IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
M— mam	■■iMTTMiiiiMiM	m	w—rim ~ WETW*iiff*wfc> tnmmmttgmsuamm
6<i»op1« m* trgovino, tndmtrtjo in obrt.
itfrcdnisivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici;
—	Dopisi se ne vfačajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
^Naročnina za ozemlje SHS; Jetno 180. D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
I,ETO MII.
Telefon <5t. 552. LJUBLJANA, dne 26. septembra 1925. Telefon St. 552.
ŠTEV. 113.
Ustanovitev podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebu in gospodarski intereresi Slovenije.
Poročilo, da otvori državna hipotekarna banka v Beogradu v Zagrebu podružnico, ki naj bi raztezala svoj delokrog tudi na področje ljubljanske In mariborske oblasti, je dalo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani povod, da je sklicala naše gospodarske in sta- j novske organizacije na posvetova- ! .nje, na katerem naj bi se zavzelo sta- S lisce napram tej ustanovitvi podružnice v Zagrebu z ozirom na gospodar-«ke interese Slovenije. Zadeva je tem važnejša, ker bi se morali pri podružnici nalagati vsi javni, pupilarni in j drugi denarji, ki so v javni upravi. S tem bi utrpele naše hranilnice, od katerih so posamezne navezane edino na te denarje, ogromno škodo, ž njimi vred pa'tudi naše narodno gospodarstvo, ki bi s hranilnicami izgubilo vplivno pomoč. Hranilnice bi po odtegnitvi javnega in pupilarnega denarja izgubile ona sredstva, s katerimi danes vzorno izpolnjujejo svojo nalogo glede hipotekarnega kredita v Sloveniji. To je tem važnejše, ker nimamo za nje pravega nadomestila in bi preteklo precej Časa, predno bi državna hipotekarna banka mogla zadostiti vsem potrebam v Sloveniji.
Posvetovanje se je vršilo v četrtek dne 24. t. m. ob pol 4. uri popoldne v zbornični posvetovalnici pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Ivana Kneza. Udeležili so se ga mnogi odlični gospodarski delavci, med drugimi podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Windischer, predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar, generalni ravnatelj g. Tykač, načelnik zborničnega finančnega odseka g. J. Lenarčič, podpredsednik zbornice g. Ogrin, predsednik Ljubljanske borze in Zveze trgovskih gremijev in zadrug g. Jelačin, tajnik Zveze industrijcev ing. Šuklje, ravnatelja Zadružnih zvez gg. Lesničar in dr. Basaj in drugi.
Po nagovoru zborničnega predsednika in po uvodnem poročilu g. dr. Fr. Černeta so zborovalci po zanimivi razpravi, v katero so posegli zastop-
niki skoro vseh. gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij, soglasno sklenili sledečo resolucijo:
Podpisani zastopniki slovenskih gospodarskih krogov opozarjajo, da v Sloveniji v vsakem pogledu uspešno upravljajo naloge, ki jih daje zakon Državni hipotekarni banki v Beogradu, osobito glede pupilarnega in javnega denarja, mestne, občinske, okrajne in regulativne hranilnice ter na-glašajo potrebo, da se tudi v bodoče ne moti obstoj in delovanje teh zadovoljivo poslujočih zavodov, ki v mnogem pogledu ustrezajo potrebam organizacije javnega in pupilarnega denarja. Ker pa je pričela Državna hipotekarna banka ustanavljati podružnice v važnih gospodarskih središčih naše države, smatrajo, računajoč s to dano novo činjenico, za potrebno, da se ustanovi taka podružnica tudi v Ljubljani z delokrogom za ljubljansko in mariborsko oblast. Odločno morajo povdarjati, da bi povzročila podreditev Slovenije podružnici Državne hipotekarne banke v Zagrebu težko gospodarsko škodo v Sloveniji, kjer se gospodarske, socijalne in upravne razmere bistveno razlikujejo od razmer v Hrvatski in Slavoniji. Podreditev Slovenije zagrebški podružnici Državne hipotekarne banke z itak prostranim delokrogom bi kvarno vplivala na enoto poslovanja zagrebške podružnice.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Pokrajinska zveza društva hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Zadružna zveza v Celju. Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Odvetniška zbornica v Ljubljani. Notarska zbornica v Ljubljani. Zbornica inženerjev v Ljubljani. Kmetska posojilnica v Ljubljani. Ljudska posojilnica v Ljubljani.
Po praškem mednarodnem vzorčnem velesejmu.
Praga, sredi septembra 1925.
Glavno mesto Češkoslovaške republike, Praga, se je v dneh od 6. do 13. septembra resnično nahajala v znamenju velesejmov. Najrazličnejše vrste moderne reklame so preplavljale ulice in frekvencija je prekašala celo dneve sokolskih zletov, o katerih je znano, da osredotočujejo v Pragi najštevilnejše mase posetnikov. Predvsem pa je bila frekvenca najbolj osredotočena v ulicah vodečih k velesejmu, katere so nudile pogled na nepregledno množico tramvajev, avtomobilov in ostalih vrst prevoznih sredstev, drvečih v obeh smereh. In ves ta promet je bil koncentriran na razstavljalnem, velesejmskem prostoru.
Imel sem priložnost obiskati drugi praški vzorčni velesejm, ki se je vršil leta 1920. in šele po intervalu 9 velesejmov sem zopet poselil letošnji j jesenski velesejm. Tako časovno oddaljen obisk mi je najbolj omogočil opazovati frapantni in dalekosežen napredek, kakršnega so pokazali praški velesejmi od njihovega začetka do danes.
Število razstavljalskih tvrdk, tako češkoslovaške provenience, kakor tudi inozemskih, ter kvaliteta in raznovrstnost izdelkov svetovno znane češke industrije, prireditve raznih tuje-zemskih razstav in končno najboljše delujoča celotna organizacija napravi na vsakega posetnika najlepši vtis. Posebno obiskovalci iz tujine, katerim se nudi možnost posečati tudi druge inozemske sejme, nikakor niso varčevali s'pohvalo.
Mednarodni značaj praških velesejmov dokumentira ne-le stalno naraščajoče število obiskovalcev iz tujine (zastopanih je bilo letos na velesejmu 33 držav in sicer: Nemčija, Avstrija, Poljska, SHS, Ogrska, Ruinu-nija, Italija, Amerika, Francija, Anglija, Litva, Nizozemska, Švica, Švedska, Danska, Rusija, Grčija, Bolgarija, Španska, Egipt, Indija, Portugalska, Japonska, Avstralija, Argentini-ja, Brazilija; ampak tudi razsežne
ekspozicije tujih držav kakor Francoske, Italije, Litve, Kraljevine SHS itd'. Naj omenim zlasti francosko ekspozicijo, ki je zavzela eno celo krilo glavne razstavne palače in na kateri so bili pcleg specijelnih predmetov francoske industrije (svila, parfumerija itd.) zastopane krasne ekspozicije izvoznih predmetov francoskih kolonij.
