NuoililA BM0&NI
n Di«, n iMKB, •tro 40 Din — HO-
deljska izdaja ce« loletne 96 Din, n inozemstvo 120 Din
»Umk. I jasa M. 10.690 la 10.949 m latenta; Sarajevo trt. 7965, Zagreb Kv. 99.011, Prajca-Dunaj 24.797
Uredništva je v
Kopitarjevi nL 6/1B
Zakonu spoštovanje
Očividno je, da se mnogi ne zavedajo resnobe Sedanjega časa. Značilno je tudi, da so usodnost svetovnega dogajanja z njegovimi posledicami v bližnji bodočnosti takoj zaslutili in razumeli tako imenovani nižji in srednji sloji, dočim se premožna družba ne zaveda, da stojimo pred glo-bokosežno izpremembo dosedanjega gospodarstva in socialne politike države vzporedno z izpremembo dosedanje nravstvene miselnosti evropskega človeka.
Ogenj in meč orjeta tla za nov družabni red
neodvisno od tega, katera zveza držav bo zmagala. Izpolnjuje se, kar je preroško zrl Leo XIII. v svoji okrožnici »Rerum novarum«, ki je bila svarilo na velekapitalizmu osnovani družbi, naj se vrne k načelom krščanskega sožitja, če se hoče ogniti posledic, ki se morajo roditi iz brezobzirnega izkoriščanja bližnjega, da si mala peščica lahko pridobiva ogromna premoženja ter v največjem izobilju živi od osiromašenja velike množice. Medtem ko si najboljši člani družbe, ki jim je do ohranitve naše kulture in do mirnega razvoja evropskega občestva, prizadevajo, da bi se družba nravstveno prenovila v duhu krščanskega gledanja na javno življenje in socialne odnošaje med družabnimi stanovi, pa so nositelji nebrzdanega gospodarskega liberalizma popolnoma slepi in gluhi za klic po preosnovi našega gospodarskega žitja in pojmovanja socialnih dolžnosti, ki jih ima sleherni človek in sleherna organizacija v državi.
To dejstvo zbuja tem več skrbi za socialni
mir in za možnost mirnega dela na reformi družabnega ustroja, ker ima velekapital s svojo denarno močjo povsod največji vpliv na smer in vodstvo državne politike. Naravno je, da bodo krogi, ki razumejo svobodo gospodarskega udej-stvovanja tako da se sme sočlovek svobodno izkoriščati do zadnje možnosti, napeli vse sile, da bi se tak način gospodarstva ne izpreminjal, ker bi to pomenilo konec kopičenju z delom neza-služenih dobičkov posameznikov in posameznih družb na račun občega blagra narodne in državne celote. Tudi pri nas je močna veledenarska klika, podprta od tajnih sil framasonstva, že ves čas od izbruha evropske vojne mrzlično na delu, da bi po svojih zvezah ter osebnih in drugih vplivih onemogočila ali vsaj zavrla delo vladnih činiteljev, da bi se država v gospodarskem in socialnem pogledu preuredila, da bi mogla mirno prestati viharje, ki še čakajo svet. Tajne sile so skušale uplašiti našo javnost, češ, da se pripravlja fašistični politični ustroj naše države kar pa ni res, ker je težnja po nujno potrebnih gospodarskih reformah nastala čisto neodvisno od mednarodne konstelacije trenutka iz naših potreb in ni bila nikoli mišljena kot nasprotstvo do demokratičnih prvin našega narodnega in državnega življenja in izročila, če se pod demokracijo ne razume zlorabljanje demokratskih svoboščin in prirodnih človekovih pravic v sebične osebne in klikarske koristi. Nasprotno! Vsi, ki si žele temeljite socialne preosnove v državi, ne da bi se omajale po kakšni revoluciji krščanske nravstvene osnove našega življenja, si jo žele v duhu prave demokracije, svobodne samoodločbe stanov in njihovega sporazumnega delovanja, da vsak zasluži za dostojno življenje, kar je prav, kar pač zahteva močne avtoritete države, nikakor pa ne kakršne koli diktature. S fašizmom strašijo samo nekateri jugoslovanski bogatini, da bi se nihče ne upal pristriči njihovega velekapitali-stičnega izžemanja ljudstva.
Tudi so ti krogi, ki imajo v rokah najbolj važno denarno ustanovo države, ki vodi našo kreditno politiko in na ta način drži državno politiko samo na najvažnejšem koncu v svojih rokah, skušali uplašiti one, ki jim je naravno do tega, da ohranijo ali dosežejo svojo narodno avtonomijo v okviru države, češ, gospodarska preureditev države, ki bi državljane podredila vodivni avtoriteti države, da ne bi bilo gospodarstvo odvisno od sebičnih namenov posameznih velede-narskih družb pa od konjunkturskih in drugih računov, ampak bi se moralo ravnati po potrebah in zahtevah občega blagra, bi pomenila obnovo zloglasnega centralizma. Tudi ta ugovor je le pretveza, ker današnja vlada kakor vemo, ni centralistična, ampak imajo Hrvati v njej soodlo-čivno mesto in besedo in bodo svojo avtonomijo znali braniti bolje kot nepoklicani činitelji, ki plovejo pod zastavo velebogataštva. Skupna gospodarska politika, ki je tudi federativni državi potrebna, kolikor se tiče osnovnih smernic — ker drugače bi to ne bila več državna skupnost v najpotrebnejših rečeh, ampak le sračje gnezdo, kjer vsak sili narazen v svojo smer — je pri nas pod vodstvom tako srbskih kakor hrvatskih zastopnikov pa voditelja našega naroda. Torej je pomislek zaskrbljenih predstavnikov znanih družin gola goljufiva krilatica, ki pri pametnih ljudeh ue bi smela užgati. Družabna reforma v našem smislu ne samo da ne bi vodila v centralizem, ampak bi načelo avtonomije le okrepila; seveda avtonomija ne sme pomeniti anarhije, ampak med pametnimi ljudmi pomeni sporazumno sodelovanje za skupno dobro.
Vse te spletke niso imele toliko vpliva da bi preprečile tiste gospodarske zakone, ki jih je sklenila naša vlada uveljaviti, da stori vsaj najnujnejše, da ne bi ljudstvo to zimo gladovalo oziroma trpelo pomanjkanje. Hvaležni smo vladi, da se ni ustrašila velebogatinskih družin, ki so že računale na bogato žetev od ljudskega stradanja, pa jim je država zdaj zavezala z zakonom roke. Toda enega se bojimo, v čemer nas je potrdil naš gospodarski sotrudnik, ko nam je v včerajšnjem uvodniku »Slovenca« razkril, kako znajo vojvodinski veleposestniki žita popolnoma prezirati vse državne zakone in odredbe glede prodaje, zalog in cen žita in kako celo morejo vplivati nn davčno odredhodajo v prid svoje velikopotezne špekulacije s shranjevanjem svojih žitnih zalog dokler ne napoči trenutek, ko ga
V Ameriki in v Angliji zanikajo govorice o pogajanjih za zvezo
Italijanski list „Corriere della Sera" piše, da gre Amerika „klfub odporu ogromne večine prebivalstva" čedalje bolj po potif ki vodi do udeležbe v evropski vojni
London, 22. avgusta, t. Reuterjer urad poroča glede govoric, da angleška vlada poskuša doseči sklenitev vojaške zveze med Anglijo m Združenimi državami severne Amerike, in da pomenijo sedanji vojaški razgovori med Kanado in Združenimi državami severne Amerike samo začetno poglavje v angleških prizadevanjih zaključiti z Ameriko vojaško zvezo, da so vse te novice brez vsake podlage in jih na merodajnih mestih odločno zanikajo. Washington, 22. avgusta. AA. Reuter: Vesti ameriških listov iz Londona, da so se začela pogajanja med Anglijo iz Združenimi državami za sklenitev vojaške zveze, so popolnoma neresnične. Pogajanja, ki se vodijo s kanadsko vlado, se tičejo edino možnosti napada na zahodno polkroglo. Ta pogajanja pa ne predvidevajo sodelovanja Združenih držav v sedanjem obdobju vojne.
Govorice, ki jih omenja gornje uradno zanikanje, so nastale iz sledečih treh virov:
1.	angleška vlada je sklenila 6 Združenimi državami severne Amerike sporazum, da Ameriki odstopi nekaj otokov v Tihem morju, kjer ,bi Amerika mogla zgraditi pomorska in letalska oporišča. V zameno za to ugodnost bi Amerika Angliji odstopila 50 rušilcev, ki so že zastareli.
2.	Združene države 6eveme Amerike so s Kanado sklenile prijateljsko pogodbo, v kateri Kanadi obljubljajo vso pomoč, za primer, če bi bila Kanada neposredno napadena na svojem ozemlju.
3.	V angleški spodnji zbornici je bivši angleški vojni minister Hoare Belisha razbijal zamisel, da bi bilo prav, ako bi Anglija sklenila z ameriškimi drža-
vami sploh popolno rrero, tako, da bi angleSkl imperij in imperij Združenih držav severne Amerike tvorila eno samo velikansko, ves svet objemajoče gospodarsko področje.
Italijanski list o vstopa Amerike v vojno
Milan, 22. avgusta. AA. Štefani: »Corrlere della Sera« prinaša članek o zadržanju Amerike. List pravi med drugim, da gre država, ki je baje najbolj demokratska na vsem svetu, to je USA, kljub temu, da ogromna večina prebivalstva želi, naj se Združene države ne vtikajo v evropske zadeve in kliub splošnemu neodobravanju politike Rooseveltove vlade, čedalje bolj po poti, ki vodi v vojno. Zato 6e ni čuditi, če bo Amerika nekega dne vstopila v evropsko vojno.
Kanadska pogodba z Novo Fundlandijo
St Johson, 22. avgusta. AA. Reuter: Konferenca v St. Johnsonu o skupni obrambi Kanade in Nove Fundlandije, se je končala z splošnim sporazumom o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Izjava, izdana po končani konferenci, pravi med drugim, da so temeljito proučili vprašanje obrambe Nove Fundlandije, posebno spričo njenega položaja kot najbolj izpostavljene točke v obrambi ameriške poloble. Člani kanadskega zastopstva so izjavili, da se ni načelo nobeno vprašanje, ki bi kršilo neodvisnost Kanade. Izvedelo se je, da je
Kairo, 22. avgusta, b. Traneeont. Poročila,
ki prihajajo z libijsko-egiptske meje, potrjujejo, da je maršal Graziani izdal naredbo za veliko razmestitev italijanskih oboroženih sil ob egiptsko-libijski meji. Zlasti se razmeščajo italijanski motorizirani oddelki okrog Bardie, kjer je veliko italijansko strate-gično oporišče na kopnem, ki je oddaljeno dobrih 30 milj od egiptske meje. Razmestitev italijanskih motoriziranih sil spravljajo v zvezo v pričakovanim napadom italijanskih čet na angleške postojanke v Egiptu. Dalje poročajo, da maršal Graziani skrbno pripravlja ofenzivo ter se na posamezne točke prevažajo potrebni pogonski material, hrana in voda.
Razporeditvi italijanske vojske pripisujejo angleški vojaški krogi velik pomen. Istočasno pa italijanske čete naglo popravljajo tudi svoje utrdbe, ki so jih v zadnjih dneh znatno poškodovala britanska letala. V Kairu so glolx>-ko prepričani, da bo maršal Graziani izvedel vse varnostne ukrepe, predno bo začel z velikim napadom na »sredozemskem v zli o-d u«, ki ga je omenil Mussolini pri svojem ukazu somalijskim četam, da se pripravijo na operacije drugod,
Izjava egiptskega vojnega ministra
Kairo, 22. avgusta, b. Vojni opazovalci trdijo, da je Egipt na predvečeru vojnih operacij. Po izjavi egiptskega vojnega ministra Kasev paše bodo v egiptski vojski izredne daljnosežne razmestitve na egiptsko-libijski meji. Vse strategične točke na egiptski-Mbdjski meji so že zasedle egiptske in angleške čete. Ako boido napadli Italijani, bo vsekakor prišlo do velike bitke na »srednjem vzhodu«, o katerem je ministrski predsednik Churchill govoril v poslanski zbornici.
Nagel povratek generala Wawella, vrhovnega poveljnika angleških oboroženih sil sred-
bodo mogli prodajati po najbolj oderuških cenah
prebivalstvu, ki ga bodo na ta način mogli sleči do golega, če bo hotelo živeti. Tega se torej bojimo, da ne bi vrhovom jugoslovanskih denarni-kov uspelo, da tudi nove zakone s svojimi znanimi metodami torpedirajo in ta bojazen nam je narekovala ta naša izvajanja.
Končujemo: Postave se morajo izvajati brez ozira. Postava je lahko še tako stroga, če se ne izvaja, ne samo ne pomeni nič, ampak služi le v to, da se avtoriteta države še bolj izpodkopuje in v očeh posameznika ponižuje. Velekapitalistična špekulacija se postavodavcu posmehuje, trpeči sloji pa vale krivdo za izigravanje postave na državno vodstvo. Za postavo mora stati močna roka. ki je zmožna streti tako vsak skriti kakor odkriti odpor sebičnih klik proti ljudski blaginji. Polovičarstvo je še hujše kakor reakcija — če
Kanada prevzela vso odgovornost za obrambo Nove Fundlandije, kakor da gre za ozemlje Kanade same, na kar so novo fundlandske oblasti v celoti pristale.
