Znanstvena razprava GDK: 131 +156.42:(497.12 Škofjeloško hribovje)(045) Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju Morphological charac;eristics of antlers in roe deer (Capreolus capreolus L.) m the population of the Skofjeloško hribovje area Miran HAFNER* Izvleček: Hafner, M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi ( Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hriba..vju. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, ciL. lit. 29 . Prevod v angleščino: Miran Hafner. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Značilnosti rogovja srnjadi smo pro~čevali na meritvah 26 znakov v vzorcu 182 živali uplenjenih v obdobju 1980-2003 na površini cca. 75 km\ v populaciji v Skofjeloškem hribovju. Večina znakov rogovja je v tesni medsebojni pozitivni korelaciji. Negativna povezava je ugotovljena pri razmaku med nastavki, premerom nastavkov in širini lobanje v povezavi z nekaterimi drugimi znaki rogovja. Telesna masa doseže največje vrednosti pri 5 letih, rogovje pa pri 6 letih starosti. Telesna masa je odvisna od starosti in meseca uplenitve. Večina proučevanih znakov rogovja je odvisna od starosti in telesne mase. Ob izključitvi vpliva telesne mase se srednje vrednosti večine proučevanih znakov razlikujejo med starostnimi razredi z izjemo razmaka na vrhu vej, dolžine vej do prednjega parožka, razmaka med parožki, višine rož na čelni strani, višine nastavkov in dolžine nosne kosti. Večina proučevanih znakov, k.i izražajo moč rogovja imajo najvišje vrednosti v srednjem starostnem razredu. Zaradi različnih sprememb srednjih vrednosti proučevanih znakov se s starostjo spreminjajo tudi razmerja med nji1~i. Po kulminaciji mase rogovja se skrajšuje dolžina rogovja in parožkov ter obsegi zgornjega dela rogovja. V območju nastavkov in rož postaja rogovje širše, povečuje se najožji razmak med vejama. S starostjo se povečuje razmerje med najožjim in naj širšim razmakom, skrajšuje pa razdalja med najožjim in najširšim razmakom. Manjkajoči parožki se pogosteje pojavljajo v razredu mladih in razredu starih v primerjavi z razredom srednje starih živali. Razlik med manjkajočim prednjim ali zaqnjim parožkom nismo odkrili. Z naraščajočo starostjo nastajajo na rogovju in zgornjem delu lobanje karakteristične spremembe, ki so lahko v pomoč pri razvrščanju uplenjenih živali v ustrezne starostne razrede. Ključne besede: srnjad, telesna masa, masa rogovja, značilnosti rogovja, Škofjeloško hribovje Abstract: Hafner, M.: Morphological characteristics of antlers in roe deer (Capreolus capreolus L.) in the population of the Škofjeloško hribovje area. Gozdarski vestnik, Vol. 6212004, No. lO . In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 29. Translated into English by Miran Hafner. English language editing by Jana Oštir. Mcirphvological characteristics of roe deer antlers have beeo studied on a sample of 182 animals belonging to the population in the Skofjeloško hribovje area which were hunter-harvested in the period from 1980 to 2003 on an area of approximately 75 km2. 26 various traits have been measured. The majority of antler traits are in tight positive correlation. Negative correlation has been ascertained in the distance between the bases of antlers, the diameter of the base and skull width in connection with some other antler characteristics. Carcass mass reaches highest values at the age of 5 years, white antler mass reaches highest values at the age of 6 years. Carcass mass depends on age and month of shooting. The majority of antler traits which were studi ed depend on age and carcass mass. If we exclude the influence of carca.ss mass, the mean values of the majodty of traits studi ed differ among age classes -with the exception of the inside spread at the top of the ma in beams, the main beam length to front tine, the distance between pedicles, the height of bases on the front side, the height of pedicles and the length of the nasal bone. The majority of the traits studied which express the potency of antlers reach highest values in the middle age class. Because of the various changes of mean values of the traits studied, the relations between the mean values also vary with age. After the culmination of antler mass, the length of the main beams and pedicles and the circumfereoce of the upper part of the main beam start to decrease. In the area of pedicles and bases the antlers tend to increase in spread as does the smallest inside spread. The ratio between smallest inside spread and greatest inside spread increases with age, while the distance from the point of the smallest inside spread to the point of the greatest inside spread on the main beam decreases. Missing tines would occur more frequently among younger and older age classes compared to the middle age classes. We have not detected any differences between missing front and back tine. With age characteristic changes occur on antlers and upper part of skull which could be of help at assigning hunter-harvested animals into adequate age classes. Key words: roe deer, carcass mass, antler mass, antler characteristics, Škofjeloško hribovje area 1 UVOD INTRODUCTION Samci večine vrst jelenov (Cervidae) v določenem delu leta na čelnem delu lobanje nosijo kostne izrastke, ki jih imenujemo rogovje. Posebnost GozdV 62 (2004) 10 rogovja vseh jelenov je ta, da vsako leto - v času ciklusa tvorbe rogovja- odpade in zraste na novo. Rogovje jelenov je edina kostna struktura pri * M. H., spec., univ. dipl. inž. gozd . Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, 4000 Kranj 4 11 Hafner, M .: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreo/us capreo/us L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju sesalcih, ki se vsako leto v popolnosti regenerira 2 NAMEN OBRAVNAVE (ROLF 1 ENDERLE 1999). Razvija se na koščenih 2 AIM OF THE STUDY izrastkih čelne kosti, imenovani čelni nastavki (BUBENIK 1966, SIMONIČ 1976). Večina avtorjev se strinja, da so se strukture rogovj a jelenov razvile kot vidni sekundarni spolni znaki, po­ membni v intraspecifičnih interakcijah (GEIST 1966, CLUTTON-BROCK 1982, MARKUSSON 1 FOLSTAD 1997), predvsem v tekmovanju med samci in kot znaki izbora s strani samic (CLUTTON-BROCK 1982, BERGLUND 1996), in so vidni znaki individualne kvalitete. Tudi samci srnjadi uporabljajo rogovje v p1istopu do tetitmijev kar prispeva k dostopu do samic in posledično vpliva na njihov reprodukcijski uspeh. V saka vrsta jelenov ima značilno osnovno obliko rogovja (LINCOLN 1992) ki je morfo-funkcionalna adaptacija na določeno okolje in socialni način življenja (CROITOR 2001). Srnjad je teritorialna vrsta, prilagojena na rastlinske združbe zgodnjih V prispevku ugotavljamo zakonitosti razvoja telesne mase in znakov rogovja srnjakov starejših od enega leta. Zanima nas vpliv starosti in meseca uplenitve na telesno maso in vpliv telesne mase, starosti in meseca uplenitve na različne znake rogovja. Želimo ugotoviti morebitne razlike med starostnimi razredi v telesni masi in v proučevanih znakih rogovja. Zanimajo nas spremembe v proučevanih znakih rogov ja povezane s starostjo ob izključitvi vpliva telesne mase. Spoznati želimo spremembe v razmetjih posameznih proučevanih znakov, ki nastajajo tekom rasti in razvoja rogovja. z raziskavo želimo preveriti nekatere dosedanje domneve o starostno pogojenih značilnih spremembah v velikosti in medsebojnem razmerju posameznih znakov rogovja. sukcesijskih stopenj z veliko robovi (GEIST 1998). 3 SRNJAD V OBMOČJU RAZISKOVANJA Telesna oblika in notranja zgradba izražata vrsto prilagojeno na visoko selektivno prehrano in preference do mehkih, z nutrienti bogatih ras­ tlinskih delov, značilni so kratki ciklusi pre­ hranjevanja, počivanja in prežvekovanja (HOF­ MANN -citira GEIST 1998). Srnjad izkazuje nizko stopnjo spolnega dimorfizma, je klasični skakaj oči tekač nizke vztrajnosti in odličen skrivač (GAMBARYAN - citira GEIST 1998). Posledično so samci razvili kratko, enostavno rogovje s tremi izrastki. Pri številnih vrstah jelenov je bil na značilnosti rogovja ugotovljen vpliv starosti, velikosti telesa, prehrane in žlez z notranjim izločanjem (BUBENIK 1966, BROWN 1983, HARMEL 1 WILLIAMS 1 ARMSTRONG 1988, BLAKE 1 ROWELL 1 SUTTIE 1998), vpliv gostote populacije in vremenskimi razmerami v času rasti rogovja (KRUUK et. al. 2002), zgodnjim razvojem posamezne živali (SCHMIDT et al. 2001) ter gostoto nekaterih zajedalcev v prebavnem traktu (DITCHKOFF et al 2001). Pomemben naj bi bil tudi genetski vpliv (HARMEL 1 WILLIAMS 1 ARMSTRONG 1988, WILLIAMS 1 KRUEGER 1 HARMEL 1994), DITCHKOFF et al 2001), predvsem v povezavi z odpornostjo proti boleznim, čeprav so tovrstni podatki precej redki. Razvoj rogovja naj bi bil pravi signal kvalitete njegovega nosilca (DITCHKOFF et. al. 2001). 412 3 ROE DEER IN THE RESEARCH AREA Značilnosti rogovja srnjadi smo proučevali pri srnjakih v starosti dveh in več let v populaciji na območju Škofjeloškega hribovja, v neposredni bližini Kxanja, v lovski družini Jošt za obdobje 1980-2003. Proučevano območje obsega manjši geografski prostor med Bitnjem in Besni co v dolžini 15 in širini 5 km in obsega površino cca. 75 km 2 • 30% površine proučevanega območja prepletajo travniki, pašniki in gozdovi, 70% površine prekriva le gozd. V proučevanem območju so prisotna številna naselja, območje je obremenjeno s pohodniškim turizmom. Gostota odstrela sn~adi je znašala v povpreču 2,5 ži vall/100 ha letno. Poleg srnjadi se v proučevanem območju občasno pojavlja divji prašič, v zimskem obdobju pa na p1ibližno 50% površine posamezni osebki jelenjadi. 