, Vel. Brit. — Po sem došlih poročilih s Srednjega vzhoda so se začele zopet zbirati iraške čete na meji Kuvajta, podobno kot v preteklem juliju. Velika Britanija, ki je po pogodbi obvezana braniti Kuvajt v slučaju zunanjega napada, je zbrala nekaj letalskih in drugih sil, da bo Iz Clevelanda in okolice Rokoborba— Jutri, v četrtek, ob 8:30 bo v Areni zanimiv nastop poklicnih rokoborcev. Ohijski prvak Ilio DiPaolo bo branil svoj naslov proti Kurtu Steinu, nastopila pa bo še cela vrsta drugih poklicnih borcev. Zadušnica— Jutri ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Johna Debelak ob 5. obletnici smrti. Novi odbori— Fodr. št. 32 SŽZ je izbrala za 1. 1962 sledeči odbor: duh. vodja Rev. A. Bombach, predsed. Terezija Potokar, podpredsed. Barbara Baron, taj. Lillian Vehovec, 20631 Nauman Ave., Euclid 23. O., KE 1-0571, blag. Molly Gregorc, zapis, in poroč. Frances Perme, preglednice Ann Cooke in Ana Chinchar, zastopnice pri Ohijskih podružnicah T. Potokar, A. Godlar in F. Perme. Seje so vsak 1. torek v mesecu v dvorani pri Sv. Kristini razen v juliju in avgustu. Samostojno podporno društvo Ložka dolina ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsed. John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St., tel. HE 1-9133; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Fr&nk A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slov. nar. domu, soba št. 4, staro poslopje. Skuša rešiti hišo— Znani rojak g. W. Kennick je vložil na okrajnem sodišču zahtevo, naj to prepove porušenje njegovega bivšega doma no 18622 Woodrow Ave., koder grade novo Lakeland veiecesto. Pravi, da je pripravljen sprejeti od Državnega cestnega oddelka $18,000 odškodnine, nakar bo hišo preselil na Underwood Ave., če bo seveda za to dobil dovoljenje. Davke bodo povišali— Župan A. Celebrezze je včeraj napovedal, da bo imenoval posebni odbor državljanov, ki naj prouči vprašanje povečanja mestnih davkov. Pc vsej verjetnosti bo mestna uprava predložila volivcem pri primarnih volitvah v maju odobritev posebne triletne doklade, ki naj bi bila potrebna za kritje stroškov povišanja plač mestnim uslužbencem in drugih nujnih potreb mesta. Z avto v hišo— Ko se je Curt Curtis, 32 let stari električar vračal včeraj popoldne z dela, je izgubil nadzor nad svojim avtom in se skozi živo mejo in preko trate pred hišo zapeljal v samo pročelje hiše na 7005 Madison Ave. na severozahodni strani mesta. Avto je prodrl skozi lopo v dnevno sobo. Napravil je okoli $2,000 škode, vendar pri nesreči ni bil nihče ranjen. Curtis za take vrste nesrečo ni bil zavarovan, kar mu bo delalo hude težave. lahko takoj priskočila Kuvajtu na pomoč, če bi ga Irak v resnici napadel. Irak zatrjuje, da je ua petroleju bogati Kuvajt del iraškega “narodnega” ozemlja. Ameriška Domovina V VI I I/IOOI %lsr MOfVlF 6117 St. Clair Are. — HEndersen 1-0628 •— Clereland 3, Ohio National and International Circulation Publish«! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and let week of Jdly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JUnited States: ni j $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio svoje interese, ideale rabi samo za gesla. Zakaj ne bi smeli drugi postopati enako? Amerika ima do črncev dvolično politiko, za domače črnce eno, za črnce v tujini drugo. Zakaj naj ne bi poznala podobne hinavske politike tudi pri obravnavanju drugih problemov? Amerika jim zameri prijateljstvo do Moskve. Ali naj ga zanemarjajo? Ko so po osvoboditvi posameznih afriških držav začeli odhajati evropski strokovnjaki iz Afrike, niso hoteli na prazna mesta priti ameriški. Zakaj naj ne bi teh mest zasedli strokovnjaki iz komunističnih držav, ki so se sami ponudili? Amerika jim zameri nevtralnost. Ali ni bila Amerika nad 150 let nevtralna pod geslom “izolacijonizma”? V očitkih barvaste diplomacije, ki se čujejo v dvoranah in na hodnikih ZN, tiči več kot zrno resnice. Amerika bi jih morala bolj vpoštevati, obenem pa tudi zmanjšati vnemo, ki se z njo žene za simpatije azijskega in afriškega sveta. Treba je urediti odnose do vsake azijske in afriške države na svoj način in ne vse po enem kopitu. Ako pride pri tem do zamer, nič zato. Tudi zamera prinaša koristi, to smo videli v naših odnosih do arabskega sveta. I Lasallski glasovi in odmevi I 1 (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) X No. 248 Wed„ Dec. 27, 1961 Barvasta diplomacija v ZN Diplomacija iz Azije in Afrike bi najbrže pomenila zelo malo |v mednarodni politiki, ako ne bi imele države, ki jih zastopa, večino v Združenih narodih in ako bi sedež ZN ne bil v New Yorku. Uveljavila se je posebno v letošnjem jesenskem zasedanju; bo se zmeraj bolj, kajti njeno število, ki znaša sedaj 50, se bo kmalu dvignilo še za kakih 10-15%. Ker danes dejansko vlada v ZN — viden znak je v tem, da je predsednik letošnje generalne skupščine iz Afrike, generalni tajnik pa iz Azije — in bo njen pomen zmeraj večji, ne kaže drugega, kot da si jo ogledamo od nekaterih strani. Azijski in afriški diplomatje po navadi predstavljajo cvet domače inteligence, vzgojene po večini v angleških in francoskih polah. Odkod so prišli, se jim vidi na prvi pogled. Francosko šolanje jim je dalo širše obzorje kot angleško; lažje razumejo Evropo in Ameriko tisti, ki so prišli iz francoskih šol. Francosko kulturno življenje je v primeri z angleškim veliko bolj razgibano, to se vidi na številu francoskih strank. Student, ki pride v Francijo, ne pade pod vpliv te ali one stranke, podleže splošnemu francoskemu okolju. Student, ki obiskuje šole v Angliji, pade praviloma kaj hitro pod vpliv socijalističnih tokov, se navadi na vpoštevanje realnega življenja in mu ni dosti mar za ideje, v kolikor jih ne goji njegev svetovni nazor. Posledice se vidijo v barvasti diplomaciji. Diplomatje, ki imajo francosko izobrazbo, so širokopoteznejši, dostopnejši za debate, ki ne temeljijo na nacijonalizmu, bolje razumejo boj med idejnimi strujami v naši sodobnosti. Zato zelo radi potegnejo z vidiki, ki jih zastopa francoska vlada, kar seveda ni všeč ostalim azijskim in afriškim diplomatom, ki jih zaničljivo imenujejo “diplomate Latinske Afrike”. Diplomatje iz angleških šol so razbiti v več skupin, ki se zunanjepolitično gibljejo med dvema skrajno-stima: so med njimi goreči pristaši