SPLOŠNE KNJIŽNICE IZPOSOJA KNJIŽNICNEGA GRADIVA V SPLOŠNO BOLNIŠNICO MARIBOR V mesecu januarju je minilo eno leto, odkar smo v Knjižnici Tabor, enoti Mariborske knjižnice, priceli z izposojo v bolnišnico. V prispevku želim prikazati, kako je potekala izposoja v Splošno bolnišnico Maribor v letu 2001. Na idejo o izposoji v bolnišnico smo prišli že leto poprej. Želeli smo pomagati hospitaliziranim, da bi cim lažje preživeli dneve zdravljenja, da bi s knjigo pozitivno vplivali na proces zdravljenja in nenazadnje, da bi pridobili nove uporabnike. Obenem smo v svoje delo želeli vnesti nekaj novega, pozitivnega, nekaj, s cimer bomo tudi sami osebnostno rasli, se notranje bogatili in zadostili potrebi pomagati socloveku. Dogovorjeno je bilo, da najprej obišcemo bolnike na internem oddelku. V naši enoti, Knjižnici Tabor, delamo štiri knjižnicarke, ki smo se odlocile, da bomo poleg svojega rednega dela obiskovale tudi bralce v Splošni bolnišnici Maribor. Z nestrpnostjo smo pricakovale prvi klic in se spraševale, kako nas bodo sprejeli pacienti in osebje bolnišnice. Delo je lepo steklo in osebje po oddelkih je kar hitro ugotovilo, kdo so obiskovalke, ki z veliko crno torbo obiskujejo njihove bolnike. Izposoja poteka tako, da se delavke tedensko menjavamo. Pred izposojo knjige razkužimo, enako storimo tudi, ko nam pacienti knjige vrnejo. Izposoja knjižnicnega gradiva se ni osredotocila samo na interni oddelek, ampak so nas poklicali tudi pacienti z drugih oddelkov (ušesni, ginekološki, travmatološki, infekcijski ). Sami pa smo ponudili naš servis pacientkam na porodniškem oddelku, saj so tam pacientke z najdaljšo ležalno dobo. Najvec obiskov beležimo prav v porodnišnici. Sledijo revmatološki, gastroenterološki, nevrološki, hematološki, kardiološki in nefrološki oddelek. Bolniki so zelo hvaležni in prijetno preseneceni, da lahko na ta nacin zadostijo svoje bralne potrebe tudi v bolnišnici. Radi tudi poklepetajo z nami in nekaterim poišcemo vse možne podatke o njihovi bolezni. Statistika kaže, da je bilo v lanskem letu vec izposojenih strokovnih knjig kot leposlovja. Periodiko smo izposodili predvsem v porodnišnici. Polovica od 16 na novo vclanjenih bralcev je iz razlicnih krajev severovzhodne Slovenije, kar kaže na to, da bolnikom, ki živijo v Mariboru, v glavnem prinesejo gradivo sorodniki. Z vracanjem gradiva ni bilo posebnih problemov. Po odpustu iz bolnišnice so nas bralci v glavnem sami poklicali, da smo prišli po gradivo na oddelek ali pa so ga sami vrnili v našo enoto. Neka bralka iz Prekmurja si je izposojala knjige tudi po odpustu iz bolnišnice, ko je hodila na redne mesecne preglede v Mariborsko bolnišnico. Samo nekaj pacientov je pustilo gradivo pri glavni sestri na oddelku. In kako je z informiranostjo pacientov? Najvecja težava je prezaposlenost medicinskega osebja, da bi se neposredno angažiralo pri informiranju pacientov z možnostjo izposoje v bolnišnico. Zato je najbolj ucinkovit nacin pridobivanja bralcev poleg plakatov, ki so izobešeni po oddelkih in zloženk, ki so na voljo pacientom, obisk knjižnicark po sobah, na kar pa osebje na vseh oddelkih ne gleda z enako mero razumevanja in simpatije. Menim, da bo najvec odvisno od nas samih, kako bomo znali biti prodorni in vztrajni, saj je še veliko bolnikov, ki niso seznanjeni z možnostjo izposoje gradiva v bolnišnico, pa tudi takih, ki niso dovolj samozavestni in odlocni, da bi nas poklicali, zato jim bomo morali knjigo sami približati in jih popeljati v svet branja. Želimo si, da bi izposojo razširili na vse oddelke Splošne bolnišnice Maribor in da bi nam bilo pri tem osebje bolnišnice v vecjo oporo. Informacije o možnosti izposoje v bolnišnico pa niso omejene samo na oddelke bolnišnice, temvec so zloženke na razpolago v vseh enotah Mariborske knjižnice.Vsake toliko casa pa obcane Maribora seznanjamo z našim uporabniškim servisom tudi v dnevniku Vecer in Radiu Center. O izposoji v bolnišnico smo seznanili tudi bralce glasila Mestne cetrti Magdalena, saj na njenem obmocju delujeta naša enota Knjižnica Tabor in Splošna bolnišnica Maribor. Na koncu še nekaj statisticnih podatkov obiska in izposoje. Na novo vclanjenih je bilo 16 bralcev. Obiskov je bilo 129. Izposojenih je bilo 107 enot strokovnega gradiva, 85 enot leposlovja in 70 serijskih publikacij. Skupaj 262 enot knjižnicnega gradiva. Podanih je bilo 35 informacij in zbranih 71 virov. Tako. Prvi koraki so narejeni. Menimo, da dokaj uspešno in verjamemo, da bodo rezultati v prihodnjih letih še boljši in vzpodbuda morda še za koga. Želeli pa bi ustvariti specializirano splošno knjižnico v okviru bolnišnice, ki bi bila ena od naših enot, tako da bi se bralne aktivnosti in biblioterapija vkljucevale v terapevtski proces. na novo vclanjeni obiski izposoja gradiva informacije viri stroka leposlovje periodika skupaj 16 129 107 85 70 262 35 71 Dragica Goljat, Mariborska knjižnica MED TRADICIJO IN NOVIMI IZZIVI www.kamniskaveronika.net Pred tremi leti smo ob praznovanju 50-letnice Maticne knjižnice Kamnik izdali knjigo Veronika z Malega gradu - ljudsko pripovedno izrocilo s Kamniškega. Pobuda za izdajo prve antologije ljudskega pripovedništva iz našega lokalnega okolja so bile konkretne potrebe, predvsem otrok, ki so po tem gradivu velikokrat spraševali. Lotili smo se torej zbiranja zelo tradicionalnega gradiva in pri tem upoštevali tudi strokovne zahteve narodopisja. Knjigo smo pripravile sodelavke Maticne knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, Maja Šinkovec Rajh in Andreja Štorman, ilustriral jo je Kostja Gatnik, opombe in komentarje pa je pripravil etnolog dr. Tone Cevc. Dober odziv bralcev in strokovne javnosti nas je spodbudil, da smo tradicionalno vsebino prenesli tudi v sodobni cas, tako da smo knjigo prestavili v nov medij in sicer na internet. Nastala je interaktivna knjiga Veronika z Malega gradu (http://www.kamniskaveronika.net). S tem smo tradicionalni vsebini dodelili drugacno vlogo, kar pomeni drugacno dojemanje, in nacin uporabe, možnost dopolnjevanja, nadgrajevanja in stik z bralci. Zanimalo nas je, ali lahko tako tradicionalna vsebina pritegne "bralca" tudi na sodobnem mediju, ko v spletni dogodivšcini išce svojo pot v svet pravljic. Poleg posameznikov, ki interaktivno knjigo "prebirajo" za zabavo in v prostem casu, vidimo možnost uporabe te spletne strani tudi pri izobraževalni dejavnosti osnovnih šol. Naši izzivi in vzroki za pripravo klasicne in interaktivne knjige so bili torej naslednji: - Omogociti lažji dostop do kamniških ljudskih pravljic, ki doslej še niso bile zbrane. - Prispevati k ohranjanju ljudskega izrocila in spodbujanju zanimanja zanj, zlasti med mladimi. - Razvijanje sodelovanja med splošnoizobraževalno knjižnico in osnovnimi šolami, predvsem v lokalnem okolju. - Skušamo se uveljaviti kot identifikacijski znak naše lokalne skupnosti, kar hkrati pomeni tudi promocijo knjižnice. Struktura interaktivne knjige Interaktivno knjigo sestavlja vec sklopov, ki so med seboj povezani in omogocajo, da si uporabniki izberejo razlicne poti skozi spletno dogodivšcino. - Prvi sklop smo poimenovali Knjiga in vsebuje 28 pravljic in povedk, slovar narecnih besed, opombe in komentarje ter ilustracije iz klasicne knjige. - Drugi sklop je Svet pravljic z orientacijskim zemljevidom. Na njem so simbolicno zajete geografske znacilnosti kamniške pokrajine, kar omogoca lažjo orientacijo po prostoru. Simboli na zemljevidu teritorialno umešcajo izvor oz. zapis posameznih pravljic. V tem sklopu so tudi štiri igre oz. naloge. - Tretji sklop je namenjen komunikaciji z obiskovalci strani, kjer lahko obiskovalci pošiljajo elektronske razglednice, vpišejo svoje mnenje v "knjigo" vtisov in sodelujejo pri razlicnih likovnih in literarnih natecajih. Doslej smo jih izvedli pet. Z zadnjima dvema natecajema, kjer je sodelovalo preko 150 ucencev iz štirinajstih osnovnih šol, smo se vkljucili v festival eSchola, ki je nastal na