M trt . meiec *»s priti pr»Je«wi: u •slo leto naprej 26 K — h ffU. . , 8 . 20 , fajravnlitvo pre jenu: za Mlo leto naprej 20 K—h (tel let« , 10 , - , fetrt . » 6 » — « ■ 1»70, auec ,|a pošiljanje na dom 90 h na meiec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Inserat« sprejema upravništvo v Katol. TIskarni, Kopitar jeve ulice St 2. Rokopisi ie ne »račajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. U h«)a vsak dan,iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. 255. V Ljubljani, v četrtek, 6. novembra 1902. Letnik XXX. Peželnozborske volitve na Koroškem. Iz Celovca, 4. nov. Poziv slovenskim volilcem. Prihodnji pondeljek dne 10. novembra t. 1. imate voliti v kmetski skupini poslance zc. deželni zbor. Pač vsakdo izmed vas je prepričan, kako važne so te volitve ! Mnogo je odvisno od deželnega zbora zlasti za kmetski stan, in vaša dolžnost je, da vsak po svojih močeh pripomorete do tega, da bodo izvoljeni za poslance pravi možje, do katerih morete imeti zaupanje, od katerih smete za trdno priča kovati, da bodo vestno in uspešno zastopali vaše koristi. Sveta dolžnost, verska in nArodna, — korist kmetskega stanu, — napredek našega milega slovenskega n&roda na Koroškem, zahteva od vas, da se polnoštevilno udeležite volitev, da soglasno volite od slovenske stranke vam priporočene možel Ne ustrašite se nobenega sovražnika! Volitve so tajne in torej vsakdo brez strahu more oddati svoj glas 1 Volitve so pa tudi direktne. Važen je za to vsak glas, vsak se šteje, vsak more odločiti zmago! Zato pa je neobhodno potrebno, da gredo vsi naši možje prav do zadnjega na volišče 1 Naši kandidatje. Na zaupnem shodu dnč 16. oktobra t. 1. bo se za slovenske okraje v kmet-s k i b občinah (tretja kurijaj, ki volijo dne 10. novembra, določili 6ledeči slovenski kandidatje: 1. Okraj Pliberk-Zelezna K a p 1 a , ki obsega občine: Kotlje, Tolsti vrb, Libeliče, Svabek, Libuče, Blato, Možica, Črna, Prevalje, bt. Danijel, Bistrica, Jezersko, Bela: g. France Grafenauer, bivši deželni poslanec, posestnik in orglarski mojster na Brdu. 2. Okraj Velikovec -Dobrla-vas, ki obsega občine: Globasnica, Dobrla-vas, Zitaravas, Rekarjavas, Galicija, Skocijan, Velikovec, Tinje, Važenberg, Vovbre, Djekše, Grebinj, St. Peter, Ruda, Pustrica: g. Valentin Podgorc, vikarij v „Marijanisču" v Celovcu. 3. OkrajCelovec-Borovlje, ki obsega občine: Anabihl, Vesca, Zrelec, Grabštanj, Trdnjavas, Hodiše, Kotmaravas, Kriva Vrba, Canjče, Bilčoves, GoBpa Bveta, Smartin na Dholici, Smartin pri Celovcu, Pokrče, Medgorje, Blatograd, Otmanje, aL Peter na Bichlu, St Peter pod Celovcem, Dole, Poreče, Radiše, St. Rupert, Skofiče, bt. Tomaž, Zihpolje, Vetrinj, Spod. Vesca, Bistrica, Borovlje, Medborovnica, Podljubelj, bvetnavas, blovenji Plajberg, Šele: g. Janez Ure, župan in poBeBtnik v Šmartnu pri Celovcu, in od nemško-katoliške strani: g. Janez Freithofnig, župan v Malem bt. Vidu. 4. Okraj Rožek-Beljak-Pa-t e r n i j o n , ki obsega slovenske občine: Loga vas, Št. Jakob, Gozdanje, Rožek, Vrba; Bekštanj, Marija na Žili, Šmarten pri Beljaku, Beljak okolica, Vernberg: g. France E 11 e r , nadučitelj pri Dev. Mariji na Žili, in od nemško-katoliške strani: g. Mat. Spitaler, p. d. Spitaler, posestnik v Pogorijah pri Bistrici ob Dravi. 5. Okraj Trbiž Podklošter, ki obsega občine: Lipalja Vas, Naborjet, Pontabelj, Žabnice, Trbiž, Ukve, Podklošter, Smerče, Straja vas: g. Janez Ehrlich, posestnik in poštar v Zibnicah. V okraju Šmohor-Kotiče, kamor spadajo tudi slovenske občine: Št. Štefan, Goriče, Blače in Brdo, je nemško katoliški kandidat dosedanji deželni poslanec, g. Janez H u b e r. Slovenci! Rojaki! To so možje, katerim izkažite svoje zaupanje B tem, da se polnoštevilno udeležite volitev in glasujete zanje. Vsak glas se šteje in zato nobeden naših mož ne Bme ostati doma! Če stori vsakdo svojo dolžnost, mora biti zmaga naša! Pazite na glasovnice in poverilnice (legitimacije), da jih ne zamenjate ali zabite doma! Pazite na poverilnice (legitimacije)! Poverilnice (legitimacije) in gla sovnice za kmečko skupino so sivo-modre. Teh listin ne smete pozabiti doma 1 V glasovnico natančno zapišite ime svojega t. j. slovenskega kandidata! Kdor je po napaki, ali zapeljan, zapisal ime kakega nasprotnega, liberalnega kandidata, ta zahtevaj od komisije nov listek in zapiši ime našega kandidata! Poverilnice po volitvi ne smete dati proč, ker jo potrebujete za slučaj ožje volitve! Nasprotnikom glasovnic ni treba kazati! Volilcem podjunske doline! Dne 10. novembra, torej na dan volitve v kmečkih občinah, je sejem v Pliberku. Naše volilce opozarjamo in nujno prosimo, da radi sejma ne pozabijo na važno dolžnost, da se polnoštevilno udeležijo volitev. V nekaterih občinah prične se volitev z ozirom na sejem prej. Narodna dolžnost kliče naše može, da Be ne dajo od nobene ovire odvrniti od volitve. Bojuje se krščanstvo zoper nevero, slovenstvo zoper ljutega nasprotnika! Slovensko so se naučili! Strašno smo se čudili, da znajo gospodje na celovškem rotovžu, in sicer še precej dobro, slovensko. Kakor znano, so