Protest Mehike In Guatemale v Ameriki
Washington, 22. avgusta. I DNB: Zastopnika
Mehike in Guatemale sta pri državnem tajništvu Združenih držav severne Amerike izjavila nezadovoljnost obeh vlad zaradi tega, ker je angleška vlada dovolila Združenim državam severne Amerike, da v angleškem Hondurasu v srednji Ameriki ustanovi pomorska in letalska oporišča.
Politika Japonske na Tihem morju
Tokio, 22. avgusta. AA. (DNB.) Danes so se v navzočnosti zunanjega ministra Matcuoka sestali zastopniki IG japonskih organizacij za Tiho morje. Njihov sestanek je pomenil veliko manifestacijo teh združenj, ki bi rada, da bi japonska vlada izvajala odločnejšo politiko na Tihem oceanu, imenovana združenja pa bi podpirala vlado pri njenih naporih. Zunanji mi-nistek Matsuoka je imel velik govor, v katerem je poudaril posebno važnost tihomorskega prostora za Japonsko. Poudaril je, da je Tiho morje toliko bolj važno za Japonsko, ker so v tem prostoru zainteresirane nekatere evropske in ameriške države.
Hovo bojišče v Afriki!
Poročila iz Egipta govorijo o obsežnih Italijanskih pripravah, da iz Libije napadejo angleške postojanke v Egiptu — V Egiptu mrzlični posveti in priprave
njega vzhoda, te Anglije v Egipt prav tako spravljajo v zvezo z velikimi italijanskimi pripravami.
Seja egiptske zbornice
Kairo, 22. avg. b. Danes dopoldne je bila pet-urna tajna seja egiptske poslanske zbornice, ki ji je prisostvoval predsednik egiptske vlade Hasan Sabri paša. Razmotrivali so mednarodni položaj v svetu ter zadnje dogodke v Evropi in na srednjem vzhodu. Po končani seji je predsednik vlade izjavil, da so egiptske suhozemske, pomorske in letalske sile pripravljene, da odbijejo vsak napad skupno z angleškimi silami sredozemskega vzhoda. Nadalje je dejal, da egiptske obrambne sile nimajo namena koga napadati, ako pa jih bo kdo napadel, se bo pričela neusmiljena vojna za obrambo egiptskih meja za svobodo Egipta in Sudana.
V	istem smislu je dal izjavo tudi egiptski vojni minister.
Današnji egiptski tisk objavlja na prvih straneh izjave vodilnih egiptskih osebnosti. Današnji tisk objavlja številne članke, v katerih zagovarja spoštovanje egiptsko-angleškega sporazuma o medsebojni pomoči. Končno listi poudarjajo včerajšnjo izjavo predsednika vlade, v kateri je dejal, da je Egipt pripravljen pomagati angleški vojski z vsemi razpoložljivimi sredstvi za primer napada italijanske vojske iz Libije. Predsednik vlade je še enkrat prisrčno pozdravil pisanje egiptskega tiska.
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 22. avgusta. A A. Štefani: Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 75 se glasi:
Naša eskadrila pomorskih bombnikov je izvedla bombardiranje vojaških naprav v Gibraltarju. Eno naše letalo se ni vrnilo.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja je neki naš rušilec potopil sovražno podmornico, ena naša podmornica pa je torpedirala sovražni rušilec.
flaeš letalske sile so odkrile sovražno eska-drilo, sestavljeno iz križark, v vzhodnem delu Sredozemskega morja ter jo hudo bombardirale. Močno sta bili zadeti večkrat dve križarki. Vsa naša letala so se vrnila domov.
V Vzhodni Afriki smo zbili eno angleSko Malo, in sicer v Keniji.
Italijanski bombniki nad Aleksandrijo
Atene, 22. avg. b. Po najnovejših poročilih iz angleškega vira so se italijanski bombniki v četrtek dopoldne pojavili nad Aleksandrijo. Takoj je bil dan znak o bližajoči se nevarnosti. Italijanski bombniki so vrgli več bomb na vojaške objekte v luki.
Hapad na angleške vojne ladje
Rim, 22. avgusta. AA. DNB: Sedaj se izve, da so italijanski bombniki včeraj popoldne v vzhodnem delu Sredozemskega morja napadli angleško eskadro, v kateri sta bili dve desettisočtonski križarki, štiri pettisočtonske križarke in več torped-nih čolnov.
Napad na Gibraltar
smo se lotili preosnove gospodarskega reda in socialne politike, jo moramo iazvesti do temeljev, potem pa reforme izvajati z neizprosno doslednostjo. Eksperimenti, ki se potem še brez zadostne energije izvajajo oziroma ne izvajajo, so pot v katastrofo, je dejal že Tomaž More, eden največjih državnikov Evrope, ki je bil med prvimi, ki so videli potrebo pomagati izkoriščanim slojem. Kar velja za vojvodinske magnate, velja za vse, ki mislijo, da so stiske krize in vojske pa ugodne prilike za izvoz za to, da si nagrabijo velika premoženja, široke sloje pa izropajo. Za take hrčke, ki grabijo skupaj, da hi stradajočiin drago prodali, so drugod prisilno delo in vešala.
Kdor še ne razume, kaj je njegova dolžnost v današnjih časih, naj se ne vara, kakšne so ali bodo nujne posledice lake socialne brezvestnosli bodisi za posameznike, bodisi za vse občestvo.
Rim, 22. avgusta. AA. DNB: Izvedelo se je, da so italijanska letala izvedla nov srdit napad na pristaniške in vojaške naprave v Gibraltarju. Ugotovljeno je, da je velika britanska bojna ladja »Resolution« eš zmerom zasidrana v gibraltarski luki, kjer jo popravljajo.
Newyork, 22. avgusta. A A. Štefani: Mnogi listi omenjajo navskrižnost med brzojavko iz Gibraltarja, po kateri je bombardiranje povzročilo samo manjše požare, ki so jih takoj zadušili, in med brzojavko, ki jo je dobila agencija »Associated Press« iz Lalinec. Ta brzojavka pravi, da je trdnjava po včerajšnjem bombardiranju v plamenih kakor ognjenik in da se je davi dvigal plamen z vrha trdnjave, kjer stoje daljnometne baterije. Očitno so bombe zadele te baterije in municijska skladišča. Plamen se vidi iz La Linee.
Angleško vojno poročilo
Nairobi, 22. avgusta, t. (Reuter.) Uradno poročilo angleškega poveljstva v Keniji se glasi: Naše patrulje so bile zelo delavne na severnem obmejnem področju. Južnoafriško letalstvo je zopet napadlo Mogadisco v italijanski Somaliji in so bile zadete prometne in upravne zgradbe. Ra-diopostaja in nekatera skladišča so bila zažgana. Vsa naša letala so se vrnila.
Rim, 22. avgusta, b. Italijanski listi por«?a|o
iz Šanghaja, da bodo angleške čete, ki so bile umaknjene iz Šanghaja, odposlane v Aden.
London, 22. avg. t. Letalsko ministrstvo poroča: Angleška letala so bombardirala Dessie v Abesiniji in so zadela letališče in zgradbe. Isto-tako je bila bombardirana postaja Diredava, kjer so opaženi zadetki. Eno letalo se ni vrnilo od na-pada^ na Diredavo. Francoski letalci so napravili obsežne polete nad sovražnim ozemljem.
Zagrebška vremenska napoved: Topleje.
Zenmnska vremenska napoved: Ohladilo m bo na zahodni polovici in v severnih predelih, precej toplo pa bo v južnih krajih. Povsod bo oblačno z deževjem. Postopno se bo začelo vedriti na skrajnem severozahodu.
Hrvatski metropolit o masonih in komunistih
Metroplit hrvatski dr. Alojzij Stepinac je, kakor beremo v zagrebšk. listih, iciul v Starem gradu na Hvaru, kjer je bil evharistlčni kongres, govor, v katerem je o masonih med drugim dejal sledeče: »Ali naj tudi pri nas ne vidimo ljudi, ki so, kakor hitro so zavohali, da bi se mogli po svetovni vojni do česa prikopati, če postanejo člani zloglasne ma-sonske družbe, takoj postali njeni sluge. A sedaj beže iz nje, ko priiiajajo črni dnevi, a ostanejo vedno pripravljeni, da takoj skočijo nazaj v lože, kakor hitro bi se jim spet posrečilo, da se pririnejo na oblast. Ali ne poznamo (udi pri nas ljudi, ki so pozabili na vse, kar so bili, ter so postali sužnji največje laži, kar je je svet videl, namreč kom u-nisma, kakor hitro se jim približa kakšna komunistična propalica. Takoj so eni in drugi pripravljeni prodati vse, ne samo svoje prvorojenstvo, svoje lirščanstvo, ampak tudi svojo domovino.«
Ke nasedajmo lažnjivim govoricam
Belgrajska »Narodna odbrana* objavlja članek, v katerem opozarja javnost na mnoge neresnične novice, ki krožijo po države in ki na eni strani vzbujajo prevelika pričakovanja, na drugi strani pa spet pretirano črnogledanje. List pravi, da to ni dobro, kajti v sedanjem času moramo ohraniti sveže živce, sveži duh in moč pravičnega samostojnega razmišljanja. Ne potrebujemo, pravi list, nobenih »strokovnjaških poročevalcev«, ki s svojim klepetanjem ljudske množice duhovno razkrajajo i,n s tem opravljajo zločinsko delo nad ljudstvom. Belgrajski list nato nadaljuje:
»Zadnje dni so po Belgradu in po vsej državi krožile najbolj čudne »novice« o usodi naše domovine. Vse te novice prihajajo ali od domačih, ali od tujih »strokovnjakov« in vsevednežev. Prav zaradi tega pa tudi niso resnične. Naš zdravi razum namreč nam mora že povedati, da naša država ni medvedova koža za lahka razkosavanja, in da tudi naše ljudstvo ni predmet za eksperimentiranje raznih tujih ideologov. Naša država in njeno ljudstvo, kakor tudi socialni njegov sestav so bolj čvrsti, kakor to nekateri mislijo. O tem bi se mogli hitro prepričati vsi neverni Tomaži, kakor to ljudstvo samo že ve. Pretirana zaskrbljenost v ničemer ni osnovana in tudi ne upravičena.
Na taboru Hrvatske seljačke stranke
bo ob priliki obletnice srbsko-hrvatskega sporazuma prihodnjo nedeljo velik tabor, ki ga priredi »Seljačka sloga«. Prireditvena pisarna poroča, da se bo taboru udeležilo 11 članov vlade in 70 poslancev. V mimohodu bo korakalo 1.000 kmet-skih zastopnikov iz vseh krajev Hrvatske. Glavne točke tabora, ki bo obenem tudi kulturni festival, bodo: petje narodnih pesmi, narodni plesi, mimohod narodnih noš, ki bmlo prišle iz 18 različnih hrvatskih krajev. Pevskih zborov bo 23., ki pripadajo vsi »Seijački slogi«.
Banovina Hrvatska ima premalo dohodkov
V	zvezi z bližajočo se proslavo srbsko-hrvat-^ega sporazuma, ki bo prihodnjo nedeljo, objavlja
»Hrvatski dnevnik< uvodni članek, v katerem našteva nekatere težnje, ki jih po njegovem mišljenju narodni sporazum še ni rešil. Ena največjih težav je vprašanje denarnih dohodkov. O tem piše glasilo Hrvatske seljačke stranke: »Druga slaba točka (namreč v izvedbi narodnega sporazuma) je nezadostno zavarovanje dohodkov banovine Hrvatske. Država si je oskrbela takšne dohodke, ki so več ali manj likvidni, medtem ko so banovini Hrvatski pripuščeni prihodi, ki se v današnjem času dajo le s težavo uresničiti. Danes, ko se neposredni davki v vsej državi slabše plačujejo, se banovina Hrvatska nahaja v nezavidnem položaju. Izven-hrvatski kraji imajo možnost, da za izpadle neposredne davke najdejo nadomestila v drugih do-jiodkih, česar pa na Hrvatskem ni. Tudi ne smemo pozabili, da vsako varčevanje z izdatki za posle, j<i so Hrvatski in ostali državi skupni in ki omogočajo financiranje posebnih del na izvenhrvat-skih področjih, škoduje interesom Hrvatske, ker se del hrvatskih prispevkov v to skupno blagajno le lahko j>osredno uporabi izven Hrvatske. To nam daje prepričanje, da današnji provizorij ne bo dolgotrajen.«
Izvoz prašičev v Italijo in Nemčijo
Novosadski »Dan* poroča iz Belgrada, da se azvija izvoz naših prašičev normalno. V Nemčijo pošiljamo vsak teden 3.000 opitanih prašičev, v češkomoravski protektorat pa po 1.000. Toda s prihodnjim tednom bo izvoz v protektorat prenehal in bomo odslej vsaj teden poslali v Italijo po 1.000 do 2.000 debelih prašičev, in to na podlagi trgovinskega sporazuma, v katerem smo se obvezali, da prodamo Italiji v treh mesecih 10.000 opitanih prašičev. V drugI polovici avgusta smo v Nemčijo poslali 25 vagonov masti, 25 vagonov slanine in 25 vagonov svežega mesa. V Italijo pa smo se obvezali do 15. septembra prodati 50 vagonov masti in slanine.