Tudi italijanska razstava, katero je priredil milanski velesejm, se je odlikovala po lepi ureditvi in bogastvu izloženih predmetov. Številni izdelki italijanskih kolonij v Sev. Afriki so bili poleg produktov spec. italijanske izdelave predmet najživahnejših transakcij.
Razstava Kraljevine SHS, ki je obsegovala poleg ostalega, zelo okus* no urejeno razstavo tobačne režije SHS, je vzbujala največjo pozornost inozemskih obiskovalcev, Obžalovati je, da stremljenja odbora za priredi-f tev te razstave na čelu s gen. konzulom Kraljevine SHS v Pragi, g. Ra-šičom, niso bila kronana s popolnim uspehom* Želeti je, da bi pri bodočem velesejmu jugoslovanski interesenti, posebno tudi iz Slovenije, ne obžalovali minimalnih izdatkov ter se kot razstavljalci udeležili Praških velesejmov tako, da bi jugoslovanska razstava nudila inozemcem priliko pregleda vseh vrst SHS eksportnih izdelkov, za katere se interesirajo.
Velesejmska uprava poroča, da so bili na velesejmu navezani stiki z Japonsko, v kolikor se tiče jugosloven-skega sadja, paprike, olja itd. Na prvi pogled bizarno, toda resnično.
Na splošnem velesejmu, koncetri-ranem v razstavnih palačah, so se vršile najživahnejše transakcije v kovinski industriji, elektrotehniki, tekstilijah, steklu, porcelanu, keramiki, pohištvu, glasovirjih, kožah, papirju itd. Bilo bi odveč, ako bi opisoval natančnejši potek trgovine v posameznih panogah. Zadostuje, ako se reče, da so bile kupčije in zanimanje za blago zelo dobre in da si je Praga v tekmovanju z ostalimi srednjeevropskimi velesejmi pridobila zopet primat.
Potrebno pa je omeniti nekatere specijelne sejme, prirejene na novem razstavnem prostoru, kjer se, mimo-
LISTEK.
Jlr. Rudolf Andrejka:
K zgodovini tujskega prometa.*
Tujski promet v Sloveniji je, v organizirani obliki, kakor se nam danes prikazuje, mlad, v svojih pogojih in začetkih pa zelo star in avtohtoni pojav.
Moderni tujski promet zavisi od mnogo pogojev, ki pa se dado vpeljati na dve prvini, brez katerih ni tega prometa, Jiamreč: objektivno prvino: lepote, slikovitosti, historične zanimivosti, zdravilnosti, torej privlačnosti zemlje in pa subjektivne prvine: skrbi in spoznanja •prebivalstva, da uravna promet, udobnost, prijetnost bivanja v tej zemlji, tuj-«ein po najnaprednejših načelih vsakokratne dobe.
Slovenija je združevala že od starine obe prvini — o prvi ni treba govoriti, pomuditi pa se moramo malo dalje pri drugem in za naš slovenski narod vele-značilnem momentu.
Krasoto svoje zemlje je Slovenec že od davnine spoznal in jo ljubil iz dna
* Ob ‘25-letnici Zveze za tujski promet je Imel avtor na slavnostnem zborovanju dne 29. avgusta t. 1. mojstrsko sestavljeno predajanje, ki bo zanimalo vse naše gospodarske i *roge in ga zato celotno priobčujemo. (Op.
svoje duše. Naši pradedje so molili k svojemu Bogu najrajše na višavah — o tem nam pričajo nedavno odkriti slovenski žrtveniki na Višavi, sedanjem Fi-schau-u pri Wiener-Neustadtu, o tem priča tipična slovenska posebnost: naše bele cerkvice na gričih in gorah, s kate-. rimi je posejana ona zemlja, kjer prebivajo in kjer so prebivali Slovenci. Kvišku plava naše hrepenenje, da moremo, zvišeni nad vsakdanjostjo, pregledati z gora čim več naše zemlje — in čim više se dvigamo, tem večje krasote uživamo.
To hrepenenje, ta globoka ljubezen do naše lepe zemlje je navduševala že od nekdaj vse naše duševne heroje od Valentina Vodnika, ki je spesnil prvo slovensko planinsko odo in Prešerna, ki je, ko nihče pred in za njim, ovekovečil pokrajinsko lepoto Bleda, to »podobo raja«, : od Stanka Vraza, pevca slovenskih goric okoli Cerovca in Jeruzalema, pa do Gre-gorčiča, našega goriškega slavca, ki nam je ovekovečil Sočo, to »krasno hči planin« in ki nam še danes iz svoje medtem ponarodele pesmi kliče »Nazaj v planinski raj«. — In Oton Župančič kliče, zroč na naše planine: Pozdravljene ve planine, okameneli ponos domovine! Ivan Cankar kliče svoji Vrhniki: Kako si daljnolepa! In Janez Ev. Krek, ta veliki narodno gospodarski genij slovenski, vsklika, zroč z Ratitovca naših gora skalovje: Saj ni mrtvo; za dom plamte pla-
nine sive i srca vroča jim gore i duše žive za božjo čast, za domovino, prošnje pošiljajo v višino z gore, z gore!
Kar so čutili in slutili njega najboljši sinovi, lo je čutil in spoznal cel narod: Saj že poje narodna pesem:
Na Gorenjskem je fletno:
So visoče gore,
Pa so bistri studenci In bele ceste.
Ali se nam v teh navidezno tako preprostih in kratkih vrsticah ne razgrne, kakor na pusto slikanem platnu ves čar naše prelepe Gorenjske? In ali se ne vzdigujejo pred nami sladke dolenjske gorice, polne solnca in milin, ko tu jemo narodno vabilo Dolenjca:
Solnce gorko tukaj nam sije.
Trta ljubo gor se ovije!
In če roma pobožni naš narod od davnine na priljubljena mu romarska pota, kakor na Sv. Višarje, Sv. Goro, na Otok blejski ali na Kum,’ na goro Oljko ali na Brezje, k Gospi Sveti in v Tunjice, na Limbarsko ali na Šmarno goro, na Ve-lesovo in v Novo Štifto, ali ni tu poleg verskega momenta, ki igra nedvomno veliko vlogo, gonilna sila tudi hrepenenje, spoznavali in se naslajati ob lepotah svoje zemlje?
