stev. 225.
V Ljubljani, g M, Unč z. oktobra 1906.
Leto XXXII).
Velja po poŠti: za celo leio naprej K 26'-
za pol leta
za £<trt leta ta en mesec
13--650 2-20
V upravniStvu:
l» celo leto naprej K 20'— za pol leta
za icirt leta „ ti cn mesec „
10-5 — 1-70
li poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 1? h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 6 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« * Kopitarjevih ulicah št 2 (vhod ?ez
- dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
CJpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2, — Vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Uspehi gonje.
Velika Konja, ki so jo uprizorili proti dr. Šustcršiču in tovarišem zadnji čas, in ki je imela, kakor se je tako jasno videlo iz govorov na shodih, v prvi vrsti namen, da bi škodovala »S. L. S.«, je sedaj došla tako daleč, da jo lahko precenimo in presodimo. In rezultat te cenitve, ki jo prav hladnokrvno izvršujemo, je ta, da so kričači razkrinkani in blamirani. O kranjskih liberalcih smo to že vnaprej vedeli z matematično natančnostjo, a gospodje so skrbeli sami, da so se razkrinkali tudi ob mejah. Tržaški shod s svojimi pobalinskimi in nad vse sirovimi napadi na poslance in na »S. L. S.« ter s svojim očitno liberalnim žargonom, jc to blamažo izpopolnil. Ker je bila vsa ta ost naperjena proti temu, da bi osebno uničili dr. Šusteršiča kot politika, ozrimo se zlasti na efekt v tem oziru.
Očitanja o izdajstvu in sličnili lepotijah proti dr. Šušteršiču so dosegla le en učinek: da so tovariši v »Slovanski zvezi« izrekli dr. Šušteršiču zaupanje in priznanje za njegovo naporno in vseskozi umestno delovanje v zadevi volilne reforme ter z ogorčenjem zavrnili neosnovane in podle napade, ki so brez izjeme izišli od liudi, ki nimajo niti najmanjše skušnje o parlamentarnem delovanju, ki niso imeli nikake prilike, opazovati stvari od blizu, na svoje lastne oči, ki torej o dejanskem resničnem položaju nikake zanesljive sodbe ni morejo imeti .Zares, ni mogoče znane gonje ostreje in rezkeie obsoditi, nego se ie to zgodilo po poslancih »Slovanske zveze«, ki so edini imeli priliko, neposredno, na lastne oči opazovati delovanje dr. Šusteršiča, njegovo neumorno in nad vse naporno delo v prid Slovencem in Hrvatom v zadevi volilne reforme, pa tudi obenem presojati objektivno možnost uspelia. Vsak poslanec »Slovanske' zveze« ve, da, kakor stvari stoje,v odseku sploh ni bilo mogoče več doseči, nego to, kar se je doseglo; ve pa tudi, da se imamo za to, kar sc je dosedaj doseglo, zahvaliti v prvi vrsti le neumorno napornemu in izredno spretnemu delovanju dr. Šusteršiča. To vedo tem bolj, ko narodni nasprotniki brez ovinkov priznavajo, da je baš dr. Šusteršičeva delavnost in spretnost dosegla v volilni preosnovi za Jugoslovane bistvene udobnosti. Četudi
zavist in narodno sovraštvo to hvalo znabiti pretiravata, je vendar toliko jasno, da v narodnih nasprotnikih živi zavest, da je dr. Susteršič uspešno postavil vse svoje moči v službo svojemu narodu. To priznavajo in po-vdarjajo — kakor smo žc večkrat omenili v našem listu, navajajoč tozadevne vire — tudi Cehi, ki so pri volilni preosnovi relativno dosegli mnogo manj, nego Jugoslovani.
Vse to ve »Slovanska zveza« in zato je storila svoj znani sklep, ki kakor mahoma prereže zmedeno štreno laži in obrekovanja, štreno, koie glavne niti se nahajajo v ljubljanski »Narodni tiskarni«, v tem nečednem gnjez-du resničnega izdajstva, ki ponižuje naš narod pred celim svetom.
Za dejanski položaj v zbornici je posebno značilna silno ostra izjava mladočeškcga kluba proti obstrukciji, ki jo je hotel izzvati dr. Tavčar. Ta izjava pač kaže, da bi se bili poslanci »Slovanske zveze« ravno tako blami-rali in bi bili ravno tako zaigrali že izpočetka ves svoj ugled in vsako možnost, da bi kaj dosegli za slovenski narod, ako bi bili krenili na pot, ki io od njih zahtevajo ljudje, ki ne poznajo prav nič dela v parlamentu.
Mladočeško glasilo je obsodilo ne le dr. Tavčarja, ampak vse one, ki silijo »Slovansko zvezo«, da bi ž njim obstruirala. Očita jim v suhih besedah, da to početje ni slovansko, da je proti vsem svobodomiselnim iu demokratičnim načelom in da se mora v parlamentu končati samo z blamažo, ki bi Slovencem popolnoma podrla vsako nado za nadaljne napore. Za tako brezupno in uprav samomorilno politiko pa se poslanci »Slovanske zveze«, zlasti nje načelnik, niso dali dobiti, ker vidijo, kaj zahteva od njih dolžnost in narodna korist.
Blamirani so torej do kosti vsi tisti gospodje, ki so iz najivnosti in lahkomišljenosti, ali pa ki so v slabem namenu podpirali nesramne nakane kranjskih liberalcev proti enaki volilni pravici, ki pomenja vstajenje našega ljudstva in smrt ljudstvusovražne liberalne klike.
Kljub vsemu pa smo iz političnih razlogov zelo zadovoljni, da sc je cela ta gonja za-počela. Zakaj? Zato, ker so se ob tej priliki razkrinkali ljudski sovražniki in hinavci od prvega do zadnjega in sedaj jasno vidimo,
s kom da imamo opraviti. To je velikega pomena, osobito sedai, ko stojimo neposredno pred volitvami.
Pred vsem je v zadevi volilne reforme popolnoma, do nazega slečena naša liberalna stranka. Frivolna igra, ki so jo igrali ti gospodje v tem pogledu, presega vse meje politične dostojnosti. Še ni eno leto. ko so se še v javnosti protivili načelu splošne in enake volilne pravice. Potem je prišlo veliko presenečenje v deželnem zboru kranjskem, novembra 1905, ko so gospodje naenkrat preskočili iu glasovali za resolucijo za splošno in enako Volilno pravico za državni in za deželni' zbor. Sama hinavščina! Računali so na to. da se ta volilna preosnova nikdar ne bode izvršila kakor hitro pa se je začela resno izvrševati, so porabili vsa sredstva, da bi zaprečili veliko demokratično preosnovo.
Razkrinkani so pa tudi vsi tisti pokrajinski elementi, ki so na dnu srca vedno sinipati-zovali z našo propalo kranjskoliberalno kliko, v javnosti pa hinavsko zatrjevali, da se ne vmešavajo v »kranjski prepir«.
Sedaj sc pa vmešavajo baš v ta »kranjski prepir« in jasno in glasno vpijejo, zakaj da se niso napravili na Kranjskem umetni volilni okraji v korist ljubljanski liberalni kliki!
Kako je to dobro, da jc krinka pala! Sedaj se, hvala Bogu, poznamo. To se pravi, peznali smo se že poprej, toda ljudstvu in našim somišljenikom izven Kranjske ste pesek v oči metali, češ, da sc ne vmešavate v »kranjski prepir« in da niste z zloglasnimi kranjskimi liberalci v nikaki zvezi. Sedaj pa ste vrgli krinko in ovčjo kožo proč in sedaj vas vsakdo spozna!
Gospodom se niti ne sanja, kako veliko politično uslugo so nam izkazali. Sedai ne more nihče več dvomiti, kako stvari v resnici stoje. »Za koroške Slovence« vpijejo »za kranjske liberalce si pa mislijo.To sedaj lahko vsakdo izprevidi. Posledice iz tega položaja se bodo kmalu očitno pokazale. Nevredne igre. ki so jo igrali gotovi ljudje, ic konec. Sedaj vidimo v nagoti vse liberalce bodisi v sredini ali ob periferiji. Seve, gospodje so se v toliko zaračunali, da so prezgodaj vrgli krinko proč. A mi smo jim hvaležni sledila bodo primerna dejanja.
K otuorifoi nove železnice.
Z Jesenic v Celovec.
Po vsporedu se jc odpeljal posebni vlak iz Jesenic. Podrožčico sc je ustavil le kratko časa in sprejel še nekaj gostov, zlasti dam, ki so se bile peljale skozi predor. S postaje je lep pogled na veliki viadukt, ki pelje črez romantično dolino Pod Rožčico. Skozi kratek predor, nad katerim ponosno vihra slovenska trobojnica, pridemo na železni most, visok 52 metrov, dolg 239 m, proga sc jc obrnila proti Celovcu. Krasen pogled se odpira v starodavni, znameniti naš Rož, vožnja je zelo romantična, razgled krasen, le škoda, da so ga precej zakrivali oblaki.
Slovenske trobojnice so v prav znatnem številu plapolale tja do pred Celovca in gostom naznanjale, da se vozijo po zemlji s 1 o-venski. Nemčurji so storili svoje, da bi zabranili narodno zastavo našo, zatrli krepki naš »živio«, ni šlo! Razni župani so hoteli oboje kratkomalo zabraniti, a močno so se varali!