Ministrstvo za propagando
V	Belgradu je začel izhajati nov štirinajst-Inevnik, ki nosi ime »Signal*. Kot odgovorni ured-aik je podpisan neki Špiro Narančič. V svoji prvi Številki že zahteva ustanovitev ministrstva za propagando, ki naj bi prevzelo državno nadzorstvo nad vsem pismenim in ustnienim javnim delovanjem. Po njegovem mnenju naj bi pod to ministrstvo spadalo: tiskana beseda, ilustracija in vse, kar spada v področje časopisnega delovanja, radio, gledališče, prosveta. poročevalska služba v državi in v inozemstvu. Vse že obstoječe ustanove bi se torej fK> njegovem mnenju morale spraviti pod eno streho, pod eno vodstvo.
Sodelovanje naših Nemcev pri preseljevanju besarabskih Nemcev v Nemčijo
Voditelj nemške ljudske skupino v Jugoslaviji dr. Sepp Janko je objavil dnevno povelje, v katerem pravi, da se bodo Nemci, ki po sporazumu s Sovjetsko Rusijo zapuščajo Besaradijo, vozili delno tudi skozi Jugoslavijo. V ta namen bosta organizirana dva prehodna taborišča, kjer si bodo izseljenci odpočili in od koder bodo odpravljeni dalje v Nemčijo. Dr. Janko pravi, da bo en takšen tabor v Prahovem na bolgarski meji, drugi na v Zemunu. Dr. Janko odreja, da mora nemška ljudska skupina v Jugoslaviji sodelovati pri organizaciji pomoči izseljencem in je v la namen imenoval posamezne poverjenike za obe taborišči, za prehrano, za žensko in dekliško službo ter za odnošaje z vlado.
Kaj je opazilo »Oko Sokolovo«
Odkritja belgrajske sokolske župe, ki je brez sramu javno izjiovedala, da je savez sokola kraljevine Jugoslavije v rokah masonskih bratov in da je treba v interesu čistega sokolstva razmere v vodstvu Jugosokola prečistiti, so sprožila vso jjolno novih vrelcev, iz katerih prihajajo vedno nova razodetja.
»Oko Sokolovo«
Tako se je oglasilo sedaj tudi »Oko Sokolov oc, ki izhaja v Belgradu in se naziva »glasnik sokolske župe Beigrad«, ter je potemtakem pristojno, da daje pravilna tolmačenja o razmerah v sokolu kraljevine Jugoslavije. Kaj pravi to nepristransko sokolsko oko?
»Zares čudmi je,« tuko piše, »da glavni so-kolski list »Sokolski glasnik«, ki jo vedno tako pridno zasledoval delovanje raznih separatistov, klerikalcev in defetistov še vedno ni omenil izjave prosvetnega ministru o franiasonih. Kajti mnogi sokolski delavci in borci so to postavljali vprašanje o odnošajih med (ramasoni in sokol-stvom, toda odgovora o sokolskem stališču do framasonstva, ki prodira v naše (to je sokolske) vrsto, še do danes ni. A vsi čutimo, da se nahajajo v naši sredini in delujejo.« List potem nadaljuje, »da so innogi, ki so takšna vprašanja sprožili, občutili posledice na svoji grbi, bodisi da se je prepovedala vsaka svobodna beseda o sokolstvu, bodisi da so bili prestavljeni v nenevarno daljavo.« »Sokolsko oko« sprašuje »zakaj so framasoni v sokolski organizaciji vedno tajni komanditni družbeniki, zakaj ne nosijo sokolskih znakov. Morda služijo tisti kromirani protipred-pisni znaki za medsebojno spoznavanje.« »Sokolsko oko« v nadaljevanju članka prizna »da dobivajo sokoli klofute od vseh strani«, in da če se sprašujejo, zakaj padajo udarci, dobivajo naslednji odgovor: »Zares sle čudili vi sokoli-naciona-listi, ki služite internacionalni struji, ker je vašo vodstvo framasonsko. Posledice delovanja sokol-skega vodstva boste prepozno spoznali, isto kakor Čehi, ki so šele potem, ko so izgubili samostojnost, začeli metati framasone iz svojega vodstva.« »Sokolsko oko« potem postavlja zanimivo vprašanje: »Ali se v sokolu kraljevine Jugoslavije zares nahajajo framasoni«, na kar odgovarja: »Nahajajo se! Toda oni se skrivajo, medtem ko vodstvo sokola molči in nočo opredeliti svojega stališča do framasonstva, kar lo še utrjuje v njihovih sumili one, ki se sprašujejo, odkod svobodni zidarji na vodstvu sokola.« Belgraj-skemu »Sokolskemu očesu« postaja sedaj jasno »zakaj ta hoj med klerikalizinom in sokolstvom in oliralnn, boj, v katerem so so sokolski pripadniki nezavestno (?) tuje orožje...«
Iz tega sledi, da framasoni, ki so prišli na vodstvo sokola, sedaj sokolske vrsto izrabljajo v boju proti krščanstvu in proti katoliški cerkvi. Da bi postal boj čim bolj uspešen, so spravili na mesti prvega namestnika starešine sokola kraljevine Jugoslavije voditelja in prvega mojstra jugoslovanskega masonstva Ua-sacijskega sodnika iz Novega Sada dr. Vladimira Itelajčiča, za tajnika saveza sokola kraljevine Jugoslavijo pa masona g. G r ž i č a.
»Zagrebački list«
»Z a g r e b a č k I list«, iz katerega smo povzeli gornje misli, pristavlja temu prikazu še svoje mišljenje in pravi: »In tako je danes dokazano, da jc sokol kraljevine Jugoslavije nesporno pod vodstvom inasonstva, ki so sc pritihotapili prav do vrhovnega vodstva in se tamkaj kamuflirali, potiskajoč drug drugega pred seboj: vajenec pomočnika, pomočnik mojstra in mojster — velikega masonskega mojstra. Znano jo tudi, da so vprav masoni med sokolstvom kraljevine Jugoslavije ustanavljali Se tajne krožke, ki so bili med seboj povezani z nekimi »bratstvi«, medtem ko so odleteli vsi, ki so tem bratstvom delali ovire. Sokolstvo vedno paradira s patriotičnimi gesli, a t vsem svojim delom je dokazalo, da je zaradi svojega masonskega vodstva ostrino meča nacionalizma obračalo na drugo stran, namesto da bi bilo udarilo proti gospodarskemu iisužnjevanju po mednarodnem kapitalizmu, med katerim so posamezniki vodstva sokola uživali najlepše sinekure.. Danes, ko vemo, da jo vodstvo sokola v masonskih rokah, in ko vemo tudi za delovanje Iramasonnv, bomo na jugosnkolsko organizacijo drugače gledali, kakoif do sedaj. S tem, da so bilo razpuščene framason-ske lože, niso izginile še njihove podružnice. Med te podružnice pa se po lastnem sokolskem priznanju štejejo tudi sokolske organizacije.«
»Obzor«
Zagrebški »0 h z o r« posveča uvodnik odkritjem, ki jih je objavila belgrajska sokolska župa o masonskem vodstvu jngosokolstva. List pravi, da je »v Savezu sokola kraljevine Jugoslavije izbruhnil spor, ki bi z ozirom na današnjo priliko mogel prinesti razna iznenadenja.« Če jc Savez SKJ izjavil svojo nevoljo zaradi teh objav belgrajske župe, meni list, je to razumljivo, ker jo nastop belgrajske sokolske župe naperjen v stvari proti članom vrhovnega vodstva Saveza SKJ. S političnega stališča se »Obzoru« zdi zelo zanimivo odkritje belgrajske župe, da je »zvezni občni zbor že davno sklenil, da vidni sokolski
delavci ne morejo biti politiki in tlanl strank, katerih programi niso » skladu « snkulskiml vodilnimi idejami o integralnem jugoslnvensivu, ter da so masoni » vsakem pogledu škodljivi in ne* varni za nacionalno jugoslovenski) edinstvo.« — »Obzor« zaključuje svoj Članek s pripombo, da naj že bo konec spora v sokolstvu takšen ali takšen, zadržanje hrvatske javnosti »napram tej organizaciji se ne bo spremenilo«.
Starokatolikl za masone
Glasilo starokatoličanov »Glas naroda« objavlja članek, v katerem se čudi, zakaj se je začela gonja framasonov, ko vendar »hrvatski seijački narod niti ne ve, kaj so to framasoni« in ko so na tej »hajki interesirani v prvi vrsti samo slovenski in hrvatski klerikalci«, ko obstojajo »vendar še druge črne družbe, ki so mnogo bolj nevarne, kot pa framasoni«.
»Hrvatska Straža: naslavlja na glasilo starokatoličanov naslednjo pripombo: »Razumemo zadržanje starokatoličanov. Oni su vsi prepadeni zaradi tega, ker prihaja obračun z masoni, kajti oni dobro vedo, da bi brez podpore jugoslovanskih masonov ne bilo prišlo do ustanovitve starokatoliške cerkve. Ko ho nekega dne izginil močni varuh in zaščitnik starokatoličanov, bodo prenehali biti tudi starokatoličani.«
»Jutro« pere Sokole
Ljubljanskemu »Jutru« so odkritja belgrajske sokolske župe in >Sokolskega očesa« v Belgradu skrajno neprijetne, kur beremo iz njihovega članka o nekih »tutriguh proii sokolstvu«, o »jako prozornih intrigah«, ki da imajo »druge cilje, kakor pa koristiti sokolstvu.« Pisanje »So-kolskega očesa« da je bilo od vodstva uprave jugosokolstva »soglasno obsojeno«, čemur se seveda nihče ne čudi, kdor je prebral imena odlične vrste sokolov, ki sedijo v vrhovni sokolski upravi in istočasno v vrhovnih upravah masonstva. torej istočasno t vodstvu organizacije »integralnega jugoslovenskegu nacionalizma« in »v vodstvu brezbarvnega mednarodnega in protijugoslo-vanskega inasonstva«. Slovenske bravce ne zanimajo medsebojna prerekanja sokolskih bratov za zastorom, ki se je sedaj naenkrat dvignil, razen v toliko, v kolikor je sokolstvo sedaj samo od sebe in iz lastnih vrst — kajti v belgrajski sokolski župi vendar ni »klerikalcev — potrdilo mnenje slovenskega ljudstva, da so bila tako imenovana nacionalna gesla »nacionalnih organizacij«, kakor »Jutro« imenuje sokolstvo, zares le kamuflaža, za katero so sovražniki domovine menili, da lahko nemoteno opravljajo svoje posle na hrbtu mnogih naivnežev, katerih iskrena rodoljubna čustva so izkoriščevali. Božji mlini počasi meljejo... Tako je sedaj jugoslovanski katoliški episkopat dobil iz sokolskih ust samih zadoščenje za klevete, ki jih je moral pretrpeti, ko je v čisti ljubezni do domovine pred leti s prstom pokazal na grobokope.
riinister dr. Krek odobril nad pet milij. za ceste skozi Novo mesto
Beigrad, 22. avg. m. Gradbeni minister dr. Krek je podpisal odlok, s katerim je odobril nabavo drobnih kock zn graditev ceste skozi Novo mesto od Žabje vasi skozi mesto do železniške postaje Novo mesto v znesku 2,141.762 dinarjev. Z drugim odlokom je gradbeni minister dr. Krek odobril gradnjo cestišča s cestnim obrambnim trakom za moderno cesto, za katero je odobren kredit 3 milijone 229.734 dinarjev.
Letalska nesreča?
Beigrad, 22. avg. AA. Letalo Aeroputa »Yu-SBC«, ki opravlja redni polet na progi Zagreb— Split, je davi ob 6.30 poletel iz Zagreba v Split. Letalo se je javilo po radiu zadnjikrat ob 7.36. Po tem času o njem ni nobenih poročil. Alarmirane so bile vse pristojne oblasti ob omenjeni progi in so bili Izdani vsi ukrepi, da se letalo najde. Posadko letala sta tvorila šef-pilot Vladimir Striževski in radiotelegrafist Dušan Petrovič. med |x>tniki pa so bili: dr. Waldhau»en s soprogo, dr. Miroslav Vranič s soprogo, Albert Hertman, Dragotin Weinherger, ga. inž. Mira Rei-nitzer, ga. Vita Otoničar in Perenj.
Uredba o maksimiranju cen
Beigrad, 22. avgusta, m. Na podlagi § 1. o spremembi obstoječih predpisov in o izdajanju novih, je ministrski evet na predlog trgovinskega in kmetijskega ministra podpisal uredbo o razveljavljenju uredbe maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze od dne 22. junija 1940 s spremembo in dopolnilom od dne 31. julija 1940, Za kazenska dejanja, ki jih predvideva ta uredba in ki 60 bila izvršena do dneva, ko je stopila ta uredba v veljavo, se bodo preganjanja že nadaljevala po predpisih uredbe o maksimiranju cen in o prisilnem odkupu pšenice in koruze. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in je z današnjim dnem stopila v veljavo.
