Trojni jubilej Maksa Avšiča
Letos junija meseca je tov. Maks A všič, čebelar in častni predsednik Čebelarskega društva Moste-Polje praznoval svoj trojni jubilej: 83 lci svojega življenja, 70 letčebelarjenja in 35 let predsednikovanja v čebe-larskih društvih.
O človeku, ki je vse svoje iivljenje mzen družini posvciil čebelam, je težko pisati. Težko je namreč strnili loliko dela in truda tega človeka v nekaj besed in stavkov.
Začetek Avšičevega čehelarjenja sega v njeguvo otroštvo. Že koi šolar-ček je namreč pomagal čebelariti svo-jemu staremu očetu, ki je bil tudi dolga deselleija izkušen čcbflar. Ko pa je Muks dobil za rojstni dan, kol iJ-letnifantič, pn'ega kranjiča, jtpo-stal »pravh čcbclar. S/ari oče mu je bil prvi čebelarski učiielj in velik vzornik. Mlademu Maksu je vccpil v dušo in srce Ijubezen do nurave, čislo-čc, urcjenusti in doslednosti. To ga spremlja celo iivljcnje.
To je bilo odtično preJznanje za bodoče čebclarjenje, ki mu je omogo-čilo, da je že čcz nckaj let uspvšno osvajal novu spoznanja o čebclah in o
panju, ki sojih širili lakml v Ljubljani Kalan, Bukovec, Okorn in še nekateri drugi. Svoje čebelarsko znanje, ki si gaje pridobil sprakso irt leorijo, je ktij kmalu z veliko žlico začvl razdajan rudi sam vscm in povsod.
Ta obiiavni začetek je ie nakazal uspešno vzpenjajočo .«• poi mladega čebelarja A všiča. Ko je službmul kot 25-lt'ini ielezniški usluibenec v Bo-hinjski Bisirici, se je seznanilz Janom Strgtirjem. Ta ga je vpeljal v vzrejv matk in mu vcvpil ljuln'zc"i do čiste »sivkt«. Tn je bilo loliko iaije, kerje Avšiča gnata lastna ielja po razširitvi čebelarskega znanju. Ta sla pa gti vleče in mami šc danes.
Kjerkoli je Avščič sluiboval, .«' je aklivno vkljttčcval v delo tamkajšnjih čebelunkih dmštev. Hil jf preduvu-lelj, lapiik. podprcdsednik, predsed-itik. Leut in lclu je iuko vlugal svoj
prosti čas in čebelarsko znanje v kori-sti čebelarskih društev in v razširitev znanja čebelarjev. S premestitvijo v Ljubljano se je vključit v Čebelarsko dmšlvo Moste-Polje. Po dveh lelih aklivnega delaje bil lelu 1953 izvoljcn za predsednika. To odgovomo na-logo je opravljal neprekinjeno do leta 1983, koje bil na občnem zboru druš-
iva zaradi zaslug za čebelarstvo in dela v društvu izvoljen za fastnega predsednika.
Široko ruzgledan, z bogmim čebe-larikim znanjcm in prcdan čchelar-stvii zna še danes piiblifrvati Ijubezen do čcbelic vedno noviiti in novim tV-belurjem. Pri vsakem delu se drii na-
čela: »Ne kar veleva mu stan, kar morc, to mož je storiti dolžan!« Še danes imn polno načrtov, kako bi zboljšal delo v dntšivu in čebelarje-nju. Prostega časa sploli nima. Dru-žina, čebelarstvo, po makm pa še sa-djarstvo in vrtnarstvo. Nikoli mu ni nič pretežko, kadar mora kaj uredili kot čebelar ali odbornik čebelarskega društva. Celi vrsti iebelarskih genera-cij je razdajal in še danes z veseljem razdaja svoje izredno bogato čebelar-sko znanje. Kot izkušen in razgledan čebelarski strokovnjak, ki gn odlikiije sirpnnsl, poskuša učiti čebelarje. po-sebno mlude, o vsem, karjim bo kori-stilo pri njihovem delu.
Vse, karje naredil in še dela za če-belarslvo, je pravzaprav prava enci-klopedija čebelurske dejavnosti. Bilje vajenec in pomočnik pri svojem sia-rem očetu, vesten tečajnik na številnih tečajih, član čcbelarskih drušiev, pisec v Slovenskega čebelurja, pobudnik in organizutor zu u.siaiuivljanje čebelar-^kih društev, mentor, preglednik, predavatnlj, podpredsednik, pred-scdnik čcbelurskih dnišlev, član upravnega in nadzornega odbora /.(. DS in zadnja lela časlni predsed-nik CD Mnsie-Polje. Obšievilnih za-dolžilvah, ki jih jc imel in jih še ima, pa je Avšič ie vedno v prvi vrsli čebe-lar. Vednu irdi: »Čebele moraš imeii skvraj tako rad koi svo/o druiino!« Za izkušnje in dela i1 čebelarslvu je v 70. leiih prejel tri Janševa adlikova-nja, dvedriavniprizmmji ler večpah-val in diploin.
Vse lo je skromna vddolžitev za delo, ki ga je vloiil v razvoj našega slovenskega čebelarstva. S čim pa smo se mu lahko oddolžili mi, člani društva — čebelarji za vse delo, ki ga je vloiil v razvoj naše čebalurske or-ganizacije? Pred iremi leti smo ga kot pn>ega našega člana izvolili za čast-nega prcdsednika. Ta vitalni 83-let-nikje veliko pripomogel k lemtt, dase je Čebelarsko druslvo Moste-Polje v 30. letih delovanjapod njegovim vod-stvom uvrslilo med najbolj množična in uspešna čebelarska drušlva v Slo-veniji.
Načrtov za bodoče delo v čebelar-stvu ima A všič še mnogo in sploh ne opuža, da je ie vrstn lct upokojenec.
Se danes si leli, da bi si društveni člani, pa tudi drugi čebelarji, pridobili solidno znanjepri »rejimuhic«. Letos ima še toliko več dela, ker bo društvo jeseni praznovalo 40 let svojega ob-stoja.
Kljub teiavum, ki .w ga srečevale na življenjski poti, Maks Avšič ohra-nja mladostno vedrino in zuupanje v slovensko čebelarstvo in svoje čebele. Jubilantu iz dna srca želimo, da bi z enako močjo in ustvarjalnosijo še na-prej gojil, razvijal, nadaljtval in raz-dajal svoje čebelarsko znanje. V prvi vrsti pa mu želimo zdravju in še mnoga leta v krogu svoje druiiiie in uspešnega čebelarjenja.
PAVLE  ZALETEL