Sprejemi na kolodvorih so sc vršili kakor prej. V Podgorjah je bil kolodvor zalo okin-čan. Navzoča ie šolska mladina. Na Bistrici so se pokazale zopet frankfurtarice in siccr največ na poslopjih kranjske industrijske družbe in uradnikov; pa tudi naše slovenske trobojnice so bile častno zastopane prav ob kolodvoru. Bistriški pevci so peli nemško, in čul sc je tudi neizogibni »hajl«, kateremu pa jc odgovarjal naš »Zivio«.
V Svetni vasi so bili navzoči Borovčici, požarne brambe in pevci društva »Alpenrose«, ki so peli »Tag des Herrn«. tiovoril je župan Krasnig. Od tu pojde posebna proga do Bo-roveli. — Sedaj pelje železna cesta po lepem mostu črez Dravo in pod Humberškim gradom v strmem klancu proti Zihpoijam. Razgled na Spodnji Rož in Karavanke je od tu naravnost očarajoč.
Na Zihpoljah nas pozdravljajo z visokih cerkvenih stolpov belo-modro-rdeče zastave, ki vihrajo tudi z bližnjih hiš. Pred kolodvor so obesili frankfurtarico. Med »hajl« nemčur-jev je i tu krepko donel »živio« naših mož. Zupan Lučovnik je hotel, da ostane dosedanji vlak ob 2. uri.
Malo pred postajico Vetrinj smo se poslovili od slovenskih trobojnic. Na postaji so zastopniki občine Št. Rupert, v kateri postaja leži, izrekli željo, naj se kolodvor imenuje po Št. Rupcrtu. Ugovarjali pa so takoj Vetrinj-čani in minister je rekel, da tega prepira ne more rešiti na licu mesta. Pozdravil jc dr. Derschatta tu šc posebej komponista Košata, ki je doma v Vetrinju. Ko jc vlak odhajal, ni bilo nobenih klicov, kakor prej nobenega petja.
Kmalu smo v Celovcu, kjer je vlak mirno
LIKeS.
Sotern.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton de Vaal, poslov. Lavričev.
(Dalje.)
IV.
* Kakor strastno je gorela Ambrozijeva ljubezen do Soterc, tako krepko sc je tudi ustavil očetu, ko mu pove, da uresniči svoje pretenje; kajti s tem meni, da naredi deklico voljnejšo.
»In, ako nc postane voljnejša«, zakliče Ambrozij, »veš li, kake posledice pridejo iz tega? Hočeš li čisto ime našega rodu oskruniti s krvaVitn hudodelstvom, katerega ne izbrišejo nobene solze?«
»Ti si še premlad, da bi spoznal srca žensk. Ta se oklepajo ob kako pobožno stvar do tedaj, do tedaj, ko ne iztrese kaka krepka roka tega iz njih.
»V tisoč slučajih bi imel ti prav; o kristi-janih in še posebno o Sotcri pa jc tvoje mnenje krivo! Pomisli le na Nežo: ali ne bode šla Sotera manj veselo v smrt?«
»Ne primerjaj mi ti dve! Neža je bila vendar še otrok, premoten od duhovnov, ki ni vedel, kaj dela. Ko bi bil jaz tnesto sodnikov, bi jc ne bil nikdar obsodil k smrti.«
Ambrozij jc hotel šc nekaj povedati, ali njegov oče se je svojeglavno držal tega, česar se je bil poprijel. Ostane tedaj pri tem, da bo Sotera pustila take nazore pri pogledu na mučenje in smrt.
Mestni prefekt *), ki jc imel vrhovno sod-nijsko oblast, jc bil v letu .304 Hcraklij Rufin. Avrelij Sempronij jc bil že od mladih nog njegov prijatelj. Tako ni dvomil, da mu ta pomore doseči njegov in sinov namen. Ni bil malo presenečen, ko mu pove prefekt takoj v začetku njegovega razkladanja, da je žc pred tedni predloženo naznanilo, da jc Sotera kri-stijana. To naznanilo je do sedaj odložil, ker ni hotel takoj po smrti sv. Neže sodnijsko postopati proti žlahtni, mladi gospodični. Slednjič bo moral pa vendar izvršiti svojo dolžnost nad zadnjo potomko senatorske rodovine.
»Toda ona mora zapustiti to nespamet«, zakliče senator v tesni razburjenosti, »in jaz sem prepričan, da bo to sanjavo deklico resno pretenje pripeljalo k pameti in, čc bo ravno potreba, mala kazen.
Ali prefekt, ki ie bil že tolikokrat priča vztrajnosti kristijanski, jc malo zaupal tem besedam. Zveza med Ambrozijem in Sotero pa se mu je zdela za obe rodovini tako častna, da obljubi vsekakor privesti mladenko k drugačnim mislim.
*) Prefekt ~ glavar.
»Gotovo, gotovo bo zapustila svojo trmoglavost! Otrok je izgubil prekmalu svojega očeta in namesto, da bi prejela resno vzgo-jitev, jc padla v roke fanatičnim *) duhovnom. Ako jo pa končno trdo primeš, bodo pa te neumnosti samoodsebe prešle. Njen oče jc bil mnogo premiren, prerazuinen mož, kako bi mu mogla biti hči tako neenaka! Pri Jupitru«, nadaljuje, »saj hočemo samo to, kar bi bilo nji dobro. Čudno, da so ljudje, katerim moramo srečo vsiljevati! Prav nič ne dvomim, da bi se mi njen oče iu moj bojni tovariš zahvalil, če bi šc živel, ako porabim nekoliko nasilja.«
Bilo je že skoro poldne prihodnjega dneva, ko pride visoki sodnijski uradnik propre-tor v Soterino vilo in želi govoriti z njeno gospodarico. Prefekt mu je naročil nekatere olajšave nasproti žlahtni gospodični, Sempronij pa mu ic obljubil, kar največ mogel, ako sc niu posreči, da jo s samim pretenjem pripravi od tega, da daruje bogovom.
»Dovoli mi, plemenita gospica«, govori poslanec, ko je stal precl njo, »da ti zastavim vprašanje: Smatraš li tudi ti za pravično iu potrebno, da izkazuje vsak rimski državljan pokorščino državnim postavam in poveljem božanstvenili cesarjev?«
*) Fanatičen je oni človek, ki jc prav navdušen za kako stvar, bodisi da jc dobra, ali pa tudi slaba.
»Gotovo, dokler ne nasprotujejo božjim zapovedim; toda jaz žc vidim namen tvojega vprašanja in ti dam odločen in odkrit odgovor: jaz sem kristijanka.«
»Spomni se na prepovedi božanstvenega cesarja in dovoli mi opomnjo, da bodi pokorna postavam!«
»Nikdar nc bodem darovala bogovom, ki niso nikaki bogovi, ampak so le izrodek človeške domišljije.«
»Sai teh basnii o bogovih danes nihče nc veruje«, odgovori uradnik. »Jupiter, Apolon iu Juno so le stara imena, katerih božanstvo je prešlo na cesarje. Da častimo ta duh božanstvenili vladarjev, je dolžnost vsakega rimskega državljana, in ti, dedinja tako starega in slavnega imena, se nikakor ne sineš odtegniti tej dolžnosti!«
»Samo en Bog ie, gospodar neba iu zemlje, in v primeri z njim so cesarji kot ubogi črvički. To je Bog, ki ga molimo mi kristijani. Njemu predpostavljajo vaše zapovedi druge bogove in morala bi zatajiti svojega Boga, edino resničnega, ako bi hotela biti pokorna onim zapovedim.«
»Premisli, kar govoriš! Kako mučno bi mi bilo, ali moral bom vendar izvršiti dana mi povelja in Te uklcniti, ako vztrajaš pri svoji trditvi.«
»Ostati Ločeni zvesta tudi v najhujših mukah svoji veri. Dovoli mi samo malo časa.
čakala zelo mnogobrojna množica. Zupan N e u n e r na novo prirejenem precej bogato okinčanem kolodvoru pozdravlja ministra in kaže na pomen nove železnice za celovško mesto. Spominja se hvaležno tudi mož, ki so pri velikem podjetju sodelovali. Minister je primerno odgovarjal.
Gostje so se odpeljali v deloma z zastavami okinčano mesto. V »Musiksaal« je napravilo mesto gostom mrzlo večerjo. Svirala je mestna godba. Prvi je nazdravil župan cesarju, poslanec Dobernik pa je slavil one, ki so pri stavbi železnice sodelovali in napil dr. Derschatti. Le-ta ni odgovarjal. Ko je še župau Neuner nazdravil poslancem Dober-niku in Hinterhuberju, je bila vrsta napitnic končana. Del gostov jc odšel. Navzočen je bil tudi gosp. dvorni svetnik Ž u k 1 j e. Veselica se jc končala s plesom, pri katerem so svirali na glasovir, ker je bila godba odšla v gledališče.
Pri dež. predsedniku je bila ob 7. uri večerja za 25 oseb. Dr. Derschatta in dunajski gostje so se ponoči odpeljali na Dunaj.
VOLILNA REFORMA. — VOLILNA DOLŽNOST.