A vzlic temu spoznanju o pri rodnih lepotah naše zemlje bi bila Slovenija nepristopna in neprivlačna, ako bi naš narod ne uravnal udobnost in prijetnost bivanja in prometne zveze po svoji zemlji ter poskrbel za udobna prenočišča in gostilne, za dobre ceste itd. Ta smisel za udobno preskrbo tujcev ni v nas nastala še le ’ v novejšem času, ampak se je organično razvijala, čeprav v drugih oblikah nego danes, že sitosti stoletja iz prirojenih sposobnostih našega ljudstva.
Slovenija je (kot alpska dežela, katere pridelki zadostujejo komaj za prehrano polovice njenega prebivalstva), bila od-nekdaj navezana na industrijsko delavnost, to je na nadpovprečno marljivost, podjetnost in pridobitno iznajdljivost tega prebivalstva. Slovenec je že od davnine z bistrim očesom motril in spoznaval ugodni zemljepisni položaj svoje domovine, ležeče na vznožju Alp ob obali Jadranskega morja, med dvema velikima in velekulturnima narodoma, med Nemci in Italijani. Že pred več sto leti je tekla skozi Slovenijo ena glavna trgovska cesta iz Trsta na Dunaj, doline dveh mogočnih njenih rek, Save in Drave, pa so ji odpirale pot na daljni vzhod. Križišča-teh glavnih prog — Maribor in Ljubljana, so tudi danes, ko je rečni promet na Savi in Dravi skoraj izginil, aii vsaj zelo ponehal, važna križišča mednarodnih železnic.	(Oalje	sledi.)
grede rečeno, že zidajo nove najmodernejše velesejmske palače, katere bodo pq> zgradbi resnično trgovsko »city« in ponos Prage.
Predvsem je tu radio-trg, ki je s svojimi arhitektonično zgrajenimi pa-viloni ter mrežo 38 anten koncentriral vso radio industrijo in trgovino ČSR ter pokazal, da so radio-trgi praških velesejmov že tradicijonelno središče vsega, kar je v zvezi z radiom.
Omembe vredna je tudi športna in lovska razstava ter trg reklamnih predmetov, ki je bil letos prvič prirejen in se je popolnoma obnesel. Na specijelnem lesnem trgu je bilo glasom poročila velesejmske pisarne že v prvih treh dneh sklenjeno za 30 milijonov Kč kupčij.
Celoten vtis praških velesejmov in njih pomen se lahko izrazi v nekoliko vrsticali. Razvoj PVV, katerega smo že preje omenili, jasno kaže, da so praški velesejmi, z ozirom na njih centralno pozicijo v Evropi ter najin-tenzivnejšo industrijo dežele, stabilna inštitucija, katero se lahko smatra za trgovsko središče evropskega značaja par exellence.
Interesentom v SHS, ki stoje v tako ozkih odnošajih s ČSR, se lahko poset bodočih velesejmov v njihovem lastnem interesu kar najbolje priporoča. Na svidenje torej na bodočem velesejmu v Pragi v dneh od 21. do 28. marca 1926.	—k.
* KUPUJMO IN PODPIRAJMO *
iirnni
Kolinsko clRorijo m	daMaffl	Isdelek.
 m
Naša embalažna industrija in nova carinska tarifa.
Domača lesna embalažna industrija more v polni meri zadostiti potrebam izvoznikov, bosanskih suhih češpelj, če ti naročajo svoje embalažne potrebe takoj ob končanem cvetju češpelj za konzum, ki se pričenja sredi avgusta in traja približno do konca leta. Dalje je predpogoj, da se eksporterji končno zedinijo na nekak tip embalažnih zabojčkov ali sandukov, da si more embalažna industrija pravočasno napraviti zrezan les in ga hraniti v zalogi do časa sezije. Po novi carinski tarifi, katera se je uvedla glasom trgovske pogodbe v Avstrijo, je naša embalažna industrija silno oškodovana. Po stari carinski tarifi je bila zaščita tolika, da je obstojala še konkurenčna zmožnost vzlic temu, da so naše produkcijske razmere dokaj dražje, nego one v sosednji Avstriji. Kvaliteta domačega izdelka je pa notorično boljša, zlasti glede presušenja lesa in preciznosti izpeljave. Po trgovinski pogodbi z Avstrijo se je menda ta carinska tarifa zmanjašla na eno tretjino. S tem činom so se na široko odprla vrata inozemski konkurenci. Povišana pa je ta nezgoda še z olajšavo, ki določa, da je pri uvozu sandukov plačati carino samo v obliki kavcije, katera se izvoznikom suhih češpelj, oziroma njihovim pooblaščencem avstrijskim producentom vrne koj, ko dokažejo, da se je izvozilo češplje v sandukih, za katere je bila založena kavcija.
Kako pa se lahko obide ta zahteva, vidimo pri eksporterjih Dunajčanih, ki so na ta trik že dobro dresirani. Dunajčan pošlje avstrijskih sandukov po 25 kg vsebine v množini 4000 komadov v 15 tonskem vagonu in plača predpisano carinsko kavcijo, odgovarjajočo carinski postavki.
Suhih embaliranih sljiv se vloži v 10 tonski vagon 400 zabojev. Deklarira jih pa poljubno množino, recimo 2000 kom., ker ne zahteva preštetja komadov po žel. upravi in ker pošilja sam sebi na svoj dunajski naslov. Če toraj odpravi nazaj 2 vagona, se je z voznima listoma izkazal, da je naložil 4000 sandukov, med tem, ko jih je naložil dejansko le 2X400 je 800. Na podlagi takega izkaza dobi nazaj izplačano kavcijo za vso množino. Tako ima 3200 komadov brezcarinjenih v svojih rokah in ž njimi tam gospodari, kakor mu drago in pobija domačo konkurenco.
Podjetja v tuzemstvu, ki nimajo
razvite svoje industrije sandukov tako, da bi imele polno uporabo svojih lešnih zalog, ker so domače industrije še le po prevratu mogle nastopiti kot konkurent proti premočni avstrijski industriji, se težko borijo z zahtevo etuažerjev resp. eksporterjev, ki po večini zahtevajo enodelne sanduke, to je pri vsakem sanduku imajo glave biti enodelne, to je iz enega komada in ne sestavljene iz dveh' komadov, s primernim normalno neločljivim spojem, dalje morajo biti stranice enodelne, istotako pokrovi in dna. Avstrijske industrije porabijo za to les, kateri nima potrebnih dimenzij v sir rini, za druge.vrste zabojev in za druge riaročitve, ker tržijo z vsem svetom.