pobudo Evropske komisije in Evropskega šolskega omrežja in že nekaj let uspešno poteka tudi v Sloveniji. Za nas so zelo dragoceni tudi osebni stiki, zato pripravljamo za nagrajence vseh doslej izvedenih natecajev v poletnih mesecih zanimivo srecanje na Veliki Planini. Naše siceršnje sodelovanje z osnovnimi šolami smo obogatili s številnimi dejavnostmi, ki smo jih pripravili ob knjigi. Na to temo smo za ucence izvedli razlicne kulturne dneve, razstave, delavnice ter predstavitve na nekaterih šolah in v naši knjižnici. Vsebino in nekaj možnosti za vkljucevanje v program osnovne šole smo predstavili na srecanju šolskih knjižnicark v devetletkah, pripravili smo prispevek v zborniku Ucenje in poucevanje s knjižnico v osnovni šoli, sodelovali na festivalu eSchola in nenazadnje predstavili interaktivno knjigo tudi na Mednarodni izobraževalno racunalniški konferenci MIRK 2002. Andreja Štorman, Maticna knjižnica Kamnik SLOVENSKI DNEVI KNJIGE IN SVETOVNI DAN KNJIGE NA ODDELKU ZA OTROKE IN MLADINO V MATICNI KNJIŽNICI IZOLA Slovenske dneve knjige in Svetovni dan knjige smo v tednu pred prvomajskimi prazniki v Maticni knjižnici Izola praznovali skupaj z našimi bralci. Knjižnicarke smo pripravile žrebanje in bralce obdarile s spodbudno mislijo ali s knjižnim darilom, saj je moto Slovenskih dnevov knjige prav "Podarimo knjigo in cvet". Bralci so v lepem vremenu lahko posedeli pri mizicah, ki smo jih postavile na plošcad pred knjižnico, prisluhnili glasbi in kaj prebrali. Lahko pa so tudi poklepetali ob pitju caja ali kave, za kar je poskrbela DROGA d.d. Izola. Knjižnicarki z oddelka za otroke in mladino pa sva našim najmlajšim obiskovalcem pripravili presenecenje: pravljicna soba je bila odprta kar ves teden in otrokom sva vsak popoldan pripovedovali pravljice. Dvakrat so nas v dopoldanskih urah skupaj z vzgojiteljicami in varuhinjami obiskali tudi otroci iz vrtca Mavrica. V tem tednu je prišlo pravljice o Leteci hišici, Ježkovem srecnem bendu, Krokodilu muzikantu, Francku strašnem in o Hišici za vse poslušat skoraj 70 otrok. Pa otrok niso pritegnile le pravljice, tudi delavnice so bile zanimive! Izdelali smo si bobencek, polinezijsko glasbilo marakas, pa še papirnate hišice, pišcancke in rakete, ki so veselo preletavale pravljicno sobo! Pravljico o Ježkovem srecnem bendu pa smo tudi zaigrali. Da so bili dnevi še bolj praznicni, smo se posladkali tudi z lizikami in bonboni, ki jih je poslala Dejanova družina: decek Dejan je ravno v tem tednu praznoval svoj šesti rojstni dan in je želel to deliti tudi z nami. Seveda smo mu zapeli Vse najboljše! Pesmico pa so otroci zapeli tudi knjižnicarki Nives, ki je prav tako praznovala (ne povemo kateri) rojstni dan. Otroke je obdarila z velikimi lizikami in pripravila žrebanje, na katerem je vsak otrok dobil manjšo igracko. In konec? Z vzgojiteljicami iz vrtca Mavrica smo se knjižnicarke dogovorile, da bodo otroke v pravljicno sobo k uram pravljic pripeljale še veckrat, saj so bile poleg otrok tudi one navdušene nad tako obliko dela z malcki. Špela Pahor, Maticna knjižnica Izola DR. NATAŠA GOLOB V OSREDNJI KNJIŽNICI SRECKA VILHARJA KOPER Društvo bibliotekarjev Primorske in Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper sta organizirala v citalnici knjižnice 19. aprila 2002 predavanje dr. Nataše Golob o miniaturi v srednjeveški knjigi. Dr. Nataša Golob je izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in v Sloveniji vodilna poznavalka srednjeveške umetnosti. Predava pa tudi na Oddelku za bibliotekarstvo. Med bibliotekarje jo je pripeljalo raziskovanje miniature v srednjeveških rokopisih. In na podrocju kodikologije je najvecja strokovnjakinja pri nas in gotovo med pomembnejšimi v Evropi. Predavanje, ki so ga spremljali diapozitivi, je bilo za nas bibliotekarje izredno poucno. Tema predavanja je bila s podrocja zgodovine knjige, in sicer o srednjeveški knjigi. Slišali smo nekatera temeljna spoznanja o srednjeveški knjigi, o tem, kako je nastajala, kdo so bili njeni ustvarjalci in kakšna je bila po izgledu. Osrednja tema predavanja pa je bila miniatura v srednjeveški knjigi. Predavateljica je za predavanje izbrala zelo domišljene miniature. Podobe na njih so same govorile o srednjeveški knjigi, seveda s pomocjo odlicne razlage. Ceprav ni veliko bibliotekarjev, ki se srecajo ali celo delajo s srednjeveško knjigo, nam poznavanje zgodovine knjige pomaga pri razumevanju današnje knjige. Tako kot nas vse primerjave v zgodovini pripeljejo do bolj jasnih spoznanj o sodobnih casih, nam tudi srednjeveška knjiga in kar je z njo povezano, pomaga razložiti vsa dogajanja s sodobno knjigo in razširi znanje o njej. Ne samo vsebina predavanja, ampak tudi osebna zavzetost in predanost delu, ki smo jo zacutili pri dr. Nataši Golob, nas je obogatila. Damjana Ivancic, Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper STROKOVNO SRECANJE MLADINSKIH KNJIŽNICARJEV V NOVI GORICI Že kar tradicionalno je, da majsko strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev, ki jih sicer pripravlja Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica, pripravi ena od slovenskih splošnih knjižnic. Tako smo bili do sedaj na strokovnih izletih v Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Radovljici, Sežani in Slovenj Gradcu. V letošnjem maju pa je strokovno srecanje pripravila Goriška knjižnica Franceta Bevka in sicer v sredo, 8. maja 2002, v Novi Gorici. 29 knjižnicark (predvsem iz Ljubljane in širše okolice) se nas je peljalo v Novo Gorico s posebnim avtobusom, nekaj kolegic in kolegov pa se nam je pridružilo še tam, tako da nas je bilo na vseh skupaj okrog 50. V Goriški knjižnici sta nas prisrcno sprejela v.d. ravnatelj knjižnice gospod Boris Jukic in bibliotekarka gospa Mihaela Kavcic. Razkazala sta nam novo stavbo knjižnice in predstavila njene perspektive in trenutne težave. V vecnamenskem prostoru v kleti so nas postregli z malico. Otvoritev nove Goriške knjižnice Franceta Bevka je bila 8. februarja 2000. Arhitekti Vojteh Ravnikar, Robert Potokar in Maruša Zorec so si jo zamislili v obliki polodprte knjige. V procesu nacrtovanja in izvedbe je nastala uporabnikom prijazna knjižnica, ki s svojo arhitekturo izraža cas na prelomu tisocletja in dopolnjuje mestno sliko Nove Gorice. Objekt ima 6177 m2 uporabne površine, od tega jih ima knjižnica 4569 m2 in garaža 1608 m2. Knjižnica ima dve nadstropji. V pritlicju so predšolska in mladinska zbirka, leposlovje in umetnost za odrasle, dve zaprti skladišci, skladišci potujoce knjižnice in garaža, v prvem nadstropju pa so strokovna in referencna literatura, AV center, periodika in domoznanstvo, kjer je tudi "srce" knjižnice, spominska soba Franceta Bevka. Povsod so racunalniki z dostopom do COBISS-a in interneta. Knjižnica tako ponuja svoboden dostop do informacij vzgoje in kulture. Razvija se v pomembno informacijsko, izobraževalno, kulturno in družabno središce, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence onstran meje. Vendar bo lahko le z dodatnim strokovnim kadrom izvajala svoje funkcije, izpopolnjevala svojo vzorcnost in upravicila svojo pomembno in zahtevno investicijo. Nato smo si ogledali Franciškanski samostan na Kostanjevici, gricu nad mestom. Samostan so zgradili leta 1625, v 1. svet. vojni je bil porušen, a so ga obnovili. Samostansko cerkev odlikuje bogata štukatura. V kripti je grobnica Burbonov, med njimi zadnjega francoskega kralja Karla X, ki je po julijski revoluciji 1830 pribežal v Gorico in tam šest let kasneje umrl zaradi kolere. Navdušila nas je obnovljena knjižnica s številnimi knjigami; najpomembnejše med njimi so sodobno in vzorno razstavljene. Videli smo tudi zvezke Cvetja z vertov sv. Franciška, ki jih je urejal pater Stanislav Škrabec; lingvist, ki je na platnicah svojega mesecnika pisal o razlicnih vprašanjih slovenskega jezika. Vsaki dve leti v samostanu prirejajo Škrabceve dneve; razprave s teh strokovnih srecanj objavijo