V včerajšnji seji odseka za volilno reformo so razpravljali o predlogu Schlegla, naj se uvede volilna dolžnost, ki naj jo določijo posamezni deželni zbori. Kdor ne bo hotel voliti, bo kaznovan. Predlog podpirajo v prvi vrsti krščanski socialisti, ki so zagrozili, da bodo glasovali proti dvetretjinski večini, ako sc volilna dolžnost ne uvede. Proti so socialni demokrati in liberalni Nemci, ki se jim je seveda pridružil Tavčar. Minister za notranje zadeve baron Bienerth je izvajal sledeče: Volilna dolžnost je zato dobra, ker s tem odpade agitacija in bo parlament zares uveljavil resnično moč vseh strank. Pač pa bi se ljudje težko navadili tega novega pravnega pojma in bi kazni za tiste, ki ne bi prišli volit, ljudstvo spravile v zlo voljo. Adler seje upiral predlogi Schlegla na vso moč, češ, potem bodo prišli do veljave tisti sloji, »ki politično najmanj mislijo«. Volilni odsek je nato sklenil, da izroči ta predlog posebnemu pododboru desetih članov, ki naj se o njem posvetuje in v treh dneh poroča odseku. Jutri se odsek bavi z znanim Tollingerjevim predlogom o pluralitetni volilni pravici.
SKUPNI PRORAČUN.
Ministrski svet je odklonil obremenitev proračuna z izdatki za vojaške potrebščine. Zato bo proračun čisto normalen. Nekoliko višji — 10 do 12 milijonov — bo pa zato, ker so se povišale cene živil, krme in industrijskih izdelkov za vojaške potrebščine. Armadniti avtomobilov in strojnih puškinih divizij ne uvedejo. Ogrski proračun pa bo znatno višji, ker rabi trgovinsko ministrstvo denarja za investicije, naučno pravosodno ministrstvo pa za svoje namene. Zunanje ministrstvo tudi zahteva večjih vsot, ker sc ustanovi več novih konzulatov in novo poslanstvo v Tangeru. IZPREMEMBA V VODSTVU GENERALNEGA ŠTABA.
Vojaški krogi trdijo, da namerava šef generalnega štaba baron Beck odstopiti, kakor hitro poteče šestdesetletnica njegovega aktivnega službovanja. Baje mu sledi sedanji vojni minister Pitreich. vojni minister pa postane Schonaich, ki ic sedai minister za deželno brambo.
ZASEDANJE HRVAŠKEGA SABORA BO MIRNO.
Iz Zagreba poročajo, da so se Starčevi-čanci in vlada v toliko sporazumeli, da se bo zasedanje deželnega zbora mirno vršilo in bo mogoče izvesti ustavne reforme.
potem sem pripravljena iti s teboj pred sodni stol. Da pa ne napravijo moji služabniki kake neprilike, reci jim, naj se zbero v peristilu (v nekem stranskem dvoru palače); Ic z oskrbnikom želim še enkrat govoriti.«
»Dam ti eno uro, da si premisliš v miru, kar ti jc v korist. Samo odgovor mi bo zadoščal, da hočeš biti pokorna vsem postavam državnim in božanstvenih cesarjev.«
S temi besedami se odstrani poslanec. Sotcra pa odide v svojo sobo, pdloži črno ža-lovalno obleko in obleče dragoceno belo dal-matiko. To je bilo oblačilo, ki je segalo do nog; po obeh straneh sta padala navzdol dva škrlatasta trakova, znak senatorskih gospej. Okrog glave si dene velik pajčolan, obrobljen z zlato tkanino. Okolu vratu si pripne z zlato verižico edini biserni okrasek, bulo, ki jc bila podobna srcu. Ko se jc tako okrasila, kot za ženitovanje, gre v svetišče svoje hiše. Tu poklekne pred tabernakljevo skrinjico, jo odpre in vzame vun zlato posodico, v kateri jc bil spravljen najsvetejši zakrament.
»Moj nebeški ženin«, prične moliti s sveto gorečnosti in upre pogled na hostjo v svojih rokah, »Ti me kličeš, in kakor posluša jagnje glas svojega pastirja, tako bom poslušala tudi jaz Tvoj glas. Toda pridi, moj nebeški Gospod, pridi v moje srcc, da se ne izkaže meso slabo v hudi izkušnji. Ce si ti pri meni, potem se ne bojim nikakc muke in nobene smrti. Ohrani svojo zaročenko neomadeževano, Tvojo v življenju, Tvoio v smrti, Tvojo na veke, za večno!«
PONESREČENI KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Zadnja izjava papeževa, da novi zakon o ločitvi cerkve od države ne veže nobenega katoličana, ker je zakon krivičen, je francosko svobodomiselstvo hudo poparila. Najbolj krotka sta postala minister za notranje zadeve Clemenceau in naučiti minister Briand. Ker tudi ni pričakovanega razkola med francoskimi katoličani, ne vedo radikalci in socialisti, kako in kani z novo postavo. Clemenceau se zelo boji kulturnega boja, omahuje semtertja in pridno potuje po Francoski, da bi delal »šti-mungo« za republiko. Povsod povdarja, da vlada ne bo delala nasilja, se pritožuje proti Vatikanu, češ, da je zavrgel novi zakon pod vplivom tujih kardinalov, dasi zakon cerkvi celo pušča predpravice (!) in ga večina francoske duhovščine odobruje (1). Da, celo v monarhistični kmečki Vandeji je bil gospod Clemenceau ter je tam svoje pristaše pozval, naj dopovedo kmetom, koliko dobrot jim je že izkazala republika in kako hoče kmeta »emancipirati«. Republika noče nasilja, pač pa demokracija, ki naj sama o sebi odločuje, kajti nikomur se ne bodo naziranja vsiljevala. Ministrski predsednik Sarrien jc tudi povdarjai, da vlada ne bo preganjala drugače mislečih katoličanov, pač pa energično izvedla postavo. Ker pa to ne- bo šlo brez preganjanja, se jc Sarrien pač zaplel v protislovje in najbrž se bodo zopet morali pogajati s tako zaniče-vanim Vatikanom.
DOGODKI NA RUSKEM.
Proti revolucionarni strahovladi. Kurland-
sko plemstvo je določilo svoto 120.000 rubljev za organizacijo, ki naj varuje prebivalstvo pred zločinstvi oboroženih čet. — Vlada je odredila, da imajo v Rigi skrbeti za mir vojaki. Mesto sc razdeli v posamezne okraje, ki jim načelujejo častniki.
Roparji. Več oboroženih roparjev je napadlo v Varšavi nekega magistratnega uradnika, ki se je vračal iz državne banke in mu pokradlo 4610 rubljev.
Škandali. Iz tajnega arhiva vojnega ministrstva je neki polkovnik ukradel mobilizacijske načrte trdnjav ob južni ruski meji. Polkovnika so zaprli.
Ustavne stranke. Vlada je dovolila shod delegatov stranke kadetov v Peterburgu.
Na lovu nenadoma umrl je pri Brucku na Litvi znani dunajski kirurg, dvorni svetnik prof. dr. Jožef \V c i n I e c h n c r. Zadela ga je srčna kap.
NEMČIJA POMNOŽI VOJAŠTVO.
V nemškem državnem zboru bodo predložili skoro nov načrt za zvišanje števila armade. Gre se zlasti za znatno pomnoženje že-nijskih čet (brzojavnih in telefonskih oddelkov) in za obširnejšo vpeljavo avtomobilov. Zahtevajo baje tudi, da se pomnoži konjenica.
ITALIJANSKI KRALJ NA POMORSKIH VAJAH.
R i m. Kralj jc obvestil mornariškega ministra Mirabella, da se udeleži zadnje pomorske vaje, ki bo predstavljala napad sovražnega brodovia na Tarent.
JAPONSKO OBOROŽEVANJE.
Peterburg. Iz Tokia poročajo, da mornariško ministrstvo zahteva 270 milijonov jenov za zgradbo novih ladij. V Hirošimi gradijo novo ladjedelnico. Sahalinška železnica bo to zimo zgrajena in bo služila zgolj vojaškemu transportu.
Carinska uoJsRa s Srbijo.
(Izvirni dopis »Slovencu«),
Srbija jc sicer nestrpno čakala odgovora avstrijske vlade, vendar je pa še predno ji je odgovoril Dunaj na svojo roko storila korak, ki brezdvomno onemogoči vsak dogovor z Avstrijo in pomenja odločno carinsko vojsko. »Slovenec« je prvi poročal o tej nameri srbske vlade, sedaj pa se je uresničila. Prvi, ki so pritiskali na vlado, so bili bclgradski trgovci. Dasi jim carinska vojska z Avstrijo nikakor ni po volji, je »Srbsko trgo-vačko udruženje« pozvalo vlado, naj obnovi dogovore z drugimi državami. In res, srbski dclegatje so sc jeli pogajati s polnoinočnimi ministri tujih držav na srbskem dvoru, z Rusijo, Angleško, Francosko in Italijo. Srbija bi rada ustanovila svoj konzulat v Aleksandriji in trgovsko agencijo v Brajli v Rumuniji. Prvi transport volov bo došel v Genovo, svinjsko meso pa se prodaja v Oranje, Marsiljo, Bordo in Antuerpen. Žito sc izvaža na Turško in Solun, na dan po 40 — 50 vagonov, ravnotako tudi v Belgijo in Nemčijo. Začela sc je živahna agitacija za izvoz v London in so sc žc pogovarjali o tem s predsednikom londonske trgovske zbornice, ki je v ta namen posetil Belgrad. Vlada se zanaša tudi na svoje dobre finance. Avgusta meseca t. I. so samo monopolski dohodki znašali 114.118:64 frankov več kot lani v istem času, dasi traja konflikt z Avstrijo dalje. Monopolski dohodki osmih mcsccev tega leta prekašajo lanske za 1,583.300:74 frankov. Državni račun za leta 1904 in 1905 pa izkazuje 11 milijonov dinarjev suficita. Na tej podlagi jc torej sklenila vlada, naročiti vse nove topove pri Schnciderju v Creuzotu in najeti posojilo 150 milijonov frankov pri francoskih bankah s pomočjo nemške trgovske družbe v Bcrolinu. Pogodbe za sol in petrolej z Rumunijo in Rusijo je vlada podaljšala in naročila več potrebščin pri francoskih, nemških in angleških tovarnah. Carinska vojska je torej neizogibna.