za četrto ali splošno kurijo postavili za kandidata celovškega podžupana dr. Gustava pl. Metnitza in tega priporoča »Veliko velilcev naprednjakov« v slovenskem oklicu. Pravijo, da »v mnogih shodih se je pogovorilo (!), tega gospoda priporočati za kandidata«. Čudom izvemo, da je kmetsko ljudstvo, če bi smeli verjeti temu oklicu, v tega moža kar zaljubljeno. No, Slovenoi gotovo niso za njega, ker je že premnogokrat v deželnem zboru in pri svojih očitnih nastopih pokazal, da Slovencev ne mara. Ce torej v oklicu pišejo, da so „vsi mirnomisleči volilci napred-njaki za Metnitza«, potem med temi mirno mislečimi ljudmi Slovencev gotovo n i i b k a t i. Iz oklica izvemo nadalje tudi zanimivo novico, da se voli naravnost in »sicer z volilnimi listki skrivajno«. Neverno, ali se morajo Metnitz-evi volilci reB skrivati in po Bkritih potih hoditi k volitvam, ali kako .akrivajno" volijo. Za nas pa ima slovenski oklic v drugem oziru veliko važnost. Nemško- nacionalna gospo la je s tem svojim slovenskim oklicem vendar enkrat jasno pripoznala, kar tolikokrat taji, da so namreč na Koroškem še Slovenci in da je Blovenščina neobhodno potrebna Nemška gospoda je s tem slovenskim oklicem prav pošteno lopnila sama sebe po zobeh. Plemeniti Metnitz sam je kot celovški župan ža toliko in tolikokrat prisegel na pristno nemštvo ; kako velik krik pa nastane v vsenemškem taboru pri vsaki nedolžni vlogi; vsak majhen slovensk napis vpliva na njihove oči ravno tako, kakor ru-deč robec na gotove živali, — a zdaj pride sam celovški nemški podžupan in s slovenskim oklicem k tako za-ničevanim, »manj vrednim" Slovencem beračit glasov I Res, svet se šo suče ! Ko se je gosp. mestni dekan Angerer obrnil v slovenskem oklicu do Slovencev, naj donašajo k popravi mestne farne cerkve, — kak vrišč je nastal takrat po nemških listih in kako surovo je občinski odbornik Kolmsyr celo v mestnem odboru napadel g. dekana ! Gospodine Kolmayr, na noge, na-vzemite se pristno nemškega duha in pokličite pred svoj sodni stol g. podžupana, pl. Metnitz-a, ki je ravno tako hudo, da, še hujše »oskrunil« čast — »nemškega« Celovca. „Furor teutonicus", ki Vas je navdajal tedaj, Be v tem kratkem čaBU menda ven dar še ni razprhnil. Dobro si bomo zapomnili ta slučaj in o pravem, primernem času opozorili našo mogočno nemško gospodo na njega ! Janez Edlman kot kandidat. Oglasil se je z vabili na »drage (1) kmete« tudi libeiiški »Štajerčevec« — Janez Edlman, »tudi« kmet, a bolj trgovec, zlasti s smodnikom, v Libeličah. Pravi, da je kandidaturo prevzel po naročilu in želji »tukajšnjih« kmetov, res pa je, da s h o d a, o katerem so pisali nemški časniki in »Šta-jerc* in na katerem bi se bil poBtavil za kandidata, sploh bilo ni. Potem se začne g. Edlman prav obširno samega sebe hvaliti; mi pa vemo, da lastna hvala ni prava. G spod Edlman natveza vsem tistim, ki mu bodo hoteli verjeti, »da so dosedaj imeli večino v deželnem zboru sami klerikalci«. Ne vemo, ali je sedanji volivni boj že tako hudo vplival na možgane libeliškega kandidata, ali pa je mož sploh ves čas spal, da ni vedel, kdo je dozdaj izključno gospodaril v deželnem zboru ? Ali ima mož naše kmete res za tako neumne, da bi mu kaj takega verjeli? In tak človek, ki niti ne ve, kdo je v deželi gospodaril, ponuja Be slovenskim kmetom za kandidata. Gospod Edlman prav čedno piše tudi to-le: »Ako me „Mir" umiva z gnojnico, ne verjemite mu, ker papir je vsega voljen.« Da je papir res vsega »voljen«, tonam najbolj kaže Edlmanov oklic; papir bi sicer moral postati sramote rudeč. Mi se ne spominjamo, da bi »Mir« imel navado, koga z »gnojnico« umivati, to pa vemo, da bi pri g. Edlmanu tudi »Mirovo« umivanje čisto nič ne pomagalo. Na daljne njegovo čenče kratkomalo odgovorimo, da Edlman ne sme biti naš poslanec, in to bodo slovenski volivci okrajev Pliberk - Železna Kaplja dosegli s tem, d a kakor en mož volijo vrlega gospoda Franceta Grafenau-erja za svojega poslanca! Zopet sijajna zmaja! Vroč dan je bil včeraj, vroč in zmagoslaven. Liberalizem v Avstriji še ni doživel takega porazi*. Kakor so je nekdaj Turek vračal s krvavo glavo od dunajskega ozidja, tako je včeraj liberalizem na volišču dobil udarec, za katerim bo moral prej ali slej poginiti v celi državi. Vspeh je kratko ta : Na Dunaju so dobili krščanski socialci od 21 mandatov dvajset; v enem (Favoriten) so prišii v ožjo volitev. Napredek od zadnjič je velik, kajti prej bo imeli na Dunaju le 14 poslancav. Junaški vodja dr. L u e g o r je šel zmagovat v L^opoldovo mesto ; prodrl je z večino 3288 glasov. Krščanski socialci so naskočili notranje mesto, glavno trdnjavo židovstva, liberalnega kapitalizma in maherstva. Tu so si priborili vseh šest mandatov — čudovit vspeb, ako se pomisli velikanska Bila nasprotnikov ! Krščanski socialci imajo torej zdaj popolnoma vse kmečke mandate in tudi v mestih večino. Nemogoče je torej zdaj sploh nasprotnikom, v deželnem zboru ali v odboru priti do veljave. Nemška ljudska stranka ni vkljub vsemu naporu pridobila efektivno n o-b e n e g a mandat«. Liberalci so pa klaverno