v zbornikih. Obiskali smo tudi slovensko knjižnico Damira Feigla v Gorici. Njene korenine segajo v leto 1948, ko je bilo ustanovljeno Slavjansko bravno društvo. Današnja knjižnica je dobila prostore v Šolskem domu leta 1981 in tedaj so jo imenovali po Damirju Feiglu (1879 – 1959), pisatelju, humoristu, uredniku Goriške Matice in casopisa Soca, sodelavcu Franceta Bevka. Nov korak k utrjevanju knjižnicarske dejavnosti je bil storjen leta 1989, ko so bili odprti novi prenovljeni prostori v pritlicju Šolskega doma. Feiglova knjižnica je prišla v sklop Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Knjižnicarska dejavnost je dobila potrebno profesionalnost in strokovnost; k temu je veliko prispevala s svojo požrtvovalno strokovno pomocjo gospa Zdenka Smole, bibliotekarka iz Delavke knjižnice v Ljubljani. V naslednjih letih se je Feiglova knjižnica uveljavila v slovenskem in kulturnem prostoru v Gorici. Danes je to knjižnicno-informativno središce na meji med dvema državama. Poleg vsakdanjega dela z bralci knjižnica prireja številne predstavitve knjig, tecaje iz knjižnicarstva, literarne popoldneve za maturante, predavanja o zgodovini Goriške, razstave in Otroške urice, ki v zadnjih desetih letih izstopajo glede na obisk in uspeh. Vsem zaposlenim v Goriški knjižnici se zahvaljujemo za zanimivo in prijetno strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev v Novi Gorici. Prav posebno se zahvaljujemo gospodu Jukicu in gospe Kavcicevi, ki sta nas vodila ne le po svoji knjižnici, ampak spremljala tudi na Kostanjevico in v Gorico. Goriški knjižnici iskreno želimo ugodnejše financne pogoje, da bo lahko izvajala vse knjižnicne dejavnosti, ki jih novozgrajena in sodobno opremljena knjižnica omogoca! Pa še to: Maticna knjižnica Šmarje pri Jelšah in posebno njena enota Rogaška Slatina že letos vabita na majsko strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev v naslednjem letu. Pokazali nam bodo tudi košcek Štajerske, ki ga obravnava letošnji Slovenski knjižni kviz. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica ULTIMA THULE Mladinske knjižnicarke smo se na dan zmage odlocile stestirati goriško mejno grofijo slovenskega imperija. Ugotovile smo: novogoriška knjižnica je ena od tistih, ki se jim ni treba sramovati hiš, v katerih so. In obratno. Žal je mesto imelo manj srece z grbom: tisti, ki je Novi Gorici v obcinski grb pripopal nagelj, je moral biti infiltriran bodisi s furlanske bodisi – po nageljnu sodec - z gorenjske skalnate strani. Namesto po kanalih, bencinskih hlapih, postanih smeteh, gorenjskih nageljnih itd. mesto namrec diši po ligustru in cvetocih akacijah (stroka jih imenuje robinije). Ni si težko predstavljati, kako je poplava vonjev raznežila naše rahlocutne ženske duše; 'tvoja vitkost tece kot teman nakit', se je nekoc zareklo Elsi Lasker-Schüler. Potem je še furlanska, Vivaldijeva in Pasolinijeva ravnina ukrivila nizko oblacnost nekam za obzorje in v vecnost, c'est la mer allée avec le soleil, tako nekako, ceprav je najbližje morje v tisti smeri Biskajski zaliv - ko gre za vecnost, pac ni na mestu biti drobnjakarski. Tudi vodnik po Kostanjevici je bil pravi: ne zato, ker sva se ocitno spoznala že v katerem od prejšnjih življenj, ampak zato, ker nas je na hitro peljal skozi cerkvico, grobnico Bourbonov (ne Danielsovih) in samostansko knjižnico. "Gremo samo skozi", pa mu ne prostor ne duša nista dala, da ne bi vsaki dodal vsaj petnajst minut najnujnejšega. Langobardski (po novem schengenski) limes smo preskocile zgolj simbolicno. Goriška knjižnica Damira Feigla nam je ucinkovitost Evropske unije pokazala v novi luci: ce knjižnica lahko dobi celoletno državno dotacijo za tekoce leto šele 18.decembra, pa preživi, potem so slovenski obicaji, ko se pogodbe sklepajo maja za tekoce leto, takorekoc od totalitarnega, necloveškega itd. socializma podedovani nadstandard, rezultat hereticnega politicnega prepricanja, da za preživetje celo knjižnice potrebujejo denar. V tem trenutku lahko le upamo, da skrivni, ocitno samo insiderjem znani mehanizmi za preživetje knjižnic v EU ne temeljijo na tistem slovenskem prispevku k ekonomski teoriji, ki ga poznamo kot teorem o oblancih. In koncno smo zahvaljujoc Borisu Jukicu, DNK, skreirale geslo za temeljno podatkovno bazo EBSGO (Ekskluzivni Bibliotekarski Seznam Gostinskih Obratov): beyond reasonable doubt spodobno gostilno Žeja v Ozeljanu, v neposredni bližini avtoceste, s spodobno kuhinjo in nadvse spodobnim vinom (ah, …), a z žal zanikrnimi salatami. Zato gostilni tri, dnevu pa vsaj dobre štiri zvezdice od petih. Pa še kdaj. Lado Planko, Knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje, Knjižnica MOJCA POKRAJCULJA V MATICNI KNJIŽNICI IZOLA Mojca Pokrajculja je pometala tla in med smetmi našla krajcar. Zanj si je kupila piskrcek … Tako se zacne priljubljena slovenska ljudska pravljica o deklici, ki je v mrzli zimski noci pod svojo streho sprejela premražene gozdne živali. Srecno bi živeli do konca svojih dni, ce ne bi lisicka ponoci polizala vsega medu, za svoje dejanje pa obtožila nedolžnega zajcka. Vsi so se zapodili za njim in ga hoteli kaznovati, Mojca Pokrajculja pa je ostala sama s piskrckom. Skupaj z otroki, ki prihajajo v našo knjižnico k uram pravljic, smo se odlocili, da staršem za zadnje srecanje v tem šolskem letu pripravimo presenecenje. Sestavili smo gledališko skupino Zadnja minutka in pravljico Mojca Pokrajculja uprizorili. Naj vam predstavimo naše male igralce: dobrosrcno Mojco je igrala Ema Kovacevic, volk mesar, ki je preskrbel med za vecerjo, je bil Dejan Šuštar, v vlogi medveda cevljarja je nastopal Patrik Celigoj, ubogega zajcka krojaca je igrala Katja Poje, v jelencka drvarja se je preoblekla Anja Mattica in Gaja Pribac je bila prebrisana lisicka šiviljicka, ki se je sladkala z medom. Da bi lahko nastopili vsi otroci, ki so si tega želeli, smo v pravljico vkljucili še racko potapljacko, želvo plavalko in kužka cuvaja, ki so jih zaigrali Taja Jamnik, Ema Rezo in Tine Cernac. Iz mešalnega bobencka je tople in mehke zvoke izvabljala Sara Kušar. Vmesno besedilo je brala spodaj podpisana režiserka. Kostume nam je prijazno posodila vzgojiteljica Darinka Panger. Igralce sta gostom predstavila povezovalca programa Nives Kaligaric in mali Sebastjan Markežic. Pravljicna soba je bila komaj dovolj velika za vse družinske clane in druge goste, ki so navdušeno ploskali. Predstavo je na video kamero snemala Marina Hrs, ki je tudi fotografirala. Na koncu je knjižnicarka Nives otroke obdarila s skromnimi knjižnimi darili, naša prostovoljka Urška Stepanek pa jih je razveselila z ledenimi luckami. Starši so lahko ob kozarcku soka in piškotih še malo poklepetali. Slednjic smo se poslovili in si obljubili, da se spet srecamo na prvi torek v oktobru. Prav težko bo cakati! Špela Pahor, Maticna knjižnica Izola MEDNARODNA SRECANJA UKSG KONFERENCA IN RAZSTAVA 15. do 17. april 2002, University of Warwick www.uksg.org Letošnja konferenca UKSG je bila jubilejna petindvajseta. Organizatorji so se zato še posebej potrudili in pripravili tridnevno konferenco z uglednimi predavatelji. Posebno svecan pa je bil tudi sprejem z vecerjo in ogromnim ognjemetom za delegate drugi dan konference, in sicer v dvorcu Stoneleigh Abbey blizu srednjeveškega mesta Kenilworth. Prijavljenih je bilo 514 delegatov. Glavnina njih je prišla iz razlicnih knjižnic in centrov Velike Britanije, kar nekaj jih je bilo iz Irske, Nizozemske, Francije, Nemcije, Združenih držav, Danske, Švedske, Norveške, Finske, Španije, Islandije, Avstrije (dva delegata), udeleženci Slovenije, Izraela, Estonije in Grcije pa smo bili prisotni kot solisti. Konferenca je bila razdeljena na plenarni del, okrogle mize in delavnice. Okroglih miz in delavnic je bilo 18, vsak delegat pa se je lahko udeležil ene okrogle mize in treh delavnic, ki si jih je izbral vnaprej. Za mene je bila zanimiva okrogla miza na temo serijske