Naše gledališče.
Glavni pogoji za obstanek gledališča so: 1. stalno gledališko občinstvo, ki se mora dobro vzgojiti; 2. gmotna sredstva; 3. spretna intendanca, ki naj skrbi za razmeram pri-
meren repertoar; 4. dobro disciplinirani igralski ensemble in 5. kritika. Uvažujoč resno potrebo, da se naše gledališče ne le ohrarti, ampak tudi dvigne na ono kulturno višino, ki jo smemo kot narod pričakovati in zahtevati, smo napisali sledeče vrste, četudi se je o gledišču že dosti pisalo.
Danes imamo pred očmi okolnost, ki je ne smemo prezreti. Vodstvo nemških predstav začne letos vprizarjati velike opere. Kako bi ne! Nemcem bogata kranjska hranilnica nasilje tolikrat zlata v vrečo, kolikrat je prazna. Da je to v veliki večini denar slovenskih žuljev, kaj zato. Ta zlati buzdovan naj bo mo-rilno orožje, ki pada po slovenskih glavah. Žalostna resnica je, da premnogo zavednih Slovencev pohaja k nemškim predstavam. Pa pravijo, ja, so boljše! Videli smo v pretekli sezoni nekaj nemških predstav, pa smo videli marsikak šund. Dovolj polen nameče dramatičnemu društvu pod noge že deželni odbor, ki vkljub opetovanim prošnjam, naj se mu dovolijo štiri predstave na teden, ne da niti odgovora! Vse to naj naše občinstvo resno prevdari in zato tem požrtvovalnejše podpira domač Talijin hram seveda le, ako bodo igre dobre in ne bodo služile neumetniškim tendencam gotove klike. Od obiska je mnogo odvisno gmotno, finančno stanje. Pravzaprav smemo biti zadovoljni, da je s temi sredstvi, ki so na razpolago, dramatično društvo v stanu nuditi toliko, kolikor je nudilo doslej. To še ni zaupnica, če to povdarjamo, ampak inicijativa za tem vspešneje delovanje. Glede saniranja finančnih razmer bo treba kai ukreniti, ker mi nimamo bogate hranilnice, ki bi sipala denar, kakor »nemška« kranjska hranilnica. Kako naj se doseže saniranje, o tem razmišljevati je naloga drugih faktorjev. Vendar pa se dotaknemo vprašanja, ki bo v tem odločujoče. Gledališče naj prevzame — p o d u g o d n i m i p o g o j i s s't r a n i d e-ž e 1 e — v s v o j o 1 a s t i n u p r a v o m e s t o Ljubljana. V prošlem zasedanju deželnega zbora jc bil žc govor o tem in gospod župan Hribar se je izrazil, da mu' ta nasvet ni ne-siinpatičcn. Vsekakor bi bilo treba to vprašanje kot nujno spraviti zopet na dnevni red. Ljubljana, ki že sedaj daje dramatičnemu društvu največ podpore, bi s tem ne žrtvovala mnogo, pri tem pa bi se lahko naredil primeren obračun z Nemci. Mcrodajni krogi naj navedenega našega nasveta ne pozabijo. Tretja točka našega razmotrivanja naj bo kratek apel na intendanco, ki naj skrbi za to, da se nc bode lep repertoir samo obljubljal, ampak tudi izvrševal. Letos se nam mnogo obeta. Pri resni volji in železni energiji se bode dalo marsikaj doseči ter našemu občinstvu dokazati, pa tudi sugerirati mnenje, da ni dobro samo tuje nemško, ampak tudi v prvi vrsti slovensko domače blago. Specijelno z ozirom na določitev repertoira v preteklih sezonah moramo odločno grajati, da so posamezni igralci ali igralke zaradi ulog, ki so slučajno prijalc njim — brez ozira na vrednost igre zahtevali njeno vprizoritev.
Stvar in naloga intendance je, vzdržati •— to je četrta točka naše razprave — strogo disciplino med igralskim osobjem. Z disciplino je pa združena kolegijalnost. Culi smo in sami opazili, koliko sc .ie baš v pretekli sezoni grešilo proti obema. Na dolgo in široko bi se lahko pisalo o tem, a v korist zavodu marsikaj rajši pokrijem s plaščem pozabljivosti. Le en slučaj grde nekolegijalnosti izvirajoče iz zavisti omertimo mimogrede. Bilo je pri zadnji predstavi — benefici, ko jc takratni režiser, ki danes ni več tukaj, izgrda odgnal domačina, ki je dasi mlad, imel za dramo in opero več zaslug, kot marsikateri igralec in režiser. Osobje sestoji iz oseb raznih narodnosti, kar jih naj nc razdružujc, ampak tem trdneje veže. Odbor, namreč posamezni odborniki (»odboru« v abstraktnem pomenu ne očitamo ničesar!), pa naj ohranijo takt, da ne bomo čuli potem: tainta pevka nima obstanka zatoinzato. Sedanjim tega ne očitamo, ali — bili so! Ali ni res? Preidimo k sklepu, pa izpregovorimo še eno, dve o k r i t i k i! Da da, če bi te nc bilo! Vsak človek ima v sebi nekoliko »kritičnega« talenta. Eden manj, drugi več. Pa vsak ima tudi svoj okus. Do tu je stvar v redu! Kaj drugega jc pa, če kritik nima svojega lastnega okusa, ampak če sc ga sili, da mora žvečiti že prežvečeno jed iz drugih ust. ln takih kritikov se jim hoče pri nas! Nc gospodje! Vsak naj si ugodno kritiko zasluži! Igralec s tem, da marljivo študira svojo vlogo, saj je to njegova dolžnost, njegov poklic! Vodstvo ter intendanca s tem, da ume vršiti svojo, četudi prostovoljno prevzeto dolžnost. No, in naposled dramatični pisatelj s tem, da spiše kai dobrega, ne pa kaj takega, kar bi znesle vkup tudi srake in podobne ptice. Vsak ptič ima o sebi visoko mnenje, da lepo poje. Žolna tudi, ko se oglaša trkajoč ob lubje votlega drevesa, iskaje žuželk in mrčesov. Toda plemeniti pevci zbeže, ko začujejo slične glasove. Kritika bo imela lahko stališče, ako bode vse vzorno: vodstvo, igralci in dramatični proizvodi. V naših filisterskih krogih si hočejo izvestni krogi lastiti izključno pravico do kritike, čemu? to vedo sami. To nc gre! Neodvisnost je prava stvar, brez ozira na desno in levo, zamera gor, zamera dol! Baš glede gledaliških poročil v našem listu imamo v rokah avtentično pismeno priznanje, ki je jako laskavo in ki ga nc izpodbije noben človek.
Šc nekaj naj omenimo. Uradna »Lai-bacher Zeitung« že nekaj let ne prinaša nikakih ocen o slovenskem gledališču. Mnogi, tudi slovanski gost, ki pride v Ljubljano, čita v nemško pisanem dnevniku samo o nemškem gledališču. Ze s stališča reklame ni to priporočljivo. Zakaj bi tudi nemška publika ljubljanska ne imela vedno pred seboj repertoarja slovenskega gledališča. Naravnost ne-umljivo nam pa je, zakaj bi se v »Laibachcr Zeitung« bali ostrih ocen. Take nc morejo
prav nič škodovati, k večjemu napredek le povzdigniti.
Dovolj o tem. Sezona je tukaj; vseh čaka resno delo. Treba je napeti vse sile in vso požrtvovalnost, da se nam ohrani slovensko gledališče in zaprč usta onim nemškim škodo-željnežem, ki so že razvpili, da je naše gledališče pokopano. To ne sme biti. Na delo — ln vsak stori svojo dolžnost! Obeta se nam mnogo in občinstvo mnogo pričakuje. Da pa ne bode razočaranja, svetujemo, naj se malo govori, in mnogo dela, kajti o vodstvu in občinstvu veljajo besede, ki jih je napisal Les-sing: »Beide schaden sich selbst: der zuviel verspricht, und der zuviel erwartet.«
Stat nominis umbra.