podlegli. Vsi judje in birokrati jim niso mogli pomagati. Prej so imeli v toj skupini osem poslancev, zdaj imajo še enega. Volivni vspehi ao ti-le: V glavnem sedežu »Alliance Iaraelite« v notranjem mestu na Dunaju, kjer so leta in leta gospodovali liberalci, so dobili krščanski socialci pri včerajšnjem naskoku večino, torej vse mandate. Izvoljeni so krščanski sccialci Biichle s 4591 glasovi, BielohIawek 4593, Costenoble 4632, podžupan Neumayer 4654, Porzer 4615, Viktor bilberer 4612 glasov. Liberalni kandidatje, mej katerimi so bili znani liberalni prvaki dr. Krona\vetter, dr. Vogler itd., so ostali v manjšini s 3548 do 3473 glasovi. V Leo-poldovem mestu je dobil dr. Lueger 13.168 in krač. soc. Muller 13.079 giasov. Nasprotnik dr. Ellenbogen je dobil le 9824 in Jordan 9880 glasov. Princ L i e c h t e n -s t e i n ima v okraju Ottakring Hernals 14.514 glasov, nasprotni kandidat David pa 9475 glasov. V drugih okrajih so Se ogrom-nejše večine. V raznih okrajih imajo kršč. socialci po 4000 in še več glasov večine. V ožjo volitev so prisilili krščanski socialci celo okraj Favoriten, katerega je doslej zastopal Bocialni demokrat dr. A d 1 e r. Tu ima krščanski socialec Prohaska 5638 glasov, dr. Adler 5730 glasov in češki kandidat Urban 154 glasov. 53 glasov je bilo razcepljenih. Tu bo torej potrebna šo ožja volitev. Vseh volivcev na Dunaju jo 251.348. Židje in njihovi sluge liberalci so strahovito delali. Lepake krščanskih socia!cev so strgali raz zidoy ali preko njih nalepili svoje lepake. Posebno krepko so agitirale k r š č.-soeialne strokovne organizacije. Vsa čast tudi krščanskim ženam, ki so stalo v boju ob strani svojih mož. Na volišče je prišel tudi 821etni kardinal G r u š a. Tudi v meBtih na deželi niso imeli nasprotniki toliko vspehov, kakor bo se nadejali. VHornuje propadel vodja nemško-nacionalne stranke Kienmann in je izvoljen žu pan KrumpSck, katerega so podpirali krščanski socialci in ki bo v deželnem zboro getovo šel b krščanskimi socialci. V Mistelbachu, ki je bil doslej v nemško nacionalnih roksh, je potrebna ožja volitev mej nemškim nacionalcem in krščanskim socialcem. Tu je kandidiral tudi bivši deželni odbornik Riohter, ki se je izneveril krščan-sko-sccialni zastavi, a je propadel. Tu je dobil krščansko • socialni kandidat Frohner 681, nacionalec 416 in Riohter 20S glasov. Tudi v Korneuburgu, ki je bil doslej nemško nacionalen, jo potrebna ožja volitev mej nemškim nacionalcem in krščanskim socialcem. Krščansko socialni kandidat v Korneuburgu je dobil 668 glasov, dosedanji poslanec nemški nacionalec Kolisko 646 in socialni demokrat 113 glasov. Nemški nacio nalci bodo mogli zmagati le s pomočjo socialnih demokrstov v Št. Hipolitu, Neun-kirehnu in v Amstettenu, kjer so pred šestimi leti bili izvoljeni na podlagi kompromisa z nemškimi nacionalci in krfičanskimi socialci; krščanski socialci so izgubili tri mandate na združene nasprotnike, ki so volili nemško-nacionalne kandidate. V Floris-dorfu je izvoljen socialni demokrat o e i t z proti dosedanjemu krščansko-socialnemu poslancu dr. Knotzu. Ta izguba štirih mandatov, ki so bili itak pred šestimi leti pridobljeni le po kompromisu, ni prišla nepričakovano, ker so Floridsdorf, Št. Hipolit in Amstetten volili tako že pri državnozborskih volitvah. V Badenu in Tullnu sta izvoljena krsčanska socialca. \Vaidhcfen, Krema, Bruck so ostali v nasprotnih rokah. V mestih na deželi so imeli po kompromisu kršč. soc. doslej 6 mandatov, nemška ljudska stranka 5 in liberalci 2 mandata. Včeraj so torej dobili kršč. socialci v mestih na deželi že tri mandate, dva popolnoma samostojno, nemški nacijo-nalci imajo po včerajšnji volitvi sedaj gotovih 5 mandatov, soc. dem. 1 in liberalci 1. Vsekakor tudi ta volitev v mestih na deželi kaže moč krščanskosocialne stranke in ako bi tudi pri ožjih volitvah zmagali sami združeni nasprotniki, je vender velikanskega pomena, da so si priborili krščanski soci-jalci šest mandatov dunajskega notranjega mesta. Ze sedaj so je število k r š č a n -skosocijalnih mestnih mandatov pomnožilo od 6 na 8 (če se prišteva sem tudi v Ilornu izvoljeni Krum-pock, celo na d e v e t) in ako se še upošteva volitve v kmečki skupini in včerajšnjo volitev, imajo že sedaj krščanski socialci vniž j eavstri j skem deželnem zboru veliko večino. Celo če bi ožje volitve izpadle v smislu nasprotnikov, bodo imeli kršč. socijalci 43 poslancev (prej 34) konservativni veleposest-3 poslance, 2 virilna glasova dveh škofov, torej bo trdnih katoliških glasov v nižjeav-strijskem deželnem zboru 48, in ker bo s temi glasoval tudi poslanec iz Horna, 49. Nemški nacijonalci bodo v slučaju ugodnih ožjih volitev imeli 8 poslancev, liberalci 5 (trg. zbornica) 13 uetavovernih veleposestnikov, 2 socijalna demokrata in 1 liberalni virilni glas rektorjev, torej imajo združeni nasprotniki 2 9 glasov. Krščansko socijalna v e č i n a je danes 2 0 glasov. Ta krasen vspeh je vse, katerim delo in krščanstvo ni prazna fraza, od srca razveselil. V Ljubljano je prišla vest o sijajni zmagi ob pol 10. uri zvečer. Pozno v