publikacije v novi luci, in sicer prehod z ISBD(S) na ISBD(CR). Pripravila sta jo David Baron in Paul Bunn, glavna bibliotekarja in katalogizatorja serijskih publikacij v British Library. Novi standard bo predstavljen v popolni verziji na letošnji IFLI v Glasgowu. Pomembno vlogo na vsakoletni konferenci igrajo tudi založniki. Bilo jih je kar 39. Osnovna orientacija predstavitev izdelkov je bilo elektronsko publiciranje. Delegati smo se lahko med vsako pavzo sprehodili med stojnicami in se pozanimali za posamezne ponudbe. Založniki so se predstavili tudi na plenarnem delu z lapidarnimi predstavitvami svojih izdelkov. UKM je clanica UKSG in zato sem kot delegatka prisostvovala redni letni konferenci. Delo je potekalo povsem brez zapletov. Sprejeli smo tudi novo višino clanarine, ki bo znašala za naslednje obdoble 79,50 GBP. Vsako leto UKSG voli novi odbor, in sicer 3 clane predsedstva in 9 clanov odbora. Za predsednico je bila izvoljena Christine Fyfe (University of Warwick), za tajnico Jill Taylor-Roe (University of Newcastle) in za zakladnika Keith Courtney (Taylor & Francis). Gospod John Merriman, v 70. letih prodoren direktor založbe Blackwell in stanovitelj konference UKSG leta 1978 v Angliji, je otvoril konferenco. John je bil predsednik konference tri leta, nato pa 13 let organizator srecanj. 8 let pa je bil tudi urednik casopisa Serials, ki ga izdaja UKSG. Imenujejo ga starosta UKSG in je za svoje zasluge deležen velikih casti, prejel pa je tudi dve odlicji s podrocja knjigarnarstva in bibliotekarstva. Plenarni del konference je letos ponudil 9 temeljnih predavanj. Konferenca je obravnavala statistiko in njeno uporabnost v informacijski vedi, pomembnost in uporabnost elektronskih knjig in casopisov, prihodnost založništva in prihodnost akademskih casopisov. Rdeca nit tem pa je bila, kako zagotoviti uporabniku taka iskalna orodja (search engines), ki bodo zagotovila hitro, uspešno, kvalitetno in poceni iskanje, in to predvsem znanstvene informacije. Danes je na internetu objavljenega toliko, da postaja iskanje dolocenih informacij izredno naporno in zapleteno. Samo na podrocju kemije je letno na spletu objavljenih ok. 7000 znanstvenih clankov. Kdo lahko vse to prebere, se sprašuje dr. Steven M. Bachrach, ugleden profesor kemije na Trinity University v San Antoniu, ZDA. Verjetno nihce, tudi jaz ne, odgovarja sam. Zato je potrebno razviti taka iskalna orodja, ki bodo strokovnjaku omogocila najti samo tiste informacije, ki so zanj še posebej zanimive. Na zacetku pa je informacija v pripravi, obdelavi. Z njo se ukvarjajo strokovnjaki z dolocenih podrocij. In kako zagotoviti angleškemu zahtevnemu uporabniku kontinuiran dostop do znanstvenih gradiv v okviru svetovne ponudbe. Tu bodo morale tesno sodelovati raziskovalne knjižnice in instituti, ki bodo omogocali napredno dostopanje do informacij, igrali vlogo servisov in financnih manipulatorjev za pridobivanje novih in novih gradiv. Prihodnost je torej v Veliki Britaniji na strani elektronskih knjižnic, nacionalnih katalogov in v publiciranju znanstvenih informacij, pravi Brian Follett, znanstvenik s podrocja biologije, trenutno predsedujoci asociaciji Research Libraries Support Group. Podobno kot v Veliki Britaniji potekajo prizadevanja za elektronsko informacijo na pravem mestu in v dolocenem trenutku tudi drugje v Evropi. Tako so svoja gledanja predstavili govorniki z Nizozemske, s Finske, iz Avstralije in ZDA. Prispevki o znanstveni informaciji se ukvarjajo predvsem s strategijo transformacije informacije s papirja v elektronsko okolje. Na Finskem je s pomocjo FinELib-a (nacionalnega elektronskega knjižni-cnega programa) mocno naraslo število clanic konzorcija elektronskih publikacij. Tako je danes v okviru konzorcija možen prost dostop do okoli 7.200 elektronskih znanstvenih casopisov, 100 referencnih baz podatkov, pravnih virov, slovarjev in drugih gradiv. V konzorcij so vclanjene 102 organizacije, ki pokrivajo podrocje univerz, tehniških fakultet, splošnih knjižnic in nekaterih znanstvenih institutov. Opravljajo letne preglede vstopov v splet, spremljajo uporabniški feedback, ki je izredno pozitiven, pri tem pa znanstveniki in študentje pricakujejo še vecjo pestrost ponudbe in enostavnejšo uporabo gradiv. Program postaja vsenacionalni servis. Ce bi sklenila letošnjo konferenco UKSG z razmišljanji in dejanskim stanjem predvsem na Otoku, bi rekla z besedami gospe Liz Hart, direktorice Library and Learning Resources Service v grofiji Staffordshire, da vizija elektronske informacije v prihodnosti temelji predvsem na sodelovanju informacijskih centrov in na skupni uporabi njihovih tehniških zmogljivosti. Cirila Gabron-Vuk, Univerzitetna knjižnica Maribor 4. DNEVI SPECIALNEGA KNJIŽNICARSTVA V OPATIJI Sekcija za specialne knjižnice pri Hrvaškem knjižnicarskem društvu je bila organizator 4. dnevov specialnega knjižnicarstva Hrvaške, ki je potekalo 25. in 26. aprila 2002 v Opatiji. Posvetovanja se je udeležilo 95 knjižnicarjev, ki so predstavljali vse vrste specialnih knjižnic. Glavna tema posvetovanja je bila "Specialne knjižnice – viri in uporaba znanja". Ob vabljenih predavanjih, razstavi posterjev in delavnic so poskušali zajeti vse vrste specialnih knjižnic od znanstvenih, muzejskih, cerkvenih in drugih. Na posvetovanju je bilo pred-stavljenih 12 referatov od tega sta bila 2 tuja referata. Avtorici tujih referatov sta bili E. Salz iz Združenja nemških specialnih knjižnic in A. Cuk iz Centra za strokovno informatiko, Krka d.d. Novo mesto. Posterje je predstavilo 17 udele-žencev iz razlicnih specialnih knjižnic. Potekali sta 2 delavnici: a) Iskanje po bibliografskih zbirkah v polnem besedilu (ABI/Inform Global, EMERALD) in b) Iskanje CSA (LISA, Sociological Abstracts, ERIC, Social Resources in Linguistics and Language Behavior Abstracts, British Humanities Abstracts). Na osnovi rezultatov anketnega vprašalnika s 3. dnevov specialnega knjižnicarstva in po dogovoru na 4. dnevih specialnega knjižnicarstva, so sprejeli zakljucke, da bo naslednje posvetovanje leta 2003 ponovno v Opatiji. V svojih zakljuckih so predlagali: - da bodo še naprej sodelovali s kolegi iz tujine - da bodo na enak nacin organizirali posvetovanje (referati, posterji, delavnice) - da bodo vec casa porabili za diskusijo - da se bo treba na delavnice predhodno prijaviti - da se doloci tocen cas predstavitve posterjev Iz Slovenije so se kot gosti Hrvaškega knjižnicarskega društva udeležile posvetovanja v Opatiji mag. Angela Cuk, Violetta Bottazzo in spodaj podpisana avtorica tega prispevka. mag. Nada Cešnovar, NUK PREDSTAVLJAMO VAM RECENZIJA PROGRAMSKE KONCEPCIJE IN PROSTORSKO-FUNKCIONALNE ORGANIZACIJE NOVE STAVBE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V SPLITU Študija Programska koncepcija in prostorsko-funkcionalna organizacija nove stavbe Univerzitetne knjižnice v Splitu avtorjev dr. Maje Jokic, mag. Petra Krolo, Ivanke Kuic prof., mag. Marine Mihalic, Roberta Plejica dipl. ing. arh., mag. Davorke Pšenica, dr. Josipa Stipanova pomeni strokovno knjižnicarsko osnovo za natecaj za idejni projekt nove stavbe. Sistematicno prikaže zgodovinski pregled, programsko koncepcijo Univerzitetne knjižnice v Splitu, funkcije in naloge ter organizacijsko strukturo, prostorsko-funkcionalno povezanost, prostorske potrebe po posameznih funkcijah, kadrovsko strukturo z navedbo števila potrebnih kadrov ter njihov profil, informacijsko in telekomunikacijsko opremo ter drugo opremo, dodatne zahteve ter urbanisticne in arhitekturne pogoje. Današnja Univerzitetna knjižnica v Splitu ima spoštovanja vredno preteklost, saj bo prihodnje leto slavila 100-letnico obstoja in prav bi bilo, da bi jo obeležila s pricetkom gradnje nove stavbe. V zgodovini svojega razvoja je menjala tako svoje ime kot tudi poslanstvo. Ustanovljena je bila kot prva javna knjižnica v Splitu, ki se je razvila iz Narodne citalnice. Kot Mestna knjižnica je opravljala