Visoka odlikovanja zaslužnih prosvetnih delavcev
Beigrad, 22. avg. m. S kraljevim ukazom so odlikovani: Z redom jugoslovanske krone 3. stopnje častni kanonik dr. Gregorij Pečjak, predsednik KTD v Ljubljani, duhovni svetnik Anton Cadež, glavni tajnik KTD v Ljubljani. Z redom sv. Save 3. stopnje Ivan Dežman, ravnatelj knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, Ivan Mesar, ravnatelj Jugoslovan, knjigarne v pokoju v Ljubljani, in Ivan Rnkovee, ravnatelj uprave »Slovenca« v pokoju v Ljubljani.
Iz učiteljske službe
Beigrad, 22. avgusta, m. Premestitve na srednjih šolah v Sloveniji: Avsenek Bogomil z realne gimnazije v Ljubljani na učiteljišče v Ljubljani; Bajželj Rudolf lz Novega mesta v Celje; Berce Silva iz Maribora na klasično gimnazijo v Ljubljano; Bertoneelj Alojz iz Šibenika na III. realno gimnazijo v Ljubljani; Boje Etbin z učiteljišča v Ljubljani na III. realno gimnazijo v Ljubljani; Burger Ivan iz Konjic na gimnazijo v Ptuj; Cerar Jelka iz Ljubljane na II. realno gimnazijo v Maribor; čerček Kdo iz Novega mesta na žensko realno gimnazijo v Ljubljano, Dobrovoljc Franc iz Maribora na I. realno gimnazijo v Ljubljano; Eržen Leon iz Virovitice nn II. realno gimnazijo v Mariboru; Fabjan Viktor iz Novega mesta v Kočevje;
o nasi vasi
Pedagoški teden v Ljubljani je te dni zbudil veliko zanimanje zaradi važnosti vzgoje našega ljudstva v današnjem času. Umevno je, da smo mu zato tudi mi odkazali dostojen prostor v našem listu. Toda tudi pri tej prireditvi se je pokazalo, da gotov del našega razumništva živi duhovno samo od antiklerikalizma in da bi se, če tega ne bi bilo, menda sploh ne gibalo; tako pa so vsa njegova gibanja sprožena od dednega antikleri-kalnega kompleksa. Tako na primer je na Pedagoškem tednu povedal učitelj in vaški sociolog gospod Jože Jurančič iz Visokih Telč marsikaj o nalogi učitelja v slovenski vasi, kar je res in vredno upoštevanja; tudi mi soglašamo s tem, da ne gre gledati naše vasi preveč idilično in romantično in da meščanska revolucija kmeta ni odrešila. Ne razumemo pa, kako je mogel gospod Jurančič priti lako zelo v protislovje sam s seboj, ko se je raz-hudll na »Slovenca«, ker je le-ta obdolžil francoske antiklerikalne učitelje, da so sokrivi propada Francije. Saj so to bili sami oboževalci francoske meščanske revolucije, stoodstotni liberalci oziroma svobodoiniselci, ki so svojo buržujsko miselnost pod marksistično modno obleko samo skrivali — točno tako, kakor velika veČina naše antiklerikalne inteligence! Torej tukaj se je gospod Jurančič precej urezal. V ostalem pa se pridružujemo njegovemu gledanju, da naj se učitelj vključi v kmet-sko življenje, kateremu so francoski kolegi skušali odzgoraj vcepiti svojo liberalne poglede na
človeka in družbo in tako v veliki meri pomagali, da so kmeta odtujili njegovemu zdravemu nravstvenemu pojmovanju bitja. Le to moramo gospodu Jurančiču ugovarjati, da je svoje antimeščan-sko gledanje zgradil v nasprotju z vsemi duhovnimi prvaki našega Časa, ki je jako globok in kritičen, na najprimitivnejši marksizem, češ da bo kmet popolnoma odrešen, če se izpremenijo njegove današnje gospodarske osnove. To ne drži, ker ozdravitev kmeta pa vsnkega človeka in stanu je v vzporednem vzajemnem sodelovanju duhovnega, to je, nravstvenega, in ekonomičnega faktorja, ki sta dve različni avtonomni področji živ-ljenja, sta pa v nujnem medsebojnem odnosu, kar že boljševiški kulturni delavci uvidevajo in poudarjaj o. Treba bo torej, da se gospod Jurančič korigira v tem pogledu in obrne svojo pozornost tudi na duhovno stran lega vprašanja, ker od Marksa do danes smo že močno napredovali, potem bo lahko premagati »zaostalost in statičnost naše vasic, v kolikor se pod to zaostalostjo in statičnostjo ne razume zdrava in upravičena privezanost kmeta na nravstveno tradicijo. Sumimo pa, da gospod Jurančič pod zaostalostjo misli prav to, in nam je žal, da iz tega zopet govori tisti, liberalnomeščanski plehki antiklerikalizem, ki obremenjuje in tlači miselnost vaških sociologov bivšega Kluba prijateljev vaške kulture, da nimajo svobodnejšega razgleda na vaška in druga vprašanja.
Gorjanec Leopold iz Ptuja v Mursko Soboto; Gre-gorič Danica iz Ljubljane na meščansko šolo v Mežice; Gostin Ida iz Novega mesta v Celje, Gostinčič Pavel iz Maribora v Novo mesto; Hafner Stanko iz Prizrena v Novo mesto; Ilumer Erna iz Nikšiča na meščansko šolo v škofjo Loko; Hvastja Franc iz Šoštanja na realno gimnazijo v Novem mestu; Janžekovič Janez iz Beran na žensko realno gimnazijo v Ljubljani; Kocmur Josip iz Smedereva na II. realno gimnazijo v Mariboru; Kopriva Silvo iz Nove Gradiške na klasično gimnazijo v Ljubljani; Kralj Jože iz Ohrida v Ptuj; Udovič Gro-zdana iz Kranja v Banja Luko; Urbančič Stanislav iz Peči na žensko realno gimnazijo v Ljubljani; Verbič Julij iz Koprivnice v Ljubljano; Vimpolšek Slavko iz Banja Luke na klasično gimnazijo v Mariboru; Vrščaj Zinka iz Sinja na meščansko šolo v Žalcu.
Belgrajske novice
Beigrad, 22. avgusta. Prosvetni minister dr, Korošec je podpisal odlok, da se z ozirom na preobremenjenost nemške gimnazije v Novem Vrbasu odpre postopoma nepopolna nemška gimnazija tudi v Apatinu, ker se bo v letošnjem šolskem letu odprl samo prvi razred.
Beigrad, 22. avgusta, m. Prosvetni minister ar. Korošec je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu člane patronata nekdanje srbske pravoslavne gimnazije v Novem Sadu pod vodstvom bačkega pravoslavnega škofa dr. Irineje Ciriča in predsednika novosadske občine dr. Miloša Petroviča, dr Adamoviča, odvetnika, bivšega narodnega poslanika Stevana Milovanova in ravnatelja gimnazije dr. Branka Magaraševiča. Vsi so prosvetnega ministra prosili, da bi se v Novem Sadu upostavila -srbska pravoslavna gimnazija,
Pravilnik za Izpite otroških vrtnaric
Beigrad, 22. avgusta, m. Prosvetni minister je izdal pravila o polaganju izpitov za otroške vrt-aarice, ki so objavljena v današnjih »Službenih novinah«. Pravila se v glavnem glasijo:
1.	Izpit« za otroške vrtnarice se polagajo v času od 6, do 28. junija. Točen datum in razpored odredi direktor učiteljišča. Na ta izpit se pripustijo kandidatinje, ki so izdelale z najmanj dobrim uspehom tečaj za izobrazbo otroške vrtnarice, Iznit za otroške vrtnarice morejo polagati tudi osebe, ki za-doste pogojem za sprejem v ta tečaj po čl. 4. pra-vilnka o izobrazbi otroških vrtnaric in ki so do 1. sept. 1940 delale najmanj eno leto v kakšnem otroškem vrtcu ali v kaki drugi otroški ustanovi. Te kandidatinje naj pošljejo za izpit kolkovane prošnje direktorju učiteljišča, pri katerem hočejo polagati izpit. Prošnji je treba priložiti krstni list, spričevalo o dotedanji šolski izobrazbi, zdravstveno spričevalo in kratek opis 6vojega življenja. Izpiti za otroško vrtnarico se polagajo pred izpitnim odborem. Člani izpitnega odbora so direktor in učitelji, ki so na tečaju predavali predmete, ki se polagajo na Izpetih. Razpored za pismene, praktične in ustne izpite Lzda direktor učiteljišča.
2.	Tema za pifmene izpite se vzame lz pouka o telesni vzgoji in iz pouka o otroških vrtcih. Pismeni izpiti trajajo največ 5 ur. Vse kandidatinje polagajo pismene izpite obenem.
3.	Praktični izpiti. K praktičnim izpitom se pripuščajo kandidatinje ki eo z najmanj dobrim uspehom izdelale pismeni izpit. Praktični izpit se sestoji iz predavanja o otroških vrtcih in traja najmanj 20 mtnut za vsako kandidat'njo. Pismena priprava za predavanje- ki ga morajo vršiti vse kandidatke, traja največ 4 ure.
4.	Ustni izpiti K ustnim izpitom se prepuščajo one kpndidatinje, ki so praktični izpit izdelale s slah'm uspehom. Ustni izpit polagajo iz narodnega jezika in narodne zgodovine in zemljepisja, iz nauka o telesni vzgoji, biologiji in nauka o otroških vrtcih,
Ustni Izpit mora trajati za vsako kandida-tinjo najmanj 30 minut.
5.	Izpitni odbor oceni uspeh kandidatinje z oceno: slabo, dobro, prav dobro, odlično. Kandidatinja je napravila izpit za vrlnarico, če nima iz nobenega predmeta slabe ocene. Ko kandidatinja položi izpit, dobi predpisano izpričevalo, podpisano od vseh Članov izpitnega odbora. Kan-didatinja, ki je dobila slabo oceno iz enega aH dveh predmetov, ali pri praktičnih izpitih iz enega predmetn, jo pripuščena konec meseca avgusla k popravnemu izpitu iz dveh predmetov. Prav tako lahko polaga ob koncu meseca avgusla izpit kandidatinja, ki dobi slabo oceno pri pism. delu izpita. Kandidatinja, ki dobi 6labo oceno iz 3 predmetov ali 2 predmetov pri praktičnih izpitih, je odklonjena za eno lelo. Če pri popravnih izpitih dobi slabo oceno ali ne pride k izpitu pravi čas, je prav tako odklonjena za eno leto. Izpričevalo o izpitu zn otroško vrtnarico izda izpitni odbor najkasneje 8 dni po izvršenem izpitu. Izpit za otroško vrtnarico se more polagali največ trikrat.
ZFO
Za lahkoatletske in ležkoatletske tekme ter fcfr me v odbojki ni polovične vožnje. Zatorej naj se oddaljenejši odseki (Maribor itd.) odpeljejo šele po 12. uri v soboto od doma, da se lahko po-služijo nedeljske karte. Vsi bližnji odseki pa morajo biti v soboto najpozneje oh 3 popoldne na Stadionu, ko se tekme"prično.
Na zahodu napovedujejo nemški napad na Anglijo
Ves promet med zasedeno In nezasedeno Francijo ustavljen Na letališča ob zahodni evropski obali so prišla nova letala
Curlb, 22, avgusta, b. Jutranji listi poročajo i* Londona, da so nemške okupacijske oblasti v Franciji odredile, da se morajo takoj zapreti vse meje med nezasedenim in zasedenim francoskim ozemljem. Postavljene so motne vojaške straže, ki onemogočajo vsak obmejni promet, ne le železniški, temveč tudi promet avtomobilov, vozov in pešcev. Iz Washingtona poročajo, da ne smejo niti diplomatski kurirji nič več v zasedeno področje. V vojaških londonskih krogih je znano, da je bil ▼se pretekle noči promet s tovornimi vozili y vojnih conah vzdolž obale ob Rokavskem kanalu zelo živahen, prav tako pa da so bila zgrajena številna pomožna letališča. Znano je tudi, da so y nedeljo številne nove letalske eskadre zavzele položaje v Franciji, Nizozemski in Norveški. Te eskadre predstavljajo le del rezerv za izgube, ki jih je nemško zračno orožje pretrpelo ▼ zadnjih ofenzivah ▼ Angliji Dovoz znatnih novih eskader |e vsekakor znak za nove napade na Anglijo. Vremenske razmere zaenkrat še dovoljujejo uspešne napade, ker šele sredi septembra nastopijo goste megle na Kanaln in tedaj postane tudi morje nemirno ter onemogoča delovanje nemških brzih čolnov. Vojni krogi smatrajo za verjetno, da bo Hitler kmalu dal povelje i • napad na Anglijo.