noč so hodili vpraševat ljudje o vspehu v naše uredništvo in od raznih Btrani, posebno iz kavarn, smo dobili tele-fonična vprašanja. Veselje po zmagi je bilo v naših vrstah nepopisno, nasprotniki bo bili poparjeni. Ves pomen te zmage se pa spozna, če se pomisli, da so zdaj prvič nastopili kršč. socialci popolnoma Bami zoper vse druge združene stranke. Zadnjič so bili še zvezani z antisemitskimi nemškimi naci-nalci. Odkar so pa ti začeli odpadati od ka-toličanstva in kazati svoje protiavstrijsko mišljenje, bo se pa krščanski socialci ločili. Zdaj so jih proglasili za »klerikalce«. In »klerikalizem* je bil oni bojni klic, b katerim je šla vsa združena banda zoper krščanske socialce. A vse laži, vse Btrašcnje, vse zvijače — nič ni pomagalo. Tudi strašilo »klerikalizma« je bilo zastonj. Samo po malih provincijal-nih mestih, kjer životari še dalje politika gostilniških omizij s kratkim duševnim obzorjem zab'tega liberalnega špisburgarja, le tam se je še pokazalo, da dobe liberalne fraze še kakega zaostalega pristaša; libera-liiem je ohranil nekoliko svojega brljavega življenja samo v teh političnih jaibovinah. in zdi se, da je nižja birokracija podpirala ta vsega zaničevanja vredni element. Kjerkoli pa so ljudje duševno zdravi in gledajo b prostim očesom v svet, koderkoli imajo jasen razum in vedro čelo, tam zmaguje krščanska misel. B a k 1 j a je prižgana Dunaju! Naj sveti v sosednje dežele, naj razsvetljuje celo državo. Zmagoviti prapor se razvija! Za njim, kdor neče zaostati ali — biti pohojen! Včerajšnje deželnozborske volitve. Poleg volitev v mestni skupini nižje-avstrijaki, o katere izidu poročamo na drugem mestu, so se vršile včeraj volitve tudi v splošni skupini na Koroškem, v kmečki skupini na Solnogradkem, v mestnih skupinah na Gorenje Avstrijskem in Šleziji ter šleski trgovinski zbornici. Najsijajneje so zmagali katoličani na Solnograškem z vsemi devetimi kandidati. Mej izvoljenimi je tudi bivši zborniški predtednik dr. Fuchs. Okraj Hallein je volil to pot prvič dva poslanca, VBled česar imajo katoličani že v tej skupini en mandat več. Libaraloi so imeli v zadnjih dneh zasedanja 15, konservativci pa 11 poslancev. Sadaj se to razmerje očividno premeni. Iz Koroške so doslej znani vspehi le iz treh okrajev. Zastopnik celovško-veli-kovškega okraja v splošni skupini bo podžupan M e t n i t z, ki je dobil 4367 glasov, slovenski kandidat Ure pa le 1292. Poleg tega je dobil soc. demokraški kandidat 1216 glasov. V beljaškem ter okraju Št. Vid-Volšperg boj še ni odločen, ker pride nemški nacionalec povsod v ožjo volitev in sicer v prvem okraju s soc. dem. Riesejem, ki je dobil 2171 proti 2800 glasov, v drugem pa s kršč. soc. Steinerjem. Vendar se sme trditi, da bota tudi tu prodrla nacionalca. V okraju Špital-Smohor je kandidiral kršč. socialec Pirker proti nacionalcu Kotzu. Razmerje glasov dosedaj še ni znano. Gorenj e-avstri j ska mesta so volila včeraj 17 poslancev. Razmerje je ostalo, kolikor Be da doslej sklepati, isto, kajti izvoljenih je bilo sedem liberalcev, šest nacijonalcev, dva konservativca ter en kandidat, ki so ga podpirali konservativci. Potrebna je ena ožja volitev, v katero je prišel konservativni kandidat. Konservativci bo sploh postavili le štiri kandidate. V Š 1 e z i j i so mestne volitve izpadle v prilog nacionalcem, le v Tešinu je prodrl dosedanji liberalni poslanec dr. Bukovski. V trgovinskih zbornicah na Nižjeavstrijskem in v Šleziji so kot deslej vedno zmagali nemški liberalni kapitalistiški tovarnarji. — Z včerajšnjimi volitvami je z malo izjemami večinoma povsodi odločena usoda deželnih za-stopov. Kompromis v nižjeavstrijskem veleposestvu. Burno je bilo predvčeranjim posveto vanje na zaupnem Bhodu nižjeavstrijskega veleposestva. Zbralo se je pod predsedstvom barona Doblhcffa 40 veleposestnikov, ki so sklepali o kompromisni listi, ter o stališču, ki naj je zavzemajo trije konservativni kandidatje, ki so jim milostno dovolili, da smejo priti na volivno listo. Določili so, kakor trdijo, po dolgotrajnih pogajanjih s konservativnim veleposestvom, da dobe 13 mest liberalci, 3 pa konservativci. Liberalci Elbo-gon, Kaizler in Wiesenburg bo odločno pobijali vsak kompromis in zahtevali, da se volijo samo liberalci. Kompromis bo nasprotno zagovarjali knez Karol Auersperg, baron Freudenthal, baron Pirquet in Pirko. Konečno bo jeli glasovati za poskušnjo. Glasovanja se je vdeležilo le 28 volivcev. Dobili so liberalni po 28, konservativni po 26 glasov. Novi kandidatje so: Dreher, Gatter-burg, Herdegg, Kinsky, Ludwigstorfl, Schen-ker in Braida. Poslednji je konservativni kandidat. Ta vspeh bo torej merodajen za prihodoje volitve. Liberalci se tolažijo s tem, da morajo kompromisni konservativni kandidati pristopiti novemu veleposestniškemu klubu ter ao v vseh vprašanjih, razun v verskih in šolskih, vezani na klubove sklepe. — No, to ni posebno velik vspeb, kajti ravno v dveh glavnih vprašanjih imajo konservativci proste roke. Knlturni boj v Franciji. Poročali smo že, da se CjmbeB poslužuje tudi učnega jezika v posamnih okrajih, da