svojo funkcijo do leta 1962, ko je razširila svojo dejavnost in se preimenovala v Znanstveno knjižnico. Prelomno leto za nadaljnji razvoj knjižnice je bilo leto 1974, ko je bilo ustanovljena Univerza v Splitu, knjižnica pa je prerasla v osrednjo univerzitetno knjižnico in postala tudi clanica Univerze. Leta 1977 je postala tudi maticna knjižnica. Zakon o knjižnicah je leta 1977 funkcije, ki jih je Univerzitetna knjižnica že opravljala, potrdil in poudaril novo poslanstvo knjižnice v smeri razvoja digitalne knjižnice. Fond knjižnice je od skromnih zacetkov 2.000 knjig v letu 1905 narasel na 382.000 enot in 13.800 naslovov periodike. Knjižnica zadovoljuje potrebe 11.187 študentov Univerze v Splitu, poleg tega pa tudi 1297 pedagoških in raziskovalnih sode-lavcev Univerze v Splitu ter uporabnikov znanstvene literature iz drugih ustanov v Dalmaciji. Nagel razvoj knjižnice je že veckrat v njeni zgodovini zahteval predloge po novi namenski stavbi. Že leta 1937 so poskušali s prostovoljnimi prispevki podpreti iniciativo za novo stavbo, ki pa žal ni uspela. Prostorske razmere so se nekoliko izboljšale po drugi svetovni vojni s selitvijo v stavbo nekdanje gimnazije, vendar funkcionalno niso povsem ustrezali za tedanji fond 45.000 enot in številne knjižnicne dejavnosti. Stavba, v kateri je knjižnica danes, ne omogoca funkcionalnosti po veljavnih stan-dardih. Z novo namensko knjižnicno stavbo bi bil dolgorocno rešen razvoj univerzitetnega knjižnicarstva v Splitu in Dalmaciji. Programska usmeritev Univerzitetne knjižnice v Splitu je podana z njeno osrednjo vlogo na Univerzi in njeno povezanostjo s tremi fakultetami tehniške usmeritve, eno biomedicinske usmeritve, pet družboslovne usme-ritve, dvema humanisticne usmeritve in eno akademijo umetniške usmeritve, od katerih sta dve ustanovi locirani zunaj Splita. Pomemben za poslanstvo Univerzitetne knjižnice v Splitu je tudi poudarek znanstveno-raziskovalnega dela na podrocjih naravoslovnih, kulturno-zgodovinskih, družbenih in gospodarskih ved, ki so pomembne za regijo, med njimi posebno arheologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, filologija, kmetijstvo, oceanografija, botanika, zoologija, turizem, pomorsko pravo, kemijsko inžinerstvo, grad-beništvo, elektrotehnika in infor-matika. Iz poslanstva knjižnice in njene programske usmeritve izhajajo njene funkcije, med katerimi so najpo-membnejše nabava knjižnicnega gradiva, izdelava katalogov, podatkovnih zbirk in bibliografij, sodelovanje v skupnih katalogih na ravni države, zagotavljanje dostopa do informacijskih virov, medknjižnicna izposoja, izobraževanje uporabnikov, hranjenje in zašcita knjižnicnega gradiva, sodelovanje s sorodnimi ustanovami pri raziskovanju in razvoju ter kulturne dejavnosti. Za izvajanje funkcij, ki sledijo iz njenega poslanstva, se mora knjižnica ustrezno organizirati v organizacijske celote, ki morajo biti funkcionalno in prostorno povezane. Cilj te pove-zanosti pa mora biti izboljšanje storitev za uporabnike. Knjižnicni prostor mora izpolnjevati dva pogoja. Prvi pogoj je, da mora biti prilagojena uvajanju novih tehnologij v knjižnicno dejavnost od nabave preko obdelave in hranjenja do uporabe knjižnicnega gradiva. Drugi pogoj pa je omogocati komunikacijo med knjižnicarji in uporabniki, ustvarjalci in uporabniki ter med samimi uporabniki. Da bi knjižnicni prostor zagotavljal izpolnjevanje obeh bistvenih pogojev, je smotrno, da obsega tako knjižnicni sklop kot tudi neknjižnicni sklop. Neknjižnicni sklop, ki je namenjen uporabnikom knjižnice v širšem smislu, obsega vecnamensko dvorano, razstavišca, knjigarno in prostore za študente. Smotrno je, da ima tako imenovani neknjižnicni sklop posebni vhod. Knjižnicni sklop, ki mora imeti posebni vhod z opremo za varovanje knjižnicnega gradiva, mora obsegati vecje funkcionalne celote, med njimi celoto za delo z uporabniki, celoto nabave, obdelave, hranjenja in zašcite knjižnicnega gradiva ter celoto skupnih služb. Prostorske dimenzije za potrebe posameznih funkcij morajo temeljiti na velikosti fonda, prirasti fonda v naslednjih desetletjih, številu štu-dentov, pedagoških in raziskovalnih delavcev ter oceni števila potencialnih uporabnikov. Za delovanje Univerzitetne knjižnice v Splitu v novih prostorih je potrebnih vec skupin kadrov, med katerimi so najpomembnejši visoko usposobljeni knjižnicni in informacijski delavci ter visoko usposobljeni strokovni delavci na upravnem in tehnicnem podrocju. V prvi skupini so potrebna vrhunska znanja s podrocja bibliotekarstva in informacijskih znanosti, v drugi skupini pa iz uprave, prava, racunovodstva ter razlicnih tehnicnih disciplin. V prvi skupini je potrebno upoštevati standarde za univerzitetne knjižnice, v drugi pa predpise s podrocja uprave, prava, racunovodstva, vzdrževanja in varovanja objektov ter varstva pri delu. Sodobna knjižnicna stavba, ki naj bi zadovoljevala potrebe uporabnikov v prihodnjih desetletjih, zahteva tudi najsodobnejšo opremo. Posebno informacijska tehnologija se izredno naglo razvija, zato mora biti oprema nacrtovana tako, da bo zadovoljila najzahtevnejše uporabnike, omogocala povezave znotraj Univerze in s svetom ter jo bo mogoce modularno nadgrajevati. Opremo za sodobno stavbo Univerzitetne knjižnice v Splitu lahko razporedimo v vec sklopov, med katerimi so najpomembnejši oprema za hranjenje knjižnicnega gradiva (klasicne in kompakten police za prosti pristop in skladišce, omare za neknjižno gradivo, trezorji za raritete in rokopise), oprema za zašcito knjižnicnega gradiva (za restavracijo, laminacijo, vezavo gradiva), oprema za reprodukcijo (preslikovalni aparati, sceneerji, aparati za fotografiranje, mikrofilmanje), oprema za uporabnike (garderobe, delovan mesta za uporabnike, oprema v ucilnicah za izobraževanej uporabnikov), oprema za delovna mesta knjižnicnih delavcev, oprema za kulturne dejavnosti (vitrine za razstavišca, oprema v dvoranah), oprema za dostavo knjižnicnega gradiva, oprema za prevoz uporabnikov in knjižnicnih delavcev, oprema za varovanje (varovanje knjižnicnega gradiva, alarmne naprave za varovanje pre požarom, vlomom, izlitjem vode, detektorji izhajanja plina, videonadzor), oprema za vzdrževanje stavbe (cišcenje in negovanje prostorov in okolja stavbe), oprema za vzdrževanje temperature in vlažnosti v prostorih (ogrevalne in klimatsko-prezracevalne naprave), telekomu-nikacijska oprema (telefonsko omrežje s centralo in telefonskimi aparati), informacijska oprema (osrednji racunalnik, racunalniško omrežje z mrežnimi stikali, serverji in juke-box za mrežo CD-ROM, prikljucki za internet in intranet, osebni racunalniki za uporabnike, racunalniško ucilnico, knjižnicne in upravne delavce, tiskalniki, naprave za projeciranje, racunalniki touch-screen z infor-macijami za uporabnike). Ker gre za objekt posebnega pomena, v katerem se bo dnevno zadrževalo do 1.000 uporabnikov ter objekt, ki varuje knjižnicno gradivo kot pomembni del kulturne dedišcine, mora izpolnjevati posebno stroge kriterije glede varnosti v vseh vidikih tako protipožarnem, protipotresnem in varovanje pred izlitjem vode. Konstrukcija mora prenesti velike obremenitve skladišcenja knjižnicnega gradiva. Inštalacije morajo biti speljane tako, da ne more priti do izlitja vode na knjižnicno gradivo. Aparati za gašenje morajo biti prilagojeni vrstam knjižnicnega in informacijskega gradiva. Poskrbljeno mora biti za primerno temperaturo in vlago v prostorih odvisno od njihove namembnosti, prav tako za primerno svetlobo, ki mora biti prilagojena uporabnikom v citalnicah, delovnim mestom knjižnicnih in upravnih delavcev, varovanju knjižnicnega gradiva pred premocno svetlobo, primerni osvetlitvi razstavišc in prostorov za kulturne dejavnosti. Poskrbljeno mora biti za racionalne transportne poti tako za knjižnicno gradivo kot za uporabnike in zaposlene. Kot sklepne misli mi dovolite nekaj primerjav med Univerzitetno knjižnico v Splitu