Dnevne novice.
i- Strah in groza v liberalni stranki. Sobotni »Narod« je bil zopet ves krvav na prvi strani. Zgodilo se je res nekaj, kar je za liberalno stranko tako nevarno, da se je treba bati ne le za življenje p. u. gospodov liberalcev, ampak za ves obstoj liberalne stranke. Zato pa kliče »Narod« na pomoč državno oblast ter zahteva, da se mobilizira oborožena sila in brani liberalno stranko pred groznim sovražnikom. »Klerikalci« so zopet naredili grozno »tolovajstvo« in »Narod« vpije ves izven sebe: »Kdo naj popiše smrtno grozo na-prednjakov, boječih se za življenje?« In že se je zganila državna oblast in hiti z vsemi svojimi sredstvi in paragrafi reševat uboge liberalce smrtne groze. Da se razumemo, razložimo to tolovajstvo. V Črnem vrhu so liberalci spravili mlekarno v konkurz. Deficit čez 25.000 kron pa naj za njimi plačajo člani. Ker pa v Črnem vrhu nad Idrijo dozdaj kronice šc ne rastejo na drevesih kakor češplje, je um-Ijivo, da so ljudje jako razburjeni, ko morajo tako globoko segati v žep. To je tudi tri črno-vrške ženice nagnilo, da so šle ozmerjat trgovca Vidmarja, bivšega člana načelstva ponesrečene mlekarne. Vsakdo si lahko misli, kako grozovita nevarnost za življenje liberalne stranke nastane, če se tri ženice kregajo nad liberalci. Puške in topovi so prava igrača proti smrtni nevarnosti, v katero spravi liberalno stranko jeza treh ženic. In zato je posvetil tam trem ženicam »Narod« uvodni članek, ki se začenja z grozovitim razmotriva-njem:
Nesrečno seme bratskega sovraštva, zasejano med Slovenci za Missie, krepko vzgo-jevano po Jegliču, vsestransko življensko podpirano od c. kr vlad. rodi že po raznih krajih domovine najlepše sadove. Goče, Knežak in Sora so imena, ki nam še niso izginila izpred oči in nam tudi še dolgo ne bodo. Duhovniška podivjanost slavi v zadnjem času na Kranjskem svoje triumfe žrtve pa jočejo. Povsod eno in isto geslo: »Škoduj na-prednjaku. kjer moreš, kamenjaj liberalca, ubij ga, ne boj se posvetnega sodišča, vojščak Kristov, Bog ti bode tvoje delo za krščansko stvar obiln poplačal na tem in onem svetu!«
Take stilistične vaje črnovrškega učitelj-čka morajo seveda ubogo liberalno stranko še boli zbegati in če skoprni od smrtne groze kaj liberalcev od tega članka, gotovo mi nismo krivi. Državno pravdništvo, ki je takoj videlo, da sc gre tukaj za življenje liberalcev, .ie seveda takoi priskočilo in eno ubogo ženico so že gnali orožniki v Idrijo, dasi ima ta revica doma dojenčka, za katerega življenje pa c. kr. državno pravdništvo očividno ni v skrbeh, kajti ta dojenček jc brez dvoma klerikalec in pristaš »Missia-Jegličevega bratskega sovraštva«. Liberalni trgovec Vidmar je očividno mnogo boli potreben pomoči, nego tak nasilen liberalni dojenček! To ic krasna ilustracija sedanjih razmer. Namestil da bi vtaknili v luknjo tiste sleparje, ki so ogoljufali mlekarno, pa preganjajo one ženice, ki se nad primanjkljajem kregajo, in glasilo narod-no-napredne stranke kliče vso javnost na boi proti tem ženskam. Ako kak liberalni učitelj nahujska ljudstvo, da sc upre okrajnemu glavarju in orožnikom, da teče kri. tedaj c. kr. državno pravdništvo v tem nc vidi prav "nič tiepostavnega, ako pa kmečka ženica z dojenčkom na prsih kakega liberalca ozmerja, pa mora oborožena sila priti na pomoč in začeti se mora velikansko preganjanje zaradi javnega nasilstva. Kako jc to, gospod Trenz?
+ Zagrebško vseučilišče izpopolnjeno. »Hrvatska« poroča, da bo hrvaška vlada ustanovila na zagrebškem vseučilišču stolice za avstrijsko državno in civilno pravo ter tudi ostale stolice izpopolnila, da bodo izpiti na zagrebškem vseučilišču enakopravni z izpiti v tostranski državni polovici.
— General usmiljenih bratov odšel. Iz Kandije sc nam z dne 30. pret. mes. poroča: Pater Kassian Gasser, general usmiljenih bratov. ki se jc v svrho inšpekcije tukajšnjega zavoda te dni mudil tukaj, jc včeraj dopoldne zopet odpotoval v Gradec, od koder bo in-spiciral ostale zavode graške provincije. Visoki dostojanstvenik — prav prijazen, Ijubez-njiv gospod jc izrazil posebno zadovoljnost nad delovanjem in uspehom tukajšnjega zavoda. Generala je pozdravil v imenu občine
Šmrhel-Stopiče gospod župan Josip Zurc, kateri se je z odbornikom g. Zvancem iz Šmi-hela osebno poslovil. Dasiravno je zavod tudi za Novo mesto pomenljive važnosti, od strani novomeške občine, kakor čujemo, omenjenega dostojanstvenika ni nihče pozdravil.
—	Djakovskl škof postane najbrže sedanji sarajevski nadškof dr. Stadler. Sarajevski nadškof pa utegne postati dr. Palunko.
—	Zvišanje cen papirja. Tovarnarji papirja v Avstriji se dogovarjajo, da zopet po-draže papir.
—	Zvišanje pokojninskih dohodkov za uslužbence državnih železnic se baje v kratkem določi.
—	Karavanski predor. Vožnja skozi karavanski predor bode navadno trajala 20 minut. Na vsakih 100 metrov so v predoru obešene svetilke.
—	Cene moke so zadnji teden na Češkem poskočile za 40 do 50 vin.
—	V Lešah je bil danes, kakor smo včeraj ob hU7. zvečer dobili poročilo, ob devetih pogreb osemdesetletne župnikove matere J e r c B1 e i w e i s. — V sredo ob enajstih je pa v LLešah konferenca za radovljiško dekanijo.
—	Guštinovo zalogo v Novem mestu je prevzel trgovcc gospod Edmund Kastclic iz Kandije. V ponedeljek je bila razprodaja »starine«. dne 16. oktobra pride hiša na prodaj. Hiša je cenjena na 34.000 K, najnižja ponudba je 14.000 K.
—	Očeta in mater umoril. Kmet Mato (ialičič iz Pribiševcev pri Našicah sc je pri delu spri s svojim očetom in s svojo materjo. Prepir je postal tako oster, da je Galičfc s pomočjo svoje žene na polju očeta in mater umoril.
—- Dvoboj v Sarajevu. V Sarajevu sta se iurist Nikola Prccca, ker je Vihar v neki kavarni ploskal izzivajoči »Die Wacht am Rhein«. Oba duelanta sta bila v dvoboju ranjena, a Viktor ima večjo in nevarno rano.
—	Južna železnica je poslala v Postojno uradnika po imenu Marizza, ki ne zna ni besedice slovenski!
—	Divjega mačka jc ustrelil Jakob Kra-šovec v vrhniškem logu.
—	Orožniki streljali na iante. V nedeljo so fantje v Tamaši vasi pri Beli cerkvi streljali z možnarji. Orožniška patrulja je prišla in prepovedala streljanje. Fantje so orožnike sprejeli s kamni. Orožniki so se poslužili orožja. Enega fanta ic ranil orožnikov strel.
—	Konkurenca za najlepše dete. Fotograf Mosingcr v Zagrebu je razpisal konkurenco po 200 K za najlepše dete zagrebško. Razsodišče treh umetnikov si je ogledalo dotične fotografije in je naklonilo nagrado Zorici Dane-ševi, Zdenki Katkičevi, Heleni in Margiti Me-
ceyjevi.	.
—	Umrl je v Slavoniji, kjer sc jc nahajal po trgovskih poslih, tržaški lesni trgovec in posestnik gosp. Fran A b r a m, glavar odlične tržaške rodoljubne rodbine in oče g. odvetnika dn Josipa Abrama.
—	Smrt vsled opeklin. V Skorklji je padla včeraj svetilka iz rok Ani Vrabec. Ženska se je tako opekla, da je v bolnici umrla.
—	Sneg v Dalmaciji. Po gorah južne Dalmacije jc v zadnjih dneh zapadel sneg.
Štajerske novice.
š Zadoščenje profesorju Frischaufu. Na
shodu v Mozirju dne 30. septembra je bilo na^ dnevnem redu med drugim tudi vprašanje o vpokojenju proiesorja gospoda Frischaufa. Ta čin sedanje vlade in faktum, da so slovenski poslanci mirno gledali, da se temu. za naše planinstvo toli zaslužnemu možu stori tako vnebovpijoča krivica, je postavil gospod Kocbek v svojem govoru v pravo luč. Koncem je predlagal to-lc resolucijo: »Dne 30. septembra zbrani volilci gornjegrajskega okraja so ogorčeni vsled umiroljenja prof. Frischaufa, ki je trideset let nepristransko, nesebično in požrtvovalno deloval v slovenskih planinah, katere je razkril in seznanil širom sveta. Žalostno je, da se ni našel niti eden državni poslanec, ki bi se bil potegnil za nas Slovence toliko zasluženega moža. Pozivamo gospoda dr. Vouška kakor vse slovenske državne poslance, naj potrebno ukrenejo, da dobi užaljeni profesor Frischauf potrebno zadoščenje.« — Resolucija je bila soglasno in navdušeno sprejeta. — Profesor Frischauf je velezaslužen za savinjske planine, zato čast vrlim Mozircem!