bi na ta način zadal udarec katolikom. Odredil je mej drugim, da se v bretonskem jeziku niti verouk ne sme poučevati in to celo v cerkvah, kaj šele v šolah. Po Statistiki, ki io je sostavil škof Dubillard v Quim-peru na podiagi poročil iz 260 župnij, je pa razvidno, da v 110 župnijah ni niti enega otroka, ki bi ga bilo mogoče poučevati v francoščini, v nekem manjšem mestu so mej 80 le štirje in v nekem večjem kraju mej 154 le 12 otrok, ki za silo razumijo francoski jezik. — Zanimivo je nadalje, da mora biti samo v departementu L' Ille-ct-Villaine 26.549 otrok brez šolskega pouka, ker so zatvorili 165 rodovniških javnih in 319 zasebnih Sol. V prvih je bilo 16.493, v drugih pa 10 056 otrok. V tem številu pa niso všteti otroci, ki so obiskovali razna zavetišča, ki so seveda tudi zatvorjena. Volitve v Ameriki. Včeraj so tudi volile severoameriške zvezne države svoje zastopnike v kongres. Bil se je vroč boj mej republikanci in demokrati, ki so si priborili lepo število zastopnikov, a do večine se doslej še niso mogli povspeti. Doslej so znani volivni vspehi iz vseh razun iz enajstih volivnih okrajev. Izvoljenih je 196 republikancev ttr 176 demokratov. Poslednji so v zadnjem času silno napredovali in ni izključeno, da so letos republikanci zadnjikrat v večini. Obenem so se po nekaterih državah vrSile tudi volitve governerjev. V državi New Jork je z 11 604 glasovi prodrl republikanec Odeli. Iz brzojavk. Poslanec H r u b y mora odložiti deželno- in državno-zberski mandat. Tako so včeraj sklenili v Pragi zbrani zaupniki njegovega volivnega okraja. Vzrok je znano Hrubyjevo razmerje do sladornih baronov. — Zmaga vladnih čet v Venezueli. \i La Victorije javljajo, da so si vladne čete pri tem mestu priborile velikansko zmago nad vataši, ki so bili popolno poraženi. Padel je njih general Riesa. Sedaj beže proti Guarico. Sodi be, da je b tem končana revolucija. — O obisku srbskega kralja v Budimpešti ni doslej nič znanega. — Naslednik nemškega poslanika grofa Eulenburga na Dunaju bo, kakor sedaj javljajo z vso gotovostjo, dosedanji poslanik v Rimu grof \V e d e 11 , dosedanji poslanik v Monakovem grof Mons gre pa v Rim. — Češki nujni predlogi. Češki poslanci so se neki udali ter dovolili, da se zapostavijo vsi nujni predlogi, če od nemške strani ne pride noben nujni predlog. — Kontingent vojaških novincev. Vojna uprava zahteva v novi predlogi za armado 125 000, za deželno brambo 14.000 novincev, če se prišteje ie pomnožitev kontingenta za ogrsko deželno brambo, se zviša za prihodnje leto za 27.500 mož. — Obstrukcije ▼ ogrski zbornici ne bo in bo bržkone tudi zahteva vojne uprave prodrla brez posebnih težkoč. Petindvajsetletnica Cecili-janskega društva. Pomenljiv dan za našo domačo umetnost je bil danes. Petindvajsetletno delovanje »Cecilijinega društva* je zapustilo že sedaj tako znatne in blage sledove v našem ljudstvu, je že Bedaj toliko vplivalo na ljudsko estetično izobrazbo, na povzdigo verskega duha in povzdigo domače umet nosti, da moramo današnji dan prištevati med najpomenljivejše dogedlej Vsa slavnost je imela čisto domač, pri« srčen značaj. Sešli bo Be prijatelji, vneti za iste vzore. Zjutraj ob V»8. uri je pel izborni pevski zbor pri bv. Jakobu Meurerjev »Re-quiem« pod vodstvom gospoda G e r b i č a. Zbor je bil jako številen in zasluži vso pohvalo. Ob 9. uri je bila v stolnici pontifi-kalna sveta maša. Mitterjevo mašo je z orkestralno spremljavo peval zbor stolne cerkve z znano umetnostjo. Omenjamo zlasti kvartet: Gospo P erš lo vo (sopran), gdč. Maličevo (alt) g. Razingerja (tenor), g. Likarja (bas). Jako zanimiva točka je bij Gallusov »Veritas moa« s svojimi kratkimi karakterističnimi odstavki. ' Ob '/«11-uri se je začela slavnostna seja v knezo&kofijski dvorani. Otvoril jo je gospod predsednik Iv. Gnjezda s prisrčnim nngovorom. Gospod tajnik kanonik dr. Karlin je v izbornem in krasnem govoru popisoval društveno zgodovino, njeno delo vanje z listom »Corkv. Glasbenikom«, or-gljarsko šolo in raznimi prireditvami, kazal je na krasne vspehe, ki jih je društvo že doseglo in pozival vse v to poklicane faktorje, da složno delajo na prospeh cecili-janstva. Prevzvišeni gospod knezoškof je v vnetem govoru navduševal pričujoče, oblju-bujoč, da bo tudi on deloval z vso močjo za povzdigo plemenite cerkvene glasbe. V imenu lavantinskoga »CecilijanBkega druJtva« je pozdravil zborovavco č. gospod S t r a k 1 iz Maribora. Prišlo je mnogo čestitk. zlasti iz Celja od tamošnjih učencev giasbene šole in od cerkvenih pevcev in pevk Pri sledečem občnem zboru, o katerem sporočimo natančneje jutri, je bil izvoljen dosedanji društveni odbor. Popoldne ob 3 uri je bil cerkveni koncert. Število udeležencev je izredno veliko. Knezoškofijska dvorana, v kateri je prostora za več kot 400 ljudi, jo bila nistlačeno polna. Vsi zborovavci so navdušeni za svojo sveto stvar. Dnevne novice. V Ljubljani 6. novembra. Zopet laž o »Ljudski posojilnici". »slovenski Narod« je včeraj poročal svojim vernim, da je falitnemu liberalcu agentu E Kristanu posodila »Ljudska posojilnica« 