in sopotniki komunizma, pa tudi zavezniki Anglije in Amerike. Vkljub vsem tem razlikam imajo nekaj skupnih potez, ki močno vplivajo na zunanjo politiko azijsko-afriškega bloka. Skoraj vsi so imeli po šolanju opravka s političnim preganjanjem; večina je celo sedela v ječah kolonijalnih držav. So torej revolucijonarji, ki jih je samo razvoj povojne mednarodne politike pognal zelo hitro na površje in vodilna mesta. So torej sovražniki bivših kolonijalnih držav in prijateljev teh držav, torej tudi Amerike. Svoje kolonijalne preteklosti ne morejo pozabiti, omejujejo jo pa samo na Afriko in Azijo. Zanje niso satelitske države v Srednji Evropi nobene ruske kolonije, kajti “beli narodi sploh ne morejo biti predmet kolonijalnega izkoriščevanja. ker so beli in nimajo sredi svojih vrst nobenih ruskih podjetni-kov, ki bi zlorabljali delovno silo in prirodna bogastva”. Vsi barvasti diplomatje se strinjajo v tem, da valijo odgovor-rost za svojo gospodarsko in kulturno zaostalost na kolonijalne države. V tem imajo prav, toda so v zmoti, ako mislijo, da ni sedaj njihova dolžnost, da si sami pomagajo na noge. To dolžnost valijo na bivše kolonijalne države in njihove prijatelje, na primer na Ameriko. Zato smatrajo podpore kot neke vrste priznavanje, da se jim je godila od strani darovalcev krivica, in kot pimbol odškodnine za storjeno izkoriščanje v kolonijalni dobi. Kot mlada inteligenca mladih narodov čutijo v sebi pomanjkanje tistega duhovnega ravnovesja in ustaljenosti, ki ga imajo vodilne inteligenčne plasti starih kulturnih narodov. Zato kar na hitro roko prikrajajo pojmovanje nekaterih sodobnih političnih pojavov svojim skrbem, željam in ciljem. Imajo na primer dosti smisla za pojem neodvisnosti, zelo malo se zanimajo za pojem politične svobode. Pod vplivom socijalističnih idej mislijo, da je politična svoboda večstrankarskim sistemom potreba samo tam, kjer je narod organiziran v “razrede” in kjer mora vsak razred ali skupina razredov imeti svojo politično stranko, da brani svoje interese. Azijske in afriške države nimajo razredov, tam je ogromna večina državljanov revna in beraška, počemu torej več strank? Saj tudi komunistične države shajajo z eno samo in ustvarjajo velika dela na vseh poljih, posebno na gospodarskem. Zakaj tako goreče zagovarjajo nevtralnost? Ne vidijo nobenega boja med svobodnim in komunističnim svetom, ampak samo boj za oblast med Moskvo in Washingtonom. Idejni boj smatrajo samo za gesla, ki so potrebna v vsake vrste vojskovanju. Zanje sta stališči Moskve in Washingtona moralno enako vredni, nočejo se priključiti nobenemu, kar jih pa ne spravi v zadrego, kadar je treba prositi za pomoč na eni ali drugi strani. V slučaju svetovne vojne bi skušali ostati nevtralni do zadnjega. Ne bojijo se zmage ne ene ne druge strani. Ako zmaga Washington, jim bo šel na roko kot do sedaj. Ako zmaga Moskva, jih bo morda pospravila pod svojo kontrolo, toda znebili se bodo moskovskega imperija-lizma ravno tako, kot so se znebili evropskega kolonijalizma! Sicer pa imajo v hladni vojni priliko, da dobivajo pomoč od obeh strani, zakaj bi prilike ne izrabili, zakaj bi se nad hladno vojno zgražali? Zakaj se ne morejo vneti za simpatije do Amerike? Amerika je zaveznik njihovih sovražnikov, to je bivših in sedanjih kolonijalnih držav, torej njihov nasprotnik. Amerika brani samo La Salle; 111. — Dan sv. Štefana ni zdaj več zapovedan cerkveni praznik. Vendar stari Slovenci se ga še vedno spominjamo kot praznika. Saj so ga naši predniki doma za morjem tako visoko čislali in ga obhajali na razne posebne načine. Bil je to drugi božični praznik, takoj za Božičem, rojstvom Jezusa Kristusa. Med tem, ko sta Božič in sveti večer posvečena Bogu v jaslicah) vseobjemajočemu miru, dobri volji vseh ljudstev na zemlji, občemu blagostanju, živim in mrtvim ljudem) je bil in je še praznik sv. Štefana v prvi vrsti odmerjen svetniku samemu, njegovemu mučeni-štvu ter v okviru ljudskega češ-čenja njegovim varovancem, konjem, nato pa še drugim raznim cerkvenim obredom in običajem, kakor n. pr., blagoslovitvi soli, vode, ovsa itd. Slovenski ljudje zelo dobro poznajo mučenca sv. Štefana in ga častijo kot uspešnega pri-prošnjika, saj pričajo o tem farne cerkve ^starem kraju in veliko število podružniških cerkva. Tudi ameriški Slovenci imajo dve ali tri cerkve posvečene sv. Štefanu. Šv. Štefana prikazuje že evangelist sv. Luka v sv. pismu, kot mučenca) kako je bil kamenjan. Mnogo naših starih slovenskih nabožnih pesmi o-peva mučeništvo sv. Štefana. Blaž Potočnik je leta 1827 objavil “Pesem od sv. Štefana, ki se tako le začenja: “Sveti Štefan, ti presrečni. Kdo bo vredno te častil? Bog je tebe zvolil večni) De si pervi kri prelil.” V Stepanji vasi pri Ljubljani, kjer imajo podružniško cerkev sv. Štefana z lepim pokopališčem okrog, so peli na Štefanovo v cerkvi spet drugo pesem: “O sveti Štefan naš patron, za gnado te jaz prosu bom; ti si ta pervi maternik biv, zato bom jaz tebe častiv.’ Sv. Štefana prikazujejo tudi V narodnoslovnih-legendarnih podobah, kot mučenca in kot patrona konj, kar nam odpira pogled v pisan svet ljudskih verovanj, pesmi in običajev. Na podlagi tega je Sv. Štefan eden najstarejših slovenskih svetnikov( ki je že zelo zgodaj v srednjem, velu prevzel v svoje varuštvo kmetovo živine, v prvi vrsti konje. Sv. Štefan kot priprošnjik živine deli to svojo službo z drugimii slovenskimi ljudskimi svetniki, predvsem s sv. Martinom, sv. Anto-ncm) s sv. Jurijem, s sv. Lenartom in s sv. Vidom. Toda kot zaščitnik konj velja sv. Štefan med Slovenci za najboljšega svetnika, kar med drugim dokazujejo raznovrstni ljudski običaji, kii so se deloma obranili do današnjih dnii. Tako je prikazovan v narodnoslov-nih-legendarnih podobah, kar sem že preje pripomnil. Ljudje so častili Sv. Štefana v starih časih na razne načine. Oblike tisitih čaščenj so že večinoma izumrle. Bile so: Vožnja z vozovi in ježa na konjih v vaške okolice, v sosedne vasi, gozd ali pa polje. Vožnja z vozovi in ježa na okrašenih konjih k cerkvi. Ježe okrog cerkva ter blagoslov konj na prostem. Ježe za stavoi. Puščanje krvi konjem. “Ofer” lesenih, voščenih železnih pa tudi maslenih vot-livnih živali, v prvi vrsti konjičkov. Darovanje sveč in denarja. Blagoslovitev sveč in denarja. Blagoslovitev soli, vode, ovsa, itd. Na