š Smrtna kosa. Stranice pri Konjicah, dne 1. oktobra. Tu je v minoli noči umrl gospod Arzen šek, posestnik in dosluženi naduči-telj, oče župniku v Vitani in pa glasbeniku v Celji. Imenovanec jc učiteljeval pri nas nepretrgoma od leta 1857 do 1900, torej 43 let. To je bila njegova službena štacija prva in zadnja, torej edina. Narodil sc ic leta 1837 na Ponikvi. Svetila mu večna luč!
š Volitve za okolico Celje so bile danes 1. oktobra za tretji razred, katere sc pa nem-čurji niso udeležili. Volitve za prvi in drugi razred so danes, v torek.
š Nemška olika. V Celju jc v nedeljo, dne 30. m. m. zvečer znani nemški špeci Tratt-nig sin občinskega svetovalca in posestnika parne kopeli ter uslužben knjigovodja pri Ra-kusehu, zalučal kamen v šipo gostilne v »Narodnem domu« in jo tudi ubil. Po činu, ki ga ni storil v pijanosti, je zbežal kolikor jc mogel mimo vojašnice. Dva vojaka — tujca artilje-rista — sta takoj za njim stekla in ga dobila. V ponedeljek popoldne pa je prišel policist v pisarno po njega in ga peljal na kraj, kjer ježe večkrat bilo njegovo pribežališče.
š Gospod Vlado Pušenjak je 24. septembra t. 1. položil z izvrstnim uspehom izpit iz mlekarstva v strokovni šoli v Schottenu na Gornjem Hesskcm. Čestitamo! Sedaj je vstopil v strokovno šolo za zadružništvo v Darm-stadtu, edino šolo te vrste v Evropi.
ž Žganje pred sainoumoroin. V občini Po-
berš je gostilničar Florijan Beck izpil veliko steklenico žganja in se nato obesil.
š Umrl je dne 29. t. m. v Kostrivnici cand. iur. Gustav Cokl, podpredsednik aka-demičnega društva »Tabor«. Bodi mu žemljica lahka!
š Sestanek zaupnikov nemške ljudske stranke je odgoden._
Koroške novice.
k Prva žrtev nove železnice. Včeraj, dne 1. t. m., ob 7. uri zjutraj, je bil na postaii Pod-rožčica od tržaškega vlaka povožen neki železniški uslužbenec.
k Zopet novo železnico nameravajo napraviti na Koroškem od Sv. Tomaža čez Ve-likovec v Sinčoves. Stavbeni stroški so pro-računjeni na štiri milijone kron. Smo Ic radovedni, kdaj da bodo pričeli z delom.
Ljubljanske novice.
li Slovensko trgovsko društvo »Merkur«
v Ljubljani nam piše, da se je ob priliki društvene petletnice na slavnostnem občnem zboru dne 26. novembra 1905 soglasno sklenilo ustanoviti fond za zgradbo »Trgovskega Doma.« O tem, kako bo urejen »Trgovski Dom« in kakšnim namenom bode služil, sc prav tako ni sklepalo, kakor ne o štatutu ta-kozvanega podpornega zaklada, ki seveda še obstoja in se ločeno opravlja. Društveni odbor pa je bil trdnega prepričanja, da ie mogoče prav lepo združiti obe napravi in to na tak način, da bosta obe instituciji v trajno korist slovenskemu trgovstvu. Ker se v dopisu, ki so ga pred nekaj dnevi objavili v časopisih »Edinost« in »Slovenec« nekateri trgovski uslužbenci, ki so si nadeli ime »Protidomovci«, nahajajo trditve, ki nc odgovarjajo dejstvom, sklicuje društveni odbor za nedeljo. 14. oktobra izreden občen zbor, na katerem se bode razpravljalo o teh predmetih. Na občnem zboru se bode natančno pojasnila cela zadeva. Pričakovati pa jc. da ob tej priliki nastopijo z odprtini vizirjem tudi sedaj šc nepoznani »Protidomovci«. K temu dopisu pristavljamo, da se po Ljubljani govori o neki nameravani ustanovitvi »Trgovske banke«, ki bi bila konkurentinja »Kreditne banke« in bi bila nastavljena v »Trgovskem Domu«. Ustanovitev take banke pa še ne utemeljuje zgradbo »Trgovskega Doma«.
Ij III. odborova seja »Glasbene Matice«, dne 29. septembra. Skupilo na dražbi Pavel Lozarjeve zapuščine znaša po odbitku troškov 273 K 20 h. En klavir se je prodal za 550 K. Vabilu pripravljalnega odseka za prireditev slovanske razstave v Pragi I. 1910 »Glasbena Matica pritrdi. Došlih 14 konkurenčnih skladb sc je poslalo hrvatski jury v Zagreb. Deželna podpora za 1. 1906 sc jc izplačala v svoti 2400 kron in ne, kakor se jc prosilo, v znesku 4000 kron. Odbor »Narodne čitalnice« v Ljubljani je podaril ves notni materijal nekdanjega čitalni-škega zbora »Glasbeni Matici«. Nabavilo sc je nekaj najpotrebnejših stvari za hišo in šolo. — P o r o č i 1 a i npredlogi odsekov in funkcionarjev. Šolski odsek: Zapisnik seje šolskega odseka z dne 14. septembra se z malimi spremembami odobri. Njega vsebina je: Važnejše točke novega šolskega poslovnika se odobre. Določijo sc učitelji za teoretične predmete in zborovo petje. Sprejme sc nagrada za pouk v kompoziciji po 4 K od ure. Glede neplačane ukovine za prošlo leto se konstatira, da so se zaostanki iz večine plačali, Ie dva se pustita in suspenso. Ventilira se vprašanje o še jednem učitelju za violino. Ukrep šolskega odseka z dne 21. septembra se odobri, glaseč se: Ker se je oglasilo toliko učcncev za violino (75), da jih g. Vedral ne more vseh prevzeti, a vendar ne toliko, da bi mogli naročiti še enega učitelja, dogovoril se jc šolski odsek, da onih učcncev, ki presegajo po številu učiteljske moči Vedralove, ni od vpisa odklanjati, ampak da se dajo za toliko časa, ko bi jih nekaj izstopilo, v jiouk nekemu gojencu višje stopnje violinske šole. Predlogi šolskega odseka o oproščenju šolnine se po daljši debati sprejmo. Oprosti se plačevanja ukovine 47 prosilcev bodisi popolnoma, bodisi deloma, v skupnem znesku 1067 K za prvi tečaj. Odobri se pogodba z učiteljem za cello g. Otokarjem Z u s k a. Poročilo o statistiki šole se vzame na znanje. Do 29. septembra sc je vpisalo 259 učencev brez dijaškega zbora, za 31 več nego lani ob istem času. Vpisalo sc jih je za klavir 142, za violino 75, za flavto 2, za cello 1- za solopetje 17, za zborno petje 58, za dijaški zbor 47, za teorijo 98, za harmonijo 18, za konpozicijo 3. Kontrapunkt sc letos za sedaj ne poučuje. Tedenskih ur imajo: gg. Ger-bič 24, Hubad 18, Vedral 39, Prochazka 31. Pavčič lOVs, gdč. Praprotnik 21'/a, gg. Breznik 2, Zuska 2, neki gojenec 3 ure. — Artistični odsek: Predlogi glede običajnih nagrad skladateljem v znesku 44 kron se odobrc. Predlogi glede koncertov v sezoni 1906/7 se vzamejo na znanje. Odsek je v dogovoru s »Fevčikovim kvartetom« in s svetovnoznanim mojstrom Kubelikom, dalje glede uprizoritve Verdijevega »Rcquicnia« in Perosijevega rojstva Kristovega«. — Asanacijski odsek: Konstatira se, da se jc v pokritje deficita do 22. p. m. vplačalo 3453 K 30 h. V tej svoti je skupilo pri dražbi, skupilo za klavir in za pozneje prodane stvari. Od te svote pripada in se izplača blagajni pevskega zbora 213 K 5 h. Dosedanje vplačitve in pismene obveze šc vedno ne zadoščajo, da bi sc asanacija dosegla v treh letih. Zato treba prositi šc novih subskribentov, odnosno darovalccv. Ustanovi se nov finančni odsek, v čegar delokrog bo spadala skrb za finančno ravnovesje v društvu. Članom tega odseka so se volili gg. R o z m a n (načelnik), Hudovernik, dr. Ravnih ar, Ravnikar, Hubad, M i I č i n s k i. Sklene sc, da naj bodo seje asanacijskcga odseka koncem vsakega meseca. Poročilo blagajnikovo: Mesto
odsotnega blagajnika poroča predsednik, da ima društvo zaostalega dolga 3633 K pri raznih tvrdkah in 3400 zaostal, anuitet pri mestni hranilnici, skupaj 7033 K. — Pravni zastopnik dr. Ravnihar poroča, da je vložil tožbo na ugoditev resničnosti terjatve »Glasbene Matice« do konkurzne mase I. Lozar. — Knjižničar poroča o enketi, ki se je vršila zaradi uredbe društvenih muzikalij in knjig. Sklene se napraviti te oddelke: 1. pevski arhiv; 2. instrumentalni arhiv, 3. zgodovinsko-glasbeni arhiv; 4. knjižnica za izposojevanje, 5. zaloga društvenih muzikalij. — Preglednik poverje-ništva javlja, da je dosedaj odposlal 611 muzikalij za 1904/5. — Hišnemu gospodarju se naroči nekaj popravkov hiše. Po istega posredovanju je g. Kalnius od svojega računa popustil šest kron.