10.000 kron in da bo vse zgubila. »Ljudska posojilnica« ni udeležena pri E. Kristanu niti z vinarjem. »Narod« si je o »Ljudski posojilnici« stvar popolaoma izmislil. Naj le liberalci gledajo, da pridejo do svojega denarja. Liberalci naj se brigajo za svoje zavode, pri katerih bodo imeli, kar se tiče lahkomiSlje-nosti, dovolj opraviti. Najslabše znamenje za liberalne zavode je to, da morajo oni na tako sramotno umazani način se bojevati proti poštenim zavodom, proti katerim drugače ne morejo konkurirati. Umeščen je bil včeraj čast. g. I v a n Podboj, župnik v Planini, na župnijo Toplice, in č. g. Anton M e z e k , župnik v Podkraju, na župnijo Špitalič. Grob kardinala Missia. Na Sv. Gori pri Gorici se prične z delom še tekoči teden za lasten grob nepozabnega kardinala Missia. Grob bode v kapelici sv. Mihaela tik velikega oltarja. DjlžnoBt Slovencev je, da oskr-bimo preblagemu pokojniku dostojno okrašeno grobišče. Umrl je g. F. M a t h i a n , posestnik v Zgornji Šiški. Dom Valentina Vodnika je bil njegova last. N. v m. p.! Poročil se je g. Ferdinand Hahm iz Divače z gdč. Matildo Keržišnik iz Naklega. Umrla je v Brežicah dne 4. novembra gospa Terezija Levak, soproga veleposestnika in načelnika »Posojilnice« goBp. Andreja Levak. „Marburger Zeitung" bo od meseca februvarja prih leta zastopala nemško ljudsko stranko. Dosedanji urednik Jahn odloži uredništvo. Izjava Odbor »Slovenskega umetniškega društva« izjavlja, da ni v nikaki dotiki s poročili raznih listov o »defravdaciji v umetniškem društvu« in o drugih tam izraženih zadevah slovenskih umetnikov, da torej odklanja vsako odgovornost glede teh objav. Odbor je storil edino le one korake, ki so potrebni za varstvo svojih intoreBov, strogo ogibaje se javnosti. Druga pojasnil« bo mogel odbor po pregledu računov podati. — Za odbor »Slovenskega umetniškega društva«: Ivan Franke, predsednik. Ri-hard Jakopič, tajnik. Prlposnanje Stadij na sagrebikem vseučilišču Minister za nauk in bogočastje je dne 10. oktob. t. 1. na dekanate VBeh pravnih in državnoznanstvenih fakultet in na predsedništva vseh komisij za teoretične državne skušnje razposlal naredbo, s katero \ ■e ■ ozirom na zakon od dne 20. apr. 1893 in na tozadevno izvršilno naredbo od dne 24. dec. 1898, določajo odredbe glede pri-poznanja študij na pravni in državnoznan-Btveni lakulteti zagrebškega vseučilišča dijakom iz Istre in Dalmacije. S to naredbo se je vsaj deloma ustreglo zahtevam Jugoslovanov po lastnem vseučilišču, dala ee je vsaj Hrvatom tostranske državne polovice možnost, da morejo svoje dijake pošiljati na pravno fakulteto hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Is Št. Lenarta je odšel nemški odvetnik dr. K. Wittorman in se preselil v Fehring. Sedež okrajne bolniške blagajne litijske se je z dovoljenjem deželne vlade premestil v Zagorje. Uboj. Pred gostilno Jan. Levičarja na Cesti pri Krškem je dno 2. t m. zvečer v nekem prepiru Jos. Amigoni zadal z nožem tako rano kočarjevemu sinu Fr. Levičarju v trebuh, da je po preteku pol ure umrl. Ubi jalec se je sam javil sodišču. Skladni koledar za leto 1903 je izdal knjigovez gosp. Ivan Bonač. Cena 70 vin, s pošto 20 vin. več. Ponesrečil se je v Sp. Idriji minule dni neki revež po imenu Jožef Peternel. Mož je zadnji čas opešal na umu. Sel je od doma proti Sp. Idriji, češ, da gre »prešce« brat, dasi je bilo še prezgodaj. Ko pride s hriba, krene čez ceBto po brvi na drugo stran vede, kjer je bolj nevarna pot. Med tem ga prehiti noč, zaide med robovje in pade v globino 20 m., kjer so ga našli čez devet dnij z razbito glavo. „Hoch" in „nieder". Iz Trsta se nam piše: G Linhart je jako mlad, zato pa je tudi jako prožen. Služil je že različnim idejam, naposled je prišel v Trst iskat sreče, ki jo je ondi bil izgubil Kristan, pa hoče igrati ulogo, veliko ulogo, na vsak način. Da je ta uloga jako žalostna, tega v svoji nedosežni prožnosti ne vidi. Ako bi videl, ne šel bi po dogodkih pri sv. Jakobu še v Skedenj. Ža pri sv. Jakobu se je lahko prepričal, kako »priljubljen" je med slov. delavstvom. Malo je manjkalo, in ljudstvo bi ga bilo za neopravičene in nezaslišane napade na naslov trž. političnih voditeljev potegnilo raz odra. In vendar je prišel še v Skedenj ter z drznim čelom zahteval, da hoče odgovarjati na poročilo drž. posl. prof. Spinčica. Spinčicu da bi odgovarjal, njega da bi kritiziral Linhart, ki se še v par letih, kar se usiljuje slov. delavcem za voditelja, še niti našega jezika ni do dobra naučil; izkušenemu politiku, v parlamentarnih borbah osivelemu možu naj bi jih „prišival" mladenič 19 let, ki se je kemaj navadil kate kizma za agitacijo med dolavci na pamet, a to jo tudi vsa! T<.da kulantni prof. Mand.