in Univerzitetno knjižnico Maribor. Kot prvo podobnost lahko navedem že leto ustanovitve. Predhodnici obeh knjižnic sta bili ustanovljeni leta 1903. Leta 1919 sta obe knjižnici pridobili pravico do obveznega izvoda in s tem pomembnim poslanstvom nadaljujeta tudi v novem tisocletju. Obe knjižnici sta se od svoje ustanovitve naprej veckrat selili v stavbe, ki pa niso bile namensko grajene za knjižnice. Obe knjižnici sta v svoji zgodovini veckrat podali iniciativo za gradnjo novih namenskih prostorov in pripravili projekte novih stavb, ki pa niso bili realizirani. Univerzitetna knjižnica Maribor je po poskusih, ki so trajali vec desetletij, uspela s projektom v sredini osemdesetih let tako, da so se gradbena dela pricela leta 1986, v nove prostore pa se je dokoncno preselila novembra 1988. Upamo, da bo cilj projekta namenske stavbe in preselitve v nove prostore v najkrajšem casu uspešno realizirala tudi Univerzitetna knjižnica Split. Obe knjižnic sta veckrat v svoji zgodovini menjali status in ime. Univerzitetna knjižnica Maribor je bila ustanovljena kot knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, Univerzitetna knjižnica v Splitu je bila ustanovljena kot Mestna knjižnica. Današnja Univerzitetna knjižnica Maribor je leta 1925 dobila uradno ime Študijska knjižnica, leta 1959 je postala osrednja knjižnica visokega šolstva v Mariboru, leta 1970 se je preimenovala v Visokošolsko in študijsko knjižnico, leta 1975 je postala osrednja knjižnica Univerze v Mariboru in se preimenovala v Univerzitetno knjižnico Maribor. Današnja Univerzitetna knjižnica v Splitu je leta 1962 spremenila ime v Znanstvena knjižnica. Leta 1974 je bila ustanovljena Univerza v Splitu in Znanstvena knjižnica je postala njegova clanica. Obe knjižnici opravljata poleg nalog osrednje knjižnice univerze tudi naloge maticnih knjižnic za visokošolske in specialne knjižnice v svojih regijah. Leta 1992 je Znanstvena knjižnica v Splitu spremenila ime v Univerzitetna knjižnica v Splitu. Leta 1993 je na osnovi Zakona o visokim ucilištima v Republiki Hrvatski Univerza v Splitu pridobila lastninske pravice nad Univerzitetno knjižnico v Splitu. Leta 1996 je na osnovi Zakona o visokem šolstvu v Republiki Sloveniji in Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor postala clanica Univerze poleg drugih fakultet, ki so prav tako clanice, Univerza v Mariboru pa je pridobila lastninske pravice. Leta 2000 se je v adaptirano stavbo ob novi stavbi knjižnice preselil rektorat Univerze v Mariboru in s tem je bila realizirana vec desetletij trajajoca zamisel o mariborskem univerzitetnem središcu, ki je osrednjo knjižnico Univerze zavestno umestila ob rektorat kot srce Univerze. Obe univerzitetni knjižnici sta povezani s fakultetami. Univerzitetna knjižnica Maribor je povezana s desetimi fakultetami, med katerimi so štiri tehniške fakultete, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Fakulteta organi-zacijskih ved, Pedagoška fakulteta, Pravna fakulteta, Fakulteta za kmetijstvo in Visoka zdravstvena šola, ki bo kmalu postala fakulteta. Univerzitetna knjižnica v Splitu je povezana z enajstimi fakultetami razlicnih smeri. Univerzo v Mariboru obiskuje 22.000 študentov, ki so tudi uporabniki Univerzitetne knjižnice Maribor, Sveucilište Split ima 11.187 študentov, ki so tudi uporabniki osrednje knjižnice. Univerzitetna knjižnica Maribor ima fond 841.099 enot knjižnicnega gradiva in 78 zaposlenih delavcev, od katerih je 24 bibliotekarjev, 2 višja knjižnicarja, 18 knjižnicarjev s srednjo izobrazbo in dva informatika, drugi so delavci v upravno-tehnicnih službah in knjigoveznici. Nova stavba, v katero se je Univerzitetna knjižnica Maribor preselila novembra 1988 ima 11.519 m površine. Višina stavbe je skupaj 31,63 m, od tega klet 7,60 m in nad kletjo 24,03 m. Širina stavbe je 34,80 m. Bruto površine so druga klet 2.023,63 m, prva klet 2.023,63 m, pritlicje 1.463,10 m, 1. nadstropje 1.912,72 m, 2. nadstropje 1.912,72 m, 3. nadstropje 1.531,19 m, 4. nadstropje 1.015,50 m. druga klet je skladišce slovenskih obveznih izvodov, prva klet je skladišce knjižnicnega gradiva. V pritlicju je vhod v stavbo, garderoba, garaža za službeni avto, knjigoveznica, fotokopirnica, manjše razstavišce, knjigarna in mala kavarnica. V prvem nadstropju je veliko razstavišce, vecnamenska dvorana s 100 sedeži, izposoja, medknjižnicna izposoja, informacijski pult, 30 osebnih racunalnikov za uporabnike, ucna zbirka, informacijska zbirka, domoznanska zbirka z rokopisi, Evropski dokumentacijski center, racunalniška soba, racunalniška ucilnica, informacijska služba, zbirka bibliotekarske literature. V drugem nadstropju je obmocje prostega pristopa knjižnicnega gradiva družbenih, naravoslovnih in tehniških ved, sobe za bibliotekarje specialiste, obmocje prostega pristopa za casopise in revije, študijska mesta za uporabnike, prostori za knjižnicne delavce v nabavi in obdelavi knjižnicnega gradiva. V tretjem nadstropju je obmocje prostega pristopa knjižnicnega gradiva za jezikoslovje, književnost, zgodovino in umetnost ter sobe za bibliotekarje specialiste, glasbena zbirka, Avstrijska citalnica, Informacijski center Britanskega sveta, študijska mesta za uporabnike v prostem pristopu ter 20 študijskih celic za poglobljeni študij. V drugem in tretjem nadstropju je skupno 500 študijskih mest za uporabnike. V cetrtem nadstropju je ravnateljstvo, tajništvo, administracija, racunovodstvo, kadrovska evidenca, sejna soba za organe knjižnice, sejna soba za interno izobraževanje in prireditve, soba za sedež Društva bibliotekarjev Maribor Ob koncu bi želela, da bi cimprej priceli z realizacijo projekta nove stavbe Univerzitetne knjižnice v Splitu, saj temelji na potrebah uporabnikov Univerze v Splitu, vkljucuje razvojno vizijo, vsebuje vse potrebne organizacijske in prostorsko-funkcio-nalne elemente in je tako po poslanstvu knjižnice kot tudi nacrtovanih prostorskih dimenzijah primerljiv s podobnimi objekti univerzitetnih knjižnic v Evropi. Dr. Irena Sapac, Univerzitetna knjižnica Maribor PRAGA SPOZNALA SLOVENSKE POTUJOCNIKE Težko pricakovani cetrtek.Odhod je iz Maribora,kjer se vkrcajo še potujocniki iz Murske Sobote, Slovenske Bistrice in Ptuja. Krenemo proti Ljubljani, kjer "poberemo" še ostale iz Kopra, Novega mesta, Kranja....caka nas dolga nocna vožnja do zlatega mesta....Praga, prihajamo! Pripravi se! V zgodnjih dopoldanskih urah jo zagledamo; Zlato Prago. Biser srednjeveške, pa tudi sodobne kulture, prestolnico zahodnih Slovanov. Njeno podobo so skozi 600 let oblikovali slavni evropski umetniki, ki so združili svoje umetniške inspiracije v zanimivi in bogati arhitekturi. Pozdravijo nas številni zvoniki starih cerkva, živahne ozke ulice, stolpi in stolpici... Najprej se ustavimo v enoti Mestne knjižnice, Praga 10, kjer nas pricaka Pavel Machart, ki je v Potujoci knjižnici že 16. leto in nas seznani o zgodovini njihovega delovanja. Zacetek njihove Potujoce knjižnice sega v leto 1939, katere delovanje je bilo ustavljeno nekje do leta 1949. Danes delujeta 2 bibliobusa, ki skupaj obiskujeta 15 postajališc na 14 dni na razlicnih lokacijah. Izposoja ni avtomatizirana, postanki trajajo od 2 uri pa do 6 ur. Najvecji beležen dnevni obisk je 60 obiskovalcev. Posojajo tudi revije in casopise. Oba bibliobusa najraje obiskujejo otroci, gospodinje in starejši ljudje. Poslovili smo se od prijaznih in gostoljubnih praških potujocnikov, ki imajo še zmeraj lepe spomine na Maribor, ki so ga obiskali pred nekaj leti. Nadalje nas je pot vodila skozi središce mesta, kjer je na vsakem koraku cutiti atmosfero, ki te kot vrtinec potegne nazaj v preteklost, saj se s sedanjostjo sprehaja z roko v roki, to je mesto, ki je in še privlaci razne umetnike zaradi kulture in tradicije. Tukaj sta ustvarjala Kafka in Hašek in še zmeraj je cutiti prisotnost vojaka Švejka. Praga je polna znamenitosti, kot je Karlov most, iz 13. stol. Zgrajen je bil po