4 4 METODE DELA WORKING METHODS Značilnosti rogovja smo proučevali v vzorcu 182 srnjakov, za katere je bila ugotovljena starost, za večino od njih pa tudi telesna masa (153 srnjakov) in masa rogovja (18lsrnjakov). V analizi so bile upoštevane le živali, pri katerih na rogovju ni bilo opaznih znakov poškodb. Za vsako rogovje smo izvedli sledeče meritve: GozdV 62 (2004) i O Hafner. M.: Morfološke značilnost i rogovja srnjadi ( Capreotus capreo/us L.) v populac1ji v Škofjeloškem hribovju MR- masa rogovja (mass of antlers) 2 DV- dolžina veje (length of main beam) 3 RVŠ- notranji razmak med vejami na najširšem mestu (greatest inside spread) 4 LRVS - dolžina vej do notranjega razmaka na najširšem mestu (main beam /engthfrom the base to the point of greatest inside spread) 5 RVO - notranji razmak vej na najožjem mestu {smallest inside spread) 6 LRVO - dolžina vej do notranjega razmaka na najožjem mestu (main beam length from base to the point of smallest inside spread) 7 RNR - notranji razmak vej nad rožami (inside bemn spread above coronet) 8 LRNR - dolžina vej do notranjega razmaka vej nad rožami (main beam length from base ro the point of inside spread above coronet) 9 RV- notranji razmak na vrhu vej (insžde spread on top of ma in beams) lO DPP - dolžina prednjega parožka (front tine length) 11 DZP-dolžina zadnjega parožka (back tine length) 12 DZGP - dolžina zgornjega parožka (upper tine length) 13 DVPP- dolžina veje do prednjega parožka (main beam length from base to front tine) Sl ika 1 , 2: Prikaz meritev na rogovju Figure /, 2: Presentation of antler measurements 14 DVZP - dolžina veje do zadnjega parožka (main beam lengthfrom base to back tine) 15 RP- razmak med prednjim in zadnjim parožkom na veji (distance between front and back tine on main beam) 16 OR -obseg rož (coronel circumference) 17 OVNR - obseg vej nad rožami (main beam circumference above coronet) 18 OVPPP - obseg vej pred prednjim parožkom (main beam circuniference before front tine) 19 OVPZP - obseg vej med prednjim in zadnjim parožkom (main beam circuniference between front and back tine) 20 VR- višina rož na čelni strani ( c01·onet height on front side) 21 PN - premer nastavkov (pedicle diameter) 22 VN - višina nastavkov (pedic/e height) 23 RNS - spodnji razmak med nastavki (lower interspace between pedicles) 24 RNZ - zgornji razmak med nastavki (upper interspace between pedicles) 25 ŠL- najožja širina lobanje med očesnima votlinama (smallest seul/ width between eye cavities) 26 DN- dolžina nosne kosti (11asal bone length) telesna masa v kg (carcass mass in kg), masa rogovja v gramih (antler mass in g) ostale meritve v milimetrih (other measurements in mm). GozdV 62 (2004) 10 413 Hafner. M.: Morfološke značilnost i rogovja srnjadi ( Capreolus capreolus L.) v populaciji v Skofjeloškem hribovju Normalnost porazdelitve telesne mase in znakov rogovja smo prevetjali s Shapiro Wilks W testom. Razlike v telesnih masah, masah rogovja in proučevanih znakih rogovja in lobanje med posameznimi letniki smo ugotavljali s Scheffejevim testom . Odvisnosti med znaki rogovja smo proučevali s Pearson avi m korelacij s kim koeficientom. Razlike v srednjih vrednostih telesnih mas, mas rogovja in ostahh značilnostih rogovja in lobanje smo med posameznimi starostnimi razredi ugotavljali z analizo kovariance. Pri znakih, pri katerih je bilo tveganje, da njihova porazdelitev ne ustreza normalni porazdelitvi večje od 5%, smo razliko med srednjimi vrednostmi, z upoštevanjem vpliva telesne mase proučevali s Kruskall Wallisovim testom. Odvisnost telesne mase od starosti in meseca uplenitve in odvisnost trofejne mase od starosti, telesne mase in meseca uplenitve smo izrazili z multiplo regresijo. Tudi odvisnost vseh ostalih proučevanih znakov rogovja in lobanje od starosti, telesne mase in meseca uplenitve smo izrazili z multiplo regresije. Odvisnosti med številom parožkov in starostnimi razredi smo ugotavljali s kontingenčnimi tabelami. Povezavo Pr~gkdnica 1: Telesna masa in izbrane značilnosti rogovja glede na starost. Podatki so podani v obliki : aritmetična sredina, standardna napaka Tohle 1: Carcass mass and selected antlcr characteristics in relation ro age. Data are in the form of arithmetic mean, standard error 1 Starost v letih (Age in years) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 >9 TM 15,7(0,28) 16.3(0,25) 17.3(0,41) 18.3(0,55) 17,0(0,85) 16,4(0,37) 16.4(0,67) 15,3(0,68) 15,7(1,48) MR 175,7(5,2) 218.8(5,9) 261,0(8,0) 280,5( 14.3) 214.0(16.0) 198,0(7,42) 208,9(11,5) 208,7(15,0) 172,4(23,1 DV 185,0(3,1) 203.0(2,6) 213.0(3.4) 220,0(6.3) 195,0(8,0) 186,0(4.1) 184,0(6,4) 195,0(7.8) 163,0( 18,2) RVS 96,8(4.09) 112.1(4.3) 127,4(5,0) 110.7(5.6) 95,8(6,7) 92,4(6,4) 95,9(5,3) 91,7(9,9) 55,4( 12,2) LRVS 167,Q(4,1) 191,0(3,8) 199,0(5,5) 205,0(7.7) 181,0(12.0) 168,0(6.5) L73.0(6,9) 185.0(8,1) 157,0( 19,2) RVO 15,4(0.65) 15,9(0,76) 16,9(1,02) 18,3( 1,32) 21.4(1,82) 18,9(1,47) 21,5(1·,61) 18, 7(2.54) 12,7(3,38) LRVO 12,8(0.9) 13,8(0.8) 15,7(1.5) 20,0(1,8) 18.5(2,3) 25,9(3,6) 20.5(2,4) 29.1(5,1) 36,2(6.8) RNR 15,6(0.67) 15,6(0,72) 17,1(1,17) 18,6(1,28) 20,5(2,00) 20,0(1.11) ' 21,3(1.74) 20,7(2,08) 17,1(2,05) LRNR !,21(0.07) 1.33(0,06) 1,46(0.11) 1,79(0,13) 1,64(0,14) 2.12(0,22) 1.77(0,12) 2,01(0,17) 2,08(0.29) RV 94,9(4.67) 110,2(4.50) 119.7(7,28) 100,4(7,57) 85,4(11,17) 89,9(8,16) 97,9(5.65) 91,0(10,02) 54,9( 12,43) DPP 27.5(2,!) 