Pri nas se pa industrija še le razvija in nima uporabe za premajhne dimenzije, če se etuvažer sklicuje na avstrijske proizvode in zahteva, da morajo tudi vsi naši sanduki biti enodelni. Naravno, da pri taki zahtevi domač konkurent mnogo dražje producira, nego Avstrijec in da za to zahteva nekoliko višjo ceno, kef mora upoštevati, da za odpadke nima druge uporabe, nego za kurivo. Le če etuvažer, oziroma eksporter dovoli, da sme neko količino naročenih sandukov napraviti dvodelnih, more znižati ceno tudi enodelnim. Ves konkurenčni boj se po agentih avstrijskih industrij suče okolu te točke in je naperjen proti uporabi dvodelnih sandukov, ker s tem uničuje z uspehom našo domačo konkurenco. Kakor že omenjeno, je ta boj brez carinske zaščite, ker se doslej predpisana carina izbe-gava, prodajo pa otežkoči vsled kapric odjemalcev, nahujskanih po agentih. Da je ta zahteva etuvažerjev le kapri-cijozna, sledi iz tega, da se ob pomanjkanju enodelnih sandukov odjemalci zadovoljijo tudi z dvodelnimi, ki so pravilno izvršeni.. Zahteva producentov sandukov gre za tem, da se prvotna carina upostavi, kavcijska carina pa odpravi, ker je rodila in rodi tolik odtegljaj carine, da je normalno le ena petinka dejansko zacarinjena, 4 petinke pa prosto bega po naši državi.
-------
Najugodnejši nakup ^
OBLEKE
Vam nudi
JOS. ROJINA, Ljubljana
Izpremembe nove carinske tarife po jugoslovansko-avstrijski carinski pogodbi.
(Nadaljevanje.)
Jugoslovanske uvozno carine: Pogodbena carina v zlatili dinarjih od 1(H) kg.
4G4: Vrečice in njem podobni izdelki: 1. Brez zveze; b) iz ostalega papirja.............................. 70.—
2. V zvezi z drugim materijalom, kakor: s platnom, želatino, staujo-lom, kovinastim papirjem in sličnimi snovmi............................ 80,—
Pripomba : Dodatek k carini 50% na vrečice in slične izdelke s tiskanimi napisi (firmami), navodili, priporočili itd., brez slik. se znižuje na 40%; na vrečice in slične izdelke s slikami se določa carina: na enobarvne . . .	120.—
na večbarvne, bronsirane, posrebrene ali pozlačene i ...	.	150.—
460: Knjige za trgovine (poslovne knjige), zvezke, beležnice in bloki tudi v zvezi s prostim ali finim materijalom: 1. Z listi iz nerastriranega papirja: žepne beležnice .............................. 75.—
ostalo................................. 80.—
2. Z listi iz rastriranega papirja, tudi pomešani z listini iz drugega papirja: žepni beležniki ....	75 —
ostalo.............................120.—
467: Podloge in mape za risanje:
1. Oblepljene s papirjem kakršnekoli vrste.....................  80.—
2. Oblepljene s slikami na pa,-pirju ali izdelane iz kartona s slikami ali oblepljene s fino tvarino	120.—
469:	Albumi	za	fotografiranje,	za
,	dopisne karte in albumi za poezije (zit spomin)..................... 200.—
Čipke iz paourja izobličene: za i	opremo zabojčkov za češplje	.	.	100.—
za ostale namene.......................120.—
1. b) izolacijske (Bergmanove) cevi tudi popolnoma ali deloma j	prevlečene z navadno kovino	.	.	60.—
j	c) torbarski izdelki iz vulkanske-
i	ga vlakna in podobnih snovi	.	.	250.—
i	2. Albumi za fotografije, za	do-
'	pisne karte in.albumi za poezije
(spominski), podloge in mape za
pisanje...............................
472: Fotografije . . . ... . . 481: Mlinski kanmi, tudi obroči . . 483: Umetno 'kamenje za glajenje i« brušenje, tudi v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami: 1. Iz smirka, korunda,
karbo runda...........................
489: 1 a. Heraklitske plošče in druge stavbinske plošče, podobnega
sestava................... .	.	.
491: Izdelki iz zmesi azbesta, dlake in fuzorijske zemlje, strugotin iz lesa itd., kakor: pločice, dogice, kockice, kamenje, opeke, cevi,
delne cevi itd........................
493: Izdelki iz umetnega jantarja ali iz emitacije jantarja, gagata iz morske pene: 1. brez zveze ali v zvezi z navadnim ali finim ma-terijalom................................
2. v zvezi z najfinejšim materijalom
3. v zvezi s plemenitimi materi-
jnli: a) z zlatom.....................
b) s srebrom....................
464: l b. Opeka iz magnezita . . . 503: Galanterijski izdelki in luksuzni predmeti: 2. iz majolike in fajan-aa: a) beli ali enobarvni . . . b) večbarvni, šaleni, okrašeni s slikami, pozlačeni, posrebreni, bronsovani, prevlečeni z listroin 2. a), b) prstene pipe (lule), iudi s poniklovanimi okovi .... 505: 3. prstene pipe s posrebrenimi
okovi .	.	.	.	..................
524: 1. reflektorji iz ogledal za stenske svetiljke.............................
536: 3. Nefasonirano, kovano ali valjano železo: a) v ploščah, šibi-kah, četverokotno, okroglo, polu-okroglo, žlebasto (votlo) in sploh železo, ki se vporablja v obrtu . b) v trakovih (železx> za obroče): a) v debelosti pod 1 mm .	.	.
300,-
150.
6.
35,—
600.-
800.
2000.-
1000.-
L'
90.-
120,-
100.
100.-
90.
10.