nacrtih arhitekta Petra Parlerja, ki ga je imel kralj Karel še posebej v cislih. Prvotno je služil kraljevim sprehodom in je bil okrašen le z enim križem; kasneje (med 1600 - 1800) pa je cerkev postavila še 30 kipcev, ki ga danes delajo magicnega in mogocnega. Na mostu imajo številni umetniki atelje kar pod milim nebom, povsod pa so trume turistov, da se kar izgubiš v množici. V starem delu mesta so skoncentrirane vse vecje mestne znamenitosti. Po glavnem trgu smo se sprehodili do Vaclavskih namesti, kjer nas je pozdravil gotski stolp Prašna brana. Staromestne namesti s staro mestno hišo z znamenito astronomsko uro nam še posebej pritegnejo pogled. Na uri, ki odzvanja vsako polno uro, so krožece figurice, Smrt zacne predstavo, Turek in Žid, Greh in Krepost pokimavajo in plešejo, petelincek pa zakljuci igro. Sredi trga se bohoti mogocni Husov spomenik, ki nam postane "najdišce" in zbirališce, da se ne izgubimo, ko se brez vodica odpravimo raziskovat Prago. V starem delu mesta je Židovska cetrt z lepo ohranjeno sinagogo, prav tako pa ne smemo pozabiti na Tinsko cerkev s svojimi stolpi in zvoniki. Ogled po Centralni mestni knjižnici je trajal kar nekaj casa, saj smo imeli kaj videti. Vodila nas je Dr Ph Irena Baumrukova, ki nam je razložila o zgodovini in delovanju knjižnice. Današnja stavba je bila zgrajena v letih 1925-1928, zacetki delovanja pa segajo v leto 1903. Velika prenova te stavbe je potekala od 1995-1998, otvoritev je bila aprila 1998. Sestavljajo jo centralna dvorana (pritlicje), v kateri so oddelki z leposlovjem, šolsko izobraževalno literaturo, opazen je tudi glasbeni oddelek, pritegljiv oddelek za otroke in mladino, posebej je filmska in gledališka literatura ter informacijski center. Zanimivi so atriji za poletno sprošcujoce branje. Internet jim je okno v svet, tako kot nam. Za otroke je poseben vhod v knjižnico. Ena izmed zanimivosti je, da bralci v knjižnici mirno cakajo tudi po vec ur na naroceno knjigo. Vecer smo zakljucili v znani pivnici Pri Fleku, kjer so nas pogostili z njihovimi tradicionalnimi jedmi in seveda z najpomembnejšim, njihovim domacim crnim pivom. Mmm, kako dobro je delo po celodnevni hoji, ki nas je kar precej utrudila in poslala zgodaj v posteljo. V soboto smo si najprej ogledali Plecnikove Hradcane, ki se vzpenjajo nad mestom, prebivališce nekdanjih ceških kraljev in nemških cesarjev, današnja vladna palaca. Menjava straže je za turiste atrakcija, saj je pogled na mlade "nepremicne" vojake prav privlacen. Na tretjem grajskem dvorišcu se dviga gotska stolnica sv. Vida, katere zidava se je vlekla skozi stoletja. Prav tako nismo mogli mimo Plecnikove dvorane stebrov, Venceslavske kapele in seveda Zlate ulicke, polne zlatih vtisov. Popoldne smo izkoristili za potep po Pragi in za nakupovanje. Naši lacni želodcki so terjali svoj davek in z velikim veseljem smo pospravili "pikantne kurece na žaru", ki so nas poživili, da smo lažje docakali vožnjo z ladjico po Vltavi. Nepozabna vožnja in vecerja. V nedeljo smo si ogledali še Kutno Horo, srednjeveliko provincialno mesto, kjer so v 13. stoletju odkrili bogata ležišca srebrove rude. Ustanovili so kovnico, zgradili velicastne zasebne hiše in postavili mogocne cerkve. Najmogocnejša je cerkev sv. Barbare, ki so jo zaceli graditi 1388 in je ena najlepših in najnenavadnejših srednjeveških stavb v Srednji Evropi, saj ima trojni šotorski krov, številne stolpice in lokaste opornike. Posvecena je zavetnici rudarjev, podkopnikov in topnicarjev. Okrog poldneva smo se odpravili proti naši ZLATI Sloveniji, saj nas je domotožje že krepko nacelo. Zapeljali smo se skozi zadnje ceško mesto - Brno, si ga ogledali nato pa proti domu. Praga, nasvidenje! Tako nam je bilo lepo, da upamo še na kakšno srecanje s teboj! Trs Ksenija, Mariborska knjižnica BORZA DELA DELO IŠCE Sem profesorica razrednega pouka, z opravljenim bibliotekarskim izpitom in išcem redno zaposlitev v knjižnici. V visokošolski knjižnici delam že tri leta (izposoja, citalnica, katalogizacija monografski in serijskih publikacij, vodenje knjižnice...) Ker se mi cas redne zaposlitve izteka (nadomešcanje vodje knjižnice) si želim cimprej najti delo v drugi knjižnici.Obvladam delo z racunalnikom, uporaba programske opreme MS Office: Word, Excel, Outlook Express in Internet Explorer. Pripravljena sem se dodatno izobraževati in izpopolnjevati. Dodatne informacije na tel.: - dopoldan: 02 2293 736, 701 - popoldan (po 16.00): 031 33 22 99 CESTITKI V reviji Library Management številka 1 (2001) je bil objavljen clanek "Excuse me, how do I commit suicide? Access to ethically disputed items of information in public libraries". Avtorji clanka so Primož Južnic, Jože Urbanija, Edvard Grabrijan, Staša Miklavc, Damijana Ošlaj in Sonja Svoljšak. Za clanek jim je Emerald Literati Club podelil Highly Commended Award. Kolegom iskreno cestitamo! Knjižnica Šentjur je 31. maja 2002 odprla prenovljene in povecane prostore svoje knjižnice. Ob tej priložnosti je na svecani otvoritvi podelila priznanje za dolgoletno sodelovanje pri razvoju knjižnicarstva tudi Osrednji knjižnici Celje in Državni maticni službi za knjižnicarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Cestitamo! OBVESTILA VABILO ŠOLSKIM KNJIŽNICARJEM Sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS pripravlja v sodelovanju z mag. Francesco Žumer v sklopu Strokovnega posvetovanja ZBDS 2002 predstavitev promocijskega gradiva šolskih knjižnic. Ker je prišlo ob prvem obvestilu za zbiranje gradiva do nekaterih nejasnosti, ponovno prosimo vse tiste šolske knjižnicarke in knjižnicarje, ki imajo gradivo in ga še niso poslali, naj to storijo do konca meseca junija. Gradivo naj pošljejo na naslov: Mag. Francesca Žumer OŠ Poljane Zemljemerska 7 1000 Ljubljana tel. 01/2313242 Za poslano gradivo se vsem šolskim knjižnicarjem in knjižnicarkam lepo zahvaljujemo. Nataša Kuštrin Tušek, Predsednica Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS Dobili smo kratko obvestilo o mednarodni konfrenci BOBCATSSS 2003, ki ga objavljamo v anglešcini. BOBCATSSS 2003 Information Policy and the European Union BOBCATSSS stands for an annual symposium founded by nine European universities in 1993. Every year students of two European universities organize the symposium. The universities have in common that they educate in the field of Library and Information Education and Research under the umbrella of EUCLID (European Association for Library and Information Education and Research). Target groups of the BOBCATSSS-Symposiums are information specialists, students, and professors in the field of Library and Information Education and Research and employees of libraries and information departments. This year students of the Hogeschool van Amsterdam and the Copernicus University of Torun will organize the Symposium. The main topic of the Symposium will be "Information Policy and the European Union". BOBCATSSS 2003 will take place on February 3, 4 and 5 in Torun, Poland. For more information and latest news you can visit our website on www.bobcatsss.com or contact us on the following adres: Bobcatsss 2003 contactperson: Justen-Paul Hol P.O. Box 1025 1000 BA Amsterdam The Netherlands Tel: +31 20 595 1777 Fax:+31 20 595 1720 Email: info@bobcatsss.com PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo razpis za podelitev Copovih diplom in Copovih priznanj 2002. 2. V drugi prilogi objavljamo seznam referatov letošnjega posvetovanja ZBDS, ki bo od 14. - 16. oktobra 2002 na Bledu. Tema letošnjega posvetovanja je "Knjižnice in javnost". 3. V tretji prilogi objavljamo prijavnico za udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS in prijavnico za hotel. 4. V cetrti prilogi objavljamo prijavnico in seznam referatov za IX. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice. Posvetovanje na temo Izobraževalni management v specialnih knjižnicah bo 14. in 15. novembra v Ljubljani. 