Ij Obče znani slovenski proiesor gospod Avg. Wester, ki je stopil s 1. oktobrom v stalni jiokoj po 72tečajnem vsestransko priznanem delovanju, se je poslovil od svojil učencev sedmošolcev na sledeči ganljivi način: »Vsak človek, ki ima kaj vesti, vsebuje dobre in slabe lastnosti. Dobro obdržite, slabo od-štejte, dobro pomnožite s plemenitim in razdelite to med seboj iu dvignite na neskončno potenco!« Gotovo duhovite besede starega matematika, ki bodo našle v srcih inladeničcv lep odmev! Mi pa kličemo vrlemu tnožu-vz-gojitelju, čigar slovo nas ic težko zadelo: Naj bi ga solnce sreče in zadovoljstva ožarjevalo še dolgo vrsto let! Sedmošolci.
li Pri izrezovanju nohtov si zastrupila kri. Umrla je Marija Poderžaj v Velikih čolnarskih ulicah št. 5. Bila je posestnica v Škofljici. Ker si je na nogi noht izrezovala, si je s tem kri zastrupila. Bila jc v bolnišnici, sinoči so jo pa na njeno željo pripeljali k njenima sestrama, nakar jo je smrt v nekoliko urah rešila trpljenja. Svetila ji večna luč!
li Ljubljanski nemški igralec ustrelil svojo ljubico. Včeraj smo poročali, da se je pripeljal v Osek neki igralec k svoji ljubimki igralki Emi \Valden ter jo pregovarjal, naj se vrne v Berolin, odkoder je prišla. Ker igralka ni hotela ugoditi njegovi prošnji, je ustrelil nanjo in potem še nase. Danes popoludne se nam telefonira z Dunaja, da je napadalec identičen z igralcem ljubljanskega nemškega gledališča Štefanije m. Igralec je težko ranjen, njegova nevesta pa umira. Včerajšnji zagrebški listi so pa poročali, da je morilec operni pevec iz Ljubljane Štefan Beer, a pevca z imenom Beera ui v Ljubljani.
li Na vročinski bolezni je obolelo med 27. ljubljanskim pešpolkotn zopet nekaj vojakov.
li Napadel je danes ponoči na Starem trgu 20-letni brusaški pomočnik Alojzij Va-nino dežnikarja Nikolaja Cežmica in ga na glavi poškodoval. Ko je prišel policijski stražnik, jc Vanino zbežal a so ga danes zjutraj že dobili.
Ij Nevaren prisiljenec zopet prijet. Sinoči •je prišel na Dolenjski kolodvor 24-letni prisiljenec Anton Krebcli, rojen v Trstu in pristojen v Košano, kjer se je pomešal med ženske, jih vpraševal, kam da se peljajo in je pri tem segel jedili v žep. Ko je Krabeli zagledal policijskega stražnika, je zbežal. Ker jc pa bil stražnik hitrejših nog je Krablja dohitel in ga aretoval. Pri osebni raziskavi so našli pri njem 19 kron denarja, katerega je gotovo ukradel. Krabeli je žc petkrat pred-kaznovan zaradi hudodelstva tatvine in je pobegnil že dvakrat iz prisilne delavnice. Izročili ga bojo sodišču, od koder pride po prestani kazni zopet kamor spada.
Ij Med pokradli so te dni neznani tatovi hišni posestnici g. Koprivovi na Kunovi cesti V/ čebeljnaka.
lj Slaboumno 30-letno Marijo Janšetovo iz Horjula, ki jc bila pobegnila od doma, je danes ponoči policija prijela na Bleivveisovi cesti.
li Pevski zbor »Glasbene Matice« pričenja zopet svoje delovanie za koncertno sezono 1906/07. Sestanek in razgovor o tem, kaj nai se izvaja, bo za moški zbor v sredo, dne 3. oktobra, ob 8. uri zvečer v salonu gostilne »Pri roži« (I. nadstr.), za ženski zbor 4. oktobra, ob pol 6. u r i zv. v »Glasb. Matici«, ob enem bo vpisovanje članov. Nai bi vse p. n. pevke in gospodje pevci prišli na važni ta sestanek, od katerega bo zavisna vsa sezona. Prosijo sc tudi novi pevci in nove pevke, ki dosedai še niso bili člani pevskega zbora, da pridejo. Na sestanku se bodo poročale velezanimive stvari.
Ij Sekstet na lok igra danes zvečer od polu 9. ure v kavarni »Prešeren«.
Ij Prijateljski sestanek gostilničarjev, krč-marjev, kavarnarjev Itd., sc vrši v četrtek, 4. oktobra točno ob polu 3. uri popoludne v gostilni g. Ivana Dachs-a, Florijanske ulice, z važnim vsporedom, med drugim: vprašanje glede najemnin in prenosa koncesij, odgovor na resolucijo na mestni svet itd. Raznoterosti.
Razne stvari.
Odkritja Friderike Zeller. Zagovornik Friderike Zeller, dr. Hofmokl, jc odkritja svoje klijentice že izročil dunajski policiji. V odkritjih pravi Friderika Zeller da jo je umorjena Marija Mayr prosila, naj jo spremlja na sestanek, ki ga je imela zadnja s svojim ljubimcem. Šla je v resnici ž njo, toda ne v glo-bel, kjer sc je umor izvršil. Tam jc bil samo ljubimec Mayrjeve, ki jc nek knjigoveški pomočnik iz Paycrbacha. Umoril je Mayrjcvo ta knjigoveški pomočnik. Novim navedbam Friderike na policiji ne verujejo dosti, ker nobena izmed v kazenski pravdi zaslišanih prič ni videla v spremstvu umorjene Mayr ali sester Zeller kakega moškega. Friderika pravi, da se smrtne sodbe ni prav nič bala, če bi jo kako drugače usmrtili. Frideriku Zeller niso peljali skozi Ljubljano v Begunje, ampak skozi Celovec. Tako poročajo nemški listi, vsekakor jc pa gotovo, da včeraj Frideriko Zeller
niso pripeljali v Ljubljano, kakor je »Narod« napačno poročal.
Obravnava proti udovi deželnega svetnika Rutthoferja, ki je svojega moža umorila, je končana. Obtoženka je obsojena le radi uboja na sedem let težke ječe. Po obsodbi je obtoženka zaklicala »Za Božjo voljo« in se zgrudila. Zagovornik jc uložil ničnostno pritožbo.
Hotel na Schafbergu pri Išlti je jiopolno-ma pogorel.
Stavka v premogokopih ostravsko-kro-vinskega okrožja bo izbruhnila 8. oktobra, ako do tedaj delodajalci ne ugodijo rudarjem.
Telefonska In brzojavna poročila
VOLITEV V CELJSKI OKOLICI.
Celje. 2. oktobra. Izvoljeni so sami Slovenci. Nemci se volitve niso udeležili.
DRŽAVNI ZBOR.
D u na i, 2. oktobra. Današnji seji je predložen nujni predlog naj se zavarovalnicam za nezgode priklopijo tudi vse pomožne moči pri stavbinskih delih. Predložena je bila interpelacija v zadevi zboljšanja avanziranja poštnih uradnikov. Poslanci Splnčič ln tovariši so interpelirali v zadevi naprave hrvaških napisov na finančnih uradih v Istri, dalje radi nemške šole v Opatiji in za napravo nemško-hrvaških šol v Istri. Štajerski poslanci so pri Gradcu. Trgovski minister je na interpelacijo radi poštnih uradnikov takoj odgovoril in obljubil, da se zboljšanje izvrši po terminu. Železniški minister je odgovoril, da ie južna železnica res zaostala in da nima zadosti modernega materijala, da pa bo vlada že storila primerne korake. Nato se je pričela razprava o nujnem predlogu.
D u n a j, 2. okt. Zbornica je sprejela nujni predlog Huberiev, po katerem so zavarovani proti nezgodam le delavci na stavbah, ne pa v delavnicah. Zbornica nadaljuje razpravo o lekarniškem zakonu.
POLJSKI KLUB IN VPRAŠANJE O AVTONOMIJI.
D u n a j, 2. okt. Poljski klub je naročil svoji komisiji naj v zadevi vprašanja o avtonomiji stopi v nova pogajanja s strankami in z vlado.
CESAR ZOPET ZDRAV.
D u n a j. 2. oktobra. Danes je cesar prvikrat po srečno prestanem prehlajenju iz Schonbruna prišel na dvor. Cesar izgleda prav dobro.
CESAR V PRAGI.
D u n a j, 2. oktobra. Cesar pojde v Prago še le sredi decembra ali začetkom meseca januarja.
SPOR PRI ZADNJIH VOJAŠKIH VAJAH.
Dunaj, 2. oktobra. Poroča se. da so se pojavila pri zadnjih vojaških vajah nesoglasja med nadvojvodo Fran Ferdinandom in vojnim ministrom Pittreichom ter šefom generalnega štaba Beckom. vsled česar Beck in Pittreich odstopita.
TATVINE V VOJAŠKIH PRESKRBOVAL-
NIH SKLADIŠČIH.
Pulj, 2. oktobra. Tu ie policija zasledila več tatov, ki so že nekaj let kradli iz tukajšnjih vojaških preskrbovališč sladkor, moko, sol in druga živila, ter jih prodajali večjim puljskim trgovinam. Med tatovi sta tudi dva provlantna voiaka.
OBRAMBA ITALIJE.