č mu je dal besedo. V tem pa je zavrelo med ljudstvom. Ven ž njim! Nočemo slišati! Raškovičijanci! itd. je deževalo na glavico Linhartovo in žvižganje malo da ni razneslo zidovja. Predsednik je moral zaključiti zborovanje. Sodrugi so odhajali, niti delavske himne, seveda italijanske, se niso upali zapeti. Ob odhodu so se tolažili, češ, tu je »masa kretenov«! A nekdo naših je reagiral, da so morda oni kreteni. Sedaj govore, da jih prihodnjič pride na naš shod 20 tisoč! Kje vzeti ? Slov. delavcev itak ne zvabijo več na shod, bržkone, ker se isti vendarle malo sramujejo, da bi jih komandirali ljudski šoli komaj odrasli mladeniči. Ali pa se Linhart boji za svojo slovensko čredo, da bi se ji tia naših shodih ne odprle oči ?! Ali pa Bploh nima več slov. delavcev niti toliko za sabo, da bi mu prišli delat štafažo na shode ? Vsekako je zanimivo, zakaj vodstvo jugoslovanske" soc. dem. Btranke komandira na shode le italijanske sodruge, v oivilnih oblekah, brez obligatnih rudečih kravat? Da bi ne razumeli, kaj se govori na naših shodih, in da bi se jih na prvi hip ne spoznalo? Bržkone bo tako! Po novem letu mislijo Linhart in tovariši prirejati shode po okolici. Toliko jim lahko prorokujemo, da do-žive med našimi okoličani, ko jih ne bodo branili bo svojim vplivom dr. Ryb»F in drugi naši voditelji, to, česar iščejo. Pri sv. Jakobu je bilo še razmerno »hoch«, v Skednju pa že bolj .nieder", no na prih. shodu bodo akcije še bolj padle. Potem pa pride mladi Kočevar se srečo ljudstva krošnjarit v druge kraje . . . Napad na cesti. Minolo nedeljo ve čer okrog osme ure je napadlo na Ježici blizo Altšove gostilne šest neznanih moških Marka L a v r i č a in njegovo ženo Marijo, ki sta se vračala od sorodnikov nazaj v Trst. Obkolili so ju in odtrgali možu zlato urino verižico ter ugrabili neke listine, misleč, da je denar. Ko so napadalci začuli zadaj neke vojake, so zbežali, pustivši ugrabljene stvari na mestu. Napadenca naznanila sta dogodek županstvu na Ježici. Ni davno tega, ko so neznani zlikovci napadli na črnuškem mostu gospoda Martina Lamperta in njegovo soprogo iz Ljubljane, ko sta se peljala domov. V Ameriki je v Putblo pričel izhajati slovenski list »Glas Svobode«. Ako povemo, da mu je urednik znani France Medica iz St. Petra, smo povedali, kak »glas« bo to in kako »svoboden« in da bo — slovenščina tega lista taka, da se jo bodo še slovenski Amerikanci ustrašili. Važno sa kmetijske zadruge. Vojaško oskrbovališče v Ljubljani kupi v mesecu decembru 500 meterskih stotov rži in 515 meterskih stotov ovsa izključno le od kmetijskih zadrug ali producentov in tudi v manjših množinah proti takojšnji oddaji in takojšnjemu plačilu. Podrobneji pogoji se izvedo istotam. Imenovan je nadporočnikom g. Oskar vitez T o n k 1 i v Brucku na Muri. Se dobil jih je. Anton Lambrecht ukradel je Trstu iz okna trgovine Calliga-ris-ove volnen robec in je zbežal ž njim. To je zapazil trgovec in tekel za tatom. Na trgu Zonta ga je že dotekcl, a pot so mu zaprli trije najbrže Lambrechtovi sodrugi. Na to je vrgel Lambrecht robec na tla in se vrgel z vso silo nad trgovca, ranil ga na nosu in izbil zob. Po tem je tat zopet zbežal, trgovec pa je moral na zdravniško postajo. A neki gospod, ki je videl vse to, pazil je na tatu, in ker je videl, da je zbežal v neko žganjarijo, naznanil je to redarju, kjer ga je poslednji tudi pograbil. Ljubljanske novice. 0 Rusiji jo predaval včeraj v „Ruskem kruiku" prof iS e r c 1. G. predavatelj je bil 33 let vseučiliški profesor na Ruskem in je prišel na jug v Ljubljano zaradi zdravja. Tu 6« je v najkrajšem času popolnoma priučii slovenščini, tako da jo govori kakor rojen Slovenec. Včeraj je predaval v ruskem jeziku, oziraje se posebno na značilne obi čaje ljudstva. Hvalil je njegovo visoko nravnost, delavnost, skromnost, lastnosti, katere vladajo ne le med mužiki, ampak tudi v drugih slojih. Gospod predavatelj govori tako jasno in razločno, da je velepouČno poslušati njegova predavanja tudi zgolj z lingvistiškega stališča. Senice lovil je Ivan Korošel na Poljanski cesti 46, pa ga je pri tem zasačil policaj in mu odprl kletke in spustil senice, njega pa je ovadil zaradi prepovedanega lova ptičev. Z odra padel. Ivan bimenc, delavec, je včeraj popoldie pri stavbi Švigelnove hiše na Dolenjski cesti padel z odra kaka dva metra globoko in se znotraj precej poškodoval. Moral je iti v bolnico. Oder je bil Blabo zgrajen in se je podrl. Zaprli so pleskarskega pomočnika Andreja J a g r a, stanujočega na Opekarski cesti št. 7. Jager je bil dne 4 t. m. popoludne v družbi Karola Ermacore in brivca Ivana Tavčarja na Laverci, kjer bo vsi trije skupaj pili. Ko sta zvečer šla Jager in Tavčar na kolodvor — Ermacora je bil že poprej peš odišel v Ljubljano — napadel je na poti Jager Tavčarja, ga vrgel na tla in mu vzel ves denar, okoli 11 kron, na kar je pustil Tavčarja ležati ob poti, sam pa se je odpeljal v mesto, kjer je denar zapravil. Tavčarja so našli ljudje in ga spravili v šupo, kjer je ležal do včeraj. Tavčar je bil precej pijan, ko je šel iz gostilne na kolodvor. Jager pravi, da je denar vL,el Tavčarju le za to, da bi ga ta ne bil zgubil. Kovinska zadruga ima v nedeljo ob 2. uri popoludne v Hafnerjevi pivovarni izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je pristop k novi obrtni zvezi. Bivši postrešček Sitar v zagati. Marija Hafner, kočarjeva žena v Mlaki v kamniškem okraju, je prišla včeraj v Ljubljano, da