5. V peti prilogi objavljamo narocilnici za novi strokovni publikaciji, ki ju je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica: - Splošni slovenski geslovnik : navodila za predmetno oznacevanje knjižnicnega gradiva in geslovnik. - Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA Fotografska razstava Toma Jesenicnika "Z vlecnimi psi po divjih prostranstvih Kamcatke" Tomo Jesenicnik se je rodil 14. 2. 1964 v Crni na Koroškem. S fotografijo se je ukvarjal od rane mladosti, intenzivneje pa se z reportažno, publicisticno in umetniško fotografijo ukvarja zadnjih dvanajst let. Od leta 1996 je profesionalni fotograf in ima status samostojnega kulturnega delavca. Njegove fotografije so bile objavljene v vec kot štiridesetih tujih in domacih revijah ter casopisih. Za svoje delo na podrocju fotografije je v zadnjih letih prejel vec nagrad in priznanj, med njimi tudi bronasto medaljo FIAP (Federation International de'l Art Photographique) za kolekcijo fotografij v Barceloni, ter castno diplomo FIAP na Nizozemskem. Doslej je svoje fotografije razstavljal na dvajsetih samostojnih in šestnajstih skupinskih razstavah, od katerih je bilo sedem mednarodnih. Danes živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. Poleg krajinske, naravoslovne in reportažne fotografije se posveca tudi kreativni studijski fotografiji. Sodeluje z vec oglaševalskimi agencijami, založbami, casopisnimi hišami in oblikovalskimi studiji. Tomo Jesenicnik je bil tudi udeleženec številnih ekspedicij v gorah Karakoruma in Himalaje. Je avtor ali soavtor številnih fotomonografij, knjig in raznih turisticnih publikacij v Sloveniji in v tujini. Na tokratni razstavi se bo Tomo Jesenicnik predstavil s ciklusom fotografij iz znamenite 700 km dolge dirke vlecnih psov na Kamcatki imenovane Beringija. Dirka vlecnih psov poteka v severnem delu Kamcatke, v divjini Korjaške avtonomne regije v prostranstvih daljne ruske Sibirije, kjer še zmeraj prebivajo pripadniki avtohtonih sibirskih ljudstev kot so Korjaki, Itelmeni in Eveni. Spremne besede k razstavi je imel France Zupan. Odprtje fotografske razstave Toma Jesenicnika je bila v ponedeljek, 13. maja 2002, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 13. 5. do 8. 6. 2002. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vljudno vabljeni! Slikarska razstava Viktorja Šesta "FIGURE" Viktor Šest se je rodil leta 1956 v Ljubljani. Študij slikarstva je koncal leta 1981 pri prof. Kiarju Mešku na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi je deloval kot tehnicni in likovni urednik pri založbi Obzorja v Mariboru, od leta 1984 pa ima status samostojnega ustvarjalca na podrocju kulture in se posveca izkljucno slikarstvu. Viktor Šest živi in ustvarja v Mariboru in je aktiven clan ZDSLU in DLUM. Eno najzanesljivejših likovnih zvrsti Viktorju Šestu prav gotovo predstavlja risba, ki se v njegovem delu kot prioriteta pojavlja v vseh likovnih tehnikah. Tradicionalno se posveca cloveški figuri, katero zaznamuje njegovo lahkotno obvladovanje risbe kot osnovne likovne tehnike. Kompozicija v kateri dominira figura je podrejena zgodbi in njeni sporocilnosti, ki se skriva za skrivnostno miselno tancico. Njegova kompozicija zajema motiviko, ki crpa svojo humorno in satiricno noto prav iz opazovanja vsakdanjosti. Subtilni svet groteskne figuralike in njegovih protagonistov zaznamuje avtorjevo poeticno razmišljanje o cloveški majhnosti, minljivosti in cloveškem napuhu. Ravno ta grotesknost skuša gledalca iritirati in preko samoironije in nevsiljivega dialoga navesti do globjih vsebinskih efektov. Viktor Šest sledi temeljne koncepte dosežkov klasikov evropske umetnosti in prvinske figuralike, ki jo zaznamuje samo zanj tipicna ekspresivnost in ironija. Njegova svojevrstna galerija likov in grotesknost se kot svojevrstna plejada ali rdeca nit veže skozi ves njegov figuralni opus. Kljub navidezni figuralni mracnosti in groteskni resnobnosti njegova dela preveva neunicljiv življenski optimizem in hudomušno razumevajoc pogled na stvarnost in cloveške napake. Njegova dela za prepoznavnost ne potrebujejo signature saj so celote posebne individualne estetike, katere pravila postavlja avtor sam. Viktor Šest nedvomno spada med avtorje, ki so zaradi izrazitega subjektivizma jasno opredelili svoje mesto v slovenskem likovnem prostoru. Moc risbe in obvladovanje figure kot osnovne prefinjene likovne govorice ga v slovenskem prostoru nedvomno umešcajo ob bok Kiarju Mešku ali Bardu Yucundusu. Njegova likovna pripoved se veckrat nasloni na literaturo, kjer se njegova senzibilna ilustracija uspešno umešca v miselni svet književnosti. Sodeloval je z mnogimi pomembnimi slovenskimi književniki kot so Kajetan Kovic, Boris Pahor, Peter Kolšek, France Forstneric in Anton Trstenjak. V tej zvrsti je dosegel vrhunec z ilustrativno opremo knjige Zorka Simcica z naslovom Trije muzikantje ali Povratek lepe Vide za katero je dobil ugledno likovno priznanje Glaserjevo listino za ilustracije. Viktor Šest je avtor vec kot dvajsetih samostojnih razstav doma in v tujini ter dobitnik številnih likovnih priznanj. Pomembnejše samostojne razstave so: Železna Kapla (1984), Maribor (1985), Ljubljana - Galerija Lerota (1986), Maribor - Rotovž (1987), Zagreb - Galerija Dobrava (1989), Gradec - Razstavišce Cafe Kaiser (1992), Laško (1996), Portorož (1996), Ljubljana - Vodnikova domacija (1997), Celje - Galerija Hest (1999), Maribor - Vodni stolp (2000), Ptuj - Ptujski grad (2000), Ljubljana - Galerija Krka (2001) in Maribor (2002). Otvoritev razstave je glasbeno obogatil duo Granados (Živa Žmavc - violoncelo in Žiga Kroflic - kitara). Odprtje slikarske razstave Viktorja Šesta je bilo v ponedeljek, 10. junija 2002, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 10. 6. do 6. 7. 2002. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vstop je prost. Vljudno vabljeni! Marko Lakovic NOVICE IZ KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO Prireditve v mesecu juniju 2002 8. 6. Od 9. do 12. ure v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko, Divizijo Dolenjske, organizirani ogledi novomeške knjižnice za varcevalce v šolskih hranilnicah po Beli krajini, Dolenjski in Posavju. 13. 6. Ob 16.30 v citalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto informativni dan: študij preko interneta – študirajte doma, samostojno, sami si dolocajte cas ucenja. Na višji strokovni šoli Doba si lahko pridobite VI. stopnjo izobrazbe ter poklic poslovni sekretar ali komercialist. Mentorica študija je Mateja Bahc. 13. 6. Ob 19. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavitev obcine Mirna Pec. Osrednja gostja bo dr. Silva Novljan. Avtorica spremne razstave je Aleša Sušnik, OŠ Mirna Pec. 19. 6. Ob 18. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavitev zbirke pesmi "Moj ratni dnevnik" avtorice Milice Stekovic. Pogovor z avtorico bo vodil dr. Emil Lucev, predsednik Hrvaškega kulturnega združenja. 20. 6. Ob 10. uri "Knjižna cajanka za dedke in babice" v Mladinski knjigi na Glavnem trgu. Junijska tema se glasi: Kdor bere, ima "dvojne pocitnice". Spoznali boste knjige, ki jih lahko podarimo ob koncu šolskega leta, in knjige, ki jih mladim bralcem priporocamo za pocitniško branje. Predavala in svetovala bo Slavka Kristan. 26. 6. Ob 10. uri sestanek šolskih knjižnicarjev, kulturni program: dolenjska mitologija v delu Ivanke Mestnik Gorjanski škrati med ljudmi. V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto je postavljena razstava o obcini Škocjan. Oddelek za odrasle: razstava knjig založbe Vale-Novak in razstava Nagrajenci prejšnjih let in letošnji nominiranci za Kresnikovo nagrado. Pester izbor pocitniškega branja za vse okuse! Ponudba bukvarne se nahaja na vstopu v novi prizidek. Knjige so v obratovalnem casu (od 8. do 19. ure oziroma ob sobotah do 13. ure) naprodaj od 100 SIT /kos dalje. Vse prireditve so brezplacne! Vljudno vabljeni! http://www.nm.sik.si