PoStnina platana v gotovini. Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cena posamezni številki Din. —*50. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OpRT. Uredništvo In upravnlStvo Je v Ljubljani, Gradišče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — šlev. pri fekovne^v0^1 -»anl H-953* ~ ^*ev- telefona 552. NaroCnlna ta ozemlje SHS* letno D 60 —, ta pol leta D 30’—, za Četrt leta D 15*—, mesečno D S’—. —'• "" *3,aia ,n toM 8e v L3ub,Jan* ... * ■ ■— — - -- - - - -■ v-v?- ... .i . ■■» ■ LETO V. LJUBLJANA, dne 10. junij ŠTEV. 69. __________ ...___ „_______________ V>>__, .________ List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); Četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Izigravanje. Leto dni je že preteklo, odkar smo podpisali prvo notranje investicijsko posojilo, že se je izplačal prvi kupon, toda še eno izmed onih del, ki so bila predvidena v vzakonjenem investicijskem programu, ni oddano niti pričeto. Celo leto se že lovimo po različnih instancah za to, da bi se začela graditi prekmurska železnica, da bi se začele graditi železniške delav- nice in inšpektorat v Ljubljani. Vse zastonj. Ministrtvo trdi, da je že davno poslalo potreben denar v Zagreb, Zagreb pa zavlačuje razpis licitacij in ko pride konečno k temu, se izkaže, da so medtem cene tako poskočile, da nobena tvrdka ni več v stanju prevzeti za svote, ki so bile proračunane pred enim letom dotič-nih del. Povišanje teh kreditov pa je nemogoče, ker je bilo po zakonu natančno določeno, koliko se sme za vsako zgradbo uporabiti. Sedaj stojimo pred uganko, kaj naj storimo, da sploh vsaj nekaj rešimo? V zadevi so naše korporacije napravile nebroj vlog, celo nekateri poslanci so se za stvar zanimali in konec koncev je, da ne gre nič naprej in da se nič ne dela. Interesantno je, da so merodajni uradi vsakemu kaj druzega natvezli kot vzrok, zakaj da se še ni ničesar ukrenilo, in karakteristično je, da tudi ni nobeden kriv in sicer prav nobeden, da še nimamo in da ne bomo nikdar imeli zgradbe inšpektorata, niti železniških delavnic, niti prekmurske železnice. Hodili bomo v Dravlje, na Dobravo, v Podnart in drugam gledati ona žalostna pokopališča razbitih vagonov, ki očividno čakajo, da se bo zgodil kak čudež, da bodo zopet popravljeni in sposobni za obrat. — Medtem bomo pa po časopisih gonili politiko osebnosti in koristolovstva, vsaj stvarna] gospodarska vprašanja pri nas itak ne igrajo nobene vloge. Naši ljudje so imeli že pri podpisovanju prvega notranjega posojila dober nos, in ves dosedanji razvoj in praksa kažeta in potrjujeta domnevo, da se nas tu skuša na nesramen način pripraviti ob to, kar nam je bilo v programu po dolgih borbah zajamčeno. Povrh tega pa je prvo investicijsko posojilo finančno za državo sijajno izpeljano. Država plačuje zanj 7 % obresti, imela ga je pa do nedavno naloženega pri raznih bankah po 4—5%, tako, da je država morala doplačevati 2 3%^ za to, da so banke s tem denarjem kšef-tarile. Sedaj odkar ga Je prevzelo finančno ministrstvo, je denar v čisto neplodnih rokah, ako verjamemo finančnemu ministru, da je sploh še tukaj. Predno se bo dognalo, kako je s stvarjo, bo letošnja stavbena sezona pri kraju in do prihodnje sezone se bo s krediti, ki so* bili lani določeni za te zgradbe, dalo morda kupiti parcelo zemljišča. Nam ni na tem, raziskovati tu, ali in v koliko so razna ministrstva in uradi nalagali doktor Kukovca, Brandnerja, Puclja, Žebota ali kogarkoli. Ugotoviti hočemo le to, da vse naše zastopstvo v Beogradu ni v stanu premakniti to zadevo le za en korak naprej in da se frivolno izigrava tu naš gospodarski program obenem pa s to prakso uničuje državni kredit in vero v resnost obnove železnice. Na ta način se z javnim posojilom ne sme delati, da bi se pred sub-skripcijo napravili papirni programi, katerih potem, ko je čas, noče nikdo izpeljati. Kaj je bilo krika o državotvornosti, kaj nasilja, ko se je podpisovalo to posojilo! In danes! Zakaj se ne gradi, ne zida vsaj to, kar nam je bilo koncendirano? Ali so gospodje pozabili na star citat, ki se glasi: »po njih delih (ne po njih frazah) jih boste spoznali«. Pribijamo, da je napačno misliti, diai je temu kriva le ena stranka. Odgovornost nosijo vse solidarno skupaj. Po najnovejšh poročilih je podpisano delavsko posojilo. Vlada je bila pooblaščena za najetje tega posojila brez določenega programa. — Program uporabe, bi se moral določiti šele sedaj po sklepu posojila in sicer potom