12.-
Štev. 113.
mtuvoKj;**	■	* ji
t. Fasonirano železo: b) v obliki T, v obliki H, v obliki Z in drugo fasonirano, jeklene udarne letve (Schlagleistenstahl) . . .	10.-
537: Pločevina: 1. Surova (črna), tudi dekapirana in dresirana: a) v debelini 3K> mm ali več . .	10.-
b) v debelosti od 1 do 3X> mm	12.-
4. a) Krojena pločevina v obliki kroga, v debelosti pod 1 mm, surova, dekapirana ali dresirana	.	14.-
538: Žica valjana ali izvlečena:
1. Neobdelana: a) v debelini nad
2 mm.................................. 12,-
b) v debelosti nad 1 mm do vključno 2 mm........................ 12.-
c) v debelosti nad 0.5 mm do
1 mrh  ............................  .	12.-
2. Pocinkana: a) v debelini nad
2 n) iti...........................  .	16.-
b) v debelini nad 1 mm do vključno 2 mm........................ 18.-
542: železnfe konstrukcije, skleplje-ne in nizklepljene, tudi grobe ali
z mini jeni prevlečene..............17.-
543: Osi, razen železniških, in deli
03i: 2. Obdelane: a) navadne . .	25.-
">44: 1. Kladiva, tudi v zvezi z lesom: a) v teži 1 kg in več . .	.	19,-
b) v teži do ! kg................... 30.-
2. Nakovala ali primoži	....	19.-
545: Sekire, sekirce in sekači, tudi
v zvezi z lesom..................... 40.-
(Dalje sledi.)
flko piješ „Buddha“ EaL j vživaš že na zemifi ni!
Davčna plačila v prvih sedmih mesecih leta 1925.
Pokrajina
Hrvatska in Slavonija Bosna in Hercegovina Vojvodina Slovenija Dalmacija
Srbija in Crna gora______
Skupaj
neposredni davki s pribitki
90.399.052 44,344.835
168,038.244
71,468.789
16.328.052 92,682.104
izredni
pribitek
33,810.837
22,835.446
54,460.410
33,133.777
4,599.261
31,377.569
davek na
poslovni
promet
35,006.426
11,298.038
27,276.345
22.828.056 3,904.630
21.625.056
skupaj
176,210.118 85,066.356 257,461.489 436,208.181 27,898.701
_________________________________________________________________ 151,475.710
483,261.076	180,217.300	121,938.551	48,903.628	834,320.555
invalidski
davek
16,993.803
6,588.037
7,686.490
8,777.559
3,066.758
5,790.981
. Glede plačila neposrednih davkov je Slovenija na četrtem mestu. Plačilo teh davkov prekoračuje proračun za več nego 30 milijonov. Višje prekoračenje proračuna izkazuje samo še Vojvodina, a to ni naravno, ker se
| tam uterjujejo davki za dolgo vrsto ; leto. — Olede davka na poslovni promet smo Slovenci na tretjem mestu^ I kar kaže, da se ta davek v drugih po-; krajinah ne pobira in odpremlja & 1 tako vestnostjo nego pri nas.
Trgovina,
Jugoslovensko-bolgarska trgovina. V
prvi polovici tega leta je Bolgarija izvozila v Jugoslavijo za H'8 milijona levov blaga napram 6'9 milijona levov v enakem času prošlega leta. Uvoz iz Jugoslavije v Bolgarsko pa je znašal v istem ča-1 su 1646 milijona levov napram 23'4 milijona levov v enakem času prošlega leta. Naša trgovina z Bolgarsko je torej visoko aktivna.
Ustanovitev sovjetske komisije v Rimu za podeljevanje koncesij v Rusiji. Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da se pri trgovskem zastopništvu v Italiji ustanovi komisija, ki ho imela nalog, da vodi pogajanja z onimi, ki hočejo doseči v Rusiji gospodarske koncesije in proučili predloge glede ustanovitve mešanih trgovskih družb.
Gibanje konkurzov v Avstriji. Po informacijah iz dobro poučenih krogov je število konkurzov v Avstriji v septembru prekosilo število konkurzov v preteklem mesecu. Interesantno j» dejstvo, da razen v tekstilni stroki, ki je doslej imela največ konkurzov, se pojavljajo konkur-zi v tekočem mesecu v zelo velikem številu v vrstah trgovcev z jestvinami. Tvrdke navajajo kot vzroke za svoje finančne težkoče velike padce cen za žito, moko, sladkor in za druge predmete. Trgovci trdijo, da so kupili zaloge po visokih cenah, medtem ko so sedaj %>rimorani prodajati blago z velikimi izgubami.
Razmerje cen živil in labrikatov v Avstriji. >Statistische Nachrichten« objavljajo zanimive podatke o razmerju cen živilom in cen industrijskih izdelkov v avgustu 1925 in v letu 1914. Napram prejšnjemu mescu so se cene živilom nadalje znižale, to sosebno radi pocenitve žita. Izjemo delajo samo ječmen in vse vrste mesa. Tndeksne številke za industrijske izdelke pa so zopet porasle. Kot primer, ki daje o tem pregledno sliko, se navajajo številke za naslednje indeksne skupine, izračunane na bazi šilinga. Za leto 1914. velja številka 100. a) Živila: domača pšenica 167, tuja 177, rž 160,
ječmen 241, oves 202, koruza 205, krom-, pir 158, riž 200 (torej dvakrat dražji, kakor v predvojni dobi) sladkor 108, sol 190, mleko 183, govedina 192, teletina 188, svinjina 171, vino 194, kava 253, čaj 110, kakav 99, poper 316, tobak 145, povprečno '174. Živila stanejo torej danes 1 % krat toliko, kakor v predvojni dobi. Industrijski izdelki: bombaževina 285, volna 262, podplati 244, goveje usnje 142v telečje usuje 157, petrolej 88, bencin 183, drva 239, rjavi premog 237, koks 216, železo v palicah 143, groba pločevina 141, baker 145, sviuec 239, aluminij 167, povprečno 219, torej več kot dvakratno napram predvojni dobi.
Prevoz moiiopolskih predmetov od Cruza do niouopoljskih skladišč v Črni gori. Dne 20. oktobra t. I. se vrši pri mo-nopolskem skladišču v Podgorici ofer-. talna licitacija glede oddaje prevoza vseh moncpolskih in drugih predmetov od Gruža do moiiopolskih skladišč v Cmi gori. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja prešičkov izpoil 6 nieseceT starih. Dne 7. oktobra t. 1. se vrši v vojašnici Kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Ljubljani javna prodaja 40 komadov prašičkov izpod 6 mesecev starih. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trogvino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Industrija.
Pridobivanje alkohola pri peki kruha.