41,2(2,3) 51,5(2,7 ) 42,[(5,3) 41,0(6,1) 33,9(5,2) 34,3(4,7) 36,0(5.4) 2).4(7,2) DZP 29,0(2.5) 37,2(2.0) 40.4(2,4) 35,9(2,5) 32.0(4,5) 16,5(4,1) 25,6(3,9) 25,9(5,8) 11.2(3,7) DZGP 37.0(2,1) 50,3(2,2) 54,9(2,7) 55,4(4.3) 44,8(5,9) 34.1(2,9) 36, 4(4,5) 42,3(6,6) 22,7(8,8) DVPP 105,0(1.6) 109.0(1,9) 112,0(2,4) 122,0(3,7) 111,0(3,6) 106,0(3.6) 106,0(4,9) 113,0(3,3) 122.0(8.5) DVZP 147,0(2,0) 153,0(1.9) 158.0(2,2) 164,0(3,6) 158,0(2,8) 154,0(2.9) 148.0(3,1) 152,0(3,4) 153,0(0,1) RP 43,1 ( 1,7) 44,0( 1,7) . 45.7(1.6) 41 '9(2, 7) 45,6(3,4) 45,1 (2,5) 42,1(3.6) 39.2(2,6) 31,2(4,5) OR 104,0( 1.5) 113,0(1,9) 122,0(2.1) 130,0(4.0) 119,0(6,3) 116.0(2,1) 1 13.0(2,5) 116.0(3,5) 108,0(6,4") OVNR 60,0(Ll) 62,6(1,0) 66,8(1,2) 70.4(2,0) 62,2(2,2) 62.0(1,2) 63,2(1.8) 62,6(2,8) 59,6(4,0) OVPPP 50,9(0,8) 57,2(1,0) 62.2(1.2) 61,6(1,6) 58,7(2.4) 57,1(1,8) 56.0(1,6) 56,2(2.4) 49,9(1,2) OVPZP 40,6(0,7) 47.7(1,0) 50.8(1.4) 50.5(2,0) 47,2(1,6) 44,2(2,5) 43,7(1.6) 44,7(2,9) 39,3(2,6) VR 10,2(0.31) 10.2(0.31) 10,8(0,49) 11,7(0,60) 10,9(0.75) 9,8(0,54) 9,3(0.40) 9,4(0,49) 9,4( 1.53) PN 15,9(0,24) 17,9(0,20) 18,8(0,30) 20,0(0,44) 18,5(0,49) 19,2(0,52) 19,5(0,45) 19,3(0,58) 20,8(0,95 ) VN 13,0(0.36) 13,8(0,36) 14,0(0,32) 13,3(0,47) 13,7(0,62) 13,1(0,95) 13,1(0,61) 12,8(1,07) 11,10;03) RNS 16,7(0,39) 15.0(0,36) 14,9(0,43) 15,5(0,47) 17,5(0,96) 17,2(1,24) 17.3(0,57) 18,2(0,98) 15,0(1.16) RNZ 17,5(0.45) 16,0(0,57) 16.5(0,70) 18.4(0,81) 21,0(1 ,33) 20,9(1,04) 21,9(1,15) 2l,5(1,42 18,9(1,92) ŠL 51.2(0.40) 52,6(0,40) 52,7(0,42) 54,1(0,50) 52,3(0,65) 52,2(0,56) 54,1(0,72) 53.4(0.72) 55,7(1,05) DN 61,0(0,54) 62,6(0,73) 63,3(0.77) 62,2(1,01) 60,3(1,01) 58.2( 1 ,06) 62.7(1,25) 61,0(1,50) 63,3( 1.80) TM v kilogramih (TM in kilograms), MR v gramih (MR in grams), vse ostale mere v milimetrih (all other measures in millimeters) Poudarjen tekst-podatki ustrezajo normalni porazdelitvi v razredih 2-3 letnih. 4-5 letnih in 6+ letnih (Shapiro Wilk s W rest p>0,05) (stressed text- data correspond to normal distribution in age classes 2-3, 4-5 and 6+ years old (Shapiro Wilk s W test p>O,OS) 414 GozdV 62 (2004) 1 O Hafner. M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L. ) v populaciji v Škofjeloškem hribovju med telesno maso in starostjo, med trofejno maso in starostjo ter med telesno in trofejno maso smo testirali s Spearmanovo rang korelacija. Starost živali je bila pridobljena iz evidenčne knjige odstrela, določena pa je bila na osnovi obrabe zobovja. Telesna masa je bila podana z maso izčiščenega osebka z glavo, nogami in rogovjem. 5 REZULTATI ANALIZE 5 RESULTS OF ANALYSIS 5.1 Odvisnost med veJikostjo rogovja, starostjo in telesno maso 5.1 Relationship between size of antlers, age and carcass mass Analiza odvisnosti telesne mase od starosti je vključevala 153 srnjakov, velikosti rogovja od starosti pa 181 srnjakov, vendar na celotnem vzorcu ni bilo vedno mogoče izmeriti vseh proučevanih znakov. Večinoma proučevani znaki naraščajo do 5 leta starosti. V TM se 2 letne živali razlikujejo od 5 letnih. V MR se 2 letni raz1ikujejo od 4, 5 in 6 letnih, 3 letni od 5 letnih ter 5 letni od 7 letnih. V DV se 2 letni razlikujejo od 4 in 5 letnih. Pri RVS, RVO, RNR in RV razlik med posameznimi starostmi nismo odkrili. V DPP se razlikujejo le 2 letni od 4 letnih osebkov. V DVPP, DVZP in RP razlik med leti nismo odkrili. V OR se ločijo 2 letni od 4, 5 in 6 letnih in 3 letni od 5 letnih. V OVNR se ločijo 2 letni in 3 letni od 5 letnih. V OVPPP se ločijo 2letni in 10 letni od 3, 4, 5 in 6letnih. V PN se 2 letni ločijo od vseh ostalih in 3 letni od S letnih. V VN, RNS in RNZ razlik med posameznimi starostmi nismo odkrili. V SL se 2 letni osebki razlikujejo od 5 letnih (Scheffejev test, p<0,05, preglednica 1 ). Na osnovi ugotovitev smo osebke grupirali v 3 razrede in sicer 2-3 letne, 4-5 letne in 6+ letne srnjake. Ugotavljamo, da je večina znakov v značilni medsebojni pozitivni povezavi in v povezavi s telesno maso (preglednica 3). Negativna povezava je značilna predvsem za RNS v povezavi z MR, DV, OR, OVPP, PN in VN, med SLin RP, med RNZ in VN, med PN in RP in med RP ter DVPP. Negativne odvisnosti nastopajo predvsem v povezavi nekaterih znakov rogovja s spodnjim in zgornjim razmakom med nastavki, premerom nastavkov in ši1ino lobanje. Povezava med telesno maso in starostjo je šibka (rs=0,173, p=0,033, n= 153), med maso rogovja in starostjo podobna (rs=O ,l98, p=0,008, n=l8l), vendar potrjena z Preg lednica 2: Korelacijska matrika med velikostjo proučevanih znakov (n=128, p<0,05) T ahle 2: Correlation matrix among researched characteristics size (n=l28, p<0,05) TM MR DV RVS RVO RNR RV DPP DVP DVZ RP OR OVN OVP PN VN RNS RNZ SL p p R pp TM 1,00. MR 0~55 1.00 DV 0.44 . 