Nemški topovi streljajo s suhega na angleške ladje
London, 22. avgusta. AA. Reuter: Danes so prvikrat od začetka vojne nemški topovi, ki so postavljeni ob francoski obali, streljali na skupino angleških ladij, ki je plulo skozi Kanal. Očividci z angleške strani so videli bruhanje topov, ki so streljali v skupinah po štiri topovi. Zdi se, da so pri bombardiranju sodelovali vsi topovi vzdolž francoske obale od Callaisa do Bologna. Konvoj je bil sestavljen iz ladij, v katerih spremstvu so bile vojne ladje. Nekoliko pred 11, ko so se prednje ladje približevale nekemu pristanišču v Kanalu, 6e je začela kanonada, ki je prihajala
Zemljevid k nemški blokadi Anglije
od francoske obale, iz morja pa so *• dvignili ▼ zrak štirje veliki stebri vode. Od grmenja topov so se tresla mesta na angleški obali Kmala.
London, 22. avgusta. AA. Reuter: Očividci bombardiranja britanskega konvoja v Kanalu pristavljajo, da se je jako6t bombardiranja povečala in da 60 topovi streljali vsakih 30 sekund. Ko je konvoj plul mimo nekega pristanišča, so težke nemške baterije še huje streljale. Granate so priletele s francoske obale iz daljave okrog 32.000 m. Vojne ladje, ki so spremljale konvoj, so ga hitro obkrožile ter naredile umetno meglo ter s tem ladje zaščitile. Streli nemških topov so odemvali na morju in slišalo se je žvižganje granat. Toda konvoj je plul mirno dalje. Pojavilo 6e je sovražno ogledniško letalo. Čim bolj se je konvoj bližal svojemu cilju, pa so začele baterij > v skupini po 4 topovi naprej streljati z isto silo. 80 minut od začetka streljanja je bil konvoj že izven nevarnega pasu.
Angleži hvalijo nemško upravo na svojih otokih v Kanalu
London, 22. avgusta. AA. Reuter: Načelnik »prave angleških otokov v Kanalu, katere so zasedle nemške čete, je poslal v London pismo, katero je podpisal tudi tamkajšnji državni tožilec in še neki ugledni državljan. V pismu omenjena predstavnika angleških oblasti ter prebivalstva zelo pohvalno govorita o vedenju nemških čet na zasedenih otokih. Pismo med drugim pravi: Nemci so zasedli te otoke, ne da bi pri tem ena sama oseba pretrpela kakšno škodo. Moramo reči, da delajo civilne oblasti na otoku tako, kakor pred zasedbo. Vse cerkve in kapele so odprte. Služba božja se opravlja redno. Vsi uradniki na otoku so na svojih mestih. Okupacijske vojaške oblasti niso ustavile nobenega uradnika niti niso zahte-
vale odstop kakšnega drugega uslužbenca. Odnosi med državljani in nemškimi vojaki so popolnoma korektni.
Delovanje nemškega brodovja
Berlin, 22. avgusta. AA. DNB: Nemška vojna mornarica neprestano napada angleške trgovske ladje, čeprav so te ladje oborožene. Njen boj je naperjen zlasti proti angleškim konvojem. Z nemške strani ob tej priliki poudarjajo, da se nevtralne ladje, ki se pridružijo angleškim konvojem, brez ozira na nemška opozorila spravljajo v nevarnost in s tem izpostavljajo življenje svojih mornarjev, ne vštevši pri tem izgubo tonaže, ki jim grozi. Nemčija je večkrat opozorila ladjarske družbe v nevtralnih državah na nevarnost, ki grozi angleškim konvojem, ker smatra, da nevtralne ladje s takim nastopanjem kršijo nevtralnostne odredbe.
Francoski vojak hvali obnašanje Nemcev za časa njihove zasedbe Lyona
Pariz, 22. avgusta. AA. DNB. »Les Dernie-res Nouvelles de Pariš« objavlja pripovedovanje nekega francoskega vojaka, ki je prispel v I ariz potem, ko je bil izpuščen. V tem članku piše imenovani vojak o življenju v Lyonu za časa nemške zasedbe ter po odhodu nemških čet. Iz tega poročila se vidi, da sta v času navzočnosti nemških čet v Lyonu vladala red in disciplina. Po odhodu čet je ponovno nastala zmeda. Poročilo pravi med drugim: Nekega dne okrog 16 so vkorakale nemške čete v Lyon. Že čez kratek čas je prebivalstvo polagoma zapuščalo hiše ter se zanimalo za nepričakovani in nenavadni prizor v mestu. Prebivalstvo je vpoštevalo ukaze nemških oblasti. S svojim vedenjem so nemški vojaki zanikali vse uradne neresnice. Nobena hiša ni bila oropana, nobenemu otroku niso bile poškodovane roke in niti nad eno žensko ni bilo izvršeno nasilje. Nekega dne so nemške čete zapustlie mesto, ki je prišlo pod oblast ljudi iz Vichvja. Isti hip se je začelo nezadovoljstvo. Medtem ko je za časa okupacije prebivalstvo opravljalo svoje vsakdanje posle, pa se je po odhodu nemških čet vse na mah spremenilo. Cene so se začele dvigati. Preskrba mesta z živili je zastala. Po-
| prej ao Nemci določevali cene, nemški voiaki
pa so cene nadzirali. Tako ravnanje je bilo upravičeno. Po odhodu nemških čet je prefekt departementa Rhone določil cene samo /a majhno število živil. Posledica tega je bila, da je blago izginilo s tržišča, prodajalci pa so prodajali samo tako blago, čigar cena ni bila določena. Danes jedo ljudje v Lyonu kruh, ki je popolnoma neokusen.
Mnenje iaponskega vojaškega strokovnjaka
Tokio, 22. avgusta. AA. (DNB.) Dosedanji pomorski ataše japonskega poslaništva v Haagu Maeda se je vrnil te dni v Tokio in je podal predstavnikom tiska izjavo o nemški vojaški sposobnosti. Maeda je izjavil, da je prepričan, da Anglija ne bo nfogla dolgo vzdržati nemških letalski hnapadov. Pristavil je, da mora biti vsakomur jasno, da je premoč na strani Nemčije. Maeda je poudaril, da je Nemčija v vojaškem pogledu zelo močna in zaradi tega, ker je vojaška morala odlična m ker je vojska odlično disciplinirana. Prav tako je izrazil svoje občudovanje zaradi naglice, s katero je Nemčija izvežbala svoje vojaške sile.
Angleška poročila
London, 22. avg. t. Angleško letalsko ministrstvo poroča: V noči od srede na četrtek so naši bombniki v slabih vremenskih prilikah bombardirali petrolejske rafinerije Brabac v Magde-burgu in Deurag v Hannoverju. Nadalje so bombardirali letališče v Caenu in Abbevilleu, kjer so povzročili eksplozije. Istotako je bilo napadeno letališče v Quackenburgu pri Hanoverju in letališče na otoku Texel. V Porurju so bombardirali železniška križišča in železniški tunel med Hein-burgom in Verdenom severno od Hannoverja v trenutku, ko je neki vlak vozil skozi njega. Eno letalo se ni vernilo.
Kairo, 22. avgusta, t Renter. Uradno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva se glasi:
Naši bombniki so bombardirali Tobruk in pristanišče. Bombe so zadele petrolejske tanke za vojno mornarico kakor tudi druge pristaniške naprave. Pri Sidi El Tmini so naša letala poškodovala 3 italijanske bombnike, prvi je eksplodiral, drugi je izgorel, tretji je izgubil krila. Vsa naša letala so se vrnila. Druga skupina naših bombnikov je bombardirala nekatera mesta na libijski obali. Južnoafriško letalstvo je v večjem obsegu bombardiralo nekatere kraje v italijanski Somaliji. V Mogadiscu je bil zadet pristaniški pomol ter neka skladišča, v Merki je bil en sovražni bombnik zadet na tleh. Tudi nekatere zgradbe so bile zadete.
¥ Turnu-Severlnu zastoj V Crajovi popolen sporazum
Nemški glasovi pravijo, da Nemčija ne vidi potrebe za posredovanje med Romunijo in Madžarsko
BakareSta, 22. avgusta, t. Transcont: Na merodajnih mestih izjavljajo, da so zadovoljni > potekom pogajanj z Bolgarijo, med tem ko vsi priznavajo, da so pogajanja z Madžarsko zelo mučna, težavna in bodo verjetno dolgotrajna.
Pogajanja z Bolgarijo so dejansko Se končana. Sporazum glede meje, do katere Romunija odstopi Bolgarom južni del Dobrudže, je dosežen in je v polnem obsegu Romunija ugodila bolgarskim zahtevam. Pogajanja se nadaljujejo samo glede nekaterih tehničnih podrobnosti prenosa oblasti, prenosa državnega premoženja ter preselitve obojnih rojakov. Med tem ko je Romunija pripravljena sprejeti nazaj vse Romune iz Dobrudže in iz ostale Romunije, skupno okroglo 100.000 Romunov, pa Bolgarija odklanja, da bi sprejela tistih 50.000 romunskih državljanov, ki jim Romunija priznava bolgarsko narodnost, češ da so že preveč pozabili na narodnostne in kulturne stike z Bolgarijo, da bi jih Bolgarija želela nazaj.
Pogajanja z Madžarsko pa niso napredovala. Šefa obeh delegacij, romunske in madžarske, se nahajata pri svojih vladah na poročanju, šef romunskega odposlanstva Valer Pop je v Bukarešti, šef madžarske delegacije minister Hory pa v Budimpešti. Po nocojšnjih poročilih bi se imel minister Hory vrniti v Turnu Severin že nocoj s protipredlogi madžarske vlade, toda odhod se je zavlekel, tako da pride v Turnu Severin žele v petek popoldne.
Grajevo, 22. avgusta, m. Šef romunske delegacije minister Creceann je ponoči odpotoval v Bukarešto. Davi pa je v Bolgarijo odpotoval tajnik bolgarske delegacije. Politični krogi pravijo, da je tajnik bolgarske delegacije ostal v Vidimu. V zvezi s potovanjem šefa romunske delegacije v Bukarešto in tajnika bolgarske delegacije v Bolgarijo politični krogi predpostavljajo, da je sporaznm med Bolgarjijo in Romunijo glede Dobrudže končno dosežen in to ▼ vseh vprašanjih. Isti krogi smatrajo, da sta šef romunske delegacije minister Creceanu in tajnik bolgarske delegacije odpotovala zato, da svojima vladama predložita načrt pogodbe v odobritev vlad obeh držav. Pričakuje se, da se
Načrtno gospodarstvo v Franciji
Vlada razpusti kapitalistične kakor tudi marksistične strokovne sindikate
bosta ofca dana delegacije vrnila ▼ teku jutrišnjega dne r Crajevo z odobrenimi pogodbami V soboto ali nedeljo bo v Crajovi slavnostna seja obeh delegacij, na kateri se bo najbrže podpisal sporazum o rešitvi vseh spornih vprašanj med Bolgarijo in Romunijo. Podrobnosti doseženega sporazuma še niso znane
Vtis v Berlinu: Nemčija ne bo posredovala V Crajovi sporazum
Berlin, 22. avgusta, m. Transeant. Berlinski politični krogi z veliko pozornostjo spremljajo zavlačevanje razgovoorv med Romunijo in Madžarsko. V zvezi s prekinitvijo teh pogajanj in težavami, na katere so naleteli mad-žarsko-romunski razgovori, se v Berlinu postavlja tudi vprašanje, če bo mogoče Nemčija sedaj prevzela na sebe vlogo razsodnika, kar se je večkrat omenjalo za časa znanih konferenc v Salzburgu. V zvezi s tem so danes na merodajnih mestih v Berlinu razpravljali, da nemška vlada ne namerava posredovati in to tem prej, ker ne vidi nobene potrebe za tak korak. S tem nemški merodajni krogi jasno izražajo mnenja, da se bo Romunija in Madžarski posrečilo najti za obe strani več ali manj zadovoljivo rešitev vseh spornih vprašanj.
Italijansko mnenje o angleških čestitkah
Sofija, 22. avgusta. AA. Štefani: Bolgarski tisk ne objavlja brzojavk agencije Reuter iz Cra-jove, ki so govorile o tem, da je bil sklenjen sporazum o Dobrudži. Pogajanja potekajo v prisrčnem ozračju, vendar pa bo potrebno še precej časa, da bo prišlo do sporazuma, ki naj bi zadovoljil obe stranki. Ko je objavila sklenitev sporazuma pred drugimi agencijami, je hotela agencija Reuter ustvariti vtis, kakor da bi bil London zadovoljen, ker se popravljajo napram Bolgariji krivice, ki jih je povzročila mirovna pogodba, ko pa med tem ves svet ve, da se je Anglija skupaj s Francijo upirala ozemeljski reviziji evropskega jugovzhoda.
španski prlmas na smrt bolan
Madrid, 22. avgusta, AA. Reuter: Iz zadnjega zdravniškega hulletina se vidi, da je zdravstveno stanje obolelega španskega kardinala-primasa Tho-masa Gcunasa zelo nevarno. Kardinal ima raka. Potrpežljivost, a katero kardinal-primas prenaša bolezen, zbuja občudovanje.