narodne skupščine. — Prva zahteva je, dai se zgradi železnica Beograd-Jadransko morje, druga bi bila, da se poplača s tem posojilo nekoliko visečih dolgov Standard Oil Company in drugim ameriškim družbam in na vse zadnje se govori tudi o reorganizaciji slovenskih in hrvaških prog. Pač ima dobiti seve-rozapadna Bosna izhod na morje z normalnotimo železnico, todai nikdo se ni od naših poslancev, niti od naših javnih faktorjev še zavzel za zgradbo prvovrstne železniške zveze Ljubljana s Kvarnerom, ki bi po izvršenih proračunih stala okrog 6 milijonov dolarjev, torej niti ne eno šestnajstino najetega posojila. Sedaj ko pride zunanje posojilo v skupščini k razpravi, rotimo vse naše zastopnike, da ne izdajo s strankarskimi nasprotstvi in klubovanjem interesov slovenskega dela, ki bo brez direktne železniške zveze propadel. Ako kedaj, je treba sedaj pri tem odločilnem vprašanju opustiti taktiko klubovanja in nastopiti složno. — Ako tu propademo, potem ne bomo izseljevali samo Dolenjske, marveč pride cela Slovenija na kant. V tem vprašanju, ki ahko zapečati našo gospodarsko usodo, nas ne smejo motiti in razdvajati lokalni spori, marveč moramo imeti samo skupen cilj in bodočnost pred očmi. Izseljevanje v Ameriko. Predsednik Zedinjenih držav Harding je dne 11. maja podpisal zakon, s katerim se veljavnost sedanjega omejitvenega zakona o priseljevanju podaljša za dve nadaljni fiskalni leti. Zakon o priseljevanju, ki je stopil v veljavo dne 3. junija 1921 in ki omejuje priseljevanje iz vsake inozemske države na določeni odstotek, je veljaven samo do konca tekočega fiskalnega leta, t. j. do 30. junija 1922. Ako kongres ne bi bil vzakonil nove postave, bi priseljevanje v Zedinjene države postalo zopet glede števila neomejeno, kakor je to bilo enkrat. Z novim zakonom pa se omejitev priseljevanja podaljša za dve nadaljni fiskalni leti t. j. do 30. junija 1924. Novi zakon je popolnoma enak staremu, izvzemši dve mali spremembi. Ravno kakor do sedaj, sme se tekom enega leta priseliti iz vsake posamezne inozemske države kvečjemu le tri od sto od vseh priseljencev iz dotične države, nastanjenih v Zedinjenih državah glasom ljudskega štetja od 1910. To maksimalno število dovoljenih priseljencev iz vsake posamezne inozemske države se imenuje letna kvota. V vsakem posameznem mesecu pa ne sme priti več kot petina celoletne kvote; ta petina se imenuje mesečna kvota. V tekočem fiskalnem letu je Jugoslavija izčrpala svojo letno kvoto že meseca novembra, Italija pa meseca januarja, Nemčija in Avstrija pa je sploh ne bosta izčrpali. Priseljevanje jugoslovanskih državljanov v Zedinjene države je tedaj do konca tekočega fiskalnega leta, to je do 30. junija 1922 vstavljeno. Od 1. julija naprej pa bo priseljevanje iz Jugoslavije zopet dovoljeno in to, dokler bo letna kvota izčrpana. . Tudi v vseh drugih določbah je novi zakon popolnoma enak staremu. Uvedeni sta bili le dve, a precej pomembni spremebi. Prva se tiče onih inozemcev, ki se priseljujejo v Zedinjene države iz Kanade, Novofundlandce, Kube, Mehike in južnih ter si’ednjeameriških držav. Po starem zakonu so smeli podaniki teh držav, ki so prebivali vsaj skoz eno celo leto v imenovanih državah, se izseliti v Zedinjene države brez ozira na kvoto. Novi zakon pa določa, da so izvzeti iz kvote le tedaj, ako so stanovali v dotičnih državah vsaj pet let pred svojim prihodom v Zedinjene države. Druga sprememba pa določa globo za parobrodne družbe, ki pri-važajo v Zedinjene države inozemce čez po zakonu dopustno kvoto. Za tak primer mora parobrodna družba plačatli globo v znesku 200 dolarjev za vsakega priseljenca in — kar je še bolj važno za priseljenca samega — mu mora povrniti potne stroške iz pristanišča odhoda do Zedinjenih držav. To svoto mora plačati družba v roke ameriških pristaniških oblasti, ki jo izročijo v roke onemu priseljencu, kateremu ni bila dovoljena priselitev radi kvote. Samo za primer, da mora parobrodna družba dokazati svojo popolno nedolžnost, se ji sme odpustiti globo. Po starem zakonu ni imel priseljenec ni kake pravice do povračila potnih stroškov, ako se je priselil tedaj, ko je bila dopustna kvota že izčrpana in se je moral povrniti nazaj. Svetovne finance. V poslednjem poročilu City banke v Newyorku priobčuje njen stati-stičar M. S. Austin zanimiv pregled o stanju papirnatega denarja in njegove metalne podlage v šest in tridesetih državah. Pregled se nanaša na leta 1914 do 1921. Člankar predvsem naglaša, da kaže poplava papirnatega denarja gotove znake padanja. Dasiravno je bilo 1. 