0,73 1,00 RVS 0,21 0,28 0,32 1,00 RVO 0,30 0,20 - 0,30 1,00 RNR 0,28 - - 0,22 0,97 1,00 RV - - 0,23 0,88 0,33 0,25 1 ,00 DPP 0,37 0,51 0,45 0.36 0,34 0,27 0,28 1,00 DVPP 0.30 0,45 0,72 - - - - - 1,00 DVZP - 0,32 0,63 - - - - 0,21 0,62 1.00 RP - - - - - - - 0,27 -0,28 0,43 1,00 OR 0.42 0.75 0,70 - 0,20 0.21 - 0,39 0,55 0,43 - 1.00 OVNR 0,28 0,65 0,61 - - - - 0,25 0,50 0,35 - 0.71 1,00 OVPPP 0,37 0.71 0,64 0,41 0,23 - 0,33 0,51 0,40 0,36 - 0,65 0,65 1,00 PN 0.40 0,62 0,42 - 0,22 0,27 - 0,22 0.41 0,24 -0,22 0,58 0,51 0,41 1,00 VN 0,36 0,37 0,24 - 0,23 - - 0,31 - - - 0,26 - 0,24 - 1,00 RNS - -0,27 -0,17 - 0,47 0.54 - - - - - -0,21 - -0,20 -0,25 -0,35 1.00 RNZ - - - - 0,71 0,79 - - - - - - - - - -0,18 0,82 1,00 SL 0,25 0,34 - - - - - - - - -0,30 0,35 0,25 - 0,47 19 - - 1,00 . . . Upoštevam so le znak1, ki se porazdelJUJeJO normalno (p<0,05). GozdV 62 (2004) 10 415 Hafner, M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju y = 13,57166 + 1,3546966x- 0,1197372x 2 24 o o 22 o o O) 20 o o o 6 ~ Cl) 01 Cl) 2!:. 18 ···o· <( č75 2 o CfJ <( 16 o CfJ 2 <( _j o u UJ er::: 1- 14 <( u 12 10 2 3 4 5 Slika . 1: Odvisnost telesne mase od starosti Ft)~11re 3: Dependence of carcass mass on age 2 3 4 5 R=0,333, n=142 o o ·0 ·" . o o o o . ··O 6 7 STAROST(Iet) AGE (Years) 6 7 8 9 starost (age} Slika 4: Odvisnost mase rogovja in dolžine znakov rogovja od starosti ...... 8 ·O .. 8 9 10 11 Fig11rC' 4: Relationship betv,·een antler mass and antler length characteristics and age o 10 11 12 --===-ozP l --DPP -RP --DZGP i --DVPP i --ovzp --DV l_-~! 12 13 manjšim tveganjem. Odvisnost med maso rogovja in telesno maso je tesnejša (r 5 =0,528, p IJ) .:.:. ra E N ~ 50 . o 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ·-- --LRNR RVO --RNR --LRVO --RVS - - RV --LRVS starost (age) Slika 5: Odvisnost razmaka vej od starosti Figure 5: Relationship benveen antler main beam spread characteristics and age :-·-VR--l E i =~~s r-------------~-------------------------------------, 1 RNZ i E Q) 100 E o c: E ra ra ii) ~:s 1:J 1:J N 1: ~ ra G.l .E o mc: Q) Q) IJ) ... ..c.! o E ::::1 o ... ~ 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 --PN OVPPP --OVPZP --OVNR --ON --SL ·--OR starost (age) Slika 6: Odvisnost obsegov in podatkov nastavkov od starosti Figure o : Relationship between antler main beam circumference and pedic/es characteristics and age 5.2. Odvisnosti telesne mase od starosti in meseca uplenitve 5 .2. Dependences between carcass mass, age and month of shooting Pri telesni masi (TM) smo proučevali odvisnost od starosti (S in S 2 ) in meseca (M in M 2 ) uplenitve. V celotnem vzorcu ugotavljamo sledeče odvisnosti: GozdV 62 (2004) 10 Y = 15,2422 + 1,2433 S - 0,1099 S 2 - 0,0267 M 2 R = 0,40, p0,05), smo odvisnost od starosti in od telesne charactensttcs ~nd age, carcass mass and mase ugotavljali s Spearmanovim rang month of shootmg korelacijskim koeficientom. MR: DV: RVS : RVO: RNR: RV: DPP: DVPP: DVZP: RP: OR: OVNR: OVPPP: PN: VN: RNS: RNZ: SL: n = 146 Y = 30,0081 + 33,2178 S -2,7123 S 2 + 0,4054 T n = 146 Y = 130,3317 + 16,3466 S- 1,5345 S 2 + 0,1214 T 2 n = 145 Y = 49,7399 + 10,1593 S- 1,2284 S 2 + 2,5345 T n = 145 Y = 3,8147 + 0,4879 S+ 0,6613 T n = 160 Y = 13,6980 + 0,7470 S n = 160 Y = 109,8059-0,3055 S 2 n = 143 Y =- 41,9920 + 10,2489 S- 0,9776 S 2 + 2,5480 T + 2,5245 M n = 143 Y = 91,1702 + 0,0628 T~ n = 143 Y = 91,1702 + 0,0629 T 2 n = 139 Y = 35,2206 + 4,3207 S- 0,4793 S 2 n = 145 Y = 41,4108 + 9,8146 S- 0,7490 S 2 + 2,9775 T n = 145 Y = 35,3087 + 3,2626 S- 0,2497 S 2 + 1,2217 T n = 143 Y = 65,1199 + 2,0006 T- 13,6221 M + 1,0540 M 2 n = 146 Y = 8,2799 + 1,1657 S- 0,0550 S 2 + 0,3786 T n = 146 Y = 7,2805 + 0,3693 T odvisnosti nismo odkrili n = 127 Y = 10,1064 + 0,7385 S+ 0,6072 M n = 145 Y = 48,4304 + 0,3527 S + O,OlOO T 2 R = 0,66, p0,70) smo ob medsebojni primerjavi različnih znakov ugotovili med RVO in RNR, saj je razmak med vejami na najožjem mestu pogosto sovpadal z razmakom nad rožami, med DV, OR, OVPPP ter MR, med DVPP, OR in DV, med RNZ in RVO, med RNZ ter RNS ter med OVNR in OR. Ugotavljamo, da na maso rogovja v največji meri vpliva dolžina vej in obsegi, ter da je rogovje z močnejšim obsegom rož praviloma daljše in debelo tudi v spodnjem delu vej. S starostjo se spreminja večina znakov rogovja. Večina znakov se razlikuje med posameznimi starostnimi razredi. Razlik med starostnimi razredi nismo odkrili le pri RV, DVPP (razlike so bile nekoliko nad mejo značilnosti) in pa pri RP, VR, VN in DN. Pri večini proučevanih znakov ugo­ tavljamo najvišje vrednosti v razredu srednjesta.J.ih 422 živali. Pri RVO, LRVO, RNR, LRNR, PN, RNS, RNZ in SL pa ugotavljamo največje vrednosti v razredu starejših živali. V razredu srednjestarih živali največje vrednosti dosega večina znakov, ki izražajo velikost in moč rogovja. Pri tem so pomembni predvsem dolžina vej in dolžin·a parožkov, kot tudi