Kaj bo z Indokino
Trst, 22. avgusta, b. »Piccolo« poroča, da so se predstavniki francoske Indokine tajno sestali z delegati vlade v Čungkingu in na tem sestanku razpravljali o nadaljnjih transportih vojnega materiala na Kitajsko. Ta material se nahaja v Indokini in je namenjen za maršala Cangkajšeka. Informacije so posneli italijanski listi iz tokijskega lista »Ashaki Šimbun«.
London, 22. avgusta, t. V londonski spodnji in lordski zbornici sta odgovorila lord Halifax, odnosno v spodnjem domu državni podtajnik Butler na vprašanje, kakšna p>oročila ima vlada iz Siama, »da vladi njegovega veličanstva ni znano, da bi bila Japonska poslala kakšne zahteve siamski vladi, toda razvoj položaja v Siamu zelo bistro zasleduje«.
Tokio, 22. avgusta. AA. Reuter: Zunanji minister Matsuoka je izjavil danes v nekem govoru, da mora Japonska nadaljevati s svojo politiko ▼ južnih morjih navzlic težavam, ki bi se mogle pojaviti v teh predelih zaradi odpora zainteresiranih zahodnih velesil.
Vsi japonski poslaniki poklicani na posvet v Tokio
Tokio, 22. avgusta. AA. Štefani. Uradno poročajo, da so japonski velejx>s!aniki v Wa-shingtonu, Ankari, na Kitajskem, v Riu de Ja-neiru in Vichvju kakor tudi opolnomočeni ministri v Mehiki, Španiji, Kanadi, Iranu, južnoafriški uniji, Afganistanu, Peruju, na Madžarskem, v Argentini, na Finskem, v Romuniji, v Čileju, Kolumbiji, Venezueli, na Letonskem, v Egiptu, Panami in v Bolgariji poklicani, naj pridejo v Tokio s številnimi svojimi svetniki.
Spremembe v angleški vladi
Newyork, 22. avgusta, b. »Associated Press« poroča iz Londona, da poučeni angleški krogi izjavljajo, da bo po odgoditvi parlamenta v četrtek prišlo do cele vrste odstopov v angleški vladi. Glasom teh poročil pričakujejo ostavko Chamher-laina, lorda Hali!axa, ministra Morrisa in DuII Cooperja.
London, 22. avgusta, t K govoricam o spremembi v angleški vladi poroča Reuterjev urad, da so takšne govorice naravne, kajti sedanji predsednik vlade je na oblasti že 3 mesece in je dobil pregled čez ves položaj ter mu bo sedaj lažje, da si napravi pravilno sliko tudi glede sodelovanja te ali one osebnosti, ki bi mogla nadomestiti kakšnega člana v sedanji vladi. Chamberlain je bole-hen in je prav lahko mogoče, da zaradi tega kmalu odide iz vlade. Ako bi se to zgodilo, bodo spremenjeni tudi nekateri drugi ministri. Toda Chamberlainovi prijatelji izjavljajo, da je trenutno zdrav in da ne misli oditi.
Anglija—Sovjeti
Moskva, 22. avgusta, t. Reuter: Angleški veleposlanik sir Eduard Cripps je bil danes sprejet pri komisarju za zunanjo trgovino Mikojanu. Razgovor je trajal 40 minut in ni bilo o njem objavljeno nobeno sporočilo.
Spomenica belgijske vlade
Curih, 22. avg. b. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Londona: Osem članov belgijskega parlamenta je objavilo v Londonu spomenico o stališču Belgije do vojne. Spomenico je jx)dpisal ministrski predsednik Jasper ter drugi štirje belgijski ministri, ki so v Londonu. V spomenici izražajo ministri svoj sklep, da Belgija nadaljuje borbo ob strani zaveznikov. Podpisniki spomenice izjavljajo, da so trdno prepričani v končno zmago. Oni zagovarjajo organizacijo avtonomne belgijske vojne sile ter sodelovanje vseh belgijskih trgovskih ladij in ostalega premoženja v nadaljevanju vojne. Tudi belgijski Kongo naj prevzame bolj delovno vlogo. Padlo pa je v oči, da belgijski kolonialni minister Vleeschauwer, ki se že cel mesec mudi v Londonu, spomenice ni podpisal. Bržkone ima on o belgijskem Kongu drugačno mnenje. Nekateri belgijski ministri so namreč mnenja, da bi bilo treba Kongo, ki je pod belgijsko upravo, nevtralizirati. »Manchester Guardian« pravi, da belgijski ministri, ki so v Londonu, med katerimi je tudi finančni minister Outt, nameravajo -doseči, da bi se belgijska vlada iz Francije preselila v London.
Trockijeve zadnje besede
Mexico, City, 22. avgusta. Reuter: Pred smrtjo j* imel Lev Trocky toliko moči, da je mogel izgovoriti še nekaj besed. Rekel jc: »Sem žrtev političnega atentata. Umoril me je Stalin. Borite se dalje!«
Drobne novice
Bratislava, 22. avgusta. DNB: V bližini Bratislave se je dogodila včeraj železniška nesreča, v kateri je bilo ubitih 6 06eb. Neki avtomobil »e ie zaletel v osebni vlak. V avtomobilu je bilo šest oseb, ki so se ubile, hudo pa je bila poškodovana tudi lokomotiva.
Bratislava, 22. avgusta. A A. DNB: Slovaški vojni minister general Catloš je snoči odpotoval na povabilo nemškega vrhovnega poveljnika v Nemčijo, kjer bo pregledal nemške vojaške šole in bojišče na zahodu. Z generalom Catlošem je odpotovala večja skupina slovaških častnikov.
Vichy, 22. avgusta, t (Švicarska p.) Vlada maršala Petaina se je odločila, da spričo težav, v katerih se dežela nahaja, ko nima dosti živeža niti dosti surovin za svojo industrijo, uvede načrtno gospodarstvo, ki ga je prva ustava itak že najx>-vedala, a ga do sedaj noben zakon še ni podrob-nostno izvedel. Delovni minister Belin je v tej zvezi izjavil, »da je sedanji položaj Francije mnogo hujši od položaja med vojno. Položaj je takšen, da je treba pozabiti na vse stare pravice. Ako hočemo izkoristiti tiste majhne možnosti, ki nam za našo rešitev še preostajajo, potem moramo pozabiti na vsako osebno ugodnost in misliti samo na to, da čeprav z velikimi žrtvami, pomagamo ohraniti domovino. Na ugodnosti, ki jih je dal gospodarski liberalizem, pa bo treba pozabiti«. Minister je dejal, da bo novi zakon jjovzročil marsikje mnogo hrupa. Dosedanja gospodarska združenja podjetnikov, kakor tudi strokovna združenja delavcev bodo razpuščena. Nekatere stanovske strokovne organizacije bodo še ostale do objave novih stanovskih zakonov; seveda, ako gospodarskega razvoja ne bodo ovirale. Za enkrat bodo razpu-' fcčene samo vrhovne sindikalne organizacije, delo-
dajalske kakor delavske, med njimi tudi zloglasna CGT (marksistična revolucionarna sindikalna zveza: Confederaticm Gčnčrale du Travail). Vlada bo namesto njih imenovala tako imenovane »organizacijske svete« (conseil d'organisation), in sicer za vsako industrijsko panogo joo enega. Ti sveti bodo imeli nalogo, da pripravijo proizvodna sredstva, proizvodni program v tovarni, oskrbo surovin, razdelitev surovin in delovne pogoje. Prav tako bodo morali oblastem predlagati proizvodne cene in delavske plače v odobritev. Kakor hitro minister odobri njihove sklepe, imajo polno veljavo zakona. Vlada ima na predlog teh svetov pravico, da izvede prisilno izterjatev blaga (rekvizicijo), in vse še dovoljene stanovske organizacije bodisi delavcev, bodisi proizvodni kov spadajo pod nadzorstvo teh svetov. Člane »organizacijskih svetov« predlaga minister.
Clermond-Ferrand, 22. avgusta. AA. navas: Bivši prosvetni minister JeanZey, ki je bil aretiran v Rabatu kot dezerter, je zdaj v zaporu v Clermond-Ferraudu. Njemu i>o sodilo vojaško sodišče 13. oktobra.
Spor med Italijo in Grčijo bo v kratkem razjasnjen
Rim, 22. avgusta, b. Politični krogi zatrjujejo, da bodo odnošaji med Grčijo in Italijo v kratkem razjasnjeni. Iz Aten prihajajo novice, da je imel predsednik grške vlade Metaxas dolg razgovor z italijanskim poslanikom v Atenah Grazziem, nakar je bila izredna seja grške vlade.
Curih. 22. avgusta, b. Rimski dopisnik »Neuo Ziiricher Zeitungc poroča: V zvezi z italijansko-grškimi odnošaji se čuje iz dobro poučenih krogov, da Italija ni izročila Grčiji nobene noto in ji tudi ni stavila nobenih predlogov. Prav tako ni bil doslej napravljen noben diplomatski korak v Atenah. Ni še znano, kako bodo rešili incident med Grčijo in Italijo. Splošno pa vlada prepričanje, da ga bo Italija rešila ugodno v svojo korist. Italijanski tisk je že označil do t, po kateri mora Grčija v bodoče iti.
Sovctska vlada zanfka poga ania za trozvezo Sovjeti-Grči;a-Turčjja
Moskva, 22. avgusta. AA. (Tass.) V tujih listih, v poročilih ameriške agencije »United Pressc, v angleškem listu »S u n d a y Dis-p a t c h« in v finskem listu »U u s i S u o m i« so so zadnje dni pojavila poročila o vojaških pogajanjih, ki naj hi se začela ali celo že razvijala med Sovjetsko Rusijo, Turčijo in Grčijo za sklenitev zveze ined temi tremi državami. Tass je pooblaščen izjaviti, da so ti glasovi docela neutemeljeni in popolnoma izmišljeni.
GjOAp&doMtvjo
Naš denarni trg
Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke za junij posnemamo o razvoju denarnega trga v zadnjih mesecih naslednje podatke:
Hranilne vloge pri državnih denarnih zavodih, hranilnicah in bankah so v teku meseca maja zmanjšale od 10.095 na 9.749 milij. din. Vloge pri Drž. hipotekami banki in Poštni hranilnici so se zmanjšale od 2.107 nu 2.007, pri hranilnicah od 2.465 na 2.588, pri zasebnih denarnih zavodih pa od 5.525 na 5.554 milij. din. Podatki za junij, kažejo, da so se vloge pri državnih denarnih zavodih v juniju zvišale na 2.008 milij. din, predvsem radi povečanja pri Drž. hipotekami banke. Celotno ceni Narodna banka po provizoričnih podatkih, da so se vloge v juniju zmanjšale samo zu 9 ua 9.740 milij. din v vsej državi.
Podatki za 20 največjih bank kažejo, da so se hranilne vlogo pri njih junija zvišale od 1.601 na 1.054 milij. din, istočunso na so narasli upniki od 1.758 na 1.791 milij. din. Položaj 50 največjih bank v državi pa kuže, da so se pri vseh teh bankah hranilne vloge junija znižale samo od 2.029 na 2.021 milij. din, tekoči računi od 1.257 na 1.205 milij. din, dočim so upniki narasli od 2.181 na 2.192 milij. din.
Nova dotckla sredstva so banke porabile predvsem za okrepitev svoje likvidnosti, kajti [Mistavka gotovine 20 najvišjih bank je narasla junija od 452 na 569 milij. din in s tem dosegla eno najvišjih stanj. Podobno je narasla gotovina pri 50 največjih bankah od 585 milij. din. Povišala pa so se delno tudi posojila.
Zanimivo je, da se vedno bolj povečuje vsota onih vlog, ki dejansko niso tvorba novega hranilnega kapitala, temveč, ki prihajajo kot nezaposlen denar iz industrije in trgovine. 'Jako n. pr. izkazuje letos Poštna hranilnica stalno povečanje čekovnih vlog. Na koncu lanskega leta so znašale čekovne vloge pri Poštni hranilnici 1.971.15 milij. din, do konca junija letos pa so narasle že na 2.796.06 milij. din, tako da znaša povečanje na 700 milij. dinar-jcv.
Žirovni računi Narodne banke izkazujejo s prejšnjimi meseci tudi stalno povečanje, l ako so znašale na koncu ma ja vloge na žirovnih računih .Narodne banke 926.8 milij. din, na
I koncu junija pa so dosegle žirovne vloge že J 1.012.04 milij. din. Ta vsota se je s koncem juliju jiovišula ua 1.158.7 milij. din in je sredi avgusta letos doseglo stanje žirovnih računov pri banki 1.295.67 milij. din, kar že dolgo časa ni bilu zabeležena vsota.
Zanimivo je tudi. da je vrimanski promet Narodne banke v maju zelo narastel. Aprila letos je znašal 5.921 milij. din, maja je narastel na 9.766 milij. din, junija pa se je zopet zmanjšal na 7.188 milij. din. Istočasno pa je gotovinski promet blagajn Narodne banke ostal skoro neiz-premenjen: aprila 3.152, maja 3.605, junija 3.240 milij. din.