Koroškem še zdaj žive ti običajih, zlasti v Zilji. Na Dolenjskem) pa so se držav podobnih slučajev zlasti v okolici Šent Jerneja, posebno v Stari vasi, vse prav do zadnje svetovne vojne. Zdaj morda, kar je razumljivo komunistična miselnost to ne dovoljuje in stare običaje slovenskih ljudi, ki merijo h kakoršnimkoli takim h kakim versko usmerjenim običajem ne dovoljuje, jih morda več ne izvajajo. A nekoč so jih. V preteklih časi je ježe na ikonjih poznala vsa Krajnska, štajerska in Primorska. Ustna izročila starih ljudi so vedela marsikaj zanimivega povedati o teh ježah in starih konjskih božje-potih. V šent Jerneju na Dolenjskem je šla vsako leta konjska procesija v bližnjo Staro vas. Na čelu je korakala godba. Za godbo so korakali starejši fantje in možje, za njimi pa mladina na konjičkih. Vso procesijo je vodil “general” s sabljo. Pred Staro vasjo pa so navadno postavili slavolok z papisom: “Sveti Štefan, ti naše konje varji, da bi bili vsi čili, zdravil’ Nato so prijezdili jezdici k cerkvi, ter so jo trikrat na konjih objahali. Med ježo je bil “ofer,” vsak jezdec je vrgel nekaj denarja na krožnik, ki je stal na mizi pri cerkvi in zraven je stal cerkveni ključar. Potem so razjahali ter so prisostevali sv. maši zunaj cerkve na prostem. Po končani maši je duhovnik blagoslovil vse konje. Najstarejši zapisnik o vsem tem je ohranjenen o takih ježah in o blagoslovitvah konj v Valvazorjevih spisih. Blagoslovljenja konj pa poznajo tudi drugi narodi. Teda preveč prostora bi vzele, da bi vse navedel. Po vsem pa stopi pred nas vprašanje, kako neki je prišel Sv. Štefan do patrona konj, ko vendar njegova mučeniška zgodba konj nikjer ne omenja. O tem je baje vedel neki stari župnik povedati to-le zgodbo: Naj pa pripomnim, daž je to neka razlaga in nič drugega kot poslednji drobec stare slovenske ljudske pesmi in legende, ki je zdaj že skoro pozab- ljena, a so jo svoj čas prepevali I svetoštefanski konjeniki in koledniki. Ta legenda predstavlja Sv. Štefana kot mladeniča, ki na sveti večer pod Herode-ževim gradom prepeva pesem o rojstvu kralja Jezusa Kristusa : "Nocoj, nocoj je en svet večer, en svet večer, ena sveta noč, ki je ni blo in je ne bo ; nocoj nocoj se je en kralj rodil, en kralj rodil čez kralje vse, tud čez kralja Herodeža.” Ženo Herodeža, ki je stala v “lini” Herodeevega gradu, je to tako užalilo in razjezilo, da je poklicala svoje hlapce in jim je ukazala odpeljati Štefana v gozd in ga privezati k eni bukvi. Kajti mimo, da bo pridr-jal divji konj, ki boi Štefana u-jedel. A zgodilo se je pa drugače : “Podirjal je že divji konj, Štefan je storil sveti križ, konjič je pa postal krotak, da še ni bil nikoli tak . . Legenda pravi dalje, da je konj poklenil pred Štefanom, ta pa se je vsedel nanj in je na njem prijezdil pred grad in spet prepeval božično pesem o rojstvu kralja “čez kralje vse.” Zdaj pa je ukazala Hercdževa žena svojim hlapcem, da naj zaprejo Štefana v temni stolp, kjer je bilo polno kač in kuščarjev. A kače in kuščarji in gadje mu niso storili nič žalega. Štefan je pel naprej in naprej svojo božično pesem. Tedaj pa ga hlapci na ukaz Herodežke peljejo na prag in ga tam posipljejo s kamni. To je sicer prelepa ljudska pesem in legenda, ki je nastala nekje v starodavnem srednjem veku, a na isto moramo gledati le kot na staro priliko, na bajko ali pravljico. Del pripovedk pa so v višjem smislu resnične in zato je treba v vseh takih slučajih znati izluščiti resnično jedro. Tudi nordijski narodi častijo sv. Štefana. Neka finska pesem, ga v svojem opevanju opisuje kot konjskega hlapca pri Herodežu. Krmil je He-rodoževe konje, a nekaj ga je prevzelo, odjezdil je na konju iz kraja v kraj in oznanjal krščansko vero. Morda je to slučaj, ki je privedel Štefana v zvezo s konji. Kakor že, sv. Štefan je ostal spoštovan svetnik med mnogim narodi in zato so bili in so gotovi močni vzroki in razlogi. Svetniki so mogočni in uspešni posredniki med Bogom in človekom, oni so večna živa trdna vez med človekom, njegovo zemljo, domačijo in živaljo. To kar sem napisal to pot o sv. štefannu, je zato, ker ravno obhajamo njegov imendan. Ob takih praznikih vsaj stari, ki smo prišli preko morja že Pred dolgimi časi v ta novi svet, radi pohitimo v mislih in duhu tja nazaj v domače slovenske kraje, posebno ob božičnem času. * ZDAJ PA NA KRATKO Newtorontske novice Tale sestavek č. g. J. Kopača iz New Toronta, Ont., je pošta dostavila šele včeraj, ko je bila AD s kanadsko prilogo že tiskana. Da ne bi z ozirom na čas, ki mu je namenjen, zastarel, ga objavy Ijamo danes. — Ured. Toronta, Ont. — Največja novica za vse ljudi po svetu bo sedaj pač prihod novega leta 1962. Za Kitajce sicer pred leti to novo leto ni pomenilo nič, ker sa slovesno začenjali novo leto v februarju ob luninem letu. Komunisti pa so tudi to njihovo posebnost začeli odpravljati. Tako se svet vsaj glede praznovanja novega leta vedno bolj komunizira. Prehod iz starega v novo leto nam nudi posebno doživet j e. ■ Nekateri se že prej napijejo, da laže pozabijo na tegobe odhajajočega leta in da se ne zavedajo skrbi in težav, ki se bodo na novo povrnile s prihajajočim novim letom. Tako jih prihod novega leta dobi v dobrem razpoloženju. Vendar pa težko potlačimo v podzavest občutje: čas hiti, staramo se, zato je treba čas dobro uporabljati, ker čas je zlato, čas je denar. Na,Kitajskem smo si ob novem letu želeli bogastva in nove sreče v novem letu. Tak je pač kitajski običaj. Pa se v bistvu nič ne loči od slovenskih voščil. Tudi Slovenci si voščimo srečno in blagoslovljeno novo leto. Le da se kot katoličani zavedamo, da ni vsa sreča v zemeljskem bogastvu in ne ves blagoslov v materialnem blagostanju; ampak da je naša glavna sreča v duhovnem bogastvu božjih milosti in glavni blagoslov, kadar tudi v duhovnem življenju dobro napredujemo. če se za to notranje bogastvo in za ta notranji blagoslov najprej trudimo, nam bo Jezus tudi zemeljskega bogastva in blagoslova navrgel, v kolikor ga potrebujemo za srečno življenje na zemlji. Zato je moje novoletno voščilo vsem bralcem Amer. domovine in vsem slovenskim rojakom na severnoameriškem kontinentu: Tudi v novem letu 1962 “Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo se vam bo navrglo. “V tem Jezusovem navodilu je obseženo vse, kar