obse gi na vseh proučevan ih delih rogovja (OR, OVNR, OVPPP in OVPZP). V razredu srednjestarih živali dosega najvišje vrednosti tudi dolžina nosne kosti. Poleg tega ugotavljamo najvišje vrednosti tudi v lokaciji rasti prednjega kot tudi zadnjega parožka (DVPP, DVZP), kar je povezano z razlikami v dolžini vej med posameznimi starostnimi razredi, medtem ko v razmaku med parožki pomembnejših razlik med starostnimi razredi nismo zaznali. Mesto izrasta prednjega parožka (DVPP) je od starosti manj odvisno in bolj stabilno (razlike med starostnimi razredi so bile na meji značilnosti) od mesta izrasta zadnjega parožka (DVZP), ki se s starostjo izraziteje spreminja. Prav tako v razredu srednjesta.Iih živali ugotavljamo največje vrednosti razmaka vej na najširšem mestu (RVS), saj z naraščajočo dolžino vej naraščajo tudi absolutne vrednosti razmaka, km je razvidno iz lokacije razmaka vej na najširšem mestu (LRVS), ki je praviloma v zgornjem delu vej in z dolžino vej narašča. Podobno velja za razmak na vrhu vej (RV), ki je sicer podoben kot razmak na najširšem mestu, kar pomeni, da je najvišji razmak praviloma na vrhu ali le nekoliko pod vrhom vej. V razredu starejših živali opažamo naj višje vrednosti predvsem pri znakih, ki v manjši meri izražajo moč rogovja, in to predvsem v spodnjem delu rogovja, v večji meli pa vplivajo na 1"\iegovo obliko. Ugotavljamo največje vrednosti premera nastavkov, razmaka med nastavki na spodnjem mestu (nad lobanjo), razmaka med nastavkt na zgornjem mestu (pod rožami) ter širine lobanje. Prav tako ugotavljamo največje vrednosti v razmaku vej na najožjem mestu, ki se za razliko od obeh mlajših starostnih razredov, kjer je v večini primerov nad rožami, v razredu starejših živali v večjem deležu premakne po vejah navzgor, ka.I· je razvidno iz lokacije razmaka vej na najožjem mestu (LRVO). Lokacija vej na najožjem mestu v določenem deležu sovpada z razmakom vej nad rožami (RNR), katere vrednosti so tudi v tem razredu največje. Lokacija mesta razmaka vej nad rožami je prav tako v tem razredu največja. Razlike GozdV 62 (2004) 1 O Hafner. M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreo/us capreolus L) v populaciji v Škofjeloškem hribovju med starostnimi razredi ne nastajajo zaradi višine rož (VR) merjene na čelni strani lobanje, saj pomembnejših razlik v višini med starostnimi razredi nismo odkrili, pač pa zaradi povešenosti oziroma nagnjenosti rož na stranskem delu rogov ja, ki se v razredu starejših živali povečuje. Razlik v višini nastavkov med starostnimi razredi nismo odkrili. Tudi BANFIELD (1960) navaja, da je zniževanje višine nastavkov le navidezno zaradi njihovega povečevanja debeline in debelitve čelne kosti. BUBENIK (1966) navaja, da je višina nastavkov največja pri enoletni srnjadi, upada pa do starosti, dokler lobanja raste, kar naj bi bilo do četrtega leta starosti, kasneje se ne spreminja. WILKE, citira KRŽE (2000) ugotavlja, da s starostjo pokostenijo tudi lobanjski šivi, kar je mogoče s pridom uporabiti kot metodo za ugo­ tavljanje starosti, BANFIELD (1960) navaja debelitev čelne kosti s starostjo, SCHUMACHER, citira KRŽE (2000) pa navaja, da je mogoče tudi po stanju nekaterih hrustančnih delov na lobanji sklepati na starost živali ali kot navaja RUPP, citira KRŽE (2000) da je za presojo starosti uporabna metoda pokostenitve nosnega pretina. Navedene značilnosti v naši raziskavi nismo proučevali. BANFIELD (1960) navaja, da nalaganje kosti na nastavkih z naraščajočo starostjo nudi mogoče mehanizme za določanje starosti. Razmerja med premerom nastavkov v primerjavi z njihovo višino ugotavljajo tudi HELL etal., citira KRŽE (2000). NEČAS (1963)- citira BUBENIK 1966 ugotavlja tesno povezavo (r:::0,73) med premerom nastavkov in maso rogovja srnjadi. Pri tem je seveda pomembno, na katerem mestu je bil premer metjen. HELL 1 SOVIŠ (1963)- citira BUBENIK (1966), pa tudi nekate1i drugi so poizkušali izdelati metodo ugotavljanja starosti na osnovi empirično določene formule, v kateri se upošteva premer in dolžina nastavkov. Nekateri tudi ugotavljajo, da se pri najmlajših starostnih razredih razmak med rožnicama povečuje, nekateri pa ugotavljajo tudi povešenost kron (rož), vendar so jih ugotovili tudi pti zelo mladih srnjakih (citira KRžE 2000). Zaradi različnih sprememb v absolutnih vrednostih proučevanih znakov med posameznimi razredi se spreminjajo tudi nekatera razme1ja med posameznimi znaki rogovja, kar daje rogovju drugačen videz. S starostjo rogovje ob zmanjšanju vrednosti dolžin in obsegov ohrani močan in čvrst spodnji, lobanjski del z nastavki in višino rož. GozdV 62 (2004) 1 O Spreminja se tudi oblika spodnjega dela rogovja, ki se kljub pridobivanja premera nastavkov odraža v večjih vrednostih notranjega razmaka med nastavki tako na spodnjem kot na zgornjem delu (RNS, RNZ). S starostjo se povečuje tudi razlika v razmaku med spodnjim in zgornjim delom nastavkov. Ob zmanjševanju