1921. izdanih mnogo novih bankovcev, tako, da je nominalna vrednost papirnatega denarja v prometu 1. 1921. mnogo večja kakor pa 1. 1920., vendar je bilo v mnogih državah v preteklem letu dosti manj papirnatega denarja v prometu, kakor v predpreteklem letu. Število bankovcev v 12 glavnih državah je 1. 1921. mnogo man je od onega v predpretečenem letu. Znatno pokritje kaže manji ali večji porast v skoraj vseh državah . Na listi držav, ki so v tretjem letu po vojni vzele iz prometa nekaj bankovcev, se nahajajo Združene države, Anglija, Francija, Italija, Švica, Holandija, Skandinavske države, Egipt in Kanada. Skupna nominalna vrednost iz prometa vzetih bankovcev v omenjenih državah znaša približno 2 bilijardi nominalnih dolarjev, dočim je bila zlata podlaga zvišana za skupno 1 bilijardo nominalnih dolarjev. Ne more se ravno trditi, da se mora ta porast zlate podlage pripisati in v koliki meri ponovni pojavi zlata, ki je ležalo med vojsko skrito. Iz objavljene tabele je samo razvidno, da znaša porast zlate podlage v 36 državah 20% napram stanju leta 1919. ali 12% napram stanju 1. 1920. Kakor rečeno, so nekatere države leta 1921. vzele mnogo bankovcev iz prometa. V istem času pa so mnoge države, predvsem Poljska, Nemčija, Avstrija, Madžarska in Romunska pustile v promet nove bankovce. Če primerjamo vse te države med seboj, prekaša vrednost na novo v promet spuščenih bankovcev vrednost iz prometa vzetih. Vsota bankovcev koncem leta 1921. znaša 123 milijard nominalnih dolarjev napram 82 milijardam leta 1920, 55 milijardam leta 1919, 40 milijardam 1. 1918, 7 in pol milijarde leta 1914. Dasiravno znaša zlata podlaga 1. 1921 8 in en četrt bilijona, napram 7 in en četrt v 1. 1920, vendar je sorazmerno koncem leta 1921. manj zlata v primeri z bankovci, kakor v katerekoli preteklem letu. Tako je bilo leta 1921. pokrito z zlatom samo 7 %, dočim je bilo takoj po vojni krito 10% in ob začetku vojne 63%. Dr. Krama/ o obnovi Evrope. Na poročilo, katerega je podal minister zunanjih zadev dr. Beneš v čekoslovaškem parlamentu o rezultatih genovske konference, se je izjavil dr. Kramar približno tako: Vedno se govori o obnovi Evrope. Toda kakšna naj bo ta obnova? Ali državna, ali gospodarska, ali nravstvena? Politična, brez velike vojne ni mogoča. Italijanski minister za zunanje zadeve vidi to obnovo v tem, da se odpre ruski trg. To mnenje pastopa tudi Lloyd George. — Ruski kmet pa nima sredstev za nakupovanje. Nima denarja, a cene so danes blazno visoke. Kako bi mogli mi torej izvažati svoje drago blago v Rusijo brez jamstev, da pride plačilo? Boljševiški krediti so hipoteke, na katere danes nikdo ne posoja. Lloyd George se tolaži s tem, da -se ruske razmere izpiremenijo, ker bo 85 odstotkov prebivalstva - udeleženo. To pa je stara stvar.« To so koncesije, ki jih je Lenin pod pritis- kom razmer dovoljeval skozi dve leti, v katere pa ne veruje noben ruski kmet. Boljševiki so napravili spočetka načrt za obdelovanje, iz katerega so pa izšle najkrutejše rekvi-zicije. Jemali so kmetu celo to, kar je potreboval zase in za obdelovanje, /ato je kmet sadil toliko, kolikor je potreboval za se, a za boljševiški denar se ni zmenil, iz tega izvaja dr. Kramar zaključek, da se ne more govorili o gospodarskem preporodu Ku-sije, dokler vladajo tam boljševiki in zato tudi ne o preporodu Evrope. Naivna je domneva, da za gospodarsko obnovo Evrope zadostuje, da se odpre ruski trg. K temu se pa pridružuje še vprašanje, ali je potrebna za Evropo samo gospodarska ali materielna vzpostava Kusije? Ali ni tudi potrebno, da se dvigne Rusija tudi iz globoke moralične krize? Kar se je zgodilo v Rusiji, ni bilo le boj v obrambo revolucije; to je bilo klanje enega celega razreda. Zato ne more biti zaupanja v bodočnost, dokler vladajo v Rusiji boljševiki. — Mora priti do moraličnega preporoda, do resnično socialnega čustvovanja! Glede zveze med Francijo in Anglijo je dr. Kramar izjavil, da bi bilo preuranjeno, če bi računali, da Anglija zapusti Francijo. Ker je Nemčija postala) manje nevarna za Anglijo, so se razmere v tej poslednji izpre-menile, ne pa napram Franciji. Globoko prepričanje vseh francoskih in angleških patriotov je, da je sporazum med Francijo in Anglijo edino jamstvo za ohranitev miru. Ker se vedno obdolžuje Francijo, da je imperialistična, stavlja Kramar vprašanje: Kako bi izgledal mir, če bi bili Nemci zmagali? Francija zahteva poravnavo škod, za uničenje gospodarskih pogojev severne Francije, ki so jo hoteli Nemci uničiti ne le militaristično, ampak tudi gospodarsko za vrsto let. >:Moje stališče je,« je izjavil dr. Kramar, »da bi ne bilo v našo korist, ako bi se Nemčija gospodarsko uničila in če bi živeli ž njo v večnem sovraštvu. Ali ta Nemčija ni gospodasko uničena. Če bi bila Rusija demokratično res svobodna, bi se me mogla Nemčija nadejati nobene pomoči od te strani in nemški narod bi bil v resnici miroljuben in demokratičen. Mi Slovani smo resnično demokratični in ne poznamo ni najmanjšega imperializma.