potrebujemo za srečno življenje. Seveda “En glažek al’ pa dva, to mi korajžo da. . .” Treba je znati živeti — pa dušo dobro in prav privezovati, pa se živi! * NOVA GROBORA: — Tu v La Salle je preminul pred kratkem rojak Jožef Klanšek, star 76 let. Doma je bil nekje iz okolice Radeč pri Zidanem mostu. V Ameriko je prišel pred kakimi 52 leti. Delal je pred leti po tukajšnjih premogokopih. Nekaj zadnjih let pa je bil oskrbnik mestnega parka. Zapušča žalujočo vdovo in eno hčer. pa velja tudi za novo leto Jezusov nasvet; “Ne skrbite za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.” Tako bomo tudi v novem letu vsak dan sproti doživljali uspehe, težave in razočaranja, pa tudi vesela presenečenja in radosti. Sem pa prepričan, da bodo Slovenci v novem letu vsestransko napredovali, če se bodo držali prav kar omenjenih Jezusovih navodil. Te dni se mudi med nami akademski kipar g. France Gorše iz Clevelanda. Najprej se je udeležil skupaj z možmi in fanti obeh slovenskih župnij v Torontu zaprtih duhovnih vaj pri jezuitih v Manresi. Duhovne vaje je vodil preč. g. Tone Zrnec, C. M. Kipar Gorše je bil z duhovnimi vajami zelo zadovoljen. Bil je pa zelo začuden, da je bila udeležba tako majhna. Poleg njega le še 20 mož in fantov. To je res za obe župniji zelo slabo znamenje. Kajti že od leta 1953 ni bil obisk na duhovnih vajah tako maloštevilen. Kakor rad pohvalim svoje žup-Ijane, mož in fantov v zadevi zaprth duhovnih vaj ne morem pohvaliti. Sicer pa moram ta neuspeh pripisati sebi, ker nisem znal mož in fantov prepričati o važnosti duhovnih vaj. Ko bi bili namreč doumeli veliko milost duhovnih vaj, bi se jih bilo gotovo več udeležilo, saj so dobri in za duhovne dobrine dovzetni. Akademski kipar Gorše je to milost doumel'in še ham '‘zahvalil za povabilo. Najprej je v svoji duši pripravil Jezusu jaslice; nato se je pa lotil postavljanja jaslic v naši cerkvi. Nekaj župljanov je dobil v pomoč in jaslice so kar vidno rasle. ,Ko te novice pišem, so v glavnem že dodelane. V ozadju jasno nebo posuto z zvezdami. Z nebes se spušča angel nad hlevček. Med mahov-jem in kamenjem betlehemski hlevček, v hlevčku Marija i]1 Jože z Detetom, osliček in vo-liček, hlevček razsvetljuje medla luč. K Detetu hite pastirji, kralji in ovčke, polni veselega čudenja. Okrog hlevca še nekaj golih dreves in smreke, t° so Goršetove jaslice. Nič p°' sebnega, a gledalca prevzamej0 in prisilijo k občudovanju božične skrivnosti. Kajti iz Gor-šetovih jaslic veje ustvarjalca moč krščanslkega umetnika, hi je v sebi doživel svetonočne skrivnosti in to doživetje vdahnil Mariji in Jožefu, pastirjem, kraljem in ovcam ter vsem ostalim prirodnim silam. S temi Je cerkev Brezmadežne veliko Vrl' dobila. Prav lepa hvala kipal' ju Goršetu in vsem dobrotnikom, ki so Goršetove jaslice plačali- še par novic od nas. — Starost sto (100) let je dosegla te dni bivša lasallčan-ka Dr. Catherine Schwartz, pc poklicu zdravnica. Zdaj že več let živi v pokoju v ‘Altenheim,” nemškem domu za stare ljudi v Forest Parku pri Chicagi. Ta 100 let stara pijonarka je povedala, kaj jo še vedno drži po koncu in da je priromala skozi življenje do njene 100 letnice življenja. Rodila se je na Zahvalni dan leta 1861 v LaSalle. Da je pri moči, pravi, se imam pa zahvaliti temu, da vsak dan popijem glaž vina. V tem je torej vsa skrivnost. Ko sem to prebral sem sam pri sebi dejal: To je dokaz, zakaj in cdkod ma posebno med nami Slovenci tako močno veljavo tista naša znana stara zdravička; —V Fontana, California, pa je pred nedolgim preminul 84 letni bivši dolgoletni La Sall-čan, Ignacij (Jim) Mišjak, rodom iz Regerče vasi pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred kakimi 66 leti. V naši lasallski okolici je v času med 1908 pa vse tja do 1925 farmah Bil je svoj čas pri Marquette Cement Co., tam za Oglesbyem za “Yard bossa,” zraven pa mu je dala družba obsežen kompleks zemlje, na kateri je poleg svoje službe V teh dneh je vse osredotočeno na pripravo na božične Pra' znike. Ko dobivam božične razglednice z voščili, mi je kar hudo, ker ne dobim časa, da bi oa' nje odgovarjal in vsakemu P°' sebej povedal, kako zelo 11111 želim vso srečo in mir V sveti božičnih dneh. A misij onar j1 smo prav v adventu pred bo z1 čem najbolj zaposleni. Na liko krajev imamo misijone 111 spovedovanje, da posredujemo po Slovencem, razkropljenim kmetoval in dobro uspeval. Po-jraznih kr£lj‘h, Kanade dušni m"' zneje se je preseli! v ChicaJl" blagove3ht'- in nrU,,™ Zn nnlrni Inf io nrlSnl ^ CESa Za piSaHJ 0 bOZICnih V O, in odtam če nekaj let je odšel v Kalifornijo, kjer se je nase- čil. Zato se še enkrat preko Ameriške domovine zahvaljuje- lil pred 30 leti v Fontani, kjer, ... • (*,<,- j p 7dai umrl .mo rojakom za božična m novo vr •• .j i rn • lletma voščila ter jim želimo vse V njegovih mladih je ver-i ' . , • _ s v veči1 krat pravil, kako je potoval, ko £a te®a kc)lt 001 nam be V * x * m pri (Daije na 3. strani) IVAN PREGELJ i Bogovec Jernej “Ljubil sem Pismo kakor mati pod krizmankom hlapči-ča prvenčiča v plenah. Pel sem iz njega za reda jutranjega zora in prvih gostožerčičev. Bral sem pokončanje ženi na zveri s sedmimi glavami, bral sem red veliki lotrici in obnožji vseh kraljev sveta od žlahte do žlahte. Bral sem smrt ba-belski hčeri, ker je slaborečila Gospodnje ime, zlobila se, že-lovala po silovanju, polna hi-nenja in hudobe, smradna v požrešnosti goltunje, mati raz-ločenikov, poluvercev, požeruhov in požrtnikov v lajnu in smradnem sadlu, velika Babylon, Mysterium . . . Ljubil sem goreče in vedeče Pismo in besedo. Beseda se je lagala, Pismo mi ni bilo pridno. Babelska hči je živa, kroto močna, moče-rol peklenski zija iz mlamola temnic. Zaobstonj je umrlo Jagnje, zavman so s snago snažili, da je vzšlo zmagovito nad mrtvo kačo, nad nenavid-nega, ki je Asmodej. štejmo! Ali so en sam? Ali so šibki? Pavel, Pij, Marcel, Gregor, Sikst, Klemen . . . Moj pa je en sam in je iz mesa blaznil, da ni opprobrium (Sramota) tretji, ljubej ob ženi in možu in da ni abominandae abomina-tionis (Prešuštvo) v možu, ki ima ženo in skrito obnožnjo. Norski Martin! Zaradi njega je spadla, ko je brala. Zmagala je žena. Judita ji je ime in vse ljudstvo je klicalo: amen.” Zagonetno je zašumelo v srenji. Naduišljivi je bil s strašno volj-o ukrotil svoja pljuča. Topleje