Rim, 2. okt. Mornariški minister Mira-bello je zahteval od finančnega ministra nov kredit za mornarico in od ministra za javna dela, naj beneško pristanišče izpremenl v vojno.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Berolin, 2. oktobra. V Šantunski provin-ciji je po poročilih nemških listov izbruhnila vstaja. 20.000 oboroženih roparjev pleni po vaseh in pobija ljudi. Roparji so porazili vladne čete.
VSTAJA NA KUBI.
H a v a n a, 2. oktobra. Predsednik Palma se je poslovil od diplomatičncga zbora.
W a s h i n g t o n, 2. oktobra. V Havano .le odplulo pet križarjev s četami pomorske pehote. Kabinet se danes sestane, da se posvetuje o stvareh na Kubi. Pričakovati je. da bo vse moštvo, 6.000 mož, ukrcano v enem dnevu.
— Tržna poročila L oktobra. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14:26 do K 14:28, rž za okt. K 12:26 do 12:28, oves za okt. od K 13:64 do 13:66. Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tcndcnca mirna. Prodaja: 30.000 met. stot., nespremenjeno. Druga žita vzdržano. Vreme: oblačno.
Darovi. Poslani našemu upravništvu.
Za Ciril -Metodovo družbo šentviška duhovščina 45 kron mesto vstopnine, ker sc ni mogla udeležiti dotične slavnosti pri »Valdctu« v Št. Vidu pri Zatičini.
Nleteorologično poročilo.
VlSlna n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736'0 mm
S 3	Čl. .pl-■•tin|i	barometra » mm	T.mp.-ratnrt P® Claljs	VMrorl		lat'
l	9. iveC.	7418	10'3	brozvetr.	obl.	00 8*.
i	7. ijutr, 2. pop. Srednji	7* 19 7402 v čer«,	61 16 4 ftnja U	» sl. jug. unp. li 2*,	pol obl. Jasno nerm. 12	
Borzna poročila
»Kreditna banka'v LJubljani.
Uradni koral dunajske borie 2 oktobra 1908
Saloibanl papir]).
!•/. majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta 4•/, . data renta. . . 4*/, ogrska kronska , ... 4 •/. , ilata ... 4*/, posojilo dežele Kranjske 4V/. posojila mesu Spljet . . »V/. . , Zader . **/,•/• bosn -herc. Iel. pos. 1902 4*/. ioška dež. banka k. o. . 4•/. , , , o. 4 '/,*/. zast. pisma gal. d. hip. b. *'/•*/. pošt- kom. k. o. i 10'/. pr 4'/,*/, zast. pisma Innerst. hr. * V/. > • ogr.cen.dei.hr 4V/. . * . hip. banke 4'/»•/• obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4,|1*/, obl. Češke ind. banke . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . 4•/. prior. dol. iel. .... 3«/. , jui. iel. kup. '/.V, • 4V/. avstr. pos. sa iel. p. o. Iiiik*.
Srečke od 1.18601/.....
. , .»M.....
. tfrake......
tem. kreditne
L emisije
* » ■ U. , .
, ogr. hip. banke . . . . , srbske i frs. 100— .
, turške......
Basilika	erečke . .
Kreditne	, . . .
Inomoške	, • •
Krakovske	■ . .
Ljubljanske	, . .
Avstr. rud. kriia , . . Ogr. ,	, .
Rudolfove	a < .
Salcburike	. . .
Dunajske kom. , . . D • 1 a I • •.
južne železnice ......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnica Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , ... Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. druibe . .
Rima-Murinyi......
Trbovljske premog, druibe . Avstr. oroine tovr. druibe Češke sladkorne druibe . .
▼ •lata.
C kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.......
IMa»	Blift
98 «6	99 06
1 » 1 >	10' 30
«9 10	99 30
(16 65	1'6 76
96-	9 2)
112 49	1)2 60
98 60	99 60
100-60	101-60
99 30	100 <0
100 05	101-06
99 25	99 76
S)8 86	99 35
100 10	101 10
104 90	10690
100 —	100 10
100 —	100 20
100-—	100-30
100"-	101'-
100 25	101 25
99-90	
99 50	—•—
316 -	318--
100-—	100 80
216 -	220 —
276 -	277 -
163 50	165 bO
28 i —	292 -
287'-	29 v—
258-—	266-50
97 —	K6-
6.75	161 75
21 70	23 ro
4p3 —	164 -
78-	»3 -
87 —	92 —
56 -	(2 —
48- -	60 —
28-75	80 26
R5 -	60--
70--	76--
»06-—	614 50
186 75	187 75
678 75	679 76
1767-	1778 —
673 80	674-60
812-	81*-
2«2-—	2« 2 60
717-	719 —
6"8 75	6 >9 60
799	2809- -
(59 60	fSSO 76
290-—	2^4 —
581'—	686 —
159 -	161 -
11-S5	11-39
19 11	19" 13
23-48	23 '3
23-y8	24 06
U7--25	117-625
9540	9 r- 6 0
252-76	263 76
4*4	5 —
2215 1—1
Vljudno sc priporoča
trgovina s klobuki in fcvlji
Ivan Podlesnik mL
LJUBLJANA, Stari trg Stev. 10. Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene.
2178 104-2
Zahvala.
O priliki više-cerkvenega priznanja mojih zaslug ja ccr^ev in šolo prejel sem t^akor od svojih duhovnih sobratov, tako tudi '3 civilnih krogov, toliko lepih pozdravov in pripoznanj, da mi ni mogoče drugače, k<*k°r tem potom vsem skuPaJ Zahvaliti se.
Vel. Solina, 29. septembra 1906. 22,4 1 1	šjrulGC.
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selil
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 15 Več se poizve v Ljubljani, Am-brožen trg 7, priti.
20 kron
nagrade dam dotičniku, ki izve za osebo, katera je zadnje dni moje na hišnih vogalih pribite reklamne tablice z napisom
,,Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič Englisches Kleidermagazin" in s fotogrifijo moje trgovine odtrgala in odstranila.
O. Bernatovič.
Samo
vinarjev
stane 1 kilo
1982 5
Olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Hauptmannu v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja.
Davorin J^ovs^k
——	fotograf v Zjubljani • —
priporoča najtoplejšo sl. občinstvu is mesta in okolice svoj
fotografski zavod v kolodvorskih ulicah 32
ter naznanja obenem, da svojo filijalkp v hJolfovih ulicah s oktobrom t. 1. opusti.
P. n. občinstvu se dovoljujem najiskrcneje zahvaliti za dosedanjo naklonjenost, ter zagotavljam, da bom slavno isto v svojem glavnem atelijeju tem skrbneje postregel, ker mi bo potemtakem omogočeno vse delo nadzirati.
2a najsolidnejšo in umetniško izvršbo kakor tudi točno pestrejšo se jamči.
2211 3—i;
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 18
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4-—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 1-50. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: ■ za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I čepico	2116 u
ItteSKo sklndffie oblek
0.	BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Išče se zmožen, zanesljiv
Ib 1 a e
oziroma ll ft JP II 1 %£
ki se more izkazati z dobrimi izpričevali za večjo hišo, proti dobri plači in stalni služni. Nastop takoj.
1.ahko	je tudi oženjen. — Ponudbe in vprašanja sprejema pod „hlapec" upravn Slovenca. 2^09 2-2
l%3'«il>il sc
mlad, 8 mesecev star
pes - bernhardinec,
samec, rumene barve, že precej velik. — Odda naj se proti nagradi v umetnerr kamnoseštvu Unterhuber, Dunajska c. 73
2207 2—J
949 44 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Petra cesta.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
1191 237
»Ljubljanska kreditna ibanka w
Podružnioa v CELOVCU.
Kapuj« in prodaja
vrste rent, sestavnih pisem, prijoritet, ko-naunalnib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prooaes« §zd»J» k ▼sakema žrebanju.
Akcijski kapital 1 2,900.000 -. Rezervni zaklad 1200.000'-
Zamenjava ic ekifcomptuje	Alsje oredujm« up. vr«diw«tnc papirje,
isžreban« vrednostne papirje in vnovčuj« £a«aru|a «re(h« proti kuraal iiapalo kupone.	izgubi.
Vlnkulu!« In Uevlnkulu|6 vojaške ženitnlnsko kavcijo.
JSUT Batennnt	■»»*«■> ***	MF »omt curn&Ua,
Ijani
?o«JpuiSn5o» v SPLJET EP.
Denarna ^lojje ■prajnma v tckočr.m računu ali na vložno knjižica proti ugodnim obrestim Vloženi denar obresti«.]« dne vlogo do dne vzdign.
Pr<3ui*t e itekS 3n nakaznicami.

I
I
Podružnice:
Praga i menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žiikov, Husova ulica 37. Brno, Veliki tri; 10 Hailcn, Olivni trg 4. (>lka Lipa, teflka Kaiiinica, Horarskl Zumberg, Schlllerjeva cesta 3. MoiUIng, Fran Josipa trg 9. Noti JIMn, Črna cesta 8. Piran in HrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wolizelle 10, II. Tiborstrasse 4. III Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wie-dner Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, VII MarlahiierBtrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsrrslrasse 32, X. Favorilenslrasse 59, XVIII. Vlhrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Manjalnična dainiška družba
67 160—101

EIIC UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako kapital K 16,000 000. Boaor zaklad K 7.000 000
Najkulantnejai
W nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.