« Uverjen je, da pride konec nasilja človeka nad svojim bližnjim. Samo strpljivosti je treba. Slednjič zmaga stara morala, na kateri se je zgradila civilizacija in potem prideta mir in resnična obnova ne le na zunaj, ampak tudi na znotraj, nravstven preporod in s tem tudi gospodarska obnova. Potem se povrne tudi volja za delo in prepričanje, da le delo in štedljvost vstvar-jata nova dela. Ukorenini se vera, da ravno delavstvu več koristi orga-ničen razvoj, nego pa hipni uspehi nasilnih prevratov. Kaj mora trgovec danes vedeti o davčnih zadevah. (Nadaljevanje.) 2. da odgovarja davčni oblasti na dane pomisleke, pošlje zahtevana pojasnila, dokazila, račune, knjige, pogodbe itd., da dovoli vpogled v knjige, obratne prostore in naprave. Pri tem se izrecno opomni, da je davkoplačevalcu stremiti za tem, da vsako svojo navedbo podpre tudi z dokazi. Ako ne dokaže, bodisi posredno ali neposredno, so njegove napovedi, v kolikor se ne vjemajo z uradnimi poizvedbami, le problematičnega značaja. Dokazati pa more trgovec svoje navedbe ali račune, pogodbe, obratne knjige itd., b) posredno, da predlaga zaslišanje prič, izvedencev, lokalni ogled itd. Sodelovanje stranke naj se vrši v onem roku, katerega določi finančna uprava. Prekoračenje tega roka namreč povzroča tudi kontumaciranje. Položaj v tem slučaju je tak, kakor da stranka ne bi sploh ugodila zahtevam davčnih oblasti, torej kakor da ne bi vložila davčne napovedi, odgovorila na pomisleke ali pa dokazala svoje trditve. Posebne važnosti je tu, da obrtnik pravilno ugodi davčni oblasti, kadar ta zahteva podrobne podatke, kako je stranka preračunila dohodke in izdatke. Na to zahtevo niti ena četrtina davkoplačevalcev ne odgovori pravilno. Posledica je, da se stranko kon-tumacira po § 213 zakona o osebnih davkih, ker ni podrobno izkazala svojih dohodkov in izdatkov. Priziv zoper tak kontumac je problematične vrednosti. Ako dobi torej trgovec nalog, da naj svoje dohodke in stro-• ške detajlira, je pozivu brezpogojno in izčrpno ugoditi. V podrobnosti se tu ne moremo spuščati Ako trgovec zadevne davčne zahteve ne bi razumel, ali pa, ako sploh ne ve, kako mu je postopati v takih primerih, naj se takoj obrne na pristojno davčno oblast. Tu naj prosi, da se mu da podrobna pojasnila, kaj da zahteva pravzaprav davčna oblast. Po dobljenih informacijah se mu je ravnati! IX. Vloge, prošnje, pojasnila, napovedi in prizive je vložiti le pri pristojni davčni oblasti. Vsak odlok vsebuje običajno tudi določbo, kam je vložiti odgovor, priziv itd. Ako ni tega navedenega v odloku, naj se vloži spis pri oni davčni oblasti, ki je izdala zadevni uradni odlok. Ako se ne postopa pravilno, ima to lahko za stranko neprijetne posledice. Običajno nastane tudi še materijalna škoda. Vsak važnejši spis naj se odda: a) ali poštno priporočeno, b) ali pa direktno pri oni davčni oblasti, pri kateri je vložiti dotični spis in sicer proti potrdilu sprejema. Le na ta način se izogne trgovec eventualnim posledicam, ako se njegov spis izgubi. X. posebno važno za vsakega davkoplačevalca je to, da zna ali in kake kazenske in druge posledice nastarlejo, ako ne ugodi davčnim pozivom. Že pri sestavi napovedi, odgovora na pomisleke, pri izdaji pojasnil itd., naj trgovec upošteva da mu bo treba eventualno dotične trditve dokazati. Upoštevati mu je tudi, da davčna oblast lahko vsako nepravilnost strogo kaznuje. Trgovec naj torej že pri prvotni napovedi kakor tudi v nadaljnem postopanju oddaja svoje navedbe le s tega temeljnega vidika. XI. Ker so danes davki večinoma zelo visoki, je nujno potrebno da ima trgovec vse svoje davčne zadeve v redu. Najbolje je, ako si trgovec oskrbi za vsako leto posebno mapo. V tej naj ima evidenčne zbirke in sicer za vsak davek posebej. Vsak davčni odlok, plačilni nalog itd. naj dobi datum sprejema in tekočo spisovno številko. Spisi v posameznih davčnih zbirkah naj bodo