je plala bogovcu beseda. Opojil se je sam iz sebe v bridek psalm. “Z molitvijo sem kljukal na vrata Gospodnja: zakaj si moč in silo dal zlodeju? Zakaj boj-cem in blodačem in blodežem rast? Pasjak gadji si otroval name, velikega farja, robljeni-ke in erbiče si umnožil, da so podščukovali in drastili name, ki sem bil truden rabotne reči Pa še sem kljukal, ali si slišal moj vpij? Zakaj si dal pribi-vati nenavidljivcem, nekaza-nim, da bi prenorili in obnareli še eno in še zadnje srce v zad' njem orožniku resnice in čiste besede, še eno srce, ki ni bilo zatepeno in okorno? Kje je Tvoja prijazen in milost? Ali mi nisi obljubil po postavi, po bogovcih in vidcih, po Jezaji in Ecehijelu, po Pinehasu in kazni, po razodevenju in videnju bogoslovnega evangelista, da boš žalost srca usopil, da boš kct sodec na mavrici prišel, maščevavec po čislu in vagi za vse. kar si dal na počak, in da bo jeza Tvojih ust razpihala zoprnike kakor pirjevico in smotlako. Zakaj si mi še Ab-dijo dal, da sem ga moral utr peti?” Jasneje je šumelo v srenji Morda se je mestjanom svita lo, odkod čudna bogovčeva beseda. On sam se je komaj zavedal. V čisto osebno žalost je prehajala njegova jeza. “Nisem bil ljubej zblažnje-nih poti, za basni in marnje zmamnega sveta sem bil gluh. Hotel sem biti glasen vabeč k božji besedi, videči in vedeči Vodeč, trezev vina pijanega in imenja in blaga, sovraž lako-miji, hofarti in hotljivosti. Nisem praznoval niti sem bil praznovit, vpij veselja mi je bil prigrusten. Pa kaj imam? Luskine in pirjevico. Zrno in strok pa sem utrpel. Lasje so mi pcdisiveli in opolznili z glave, duhovine mi vstajajo za strah. Starosti tegoba mi je ustudila kri in ogenj srca. Znamenja ne vem, komaj kleti še znam.” Iskal je v ljudi za človekom, ki je hropel iz naduhe. Nato je planil neumljivo, nejevoljno; “Kaj hodite, da vam dam? Ali naj vzdajem mir, ki ga ni? Nenavidni pa je in poja od rojstva do groba. Njega molite in njegove. Debeljaki so iz mesa in bukovski iz duha in bo-gujejo mir. Verujte jim; meso jih priča, sadlo jih trdi. Za njihov glas rodi Gospod, za prošnje, ki svetce imenujejo. 'Sodi za čast Katarine in Gregorja v prid šolarjem, kovačem za čast Lojevo, vojščakom za čast orožnika Jurija, gobavcem za čast Roka s križem na čelu in lotricam za čast lotrice Afre.” Razgrnil je roke predse in se rogal: Sprejmite! Vzdajem vam jlagoslov za bolest v trebuhu: pomagal bo sveti Erazem. Vzdajem za krče vaših otročnic, žena in dekel: babičila jim bo sveta Marjeta. Vzdajem za francoska rano: pomagala bosta Britius in Ciriacus cum emplastro. . .” (Z obližem). Nadušljivi je zahropel, kakor da so mu vrat prerezali. “Vzdajem,” je gnalo bogov-ca, “krizamnik, vražo in za-dnštvo za bolest telesa in duše: pomagal bo novi menih Koprivec. Pa je še močnejši. Pojdite in verujte: pomagal bo sveti tomisarius Tomaž Hren.” “Leugest, Here, leugest,” je vzkliknil v srenji Erazem Wassermannov. Učitelj Dachs je rekel vedro: Baertl, dein Lehr was grob.” (Jernej, tvoj nauk je jil sirov). Bogovcu se je zameglilo pred občmi. Glava mu je klonila v roke. Strašna telesna slabost ga je obšla. Moten šum mu je polnil glavo, čudno trpko se mu je oglasilo v misli: Ali me je prizadelo? Ali je to smrt?” Dvignil je obraz. Prav nič ni vedel, kje je. Trenutno pa ga je obšlo prečudno ganotje. Solze so mu navrele v oči. Jokal je kakor žene in otroci. .. Ko je vzšel iz molilnice, je stopil Dachs k njemu in dejal: “Hudiča povej, ki te je obsedel! Orožnik Erazem z mečem ga bo posekal. Glej ga, kako mu je! Ali mu je bilo treba še te žalosti, ki je ne prenese in ne veruje, da si blaznil iz straže, s katero strežeš brdskemu localisu. Daj, reci in potrdi.” “Baron me bo vesel,” je od vrnil bogovec. “Zdi se mi, da meščanov ne bo več.” “Norski si,” je menil učitelj. “Ne bo jih. Pa zato, ker vedo, kako je z ukazi. Vernejši pa so vendar od učenika in molilnico hočejo imeti do konca. V kovačiji na Glaserjevi pristavi. Zdaj veš. In če jim ti ne boš bral. jim bom jaz.” Bogovec ni odgovoril. “AH sploh veš, kaj si govoril?” je vprašal učitelj. “Daj reci, ali si trezev? Strašno si bolan po licu.” Bogovec je še vedno togo strmel predse. Potem je dvignil glavo, videl Erazma in velel Dachsu: ‘Reci mu, da je norski. Povsod vlači svoj meč. čemu neki mu bo?” “Gospodov apostol je bi star, pa ga je nosil,” je odvrnil Wassermannov. “Zakaj ga ne bi mlad orožnik?” Bolno je zadrhtelo bogovcu ob ustnicah. Kakor sam zase je rekel: “Norska mlada kri! Oskru njala papežniških, da bi ga potem kmetje s cepci pobili kakor psa.” “Če padem, padem pod mečem,” je odvrnil mladec. (Dalje prihodnjič) LASALLSKI GLASOVI IN ODMEVI (Nadaljevanje z 2. strani) je bil še samec širom Amerike, po Missourri, Iowa, Dakoti in drugih državah. Ko smo ga včasih poslušali fantje, ko je pripovedoval, kako so ga večkrat Indijanci lovili na konjih, so nam kar lasje stali pokonci na naših glavah. Bilo je to nekaj takega, kakor vidimo zdaj na televižnih razne prikaze v filmih kot “Wagon train,” ali “Cheyene,” ali “Rawhide.” “To ni bil špas,’ je rad pristavil. če mi bo kdaj čas in volja dqpuščala, bom o tem napisal o dogodku, kako je nekoč za las ušel smrti pred Indijanci. Pokojni zapuča žalujočo vdovo v Fontani in več sinov in hčera, menda že vse poročene. V La Salle še živečo sestro Karolino Hrovat. V Fontani pa brata Georga (Dominika) Mišja k, ter enega bratranca v Chicagi. Naj pokojnim sveti večna luč in naj počivajo v miru. Sorodnikom pa iskreno sožalje! Vsem čitateljem naše A. D. voščim vesele in zadovoljne božične praznike, kolikor jih je še (pravijo, da do sv. Treh Kraljev trajajo božični prazniki). Zraven tega pa vsem tudi srečno zdravo1 novo leto! Matevž. Zdravilna zelišča Pravijo, da je narava tako smotrno urejena, da ima za vsako bolezen tudi zdravilo. Živali si nagonsko same poiščejo primerna zelišča, kadar so bolne. Že od nekdaj so ljudje z izkušnjami ugotovili, da jim ta ali ona rastlina lajša mnogotere bolezni in jih tudi ozdravi. Tako so na primer že pred 6000 leti zdravili prebavne motnje z rabarbaro, ki jo še danes uporabljamo v isti namen. V starih izkopaninah izza časov starih Egipčanov najdemo v kamen vklesane podobe zdravilnih rastlin. Drugih zdravil stari ljudje tudi poznali niso, zato so tembolj cenili zdravilne rastline. Imamo celo vrsto