bi se podala v bolnico. Na držav, kolodvoru je naprosila tam stoječega bivšega poBtreščeka I. Sitarja, da jo je spremil do bolnice. Ko je Sitar od nje odšel, zapazila je Hafner, da jej je izginila iz žepa denarnica, v kateri je imela 15 K. Sedaj se je Mariji Hafner sumljivo zdelo, da se je njen Bpremljevalec njej tako pritiskal. Vzel jej je takrat denarnico z denarjem. S ceste. Od Selenburgovih ulic po Kna-flovih ulicah do gledališča je zgubila neka gledališka igralka zlato brožo z obeskom — Pred dnevi je bil zgubljen na Mestnem trgu svilnat dežnik. — Na Starem trgu je našel včeraj dopoludne neki pismonoša žametno torbico, v kateri je bilo nekaj denarja. — Na sv. Petra cesti je zgubil Hauptmanov hlapec P Burja denarnico, v kateri je imel nekaj nad 20 kron donarja. — Na poti od Marije Terezije ceste po Sodnijski cesti do doma v Komenskega ulicah je zgubil Po-žlepov hlapec okoli 30 kron denarja. — bolaki učenec Fran Ocvirk je našel na Le dini Brebrno uro. Javno predavanje priredi v nedeljo dne 9. novembra ob 6. uri zvečer »Bralno društvo« v Vodmatu. Predaval bode g. dr. Josip Jerše. V mejnarodni panorami se vidi le še do Bobote šesta razstava francoskih pokrajin, ki vzbujajo občo pozornost Poeebe omenjamo krasne notranjosti izza prognanstva papeža Pija Vil znanega gradu Fontainebleau, krasnih stavb v Marzilji in Toulouau ter dvoje mostov čez Garonne. — Potovanje po francoski Švici, ki se prične z nedeljo, nam predočuje vso okolico ženevskega jezera ter posebno zanimivosti Ženeve in Montreusa. blike, ki so pokažejo v tej seriji, bodo v marsičem prekosile vse dosedanje. — V naslednjem tednu Be nadaljuje potovanje po Italiji. Vesela fanta. Včeraj popoldne sta prišla v gostilno »pri figovcu« dva fanta in si dala prinesti jedi in pijače. Ko sta to po-vžila, šel je eden iz gostilne in ker ga ni bilo dolgo časa nazaj, rekel je drugi, da mora pogledati, kam je drugi šel. In tako sta zginila oba iz gostilne, ne da bi plačala, kar sta spila in Bnedla, in se tu li nista več zmenila. Policija je danes dopoldne enega teh fantov prijela. Dotifink je Iv. Polanjko, bivši mehaniški vajenec pri Kolarju na Mest nem trgu. Nagloma umrl. Starinar Jakob Klop-č i č , stanujoč na cesti v mestni log St. 27, je danes po noči nagloma umrl. Danes zjutraj našli so ga mrtvega v postelji. Polili cali so zdravnika, ki je konstatiral, da je Klopčič umrl za mrtvoudom. Z električne železnice. Posestnik Anton Levstek iz G/eben je včeraj zvečer pripodil v prazen voz vprtžana konja po Rožnih ulicah v sv. Florjana ulice in bi bil skorej skupaj trčil z električnim vozom, ki je ravno pr.vozil po ulicah. K sreči je voznik električnega voza motor voz takoj ustavil, sicer bi se bila lahko kaka nesreča pripetila. Kotiček za liberalce. Impertinentnost, ki ne bo dolgo trajala, si je dovolil predvčeraj »Narod«, ker je menda g. P 1 a n t a n bil razžaljen, da je v oklicu za ljudski shod bilo zapisano, da se gre tu za osvoboditev ljudstva od liberalne kapitalistične klike, kine pozna druzega, nego svoj žep. jNarod* je odgovoril z osebnim žaljenjem in z navadnimi svojimi lažmi. Ne vemo, kaj bodo „NaredoTci dejali, kadar bomo mi premagali gnus in pričeli vračati tako osobno žal,enje liberalcem. Toliko kot »Narod", smemo mi sedaj tudi pisati ; razlika bo le ta, da kadar se bomo mi ponižali do tega, da bi si z liberalnim blatom roke mazali, bodo drugačne, resnične stvari o liberalcih prišle v javnost. »Narod« naj bo torej le ponižnejši, sicer se zna zgoditi, da se zjezimo in pokažemo posamezne pristaše liberalne stranke v njih nagoti in tedaj se bo še le videlo, kako visoko v svoji neomade ževanosti stoji tisti, katerega „Narod" sedaj najbolj napada. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. * »M a r i č o n«, lirična opera v treh dejanjih se danes prvikrat poje na slovenskem odru. Uglasbil jo je Srečko Albini. Vsebino smo že povedali v torek. Danes priobčujemo samo še sodelujoče osebe. Oseba sodelujejo naslednje: Komes turo-poljski — Aschenbrenner. Cvjeta, njegova hči —• Prochazkova. Lelja, njena prijateljica — Kočevarjeva. Frater Andrija Dorotič, predstojnik avstrijske policije v Zagrebu — Turžanski. Grisogon, zapovednik sereženov in predsednik vojnega sodišča v Transsava-numu — Polašek. Plaisance, francoBki poročnik — Hajek. Grenadieux, fran. sergent — Kra'. Luka, starešina turopoljski — Lier. Katuša, krčmarica — Glivarec. Maričon, njena hči — Hanus»Svobodova. Dvornik na Lukavcu gradu — Rasberger. Mara. žanjica — Kreisova. Plemiči in plomkinje. Francoski častniki in vojniki. Turopoljski asesorji. Zenjci in žanjice. Seljaki in seljakinjo. Dejanje se vrši v turopoljskem logu in na gradu Lukavcu 1. 1810. v dobi 24 ur. Med drugim in tretjim dejanjem odmor 15 minut. Bla-gajnica se odpre ob 7. — Začetek ob pol 8. — Konec ob 10. — Opero ponove prihodnjo soboto. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. V strahu, da so odkrijejo defravdaoije, so neki uradniki v Rocca Santa zažgali vae občinske papirje. — Novorojenca rasrezalajes škar jami 20 letna dekle Geradini v R