kronologično urejeni. Le tedaj bo imel trgovec vso evidenco o svojih davčnih zadevah. Od vsake vloge na davčno oblast naj si ohrani prepis, ki se naj da k dotični zbirki. To mu olajša orijentacijo. Tudi se s tem prepreči vsako protislovje v davčnih vlogah, ki ima običajno za davkoplačevalce zle posledice. (Dalje prih.) Izvoz in uvoz. Prost izvoz oljnatih' bučnih pogač in zmletih bučnih luščin. Ministrstvo za poljedelstvo je z odlokom št. 13282—IV. od 18. maja t. 1. odredilo, da bučne pogače kot preostanek pri produkciji bučnega olja, in zmlete bučne luščine niso prepovedane za izvoz. Izvozna tarifa za tako blago ne odreja nikake izvozne carine, niti je blago podvrženo osigu-ranju valute. Uvoz in izvoz vina v Avstriji. V letu 1921 se je uvozilo v Avstrijo za 883.526 meterskih stotov vina, od tega iz Jugoslavije 9061 met. stotov. Izvozilo pa se je vina za 52.071 meterskih stotov. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovska pogodba med Rusijo in Češko. V češkoslovaškem zunanjem ministrstvu sta dr. Beneš in Mostovenko podpisala češkoslovaško-rusko trgovinsko pogodbo. Italijanska trgovska misija v Moskvi. Koncem maja je prispela v. Moskvo italijanska trgovska misija. Podaljšanje ncmško-italijanske trgovske pogodbe. Iz Berlina poročajo, da se je 28. avgusta 1921 sklenjena trgovska pogodba med Nemčijo in Italijo podaljšala do 28. febr. 1923. Industrija. Radgonska opekarna — last Gornje Radgone. Znane opekarne Ki jih je mesto Radgona zgradilo v Spodnjem Orisu, ki je potem pripadel nam, so vsled odloka ministrstva pravde kot sekve-traeijske oblasti končno prešle v last občine Gornje Radgone. S tem je dobita ta občina v last večmilijonsko premoženje in tudi milijon čistega dobič ka, ki so ga opekarne izkazale že po prometu. Produkcija železa v Avstriji. V prvem četrtletju tega leta se je proizvodih) v Avstriji 624.498 met. stotov surovega železa in 1,121.518 met. cent. jekla, napram 823.157 met. cent. železa in 874.924 met. cent. jekla v istem času preteklega leta. Oenarsttio. Pomtiožitev papirnatega denarja v Nemčiji. V tretjem tednu maja se je stanje papirnatega denarja v Nemčiji pomnožilo na mark 144.138,326.000. —• Prirastek znaša 1.234,733.000. Davki. Grcmij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani, ki je objavljen v Uradnem listu z dne 3. julija t. 1., št. 59 ter se tiče prometnega davka. Navedeni razglas daje navodila o vodenju knjig opravljenega prometa ter se ne tiče samo onih trgovcev, ki imajo letno nad 360.000 Din. prometa, ampak tudi onih, ki bodo plačevali prometni davek pavšalno. Vsem tudi najmanjšim trgovcem se torej priporoča, da si nabavijo citirani uradni list. — Načelnik. Davek na zabave v Češkoslovaški. V preteklem letu je Češkoslovaška prejela iz naslova davka na zabave 10,504.475 Kč. Obrt. Posebni oddelek konzumentov na obrtni razstavi. Marsikdo pozna iz vsakdanjega življenja, da je še mnogo izdelkov, katerih ne izdeluje naša domača obrt in jih moramo zato uvažati iz inozemstva, dasi bi se lahko izdelovali tudi pri nas. Vzemimo n. pr. stolčke kakoršne uporabljajo lovci. In sličnih predmetov in potrebščin je še vse polno. Da se morejo i obrtniki i občinstvo seznaniti s takimi predmeti, je razstavni odbor sklenil, prepustiti, če mogoče tudi brezplačno poseben oddelek, kjer bodo razstavljeni taki predmeti. Ta načrt mora zanimati ne samo obrtnike, ampak tudi vsakega posameznika. Zato se vabi občinstvo, da sporoči svoje tozadevne želje razstavnemu odboru in naznani one predmete, o katerih misli, da se pri nas ne izdelujejo, dasi bi se lahko, ter po možnosti tudi pošlje take predmete odboru v svrho razstave. Posebno opozarjamo na to Podlistek. Ing. M. Savič: Hala industrija In obrti. (16. nadaljevanje.) Naša paprika iz Djale in okolice je znana kot najboljša madžarska paprika, ki je sladko-ostra, na razliko od španske sladko-grenke paprike. Španska paprika izgubi v jedilih, kadar se pogreje, barvo, naša pa dobi še lepšo barvo. Madžarska producira okrog 40 vagonov paprike in sicer v okolici Segedina 20 vagonov in v okolici Kaloče 20 vagonov. — Mnogo paprike, ki se je prodajala pod imenom madžarska paprika, je bilo španskega izvora, iz Murčije. Razen te paprike imamo v severnem Banatu, v okolici Leskovca in sicer v vaseh Lokošnici in Razgojni neko drugo vrsto paprike, M se odlikuje po rumeni barvi. Iz te paprike bi se dalo izdelati nekoliko kvalitet, ki bi odgovarjale najboljšim madžarskim paprikam. Ona se sedaj tolče in melje s steblom