zdravilnih zelišč, ki učinkoviteje zdravijo, kot pa marsikatero umetno zdravilo. Kdo ne pozna na primer — šentjanževe rože? Šentjanževa roža je že dolgo znana domača zdravilna roža. V prejšnjih časih je bila bolj cenjena, zdaj pa bi že skoraj pozabili nanjo. pomanjkanju teka, pri boleznih jeter in ledvic, pri driski; tak čaj pa tudi čisti kri in pomirja živce. Vidimo torej kako so šentjanževke vsestransko uporabne, zato bi bilo res škoda, če jih ne bi nabirali. Cvetove namočimo v olju, za čaj pa naj bo vrhnjih 20 cm rastline, ki jo v senci posušimo. Pazimo, da nam ne bo splesnila, kar se prav rado zgodi zaradi olja, ki ga ima rastlina v sebi. Ko so šentjanževke suhe, jih povežemo v šopke in shranimo na suhem prostoru, kjer ni prahu. Pri nabiranju pazimo, da ne nabiramo zaprašenih cvetov in velikih rastlin. Nabirajmo samo take, ki rastejo daleč od ceste in naselja, kjer ni prahu in druge nesnage. Kamilice Kamilice so tako dragocena zel, da pravijo znanstveniki o njej: “Če bi ljudje vedeli, kako čudežno zdravilno moč ima kamilica, ki jo lahko uporabljamo za zdravljenje najrazličnejših bolezni, bi se pred njo Šentjanževa roža je približno odkrili. Pristojbine za sosiainc zavarovanje se bodo povišale Cleveland, O.------S 1. ja- nuarjem bodo pristojbine za čfocialmo za varovanje (Social Security) povišane za eno četrtino odstotka, polovico tega povišanja bo plačeval zavarovani delavec, polovico pa njegov delodajalec, Oni, ki je zaslužil vsaj $4,800. je plačeval doslej na leto $144 za socialno varnost, v prihodnje bo plačeval po $150. Samozaposleni bodo v bodoče plačevali $4.7 odstotka lai 3 šestnajstin-te več kot doslej, namesto $217 na leto pri zaslužku naj-man $4,800 bodo v bodoče plačevali pa $225.50 letno. Kongres je zvišal ta davek v soglasju z načelom, da morajo zih, čebelnem piku, gnojnih ra- do pol metra visoka rastlina z močnim steblom, ki ima proti vrhu polno stranskih vejic. Vrhu vejic so rumeni, precej veliki cvetovi. Listi so majhni, jajčasti in, če jih pogledamo proti svetlobi, vidimo, da so polni svetlih pik, stanic s hlapljivim oljem. Šentjanževo rožo poznamo tudi po tem, da se iz cveta pocedi rdeč sok, če ga stisnemo. Cvete junija-julija. Vsa rastlina je zdravilna. Najbolj pa je znano kot zdravilno cvetje. Po starem receptu so namakali cvetje v olivno olje ali v drugo dobro olje. Steklenico z oljem in cvetjem so tako dolgo držali na soncu in mešali, da je olje postalo rdeče barve. Olje so potem precedili; cvetje stisnili in shranili. Iz olja so pripravljali tudi mazilo: stopili so polovico toliko dobrega, očiščenega čebelnega voska, kolikor je bilo olja, in vse skupaj zmešali. Dodali so tudi nekoliko čiste smrekove smole. Dokler je bilo mazilo še tekoče, so ga nalili v majhne lončke in spravili. Tako mazilo so uporabljali za razne namene, zlasti pa pri ure- Kamilice najdemo povsod po vrtovih, ob hišah, na polju. Ka- miličin čaj je odlično sredstvo proti želodčnemu in črevesnemu krču. S suhimi, vročimi kamiličnimi obkladki si pomagamo pri prehladu črevesja, mokre obkladke polagamo na gnojne tvorbe, da jih omehčajo. Tudi če smo se močno udarili, položimo na boleče mesto moker kamiličen obkladek. Kamilice pa še prav posebno uporabljamo za nožne kopeli in za sedno kopel pri bolečinah na mehurju. Slab kamiličen čaj uporabljamo tudi za klistiranje. Kamilice vsebujejo eterično olje in neko grenčico, ki ima veliko zdravilno moč. Za čaj, obkladke in za klistiranje vzamemo cvetove, za kopeli in opare pa tudi stebla in veje. Kamilice s pridom uporabljamo tudi pri raznih živalskih boleznih. MALI OGLASI Soba se odda Opremljena soba se odda na 967 E. 59 St. EN 1-0399. (250) Oglašajte v “Amer. Domovbu” Mr. G. K. iz Pittsburgha, Petina., piše: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES me je pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi jih pošljete še sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kajti vsakemu bodo pomagale. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95. 50 za $3-09. 100 za $6.49 1167 E. 58 St. 4 čiste sobe in kopalnica v najem za $45. Vprašajte za Mike-a na 1169 ali kličite WH 3-0010. (2) Naprodaj 7-sobna zidana hiša, velika sprejemna soba, trd pod, furnez, kopalnica. Velik skedenj, garaža za 3 kare in druga zunanja poslopja na 60 akr. zemlje ležeče ob Route 6 in 19 v Crawford County med Meadville, Pa., in Saegertown. Zraven je restav-rant, na novo dekoriran zunaj in znotraj, s prostorom za parka-nje. Na željo tudi črpalka za gasoline. Stanovanje nad restav-rantom. Z naplačilom na vsakem posestvu se lahko dogovor' z lastnikom na mesečna plačila. Kličite, se oglasite ali pišite na Vic Kress, Real Estate Specialist 369 Chestnut St. Meadville, Pa. Dial 5-6231 Oglašajte v “Amer. Domovini” njegovi dlohodki kriti stroške socialne varnosti, ki so bili z etošnjim letom povišani s povečanjem ugodnosti zavarovancev. Po novem gre lahko v pokoj moški že z dopolnjenim 62. letom, če je voljan pristati na znižanje pokojnine. Ta določba je veljala doslej le za ženske. Minimalna zavarovalnina je bila zvišana od $33 na $40. Skrajšana je bila tudi doba zavarovanja za nekatere skupine starih delavcev in nji-jovih svojcev. Kdor torej mislij da bi utegnil imeti po novih določilih pravico do pokojninine iz Socialne varnosti, naj se obrne za vsa potrebna pojasnila na co- nah, žuljih, opeklinah. Prav tako so to mazilo uporabljali pri živini: rane so spirali z žga- njem, v katerem so namočili cvetje arnike, nato pa jih namazali s šentjanževo mastjo. Naši predniki so imeli čisto prav. Šentjanževke imajo v sebi precej hlapnega olja in čreslovine. Čreslovina krči rane, olje pa hladi in zdravi. S šent-janževim oljem mažemo tudi kraste in razne kožne izpuščaje. Tudi kot notranje zdravilo so šentjanževe rože uporabne: čaj iz šentjanževih rož pijemo pri cial Security Administration urad na 10613 Euclid Ave., Cleveland 6, Ohio. ........... »•- ••'i EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE Še ena izključno May kletna razprodaja ZALOG ZNANEGA TOVARNARJA Fine čisto volnene WORSTED OBLEKE • Teža primerna za vsako letno : ^ $5 sezono • Trdna zgotovitev • Hlače obdrže gube NASPROTUJOČE SI SILE g— Katoliška cerkev in ko-/nunizem se borita za vpliv nad hnnožicami \v Italiji. Na sliki vidimo kardinala