različnih znakov dolžin rogovja se spreminjajo tudi razmetja med njimi. S starostjo se zmanjšuje delež prednjega in zadnjega parožka v skupni dolžini rogovja. Dolžina vej do prednjega parožka v odnosu do dolžine vej počasneje upada, podobno velja za dolžino vej do zadnjega pa.rožka v odnosu do dolžine vej . Razmak med parožki se spreminja manj izrazito, kot upada dolžina vej. S starostjo se zmanjšuje tudi delež zadnjega parožka v skupni dolžini obeh parožkov. Razmerje med debelina rogovja v primerjavi z dolžinami se v razredu starejših živali praviloma povečuje, tako rogovje kljub absolutnemu zmanjše­ vanju obsegov daje vtis večje debeline. Podobno velja tudi za obseg rož, saj njene vrednosti počasneje upadajo kot skupne vrednosti dolžine rogovja. Razmerje obsegov na razi ičnih delih rogov ja v p1ime1javi z obsegom vej nad rožami se s starostjo bistveno ne spreminja, v razmetju do obsega rož pa s starostjo upada predvsem obseg vej med obema parožkoma. V razredu starejših živali se lokacija razmaka vej na najširšem mestu v p1imerjavi z dolžino vej bistveno ne razlikuje od ostalih starostnih razredov, povečuje pa se razmerje med lokacijo najožjega razmaka in dolžino vej. Poleg tega, da se s starostjo vrednosti najožjega notranjega razmaka med vejama praviloma povečujejo, kar zmanjšuje razlike med največjim in najožjim razmakom vej, se povečuje tudi oddaljenost najožjega razmaka od spodnjega roba rož. Zaradi povešenih rož se ob pove če vanju razmaka med vejama nad rožami povečuje tudi oddaljenost od spodnjega roba rož. V območju zgornjega dela nastavkov in rož postaja rogovje vse širše, najožji razmak postaja vse večji, razmetje med najožjim in najširšim razmakom se povečuje, lokacija najožjega razmaka pa se z zgornjega roba rož premika po vejah navzgor. Vzporedno z rastjo rogovja v razredu mladih živali, kot tudi vzporedno z upadanjem rasti v razredu starejših živali se pogosteje pojavljajo manjkajoči parožki. Razlik v morebitnem pogo­ stejšem izpadanju prednjega ali zadnjega parožka nismo odlaili. 423 Hafner. M .. Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreo/us capreo/us L.) v populaciji v Skofjeloškem hribovju 7. ZAKLJUČEK 7. CONCLUSION Tudi rogovje srnjakov je pomembno v medsebojnih interakcijah med samci za pridobitev pristopa do samic oziroma teritorijev, kar vpliva na njihov reprodukcij ski uspeh. Rast in velikost rogovja jelenov (Cervidae) je v tesni povezavi z ekološkimi fakt01ji odvisno je tudi od starosti in telesne mase, kar velja tudi za srnjad. Značilnosti rogovja srnjadi smo na meritvah 26 znakov proučevali v vzorcu 182 živali uplenjenih v obdobju 1980-2003 na površini cca. 75 km 2 , v populaciji v bližini Kranja, v Škofjeloškem hribovju. Večina znakov rogovja je v tesni medsebojni pozitivni korelaciji. Negativna povezava je ugotovljena pri razmaku med nastavki, premerom nastavkov in širini lobanje v povezavi z nekaterimi drugimi znaki rogovja. Telesna masa doseže največje vrednosti pri 5 letih, rogovje pa pri 6 letih starosti. Telesna masa je od v is na od starosti in meseca uplenitve. Večina proučevanih znakov rogovja je odvisna od starosti in telesne mase, le pri manjšem številu znakov smo zaznali tudi odvisnost od meseca uplenitve. Ob izključitvi vpliva telesne mase se srednje vrednosti večine proučevanih znakov razlikujejo med starostnimi razredi z izjemo razmaka na vrhu vej, dolžine vej do prednjega parožka, razmaka med parožki, višine rož na čelni strani, višine nastavkov in dolžine nosne kosti. Večina proučevanih znakov, ki izražajo moč rogovja (dolžine in obsegi) imajo najvišje vrednosti v srednjem starostnem razredu. S starostjo se srednje vrednosti proučevanih znakov različno spreminjajo, zato se spreminjajo tudi razmetja med njimi. Po kulminaciji mase rogovja se skrajšuje dolžina rogovja in parožkov ter obsegi zgornjega dela rogovja. V območju nastavkov in rož postaja rogovje širše, povečuje se najožji razmak med vejama, povečuje se razmetje med najožjim in najširšim razmakom, skrajšuje pa lokacija med najožjim in najširšim razmakom. Manjkajoči parožki se pogosteje pojavljajo v razredu mladih in v razredu starejših živali. Razlik v manjkajočem predujem ali zadnjem parožku nismo odkrili niti v celotnem vzorcu niti v med posameznimi starost­ nimi razredi. Z naraščajočo starostjo nastanejo na rogovju značilne spremembe tako v absolutnih vrednostih kot tudi v razme1ju različnih znakov rogovja. S tem pridobi rogovje kot tudi zgornji del lobanje spremenjeno obliko, katere značilnosti so 42~ - - - - lahko v pomoč pri razvrščanju uplenjenih živali v ustrezne starostne razrede. 