vred. V svrho zboljšanja kvalitete te vrste paprike, se je vpeljalo seme iz Vodene v Grčiji, dalje semie iz Segedi- na in se je uvedlo moderne sušilnice za papriko. Ta vrsta se nahaja v trgovskem prometu pod imenom leskovška paprika. Letno se producira okrog 800.000 kg. Razen tega se producira paprika tudi v vasi Gornjičet pri Djevdjeliji. Razen domače produkcije v mejah kraljevine Srbije se je uvažala znatna količina paprike iz Vodene, ki je že po naravi izvrstne kvalitete, vendar je bila tehnično slabo predelana. Kakor kaže, naša produkcija paprike ne bode v stanju kriti naše potrebe. Zato bode treba delati na to, da se ta rentabilna kultura fazšiiri in oplemeni. Da bi se razširila tako, da bi lahko krila našo potrebo in, da bi mogla postati eksportna industrija, da bi se oplemenila tako, da bi dajala prvovrstne produkte, ki so štirikrat dražji kot navadni proizvodi, bi bilo treba posvetiti tej kulturi vso pozornost ministrstva poljedelstva, da bi ta koristna stroka pridelovanja čim najbolj napredovala. — Ravno tako bi bilo treba posvetiti tej zadevi pažnjo ministrstva narodnega zdravja, ker se v zadnjem času pojavljajo falsifikati paprike, katerih izvor je v Solunu in kateri so za zdravje zelo škodljivi. 10. Naša produkcija alkohola. V naši državi se producira alkohol v vseh pokrajinah, razen Črne-gore in Dalmacije. V vsej državi štejemo 7 industrijskih tovaren in 70 poljedelskih žgalnic. Največ tovarn obstoja tam, kjer so bila velepose-stva-latifundije, kakor naprimer na Hrvaškem in v Slavoniji. Industrijske tovarne alkohola so one, ki predelujejo vse snovi za izdelavo alkohola, kakršne koli vrste. Navadno predelujejo sladkorno melaso in so večje kot poljedelske žgalnice. One so plačevale tudi večji davek na alkohol, kakor poljedelske. Sedaj jim je dana pravica, da proizvajajo neomejene množine alkohola. Poljedelske žgalnice alkohola so one, ki predelujejo krompir, koruzo ali sladkorno repo v alkohol in sicer iz surovin, ki so bile pridelane na posestvu lastnika žgalnice. One so bile porazdeljene po velikosti posestev na letno produkcijo od 720, 960 in 1580 hi alkohola. Sedaj je vsem dana pravica, da smejo producirati do 2.000 hi pod pogojem, da predeluje domačo surovino, izvzemši melaso, in sioer brez ozira na to, kje so bile surovine pridelane in, da mora odpadke porabiti za živalsko krmo. Industrijke tovarne se nahajajo v Beogradu, Zagrebu, Kreki, Savskem Marofu, Brčki, Vršcu in Velikem Bečkereku. Kapaciteta produkcije industrijskih tovaren znaša letno 120.000 hi absolutnega alkohola, a kapaciteta produkcije poljedelskih žgalnic znaša okrog 150.000 hi absolutnega alkohola letno. V Srbiji se nahaja tovarna Vše-tačka d. d. v Beogradu, ki zamore producirati letno okrog 7.000 hi alkohola. Tovarna namerava v kratkem povečati izdelovanje na dvojno produkcijo. V ta namen jo morajo premestiti iz dosedanjega . mesta na obrežje Donave radi potrebne količine vode in prometa po Donavi. — Razen te tovarne je Obstojala do 80. let tovarna M. Markoviča & komp. iz Kragujevca v Beogradu tam, kjer se sedaj nahaja vojni mlin. Tovarna je bila ukinjena, kir se je vpeljal državni monopol na alkohol. Ta državni monopol na alkohol je preprečil ustanavljanje na/laljnih tovaren alkohola, kar je bilo veliko škode za tako poljedelsko živinorejsko državo, kot je bila Srbija. • (Dalje prih.) naše trgovce-uvoznike. Nagrade za razstavljene predmete. V odboru pokrajinske obrtne razstave se nahaja posebna cenilna komisija ,ki bo vsako razstavljeuo delo ocenila in predložila 'm podelitev nagrade oziroma diplome na pristojnem mestu v Ljubljani, oziroma v Zagrebu. Pričakujemo od vseh rj zstavljalcev, da bodo kar najživali-nejše tekmovali med seboj za pridobitev prve nagrade oziroma diploma, ker ni le častno, ampak za vsako podjetje zelo koristno. — Podpora. Pokr. namestnik in pokrovitejl razstave g. Ivan Hribar, je poklonil iz lastnega fonda 30.000 K podpore za pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru. Želimo, da bi tudi drugi odločilni faktorji imeli toliko razumevanja za to prevažno obrtno stvar. Promet. Direktna avtomobilna zveza Ljubljana—Bled. Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani otvori v Soboto, dne 10. junija avtomobilno zvezo iz Ljubljane na Bled in sicer vsako soboto in dan pred prazniki. Odhod iz Ljubljane ob lG-tili izpred Jadranske banke. Auto-mobil se vrne vsak pondeljek in dan po praznikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od pošte. Vozil bo luxuriozni auto-om-nibus za 16 oseb, v katerem ima vsak potnik svoj lastni fotelj. Vozna cena je iz Ljubljane na Bled 60 Din, za tja in nazaj 110 Din. Ročna prtljaga prosta. V predprodaji se dobivajo vozni listki v pisarni automobilne prometne d. d. Jadranska banka drugo nadstropje s,oba .