G. Lercaro V Bologni pri (snemanju poročila n tamkajšnjih razmerah za televizijo. \Snemanje opravlja Helen Rogers. VZORCI • Križasti • Progasti — rebričasti • Izrazito križastc • Rahlo progaste • Enobarvne BARVE: • Modre — Rjave ® Sive — Črne • Olivni toni • Drap MERE ® Običajne 36 do 46 • Kratke 37 do 44 • Dolge 37 do 46 100 G volnene worsted tkanine, strokovno ukrojene v fine kvalitetne moške obleke, po znatnih prihrankih! Ukrojene tako, da zado-ste zahtevam elegantnega poslovnega človeka, da izražajo konzervativen izgled, in to po ceni, ki jo ne smete prezreti! Z ozirom na nizke cene bomo zahtevali za spremembe neznatno plačilo. ŽAL PISMENIH IN TELEFONSKIH NAROČIL NE SPREJEMAMO KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL THE MAY COMP\NY, VSE 4 TRGOVINE Karel Manšet: LJUDJE POD BIČEM 1 g 1 Bilo je že blizu četrte ure, ko je nastala sprememba. Natašina roka je zdrsnila proti posteljni stranici in odprla je oči. Zgubljeno so tavale po mračnem prostoru. Neža je poznala ta pogled. Bil je zadnje vračanje in je mrtvo objemal stvari, ki jih niti ni več videl. Počasi je vstala, se sklonila k belemu ušesu in šepetala vanj: — Bog je lju-be-zen. — Napeto je gledala v rumeni obraz in zdelo se ji je, da se Natašine ustnice skušajo zaokrožiti. Mrmrale so in z muko jih je Neža razumela. — Lju.. . Dlje niso prišle. Zadušilo jih je grgranje in obupno razkrečena usta so levila zadnjo sapo. Planila je kvišku in .stekla do Bregarjeve sobe. Brez tikanja jih je odprla. — Gospod Bregar, Nataša umira. — Rinil je iz naslonjača, noro zijal vanjo in nato omahoval za njo kakor otrok, ki Se je pravkar zbudil. Zdaj sta sedela drug poleg drugega. Neža je držala Natašino roko in moreče grgranje se je spreminjalo v hropenje. Neža je še čutila ži!or šibko, v sunkih se je zaganjala, vedno šibkejše. — Ali naj pokličem zdravnika? — je goltnil Bregar. . Odkimala je. čez pol ure se je hropenje ustavljalo. Še je držala njenoi CHICAGO. ILL. SEASON’S GREETINGS! Season’s Greetings to all our many friends and customers. Many thanks for your past patronage. Hall for rent. Weddings and Banquets our rpecialty. CLUB TATRY 2959 W. 40th St. VI. 7-8379 BEST WISHES FOR THE HOLIDAYS TO ALL THE HOMESTEAD 8305 W. North Ave. FI 4-9886 “JUST WONDERFUL FOOD” Holidays Blessings from HAVEN OF REST HOME Beaverville, 111. Pleasant Surroundings. 24 hr. Nursing Service State Licensed. SEASON’S GREETINGS from BOULEVARD BUILDERS TE 2-5144 144 Villa Addison, 111. BEST WISHES FOR THE HOLIDAYS TO ALL FULLERTON MILL & HARDWARE SUPPLY CO. 1456 Fullerton LA 5-3003 GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS AND CUSTOMERS. ATOM AUTO SUPPLY CO. A complete stock of imported and domestic auto parts and supplies. Open daily to 6 P.M. 3410 W. Montrose Ave. CO. 7-7111 HOUSEHOLD HELP COOK~^-~LIGHT HOUSEWORK (Woman over 30 years.) — Other help employed. Must love children. Good home. Own room, bath, TV, $40 ween. Must be reliable. References required. — Write immediately to: Mrs. Phillip F. Vogel, 317 E. Acacia Rd., Milwaukee 17, Wis. (251) roko. Nato je v hipu nastal molk. Žila se ni več oglasila, bila je le še mrtva nit. Ko je spustila njeno mrtvo roko iz svoje, se je dvignila, naredila majhen križek na njeno čelo in se obrnila proti Bregarju. — Gospod Bregar.. . — Ni več mogla naprej. S tihim. jekom se je umaknila in ko je bila v predjšpbi, je zaslišala Bregarjev® g?čan j e, trganje, ki je T)oča$i| prehajalo v hlipanje ih šele Čez dolgo je zaslišala njegov jok. Ko je obrisala solze) je poklicala zdravnika. Moral je priti preden pridejo tisti, ki bodo truplo odpeljali na Žale. Odpeljali so jo šele po deveti uri, ko so bile urejene vse formalnosti, ki so zvezane z mrtvim človekom. Ko sta stala v veži in gledala) kako so jo devali v avto, se je Bregar z roko naslanjal na steno in se s sunkom obrnil, ko je avto odpeljal.' Neža je še gledala na cesto. Vrnil se je v spalnico. In ko je stal sredi prostora, so mu oči begale po raziti postelji, po rjuhah, ki so zmečkane visele čez stranico, čez zvito odejo, po luči; ki je še vedno gorela na nočni omarici. Šel je in jo ugasnil in mimogrede pobral blazino, ki sta jo odnašalca stepla na tla. šopek belih telohov je še stal tam. Prvi dih pomladi, je pomislil. Nekaj blodnega, težkega je bilo v misli, kar z Natašo ni imelo nobene zveze. Vzel jih je in odnesel v svojo sobo. Neže ni bilo v kuhinji. Našel jo je v njeni sobi. Stala je pri oknu in ko jo je poklical, se je mirno obrnila. — Želite, gospod Bregar? — Morda bi vi pisali Silvi, jaz bom. pisal Natašinim sorodnikom. — — Da; gosipod — je rekla. In ko je šel po stopnicah, je stopila na prag. — Ko pospravim Natašino spalnico. . . vse je treba prez- POGLED V SVOBODO — Koza je potisnila glavo skozi ograjo, da bi videla in ob-čutila, kako izgleda svet onstran nje. račiti in urediti, se preselim nazaj sem. — Samo ustavil se je, toda obrnil se ni. — Seveda — ie rekel. — Prselite se nazaj. Zdaj. . . — — Zdaj je vse mimo — je rekla. In obrnila se je nazaj v svojo sobo. 60' Stal je pred krsto in okoli njega in za njegovim hrbtom so stali ljudje. Vendar je še imel občutek, da je sam in v tem občutku, se je zavedal svoje zadnje plašnosti, ko- je z mrtvo Natašo sam ostal v sobi. Bila je mrtva, negibna in vendar ni imel poguma, da bi vsaj mrtvi razgrnil nočno srajco in pogledal njeno iznakaženo levo stran. Ni imel niti poguma, d(a bi jo poljubil na čelo, kar je iz navade vse zadnje mesece delal. Vse, kar je bilo, je storil to, da je porinil roko pod zglavje in jo naravnal, da ni ležala tako postrani. Pri tem je pod blazino našel zlato zaponko, ki jo ji je prinesel iz Celovca in jo je takrat s tako bolečo ganjenostjo pomerjala na nočni srajci. To je bilo zadnje znamenje njegovega medlega usmiljenja, ki ga ji .ie prinesel in ga obdal s peno zlagane ljubezni. Od vsega preteklega je ostalo samo to. Nekdo se je sklonil k njemu in nekam od daleč je ujel njegov šepet. — Tovariš Bregar, krsto bomo zaprli. — V blag spomin OB ENAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, DOBRE IN NEPOZABNE MATERE Jennie Kozlevčar ki je odšla v večnost dne 27. decembra 1950. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad! Pri BOGU zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš! Žalujoči: LOUIS, soprog LOUIS, STANLEY, FRANK, LADDY, sinovi JOSEPHINE in ELSIE, hčeri Cleveland, Ohio, 27. decembra 1961. Trudno je dvignil glavo in ga pogledal. Ni ga poznal, bil je pač nekdo, ki je urejal pogreb. — Seveda. . . čas je že, kajne? — Toda še vedno je stal. Natašino obličje je bilo ozko1 in strašno belo. V Bohinju se je ta obraz tiščal k njemu, v te zlate lase je brodil s prsti, celo to telo je bilo njegovo, prožno, predano, hlastajoče. Bila je samo ženska z mikom, ženska, ki je hotela vanj potopiti celo svojo preteklost, vsa bedna razočaranja. Ni imel poguma, da bi ji to odvzel, jemal je samo njo, njeno mikavnost, nje- no mladost in se je ustrašil vzgibov njene duše, ko so se> pokazali. Zdaj je pokrov legel na obod in z vijaki so ga pritrdili, čutil je olajšanje siromašno olajšanje. Ni je več videl. Nekdo je vrgel čez pokrov rdečo zastavo kakor bj iz zraka pljusknil čez krsto val krvi. Srp in kladivo, to noro znamenje časa — novega časa. Bala se ga je nazadnje, ker ji je nekoč prinašal privide. Zvitega belčka ob skali in župnika, ki ga je ustrelil Boris. Toda bila je v partiji. Kakor on. Obrnil se je in topo gledal ^ .................................—--------^ SCHAUER’S MEATS Great Lakes Mall Shopping Center Mentor, Ohio — na Euclid Ave. — Rt. 20 Telephone UL 1-2127 ali 255-9758 NA DEBELO NA DROBNO domače šunke, mesene klobase, krvavice, riževe, reberca in drugo prekajeno meso, hrenovke, salame, baloni, z mesom polnjeni, prekajeni želodci. Vse mesne izdelke napravimo točno po naročilu. Meso je doma uležano, doma prekajeno, doma kuhano, doma mešano, po našem domačem okusu in načinu. Gostilničarji, groccristi, zajtrkovalnice in drugi prodajalci dobe pri nas najboljše ameriške in slovenske mesne izdelke po ugodnih cenah. Vodja naše nove mesarije je delal kot mesarski mojster v Ljubljani, Kočevju in v Kranju. Imamo najmodernejše stroje za predelavo mesa v vsaki količini. BREZPLAČNA DOSTAVA \J.t • 'li . - Vi U*.. , i 'l..i > M.i > i i 'p Predelujemo in prodajamo samo najfinejše meso “U, S. CHOICE MEAT” ^ ..........^ ' OBVESTILO!' HRANILNE VLOGE SPREJETE DO L (».JANUARJA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. JANUARJA PRI NATIONAL BANK MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION PROČ jZ NJIM .— Policija New Orleansa meče orožje, ki ga zapleni iali najde, pa ga nihče 'ne ipride iskat, enostavno v globoko in široko strugo ireke Mississippi... Na sliki vidimo :dva policija tpri takem opravku. te v partizanski uniformi, ki so jo odnašali. Tam se je lovilo sonce na medeninaste trobente in pozavne. Roka v zraku, glasovi, ki plavajo čez ljudi. Neumnost, vse je strašna ■neumnost. Stopa za krsto in ne gleda nikamor več, gleda v konice svojih svetlih čevljev, v svoje lastne korake. Enakomerno dviga in spušča nege na bel pesek. Celo svoje življenje je delal samo to. Dvigal je noge in hodil. Mislil ni nikoli, ni upal misliti. Nazadnje že ni smel več misliti. Vse je bilo na liniji začrtano, natančno določeno. Zdaj ti strašni govori, ko krsta še stoji na nosilih. Stoji ob strani in bedasto gleda v ljudi, ki prihajajo in odhajajo. Ženska v uniformi, zastopnica nekdanjih bork nesmiselno blebeta nekaj o junaški preteklosti, o Natašinem deležu, ki ga je doprinesla. Počivaj v svobodni zemlji! Slava tvojemu spominu, tovarišica Nataša! (Dalje prihodnjič) -----o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” m, mqigaa . DECEM Ji JO . .31411516 [BI TV r f ]R 1) 8 5« 2 9 10'ill [12 [13 17118119120 14 121 m 122,23 2930 SOT 261127:128 KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 31.—Gospodinjski klub na Ju- trovem in Moški balincarski klub priredita skupno veselico in večerjo na Silvestrovo. 31.—Slovenski dom r-a 6818 Denison Ave. priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31.—Direktorij Baragovega doma priredi silvestrovanje. 31.—Slovenski dom in Dramat- sko društvo LILIJA priredita v Slov. domu na Holmes Ave. veselo SILVESTROVANJE. Igral bo Tonklijev orkester. Začetek ob osmih. 31.—D i r e k t o rij, Gospodnijski odsek in Klub društev priredijo Silvestrov večer v Slov. društv. domu na Recher Ave. JANUAR (>•—Dramatsko društvo LILIJA poda veseloigro TRIJE TIČKI v Slov. domu na Holmes Ave. ?•—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi v šolski dvorani pri Sv. Vidu TELOVADNO AKADEMIJO. 14.—Prosveta Baragovega doma priredi ob sodelovanju slovanskih narodnostnih skupin v veliki dvorani pri Sv. Vidu popoldan narodnih plesov in pesmi. Začetek ob 3:30. 20.—D r u š t v o Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. ples. Igral orkester Eddie Ha-bata. 28.—Društvo Naše Gospe Fatim- ske št. 255 KSKJ priredi v veliki dvorani pri Sv. Vidu banket ob desetletnici. Začetek ob 12:30. FEBRUAR 4.—Klub upokojencev v Euclidu bo predvajal v AJC na Recher Ave. filme iz življenja v Jugoslaviji. 17.—American Legion Post 273 priredi v svojih klubskih prostorih na 6131 St. Clair Ave. ples z maskami (Gay 90’s Dance). 24. —Društvo Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. predpustno zabavo. 25. —Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30. MAREC 3. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6918 Denison Ave. maškerad-no veselico. 4. —Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselo pustovanje. 25.—Slov. šola fare Marije Vnc bovzete prir edi Marijansko akademijo. APRIL 8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. MAJ 6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in ples v isti dvorani. IU nfc 5UR£ OF HAVING CASH WHEN YOU NEEDIT-FOR CHRISTMAS PLANNING—NEXT YEAR-AND EVERY YEAR-CHILDREN'S EDUCATION, A COMFORTABLE RETIREMENT. TRAVEL-PLUS ALL THE OTHER DREAMS OF NICE AND NECESSARY THINGS FOR THE FUTURE. All Savings Deposited through JANUARY 15th...Earn 4°i <■ c“rfi from JANUARY 1st! i 813 Edit 185th St. 25000 Euclid Av». 6235 St. Clair Av*. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 EMt 62 St...11002 Lakcshor« Bird. Pokličite podnevi •!! ponoči HEnderaon 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ^ milini il llTin ll 1111 S"*-****** *■ PRIREDI | V NEDELJO 31. DECEMBRA 1961 t Silvestrov večer DIREKTORIJ, GOSPODINJSKI ODSEK IN KLUB DRUŠTEV V JUGOSLOVANSKEM DRUŠTVENEM DOMU NA RECHER AVE., EUCLID, OHIO Začetek ob 7:30 zvečer. Za ples bo igrala GRABNARJEVA GODBA.