8. ZAHVALA 8. ACKNOWLEDGEMENT Prijateljem selovcem se zahvaljujemo za pomoč pri zbiranju trofej za izvedbo meritev. Prof. dr. Marijanu Kotarju in prof. dr. Mihu Adamiču se zahvaljujemo za recenzijo prispevka. VIRI REFERENCES ADAMIČ, M., KOTAR, M., 1983. Analiza gibanja telesne teže rogovja pri jelenjadi in srnjadi v lovišču Jelen - Snežnik v letih 1976-1980. Zbornik gozdarstva in lesarstva 22. Ljubljana,s 5-78 . BANFIELD, A., W., F., 1960. The use of caribou antler pedicles for age determination. Jo urna] of Wildl i fe Management. Vol. 24, No. 1, January 1960. BENDER, L.. C .. CARLSON, E., SCHMIDT, S. M., HAUFLER, J.. B., 2003. Body mass and Antler Development Patterns of Rocky Mountain Elk ( Cervus elaphus nelsoni) in Michigan. Am. Midl. Na!. 150: 169-180. BERGLUND, A., 1996. Armaments and ornaments: an evolutionary explanation of traits of dua\ utility. Biological Journal of the Linnean Society, 58: 385-399. BLAKE, J., E .. ROWELL, J., E., SUTTIE, J.. M .. 1.998. Characteristics of first-antler growth in reindeer and their association with seasonal fluctuations in steroid and insulin-like growth factor 1 levels. Can. J. Zool./ Rev. Can. Zool. 76( Il), 2096-2102. BROWN, R. D., (Ed.) 1983. Antler development in Cervidae. Texas: Caesar Kleberg Wildlife Research Institute. BUBENIK, A.B .. 1966. Das Geweih. Hamburg-Berlin, 214 s. CLUTTON-BROCK, T. H. 1 GUINES, F. E. 1 ALBON, S. D., 1982. Red deer, behavior and ecology of two sexes, The university of Chicago, Edinburgh University'Press, 333 s. CROITOR, R., V.. 2001. Functional morphology of small­ sized deer from the Early and Middle Pleistocene of Italy: implication for paleolandscape reconstruction. The World ofElephants- International Congress, Rome 2001. . DITCHKOFF, S., S., LOCHMILLER, R., L., MASTERS, R., E., HOOFER. S., R., VAN DEN BUSSCHE, R., A., 2001. Major-histocompatibility-complex-associated variation in secondary sexual traits of white-tailed deer (Odocoileus virginianus): Evidence for good-genes advertisement. Evolution, 55(3), pp. 616-625. DROZD, L., PIETA, M., PIWNIUK, J., Body and antler GozdV 62 (2004) i O Hafner. M. : Morfološke znacilnosti rogovja srnJadi (Capreofus capr _ eolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju weight of roe-deer males in middle-eastern Poland. http ://www. ib les. wa w .pl/s yi wan/su m mar v 1 2000 ll.html. GEIST, V., 1998. Deer of the World. Their Evolution, Behavior. and Ecology. Stackpole Books, Mechanics­ burg. HAFNER. M., 2003. Ali asimetrija rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) odraža kvaliteto in starost samcev. Gozdarski vestnik, 61 (2003), 10, 422-435. HAFNER, M., 2004. Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena ( Cervus elaphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 62 (2004), 5-6, 243-259 HARMEL, D., E., WILLIAMS. J., D., ARMSTRONG, W .. E., 1988. Effects of Genetics and Nutrition On Antler Development and Body Size Of White-tai led Deer. FA Report Series No. 26. A contribution of Federal Aid (P-R). Texas Parks and Wildljfe Department, Wildlife Division. KNIGHT. J., E., Determining the Age of a Deer. http:// www.montana.edu/wwwpb/pubs/mt200 1 07.html KOTAR, M., 1977. Statistične metode: izbrana poglavja · za študij gozdarstva (l. in 2. zvezek). Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 378 s. KOTAR, M., ŠTRUMBELJ, C., 1978. Prispevek k poznavanju srnjadi na visokem krasu v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 16, 1, 167-204. KRUUK, L. E. B., SLATE, J., PEMBERTON, J. M., BROTHERSTONE, S., GUINNESS, F., CLUITON­ BROCK. T., 2002. Antler size in red deer: Heritabilily and selection but no evolution. Evolution, 56(8), pp. 1683-1695. KRŽE, B., 2000. Srnjad, biologija, gojitev, ekologija. GozdV 62 (2004) 1 O Zlatorogova knjižnica, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 271 s. LEVENGOOD. J., M., WOLLF, A .. ROSEBERRY. J., L., 1994. Morphological Variation in White-Taikd Deer From Illinois. Transactions of the Illinois State Academy of Science, 87, 175-185. LINCOLN, G. A., 1992. Bio1ogy of antlers, J. Zool., Lond., 226, 517-528. MARKUSSON, E., FOLSTAD, L 1997. Reindeer antlers: visual indicators of individual quality? Oecologia, 110, 4, 501-507. MATTIOLI, S., 1991. Antler morphology in an Italian red deer population. XX Congress of the International Union of Game Biologists, Godollo, Hungary, Avgust 21-26. 1991. ROLF, H., J., ENDERLE, A., !999. Hard fa11ow deer antler: A living bone tili antler casting? The Anatomical Record, 255, 1, 69-77. SCHMIDT, K., T., STIEN. A., ALBON, S .. D., GUINESS, F., E., 2001. Antler length of yearling red deer is determined by population density, weather and early life-history. Oecologia. 127, 2, 191-197. SIMONIČ, A., 1976. Srnjad, biologija in gospodarjenje. Zlatorogova knjižnica. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. 606 s. STEWART, K., M., BOWYER R ., T., Kie, J.. G ., GASAWAY, W., C.. 2000. Antler size relative to body mass in moose: tradeoff$ associated with reproduction. Alces vol. 36: 77-83. WILLIAMS, J.D., KRUEGER, W., F., HARMEL, D., H., 1994. Heritabilities for antler charactcristics and body weight in yearling white-tailed deer. Heredity, 73, 1, 78-83. 425