št. 44 ali pa po telefonu, telefonska številka Jadranske banke. Žcleznica Murska Sobota - Hodoš. Prebivalstvo Prekmurja brez razlike stanu željno pričakuje trenotka otvoritve železnice Murska Sobota-Hodoš. Kljub vsem dosedanjim podvzetim tozadevnim korakom pri kompetentnih oblastih, še ni videti najmanjšega znamenja, da bi se odvoženi materijal raz to železnico — vrnil, kaj šele, da bi se v doglednem času vzpostavil promet. — Vse tozadevne resolucije od strani občinskih uradov, poslane na okrajno glavarstvo v Murski Soboti, še menda aili niso dospele na kompetentni naslov. — Naloga merodajnih oblasti bi pa vendarle bila, da bi se za železnico, ki je danes menda edina, koja ne vozi, vsaj nekoliko pobrigala ter ne pripustila, da ista vsled zanemarjanja tako-rekoč propada, inventar in mobilja pa odvaža, dočim smo Prekmurci v itak že tako slabih prometnih razmerah. Tako postopanje zanemarjanja podžiga med prebivalstvom vseh slojev nezadovoljnost in nezaupanje v oblasti. Jugoslovanska Siemens d. d. ustanovljena od Siemens Koncerna ter jugoslovanskih bank, je prevzela posle avstrijskih »Siemens« za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z zgradbo lastnih tovarn se je začelo. Prvovrstna kakovost fabrikatov le tvrdke kljub primernim cenam je znana obilno skladišče v tuzemstvu. Glej tudi današnji in-serat. Razno. Likvidacijske zahteve državljanov SHS pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Pesti. Ministrstvo za pošte in brzo-jav sporoča vsem strankam, ki imajo likvidacijske zahteve napram poštnim hranilnicam na Dunaju in v Budimpešti, da je bila na rimski konferenci dne 6. aprila t 1.. podpisana pogodba o prenosu in povračilu vložkov naših državljanov pri poštni hranilnici na Du- naju. Ta pogodba se bo izvršila, čim jo bosta obe državi ritificirali. Glede ulož-kov pri hranilnici v Budimpešti bo razpravljala posebna konferenca, katero mora Madžarska v najkrajšem času sklicati. Nove ruske poštne pristojbine. Po zadnjih poročilih se je v Rusiji uvedel nov tarif za vse vrste poštnih in brzojavnih pošiljatev v Rusijo. Za navadna pisma do 15 gramov, se plača 80.000 Rubljev, za odprto dopisnico pa 20.000 Rubljev. Pri brzojavnih denarnih nakazilih se plača 1 odstotek nakazane svo-te, toda ne manj nego 80.000 Rubljev. V brzojavnem prometu stane ena beseda po novem tarifu 50.000 Rubljev, a osnovna plača za vsak brzojav 150.000 Rubljev. Delavske plače na Dunaju. Tedenska plača krojaških pomočnikov znaša danes na Dunaju do 45.000 kron; mesarski pomočnik v tržnici (Markt-Halle) dobivajo tedensko do 39.000 K, a razen tega od kupca za vsaki odmerjeni kg mesa po 1 krono. Ker iztehta vsak pomočnik v 5 dneh, ko je tržnica odprta povprečno 40.000 kg mesa, znaša njegov tedenski zaslužek 80.000 K. Mesečna plača mesarskega pomočnika znaša tedaj 320.000 kron, med tem, ko dobivajo vseučiliščni profesorji po 200.000 K mesečno I Tržno poročila. Cene lesa so na tržaškem trgu sledeče: topolova debla 120—135 lir in1, topolove deske 235—275 lir m3 bukove deske 320—$75 lir m3, hrastove deske 705—950 lir m3, orehove deske 600 -* 1185 lir m3, kostanjeve deske 300—320 lir m3 jelova debla 175—210 lir m3, prvovrstne jelove deske 280—320 lir m*, drugovrstno 180—200 lir m3. Borza. Zagreb. Borza je bila danes radi kraljeve poroke zaprta. Izven borze pa so notirali: Dunaj 0.465, Berlin 24, Rim 353.75, Pariz 612.50—615, London 306, Budimpešta 7.875, dolar 65. Curih: Berlin 1.88, Newyork 5.2175, London 23.51, Pariz 47.62K-, Milan 27.20, Praga 10.07Budimpešta 0.60, Zagreb 1.90, Sofija 3.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.03K’, avstrij. krone 0.03%. Berlin: Italija, 1455.65- 1459.35, London 1246.40 — 1249.60, Newyork 277.65-278.35, Pariz 2543.80-2548.20, Švica 5228.30-5241.70, Dunaj 1.90— 1.94, Praga 535.30-536.70, Budimpešta 31.24—31.29, Bukarešt 1.85, Zagreb 4.05, Sofija 199.75-200.25. OSlaSoJte v .TrjovsRem Listu*! JUGOSLOVANSKA SIEMENS^ Direkcija: Zagreb, Draikoviča ulica Stev. 23. Zastopstva v Beogradu, Sarajevu in jLjubljani. Zastopstvo v Ljubljani, Miklošičeva c.13 Zgradba elektrarn, naprave za proizvajanje ir. oddajanje električne energije za industrijo, rudarstvo in poljedeljstvo, dobavanje vseh električnih strojev, aparatov in potrebščin za izmenični ter isto-merni tok, brezplačno izdelovanje projektov. — Primerne cene. f JJ M/l M l 11/1 M/l rsl/1 CvT/J M/l t'T J [sIJ CII M-J C'I J t i l rM r-11 M/1 fll l'M I T I U l l'M M l M l MJ MJ _ i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. POZIV k subskripciji novih delnic XII. emisije. S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubjani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice od K 50,000.000'— na K 80,000.000'- z Izdajo 75.000 novih delnic po K 400'— nOm. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K (>50‘— /e/ quel. Odlomki delnic se ne vpoštevajo. 2. Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju /< 850'— te/ quel. Reparticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. 1. 3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri šubskribciji. 4. Subskribcija se vrši od 15. do 30. junija 1922. 5. Kot subskribcijska mesta so določena: a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Metkoviču, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, 'Sarajevu, Splitu in Trstu. V LJUBLJANI, dne 7. junija 1922. b) Hrv. Slav. zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu. c) Beogradska ujedinjena banka v Beogradu, Hotel Moskva, č) Živnostenska banka, Fihalka Wien na Dunaju. d) Živnostenska banka v Pragi. 6. Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene s polkuponom št. 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1. 1922. 7. Ažljski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke. 8. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu. Upravni svet. 4 T R O O V STAVBENI MATERUAL imata v zalogi ter prod?jata po sledečih najnižjih cenah: strešna lepenka od K 205— do 290 izolir plošče K 70—, vatproof K 1250, karbolineum K 16'50, drvo-Cement K 1550 etc. etc Pri večjem naročilu popust cene. Kosta Novakovič in drug, materialom Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. konttolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd dobavlja ANTON RAVMEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK. AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. II,! v večjih množinah odda Mo Bscbč poljedelski pridelki na debelo RGčje pri Mariboru. (Brzojavi: Bachč, Račje.) Esence za žganje in likerje: Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov. Sfldne arome za brezalk. Pijače: Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma. Esenci za kandite in siatičice. Sffdnl eterl V treh različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov. Sadni soKI: Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z » » Oranžni » » » » Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc Itd. Mo Potnik, Ljubljana, Metelkova ul. 13, vls a-vis Belg. voj. Elektrotehnično podjetje LjolHJonn, Sv. Petra cesto 25 — Maribor, Koroška cesto 3. Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic In Inštalacijskega materijala — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana. — Naslov za brzojavke: Motor Maribor. Načrte in proračune na zahtevo. Leop. TRATNIK ErjOUet & M PRI „ZLAT1 LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mfihleisen) nasproti Križanske cerkve. Lahki BENCIN ima trajno po najnižjih cenah na razpolago Družba ZORA skladišče Balkan. Mednarodni transporti - • Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in zaklane .. živine v kateri koli kraj. -----— Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. -■ ■■ ■■ ■ "■■:== oajboljii amerikanki pisain stroj sedanjosti razmnoževalni aparat, razmnožuj« strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče SI MK WK aa ii • a «■ aa aa s a aa a« a t aa a a 1 n aa aa ■a aa Radi ugodne valute prodam večjo množino W w gm m * nihat*—v* 1 |"‘" 1 * inr>rrTi i h" j jy 1 i| Vulkan po zelo nizki ceni od 50 do 90 cm dolge. IVAN SAVNIK, KRANJ. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Ljubljana, GradKie io. Moderno vrelena poprovihlco vseli pisalnih strojev. <3* S! aa na aa aa 3» U^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaMaBicto!^^ ^ataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa&aaBaaaaaaaattaaaaaaaaaattaaaaaaaaaaaaaa9 Na drobno! Na debelo I Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvami, prodaja trgovina usnja J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 30. Telef. St. 75. Brzojavi: Hediet wmmamammoia« Manufakturna trgovina na veliko mMmmmmsimmm Hedžet