»Rote Fahne« iz Berlina poroča o poizkusih pridobivanja alkohola pri peki kruha, ki so se vršili v velepekarni kon-sumnega društva Berlin-Lichtenberg. Ta novi način pridobivanja alkohola je izumil italijanski inženjer AndrusianL Prvi'poizkusi so se naredili 16. septembra. 150 kg pečenega kruha je dalo 1 liter 50 procentnega alkohola. 19. septembra bi se imela peizkušnja ponoviti. Preden pa so pričeli, so prišli finančni organi ter hoteli zapreti inženjerja in vodstvo pekarne ter novoizumljeni aparat zapleniti. Ko so končno popustili, se je
poizkus izvršil iu ponovno obnesel. Dobili so zopet isto količino alkohola, tokrat v jakosti 48%. Alkohol so nato zaplenili, aparat pa zapečatili. Po teh poizkusih se računa, da se bo moglo prihraniti 5.4 milijonov centov krompirja ali 3.9 milijonov centov žita in 1.2 milijona centov premoga. Kajti ža proizvodnjo 1 hektolitra alkohola se sedaj rabi 18 centov krompirja ali 13 centov žita in 4 cente premoga. Z uporabo aparata pa se zbira alkohol iz pare, ki sicer uhaja skozi dimnik.
Češkoslovaški poljedelski stroji za Rusijo. Tekom tega leta je bila Rusija najmočnejši kupovalec češkoslovaških poljedelskih strojev. Zadnjih sedem mesecev je vrednost izvoženih češkoslovaških strojev v Rusijo porastla na 18 milijonov kron, medtem ko se je v istem razmahu leta .1924 izvozilo samo za 500 tisoč kron. V letu 1924 je zavzemala Rusija v vrsti uvoznikov čeških poljedelskih strojev osmo mesto. Sedaj zavzema prvo s 40 milijoni kron. Jugoslavija zavzema kot uvoznica Češkoslovaškli poljedelskih strojev drugo mesto s porastom 10% napram letu 1924, nato Poljska s porastom 50% in Avstrija s 150%. Nemški uvoz se je povečal samo na 2 milijona 500.000 kron. Vsekakor je ta uvoz za dvajsetkrat večji, kot je bil uvoz od januarja do junija 1924.
Denarstvo.
Vesti o jugoslovanskem posojilu v Ameriki pretirane. Finančno ministrstvo javlja, da so vse vesti, ki so jih listi prinesli glede pogajanj za najetje jugoslovanskega posojila v Ameriki, pretirane. Tudi je preuranjena vest, da se pripravlja Stjepan Radič oziroma finančni minister Stojadiuovič na potovanje v Ameriko radi najetja tega posojila.
Filijalka ruske banke v Parizu. Banka ruskih kooperativ je dosegla od stra-
3 velike
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
ima
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
^PEMTIN
nKrovtoc milo
1.) Izborna kakovost.
2.) Hitra razprodaja.
3.) Zadovoljnost odjemalcev.
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
met tako znatno narastel, da prideta v kratkem v promet še dva brzovlaka, ki bosta imela zvezo tudi z mednarodnimi vlaki. Treba je le še formalne naredbe, da bomo imeli na progi Zagreb—Split dva para brzovlakov.
Železniška tarifa. Prometni minister ing. Radojevič je te dni izjavil časnikarjem, da se je na zadnji seji komiteja ministrov železniška tarifa znižala, posebno na jadranski progi.
Sklepi železniške konference v Budin-pešti. Dne 10. t. m. se je pričela v Budimpešti konferenca tarifne komisije, na kateri so zastopane železnice Italije, Ju-
franccske vlade dovoljenje, da sme ! goslavije in Madžarske. Komisija je skle-
ni
otvoriti v Parizu filijalo, ki bo začela poslovati že tekom tega meseca! Glavna naloga te filijalke bo, da financira trgovske posle sovjetske Rusije s Francijo in i isa Belgijo.
Promet.
Naše železniško-tarifne anomalije. Po veljavni naredbi za prevoz gradbenega lesa preko postaje Djevdjelija na Solun se iz neznanih razlogov med ta gradbeni les, za katerega je določen 30% popust, frize ali deščice za tla ne upošteva. Vsled tega tolmačenja je vsa parketna industrija izločena iz dobrote popusta 30% ter primorana posluževati se vožnje preko Trsta na Soluu, po kateri poti se zniža voznina za 1 m* nasproti oni po železnici čez Djevdjeli od 17 Din na 10 Din za 1 m2. Izključeno je teraj, da bi se parketna industrija mogla poslužiti domačih naprav, katere stanejo državo ogromne vsote. Še hujši je pa razmerje za kosovni promet. Za 100 kg parketov za progo n. pr. Verd—Djevdjeli znaša tarifa 375 Din. Temu nasproti stoji relacija Verd—Postojna—Trst—Buenos Aires v Argentiniji za 100 kg 123 09. Toraj znaša vožnja po domači progi trikrat več, kakor pa vožnja od tu v Južno Ameriko, kar izključuje vsak izvoz proti Solunu po domačih železnicah, kajti parketi so predmet, ki se normalno ne pošilja v inozemstvo v zalogo, marveč le po predhodnem naročilu v manjših količinah.
Pomanjkanje vagonov za slive. Iz Valjeva poročajo, da je dovoz suhih sliv na ta mošnji trg od dne do dne večji. Prejšnji teden so pripeljali na trg 200 vagonov sliv. Kljub temu pa sliv ni mogoče razpečati, ker primanjkuje vagonov. Doslej je bilo naloženo 70 vagonov in sicer 10 vagonov dnevno.
Novi brzovlaki na liski progi. Na liski progi do Splita je v zadnjem času pro-
nila znižati tovorne prevoznine, dokler : se ne sestavijo definitivni tarifi. Znižani S tarifi veljajo od 1. oktobra dalje, j Za izboljšanje mednarodnega zračne-\ ga premeta. Vseučiliški profesor dr. Mi-[ lorad Stražuicki iz Zagreba je imenovan ’ za delegata na mednarodno konferenco, ! ki se sestane 28. oktobra v Parizu in ki ! bo razpravljala o izboljšanju mednarodnega zračnega prometa.
Galanterija!
ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri
kratkim proti uvozu. Prohibitivne mere, kakor se je pokazalo, so škodovale bolj Poljski nego državam, ki uvažajo. Tudi se zdi, da je vlada pripravljena končati go-podarsko vojno med Nemčijo in Poljsko.
V tem oziru se zatrjuje, da bosta v kratkem obe vladi imenovale svoje delegate za pogajanja v svrho ureditve vseh spor- ; nih vprašanj.
RAZNO.
Izpiti senzalov na Ljubljanski borzi. V
četrtek dne 24. t. in se je vršil na Ljubljanski borzi prvi izpit senzalov. Izpitu, katerega je vodil borzni komisar g. dr. Ivan Rupnik, sta se podvrgla dosedanja začasna borzna senzala g. Pavel Cven-kel in Aleksander Knez. Obema naše najikrenejše častitke!