Tečaji državnih papirjev na belgrajski borzi
izkazujejo za junij tale povprečja (v oklepajih podatki za maj): 7% invest. posojilo 92.54 (95.64), voiua škoda 397.34 (415.39), 4% agrarji 51 (51.35), (>% begluške obveznice 64.84 (69.81), 6% dalmatinski agrarji 58.07 (60.75), 8% Blerovo posojilo 94.43 (95.08) in 7% Blerovo posojilo 85.24 (85.28). Donosnost posameznih vrst drž. papirjev je bila povprečno junija naslednja: vojna škoda 6.29%, 7% invest. posojilo 7.56%, 4% agrarji 7.84, begluške obveznice 9.25 in 6% dalmatinski agrarji 10.33%. kar je bilo doslej v zadnjih 6 letih najvišje zabeleženo stanje.
Devizni promet je znašal v mesecu juniju na naših borzah 309.66 milij. din, maja pa 333.5 milij. din, promet v državnih papirjih je znašal junija 7.2, maja pa 25.2 milij. din. Promet v delnicah je znašal 2.2 (3.0) milij. din. Skupni promet elektnih borz je znašal junija 319.06, maja pa 361.8 milij. din. Po posameznih borzah se je promet razdelil takole: Belgrad junija 148.97, maja 153.5, Zagreb 128.0 oz. 168.25 in Ljubljana 42.1 oz. 20.04 milij. dinarjev.
Obtok kovanega denarja je dosegel a koncem junija 1.030 milij. din (konec maja 993 milij. din) in je to najvišje stanje obtoka kovancev. Če seštejemo obtok bankovcev in kovancev, dobimo za posamezne značilne mesece naslednje številke (v milij. din): marca 1939 7.530, avgusta 1939 8.759, decembra 1939 10.681 milij. din. marca 1940 11.359 milij. din in junija 1940 13.240 milij. din. Če vzamemo vsa razpoložljiva plačilna sredstva, kakor jih izračunava Narodna banka, vidimo, da je njih količina znašala junija 1940 (stanje leta 1928 je vzeto za 100): 157.7, konec decembra lanskega leta pa 140.6.
Izvoz lesa v prvi polovici 1940
Da bi se preprečile težave pri domači preskrbi z drvmi in da bi se izravnala domača cena z izvozno ceno, je stavljen ves izvoz drv za kurjavo pod kontrolo, kakor smo že včeraj poročali.
Izvoz lesa in drv je važna postavka v naši trgovinski bilanci. V prvi polovici letos smo izvozili stavbnega lesa 652.674 ton za 721.84 milij. din, dočim je lani v prvi polovici leta znašal izvoz stavbnega lesa 488.862 ton v vrednosti 388.5 milij. din. Glavni odjemalci stavbnega losa so bili letos naslednji (vse v milij. din, v oklepajih podatki za lansko prvo polovico leta): Italija 253.0 (118.0), Madžarska 116.8 (45.75), Nemčija 82.3 (41.8), Francija 56.84 (1.55) Anglija 46.2 (49.6), Grčija 27.94 (21.4), Albanija 23.1 (2.2), Argentina 17.36 (21.55), Egipt 14.75 (14.8), protektorat 19.15 (7.8), Švica 11.36 (6.6), Tunis 11.1 (6.0) milijonov din.
Drv smo v prvi polovici letos izvozili 141.558 ton v skupni vrednosti 35.7 milij. din, dočim je lani v prvi polovici leta znašal izvoz drv za kurjavo samo 47.098 ton v vrednosti 10.7 milij. din. Drva smo letos izvažali v Italijo za 25.56 (lani v prvi polovici lota za 2.4), v Švico 9.745 (0.9), v Madžarsko 0.1 (6.5) milij. din, dočim je v druge države šlo pa 0.3 (lani za 0.8) milij. din naših drv.
Stanje naše živinoreje
Objavljeni so uradni podatki o stanju naše živine na koncu leta 1939. Iz teh podatkov posnemamo, da smo imeli v vsej državi na koncu leta 1939 naslednje število živine (v oklepajih podatki za konec leta 1938):
Konji 1,273.503 (1,264.470), osli in mezgi 142.544 (142.323), goveda 4,224.596 (4,267.339), bivoli 38.004 (37.841), prašiči 3,503.564 (3,450.884), ovce 10,153:831 (10,137.357), koze 1,866.131 (1 milijon 890.386), perutnina 22,449.795 (22,763.164) glav in čebelnih panjev 792.807 (803.322).
Številčno stanje naše živine se torej lani ni dosti izpremenilo. Zmanjšalo se je število goveda, koz in perutnine, dočim se je povečalo število konj in prašičev ter ovac.
V primeri z letom 1929., torej za 10 let nazaj, se vidi, da je število vseh vrst živine znatno naraslo, najbolj pa je naraslo število ovac, katerih je bilo pred 10 leti samo 7,735.957.
Razprava o Narodni banki še ni končana.
»Hrvatski dnevnik« z dne 22. avgusta prinaša zopet daljši članek o Narodni banki, kjer polemizira z gg. Tihomirjem Paničem in dr. Velimirjem Bajkičem.
Pridelek sladkorne pese. Po vesteh iz Vojvodine bo letošnji pridelek sladkorne pese v Vojvodini zelo dober in bodo kmetje-producenti dobro zaslužili pri njem.
Preureditev stabilnih industrijskih motorjev. Pričakuje se, da bo v najkrajšem času objavljena uredba o podaljšanju roka za preureditev stabilnih industrijskih motorjev na domača pogonska sredstva. Ta uredba bo podaljšala rok za preureditev do 1. januarja 1941, torej še za 4 mesece. Nadalje poroča »Jugoslovanski kurir*, da bo v dobi sep-tcniber-december monopolska uprava zmanjšala dosedanjo kvoto bencina in bencinske mešanice za [•»otrebo industrijskih podjetij, ker smatra, da so bile doslej dodeljene količine velike.
Dovoljeno zvišanje cene. Kr. banska uprava, referat za kon'rolo cen, je dovolil tvrdki A. Šara-bon v Ljubljani zvišati ceno za prodajo kave Sul-deminas na debelo na 71.50 din, dočim je tvrdka predlagala zvišanje na 72 din, kar pa ni bilo v skladu 7. uradnimi ugotovitvami o dopustnem bruttozaslužku.
Prijnva potrebe parnima. Z ozirom na bližnja pogajanja s trgovsko delegacijo SSSR pozivajo gospodarske zbornice podjetja na svojem področju, da jim takoj dostavijo podatke o količini paradna, ki ga letno potrebujejo v svoji proizvodnji za leto dni.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino, oddelek za trgovinske sporazume, obvešča gospodarske zbornice, da bndo prihodnja trgovinska pogajanja z Nemčijo najbrž
že septembra letos. Pri teh pogajanjih se bo govorilo o izvozu in uvozu ter plačilnem prometu z Nemčijo, protektoratom in eventualno z ostalimi državami, katere je zasedla Nemčija. Zato je potrebno, da zbornice zberejo do konca tega meseca potrebni material.
Reforma strokovnih nadaljevalnih Sol na
Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da se pri oddelku za obrt, industrijo in trgovino proučuje vprašanje reforme strokovnih nadaljevalnih šol za vso banovino Hrvatsko. Posebno pažnjo hočejo posvetiti reformi strokovnih nadaljevalnih šol v Zagrebu in bodo interesenti pozvani, da dajo-o. tem svoje konkretne predloge.
Iz zagrebškega trgovinskega registra. Pri Tvornici tanina, d. d. v Sisku, je bil izbrisan član uprave Anton Silberstein, ki je bil tudi vodilni član ravnateljstva tvrdke, vpisani pa so bili novi člani uprave: Marko Bauer, dr, Stepan Krasnik, dr. Ante Kuntaroč in dr. Ive Stančič Rokotov, druž-bina prokurista Hans Fritz in inž. Franjo Witke sta bila postavljena za vodilna ravnatelja družbe. V nadzorstvo so bili izvoljeni Kuzma Juričič, dr. Franjo Kovač in Jakša Sedmak. — Pri d. d. Sem-perit Kavčuk v Zagrebu je bil izbrisan član ravnateljstva dr. Ljudevit Schvvarz, vpisana pa nova člana dr. Vjekoslav Fleischer in dr. Dušan Djor-djeviS. — Pri Silk, tvornici nogavic v Zagrebu, je bila vpisana rodbinskega imena člana uprave Kona Ivana v Korjan.
Zavod za zunanjo trgovino v Zagrebn. »Gospodarska sloga< poroča, da se pripravlja ustanov vitev Zavoda za zunanjo trgovino pri banski oblasti banovine Hrvatske. Ta ustanova bo v prvi vrsti imela pravico registracije, kar pomeni, da noben uvoznik niti zvoznik ne bo mogel uvažati ali izvažati brez dovoljenja banske oblasti. Poleg tega bo za uvoz in izvoz iz banovine Hrvatske organizirano posebno združenje uvoznikov in izvoznikov, ki bo z drugimi združenji iz ostalih področij naše države tvoril Zvezo.
Poštni promet z inozemstvom. Ministrstvo
pošte, brzojava in teletona sporoča o poštnem prometu z inozemstvom te-le informacije: Korespondenca za Anglijo se na noben način ne more odpravljati. Pisma za angleške kolonije na Bližnjem vzhodu se pošiljajo čez Egipt, isto velja za Malto. Korespondenca za Ameriko se pošilja po Španiji in Portugalski. Brzojavke za Anglijo se lahko pošiljajo čez Grčijo in naprej po kablih družbe »Ea-stern« v smeri Igalo—Tunis in po radiotelegrafski direktni zvezi Belgrad—London. — Brzojavi za Ameriko in druge prekomorske države se lahko pošiljajo po navedenih smereh in pa še po kablih družb »Ital-Cable*. Radiotelegrafski promet s prekomorskimi državami je obnovljen s posredovanjem Rima. Brzojavni promet s Francijo in Anglijo še ni vpostavljen.
Borze
Dne 22. avgusta 1910.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,545.237 din, na belgrajski borzi 4,185.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 574.000 dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 177.82— 181.02,
Newyork I(XI dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1010.29—1020.29
Ljubljana — svobodno Iržižče:
London 1 funt....... 219.91— 223.11
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00— 5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1248.45—1258.45
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka........14.70—14.00
Belgrad — zasebni kliring:
Solim 100 drahem........41 denar
Sofija 100 din......... 89.40—91.00
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.95, London 17.67 (bankovci 12.50), Newyork 439 (bankovci 460), Milan 22.175, Madrid 40, Berlin 175.45 (reg. marke 51.75, trg. marke 23.75), Buenos Aires 99.75.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 441—444 v Zagrebu 443 denar v Belgradu 443—445
Ljubljana. Državni papirji: 1% inv. posojilo 96.50— 98, agrarji 50—52, vojna škoda prompt. 441 do 444, begluške obveznice 75.50—76.50, dalmatinski agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 97—98, 7% Blerovo posojilo 93—94, 1% posojilo Drž. hip. banke 98—100.50, 7% stab. posojilo 96—97. — Delnice: Narodna banka 7800 denar, Trboveljska 285—295, Kranjska industrijska družba 148 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 443 denar, begluške obveznice 76 denar, dalmatinski agrarji 69.50—70.50, 6% šumske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 93.50 den., 1% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 185 blago, Trboveljska 285—290 (290), Gutman 45 denar, Sladk. tov. Bečkerek 575 denar, Sladk. tov. Osijek 190—200, Osj. livarna 165 den., Isis 32 den.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda prompt. 443—445, begluške obveznice 76.25—76.75 (76.50), dalm. agrarji 69.50—69.75 (69.75)n, 6% šumske obveznice 69.25—69.50, 4% severni agrarji 51.25 do 52 (51), 8% Blerovo posojilo 90 denar, 7% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7800 bi., Priv. agrarna banka 196—198 (197).
žitni trg
Novi Sad. Moka bač. ban. 0 510—520. Ostalo neizpremenjeno.
Cene kmetijskim pridelkom
V Ljubljani (mesto), dne 21. avgusta t. 1. Voli
I.	vrste 8.50 do 9 din, voli II. vrste 8 do 8.50 din, voli III. vrste 7 do 7.50 din, telice I. vrste 8.50 do 9 din, telice II. vrste 8 do 8.50 din, telice III. vrste 7 do 7.50 din, krave I. vrste 7.50 do 8 din, krave
II.	vrste 5.50 do 6 din, krave III. vrste 5 do 5.50 din, teleta I. vrste 8 do 9 din, teleta II. vrste 8 din, prašiči, domači špeharji 11 do 12 din, prašiči pršutarji 12 do 13 din, sremski špeharji 13 do 13.50 din za 1 kg žive teže. Ooveje meso I. vrste prednji del 14 din, zadnji del 16 din, goveje meso II. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din, goveje meso
III.	vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, svi-
mmamtmmmammm
Težko nemško topništvo proti Angliji na obalah Kanala.
njina 18 do 21 din, slanina 20 do 21 din, svinjska mast 22 do 23 din, čisti med 24 do 26 din, goveje surove kože 11 do 14 din, telečje surove kože 19 din, svinjske surove kože 5.50 do 6 din za 1 kg. Pšenica 2.90 do 3.10 din, ječmen 2.70 do 3.20 din, rž 2.70 do 3 din, oves 3 do 3.10 din, koruza 2.40 do 3 din, fižol 5 do 7 din, krompir 1.50 din, seno 1 do 1.30 din, slama 0.60 din, jabolka I. vrste 8 din, II. vrste 5 din, III. vrste 3 din, hruške I. vrste 20 din, II. vrste 12 din, III. vrste 4 do 6 din, pšenična moka 4 do 5 din, koruzna moka 3 din, ajdova moka 5 do 6 din za 1 kg. Trda drva 160 do 170 din za 1 kub. meter, jajca 1 do 1.10 din za kos, mleko 2.25 do 2.50 din za liter, surovo maslo 36 do 40 din za 1 kg. Navadno mešano vino v gostilnah in vinotočih 10 do 12 din za liter, fi-nejše sortirano vino 14 do 16 din za liter.