Aktualno predavanje. — Kakor čuje-mo predava v Ljubljani v najkrajšem ča- ' i su ped okriljem Zbornice za trgovino, obrtjp. industrijo v Ljubljani načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Milan Todorovič o vprašanju reškega in tržaškega pristanišča s posebnim ozirom na potrebe našega narodnega gospodarstva. Opozarjamo našo javnost na to predavanje, ki bo tem bolj zanimivo, ker bo izražalo misli in namere odličnega sodelavca pri naših gospodarskih pogodbah z inozemstvom. Datum in kraj predavanja pravočasno objavimo.
Obnovitev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo. Atenska brzojavna agentura je izdala to-le vest:	Zunanji
minister Rendis se je vrnil iz Ženeve in bo danes poročal ministrskemu svetu o svojem delovanju in zasedanju Društva narodov v Ženevi. Zunanji minister je podal novinarjem izjave, v katerih je naglašal odnošaje do Jugoslavije, ki so. zopet prisrčni in polni zaupanja. Razgovori med obema vladama se bodo nadaljevali diplomatskim potom. Novi grški poslanik v Beogradu Polikroziades odide zalo čimpreje na svojo novo mesto v prestolico Jugoslavije.
Trgovsko - obrtna - industrijska razstava v Osijeku. V Osijeku se bo vršila trgovsko - obrtniška - industrijska razstava od 10. do 18. oktobra t. 1. Posetniki razstave bodo uživali po vseh železnicah in parebredih 50% popust. Legitimacije, ki bodo upravičevale za ta popust stanejo Din 20.—.
Ukinitev takse za tujce v Nemčiji. Naš generalni konzulat v Berlinu poroča, da se na osnovi skupne naredbe ministrstva notranjih del in ministrstva financ nemške republike, naslovljene na pristojna ob last va, počenši s 1. oktobrom 1.1. ukine pravica občin, da pobirajo doslej obsto-
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
Uvoz, izvoz.
Italijanski izvoz sadja in zelenjave.
V prvem polletju t. 1. se je iz Italije iz- j vozilo za 7718 milijonov lir sadja in so- J čivja napram 510 4 in 352-6 milijonov v , isti dobi leia 1924 odnosno 1923. Kulti- j viranje teh pridelkov je doseglo že to- t liko stopnjo, da se naravnost industrija- j lizira. Izvozilo se je v prvi polovici leta j 1925 (v letu 1924 in 1923 v oklepajih): ! v vrednosti računamo v milijonih lir: i karfijole 405 (162, 93), paradižnikov \
5T (4-1, 07), pomaranč in mandarin j 187 8 (139, 70), limon 1S1'8 (67-3, 57-9), ’ črešenj 25-2 (16, 32-7), fig 10-8 (7, 5-7), mandljev 117 6 (667, 74'9), orehov 15-1 (1-9, 1-5), sadje, povrtnine in pod. v kisu, slanomurji ali olju 33-8 (21 6, 259), paradižnik konzerv 113 9 (82, 53'8).
Izvoz ruskih cigaret. Iz Moskve poročajo, da se je po uradnih statističnih podatkih znatno zvišalo število izvoznih ci- i ječo takso za sobe (Beherbergungssteu-garet. V tretjem četrletju tekočega leta er) koje dajejo v najem hoteli in privat-
Ljubljana
blizu PreSernove®« sporne-nlka ob vodi
dobite vse potrebščine za šivilje, krojače in^sedlarje *»a velfko ir* malo po najnižji dnevni ceni.
se je izvozilo v Finlandijo 70.000 cigaret, 30.000 na Dansko, 100.000 v Perzijo in 100.000 v Stokholm. Meseca julija se je poslalo 200.000 cigaret na velesejem v Rigo. Došle so zahteve po cigaretah iz Avstrije, Japonske, Francije in Amerike.
Težkoče uvoza v Poljsko. V gospodarskih krogih Varšave pričakujejo, da bo vlada čimpreje preklicala večji del pro-hibitivnih mer, katere je podvzela pred
niki. Mnogo mesta, med temi tudi Berlin, so že prej v interesu tujskega prometa ustavila pobiranje te takse, a mnoga mesta so takso iz fiskalnih razlogov še obdržala.
Pobijanje draginje v Avstriji. Boj za
pocenitev kruha, ki se je bil v Avstriji j skoro eno leto, se je končal pred kratkim < s tem, da se je cena za en hlebec znižala i od 76 na 70 grošev. Ta uspeh daje av-' sirijski javnosti povod, da razglablja, ka-
ko bi se dala tudi za druge potrebščine doseči primerna pocenitev. Na čelo te akcije se je postavila dunajska »Neue Freie Presse«, ki v eni zadnjih številk priobčuje zanimivo razpravo o vzrokih za draginjo v Avstriji. Razprava navaja tri vzroke: 1. Predalekosežno kartelfira-nje, ki se kaže v obliki sindikatov v vseh strokah trgovine in industrije. Sindikati so žalosten spomin prisilnega gospodarstva v vojni in povojni dobi, ki je ustvarila enotne cene. 2. Vedno naraščajoča vmesna trgovina, ki blago, predno pride od producenta do konzumenta, izdatno podraži. 3. Visoke cene v inflacijski dobi so povzročile apatičnost konzumentov glede razlik v cenah. Ta apatičnost onemogoča konkurenco, ki bi stremela'za tem, da s čim nižjimi cenami poviša promet. Za najuspešnejša obrambna sredstva proti draginji se navaja sistematičen nakup potrebščin pri trgovcu, ki jih ponuja pri enaki kvaliteti po nižjih cenah. Ako bo konzument iskal, kje bi bila cena nižja, bo tudi trgovec, ki prodajo blago sedaj po višjih cenah, prisiljen, da postavi nižjo ceno in tako stopi v tekmo, v kateri bo izkušal po čim nižji ceni postreči odjemalce. To je edina pot, ki vodi do reelne konkurence v trgovini in in avtomatično znižuje cene na nivo, ki odgovarja vsakokratnim razmeram.
Izgledi vinske letine v Italiji. Pridelek grozdja se ceni za letošnje leto na 63,830.000 kvintalov napram 70,690.000 v letu 1924. To pa pomeni še vedno več, nego srednjo letino. Ta je znašala v prešlih letih 59,472.000 stotov, pri čemer se pa ne štejejo nove pripadle province Benečije in Trentina. Vina se bo pridelalo 42 milijonov hektolitrov. Od poedinih pokrajin bi bilo omeniti sledeče: Pije-mont bo imel dobro srednjo letino. Velik bo pridelek v Lombardiji z izjemo Bergama in Navare, kjer je pobila toča. Glede marke bo množina pridelka izpadla bolj slabo. Koncem avgusta je trpela Toskana še na suši in če ne pade dež, bo letina znatno slabša. Apulija je za enkrat dobra. V Julijski Benečiji je stanje dobro in bolezni ni. Letina bo boljša, kakor leta 1924. Malo vina bo v Abrucih. V Trentinu kaže trta dobro in pridelek bc prvovrsten. V Velthunu se obeta dobra beratev. Od Sv. Magdalene in Bolcana javljajo obilo grozdja, enako iz Tramina in Merana. Okrog Trsta so vinogradi trpeli radi neurij.
Ljubljanska borza.
petek, 25. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921, den. 80; Loterijska državna renta za vojno škodo, den 340, bi. 362; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje, den 101, bi. 102, zaklj. 101; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 1040; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 116; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana, den. 360; Združene papirnice , Vevče, Goričane iu Medvode d. d., Ljubljana, den. 120; Nihag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, den. 39; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180.
Blago: Remeljni, 48/48, 58/58, nronte, fco meja, 2—6 m dolž., 3 vag., den.
, 460, bi. 460, zaklj. 460; madrieri, 75/200 mm, od 4—8 m dolž., fco meja den.
; 585; jamski les po uzancah ljub. borze, fco naklad, postaja, den. 265; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 265; pšenica bačka, fco bč. postaja, bi. 260; fižol man-dolon, erig., fco Ljubljana, den. 265; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana, den. 310; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana, den. 335.	1
> TRŽNA POROČILA.
Dunajsko tržišče jajc (23. septembra). Tendenca na dunajskem tržišču je bila ob začetku tedna precej krepka ob nespremenjenih cenah. Dovozi jajc so normalni. Domače blago je manj zastopano. V veletrgovini noti rajo: jugosloven-sko blago I. 20—21, madžarsko 19,5, parndorfsko 20—21, sedmograško 18.5— 19, rusko 18 grošev za en komad. Slabše bolgarsko blago se trguje po 16.5—17 grošev za komad.
Stran 8.
nAA\er
Dtexto<| agmb us ibu! alab m M oJ l«i •
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana t	Telefon	štev.	40,	457,	548,	805,	806
Peterson International Banking Code
Obrestovan je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sale-depositi itd, itd.
za navadno leto 1926,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA'1 je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji j e bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov.
Tudi letošnja obširna izdaja so odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. — Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih
tiskarna in litografični zavod
Ljubljana, Breg štev. 12
Kamnoseška industrija
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 28-34.
Stalna zaloga čez 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih grobnic, Mavzolejev, alta/jev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. - marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice itd. Slikalne plošče za elektriko, obloga sten itd. po zmerni ceni.
Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	is Splita vsakega 1.	meaeoa
„	„	Šibenika „	4.
„	„	SuSaka	„	10.	„
»	»	Trsta	,	18.	„
pristaja eventualno v Gružu na: Marseille, Barcolono, Valen" eijo, Oran, Melilla, Malaga, Tengier, Caea-Blanca, Teneriffe in . Los Pal in as, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga ca
Egejsko morje
is: SuSaka, Trsta, Splita, eventualno iz G ruta za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metlieno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena f' zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
g IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c 2
Najboljši šivalni in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni delt koles in šivalnih strojev. Desellelna garancija. Pisalni stroji,Adler' in .Urania'.
Kolesa iz prvih tovarn .Durkopp', ,Styria', Waf-fenrad' ,Kayser‘
■
S
5
dreto in vse vrste vrvarskih izdelkev ter v lo stroko spadajoče blago dobite v skladišču „KONOPJUTA“ Ljubljana Gosposvetska 2
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa.-, popravila in voinja. Le prvovrstna-blago in delo po solidnih cenah nud&; JUGO-AVTO. d. i o. s. v Ljubljani.
tovarna
tfnskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
•esjem 'fr.i	c: ri Tlz*
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: LHtbljana, Dunajska testa št. la, II. nadstropje.
„SflVA“
OBČE ZAVAROVALNA 0.0.
' V ZAGREBU
Lastni jamstveni fondi-znašajo nad 30 miljonov dinarjev
USTANOVITELJI:
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb )adranskO'poduravska banka, d. d., Beograd
Prva hrvalska štedionlca, Zagreb Srpska banka, d. d., Zagreb Zemaljska banka, d. d., Beograd ZemaJJska banka za Bosnu i Herccgovinu, Sarajevo
GENERALNI ZASTOR ZA SL0VENII0
V LJUBLJANI
sv. PETRA CESTA št- 2
Posluje v vseh zavarovalnih strokah
TISKARNA c-
»MERKUR
Trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št. 13	>
illllllllRIIIIIIIIIlilllllilltlltlililllllillltiltl
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
niiiiiiiiiiiitmiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiim
Telefon žt. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu it. 13.108
Brodarsko akclonorsko druitvo
„OCEAIVIA“ ■ssr
Glavno odpravništvo ▼ Trstu.
Telefon interurban: Podnart 2.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Žeblji za normalne in ozkotirne že-	Spojke za ladje in splave	Podložne pločice
leznice	Železne brane	Matice
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani	Zobje za brane	Zakovice	za	tenderje,	kotle, mostove,
Žeblji za zgradbe, les itd.	Kljuke za podobe, zid, cevi, žle-	sode, pločevino,	kolesa	itd.
Žeblji za čevlje	bove	itd.	Vijačni čepi
Spojke za odre in prage	Vijaki z maticami	Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorčili In rlsbalt najceneje, 'ovani ceniki na razpolago.	Prodaja se samo na debelo trgovcem
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA‘ =
 j	'	r)	Ustanovljen« 1900.	G	r—-
nlavnira Ril lilfl flflll- Ijubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 m HlSVOIld “iG	o	podružnice: w	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
ne lene na| i 18J0B.OBO -	Tel-261-414502 503- 504
—1	'	.	 —	^	Split,	Trst. AGENCIJA: Logatec.	-- ----------
Se priporoča sa vse v bančno stroko spadajoča dela.
■rednik dr. IVAN PLE88, Ljubljena. — Za trgovsko-industrijsko d. d.'»Merkur« kot iidajatelja in tiskarja A. SEVER, Ljubljano.