Slovenske Konjice, dne 16. avgusta t. 1. Pšenična moka bela 4.50 do 4.75 din, črna 3.75 do 4.25 din, kaša 3.75 din, ješprenj 5 din, ajdova moka 4.50 do 5 din, koruzna moka 2.50 din, ržena moka 4 din, otrobi 1.50 din, govedina 12 do 16 din, svinjina 16 do 18 din, teletina 14 do 16 din, konjsko meso 6 din, koštrunovo meso 14 do 16 din, slanina 20 din, svinjska mast 22 din, pšenica 2.50 do 3 din, rž 2.50 do 3 din, ječmen 2.40 do 2.75 din, koruza 2.50 do 3 din, jabolka 2 do 3 din, fižol 3 do 5 din, suh grah 10 do 12 din, leča 12 do 15 din za 1 kg. Trda drva do 110 din za kubični meter.
V senci vojne
Če govoriš v Nemčiji z mladini ljudmi dvajsetih ali tridesetih let o možnostih za njihovo gospodarsko udejstvovanje po končani vojni, dobiš vedno isti odgovor: kolonije grem malo pogledat. S tem je beseda o kolonijah končana. Nihče ne govori, katere so te kolonije, kje leže, kako velike so itd. Nekateri-znanci pa vendar potrjujejo naše ugibanje, da so to nekdanje nemške kolonije v Afriici. Zato govore tečaji za afriške jezike, ki jih je sedaj vse polno po nemških mestih in so dobro obiskani. Učijo se afriški jezik suaheli, jezik, ki ga govore domačini nekdanje nemške vzhodne Afrike, sedanje angleške Kenije, ki je, kot se je prav v zadnjih dveh letih pokazalo, kolonija, obetajoča odlično bodočnost. — Tečaje organiznira nemška »Arbeitsfrontc. Obiskujejo jih mladi uradniki, trgovci, rokodelci, pa tudi ženske je videti med njimi. Vsak teden dvakrat se zberejo ob večernih urah v šolskih klopeh neke berlinske gimnazije. Učitelj afriških jezikov odkriva »suaheli* učencem skrivnosti posebnega bantu narečja; nič skupnega nima ta jezik z evropskimi jeziki, zato moraš biti zelo vztrajen in marljiv, če se hočeš kaj naučiti. Ti se že sedaj uče, da bi mogli po končani vojni prvi v pričakovane kolonije.
Še mnoge druge posebnosti je prinesla vojna. Med nje spadajo zlasti poroke brez ženinov. Te poroke potekajo prav tako, kot je pač običajno, le eden vedno manjka pri obredu: ženin. On je nekje daleč na fronti, pri poroki pa ga zastopa namestnik. Vojna zahteva od mladih zakoncev, ki se imata rada in hočeta skleniti zvezo za vse življenje, da sta ločena drug od drugega v tem važnem trenutku, ko sklepata življenjsko medsebojno zvezo. Ženin je podpisal pred svojim bataljonskim poveljnikom izjavo, v kateri izraža svojo nepreklicno voljo, da hoče vzeti za ženo dekle, ki si ga je izbral in ga v tej izjavi imenuje. On ve in se strinja s tem, da bo med njima sklenjen zakon v trenutku, ko bo nevesta pri poročnem obredu izjavila, da hoče z njim stopiti v zakon. Dva meseca velja taka vojakova izjava. Po dveh mesecih ta izjava ugasne; v roku teh dveh mesecev pa vojak svoje dane izjave ne more več preklicati. Pri poroki predočijo nevesti, ki bo imela čez nekaj mesecev že moževo ime, še enkrat vso resnost koraka, za katerega se je odločila. Povedo ji, da je poroka na daljavo le izredna oblika poroke, da pa ima popolnoma iste učinke kot poroka, pri kateri so vse stranke navzoče. Po jasnem in krepkem »hočem* se nevesta še podpiše, nato pa polna notranje vdanosti misli na moža, s katerim bosta odslej skupno vodila življenjski boj. Malo zbegana se vrača nato mlada žena domov in čuti, da je sedaj tudi ona ena izmed mnogih žena, ki so zaradi vojne same...
Vlomilec se sam ujel v okove
Neki vlomilec je vdrl v stanovanje newyorškega trgovca Robertsona. Ta trgovec je imel v stanovanju zelo bogate zbirke, kar je vlomilec gotovo dobro vedel. Niemu sicer ni bila pri srcu toliko umetniška vrrdnost teh predmetov, temveč ga je bolj zanimala njihova kovinska vrednost. Kar je le mogel, je pobral in jo poln zlatnine mahnil po hodniku proti veži. Vdrl je skozi okno, sedaj pa se mu ta >ot ni več zdela varna. Če bi le vedel, kaj ga je čakalo na »varnejši« poti, bi se je daleč izognil.
Robertson je imel tudi na hodniku postavljeno zelo zanimivo zbirko. Ob zidovih so stali stan oklepi, po stenah je viselo staro orožje. To za vlomilca še m bilo nevarno. Na tleh so bili pritrjeni stari kitajske okovi, ki so bili tako narejeni, da so se sami zaprli, če je kaka noga stopila v njih. To pa se je na žalost pripetilo nogi gospoda vlomilca. Na vse načine se je mučil in se po*kušal rešiti iz tega neprijetnega položaja. Vse je bilo zainan. Okov mu je krepko držal nogo; hitro je uvidel, da je ne bo mogel izv eči Kaj, če bi pobegnil z okovi vred? Tudi to ni bilo mogoče, ker so bili okovi pod hodnikom pritrjeni na betonsko ploščo. Ko i* videl, da
Šestinseuemdesetletni Amerikanec Henry F. Cutler, ki je bil te dni promoviran na dunajski univerzi za doktorja zdravilstva.
na ta način ni možna nobena rešitev, «e je mirno predal usodi in čakal.
Trgovec Robertson je prišel dokaj poeno domov. Se mu že ni preveč mudilo. Zelo se je začudil, ko je zagledal v svoji kitajski »mišji pa6ti« tako veliko in debelo »miš«. Ker so ležali okrog njega raztreseni ukradeni zlati predmeti, ni bilo nobenega dvoma, kaj je ta gospod delal v trgovčevi hiši,
Vlomilec je trgovca spoštljivo pozdravil, mu razložil, kako se je vse zgodilo, jezeč se na »smolo«, ki ga je spremljala. Trgovec mu je priznal, da je imel v resnici nesrečen dan, vendar ga to ne more ovirati, da ne bi poklical policije. To je tudi storil. Cez nekaj trenutkov je bil vlomilec že rešen neprijetnih starih kitajskih okov Sam Robertson jih je snel, ker je Unel ključ od njih. Takoj za tem pa je dobil v zameno ne na noge, temveč na roke, par lepih modernih jeklenih okov. S tem se za njsga položaj prav za prav ni mnogo spremenil.
V	mestih je več žensk kakor moških
Nemški sociologi so ugotovili dejstvo, ki se zdi spočetka nenavadno in nerazumljivo. Pri štetju prebivalstva se je pokazalo, da je v vaseh do 500 prebivalcev veliko več moških kaor žensk. Kakor hitro pa število prebivalstva kakega mesta postane večje, začne naraščati odstotek žensk. Tako pride v mestih s 3000 prebivalci 1040 žensk na 1000 moških. V mestih z 20.000 ali več prebivalci i 127 žensk na vsakih 1000 moških, v mestih s .00.000 ali več prebivalci jih je že 1196:1000. V Berlinu je razlika med ženskami in moškimi največja. Tam pride na vsakih 1000 moških 1223 žensk. Ta razlika se že zelo pozna,
Znano je, da je na celem svetu, ne samo v Nemčiji, v mestih več žensk kot moških. Zakaj s številom prebivalstva po mestih sorazmerno bolj narašča število žensk? Nemški sociologi pravijo, da je vzrok enostavno v tem, ker je v družbenem in gospodarskem pogledu za ženske bolj preskrbljeno v velikih mest.h kot na deželi. To da povzroča beg žensk v mesta.
Starogrški sarkofagi v Makedoniji
V	makedonskem mestu Veriji so našli 38 sarkofagov iz let 300 do 250 pr. Kr. Najdbi teh grobov pnp<sujejo veliko vrednost, ker je ravno iz te dobe ohranjenih zelo malo grobov in sarkofagov. V ,.)' tranjosti sarkofagov so našli več nredmetov, nakita, bisernih ogrlic, srebrnih uhanov; številen ie bil ženski nakit V nekem sarkofagu so našli stekleničico za dišave, ki je več kot dve tisočletji ohranila svoj duh. Nagrobne plošče krasijo mojstrski nortreti oo-Kopanih.	*
ULTRA
hOLJE-NlVEA:
kratkovalovne (opekline povzročujočel sončne žarke zadržuie dolgovalovne (porjavitev povzročujoče) sončne Jarke pa propuSča
Za boljšo gospodarsko bodočnost našega naroda
V kakšne poklice z našo mladino
Ljubljana, v avgustu 1040.
Te dni se bodo končale počitnice na naših srednjih šolah. Že koncem tega tedna se bodo odpirala šolska vrata, kajti vračala se bo že tista mladina, ki se za svoje delo v lanskem šolskem letu »še nekoliko na dolgu«. Naše prosvetne oblasti so letos celo obsežno vpoštevale izredne čase in razmere, v katerih živimo in tako je bilo posebno tistim, ki zaključujejo srednje šole, naklonjeno, da lahko svoje zaostanke v večji meri popravijo, kakor pa je to bilo morda do sedaj v navadi. Prav tako se bodo zopet začele odpirati naše ljudske in zlasti številne meščanske šole, ki so v nekem oziru postale že nekakšne naše »višje ljudske šole«. V vseh večjih krajih ali mestih je sedaj gotovo že tudi meščanska šola, ki naj nudi prvo stopnjo srednješolske in višje izobrazbe tudi tistim, ki so določeni za to, da bodo ostali doma po svojih obratih ali večjih kmetijah.
Toda nove razmere, ki bodo nastajale, bodo še v večji meri vplivale na vso našo vzgojo in na poklicno pripravo naše mladine. Ves svet se nekako stresa ob novih dogodkih in velika igra je 6edaj v teku za bodočnost Evrope in skoraj vsega sveta. Red, ki sedaj naslaja, se bo moral ustaliti za desetletja. Nove naloge in nove dolžnosti posameznikov pa se skušajo v novem redu postaviti čisto na nove temelje. Nove ureditve v Evropi pa bodo z veliko verjetnostjo posegle v življenje celih narodov ali občestev. Evropske razmere si nadevajo nove obleke in često se že bere v listih, da se bo ravno evropsko gospodarstvo moralo popolnoma preurediti; v tem novem gospodarskem sožitju Evrope pa bo najbrž ravno srednjeevropskim narodom določena čisto posebna naloga. Zmerom bolj pogosto se bere, da bo Podonavje z Balkanom moralo najbrž postali veliko področje poljedelstva, ki bo samo nekako dopolnjevalo velika industrijska območja, ki se bodo razvila v drugih delih Evrope. Računati je tudi s tem, da se bo preoblikovanje Evrope vršilo po načrtu in da se bodo posamezni narodi morali hitro vživeti v okvir in naloge teh načrtov.
Pretežna večina Slovenije je še kmetijska
Prehod našega gospodarstva v bolj intenzivno kmetijsko gospodarstvo ne bo prehud tam, kjer kmetijstvo našega človeka res tako redi, da lahko kmet s svojo družino dostojno in mirno živi na svojem posestvu. Toda v zadnjih dveh desetletjih — zlasti od tedaj, odkar se je začela pri nas širiti industrializacija — se je pokazalo, da imamo ravno v Sloveniji že veliko število takih kmetij, ki v novih razmerah naših kmečkih družin ne morejo več dostojno preživljati. V bližnja industrijska središča so navadno morali odhajati člani družin, da prislužijo kot delavci v raznih podjetjih toliko, v kolikor je bilo kmečko posestvo premalo donosno. Tako vidimo, da je samo od iimetijstva pri nas živelo zmerom manj ljudi in da se je na našem podeželju, zlasti v bližini industrijskih selišč, uveljavljal nov tip kmečkega posestnika, ki je bil obenem tovarniški ali rudniški delavec.
Naša industrija 6e je razvijala v zadnjih desetletjih zlasti zaradi tega, ker je bil naš notranji trg zaščiten pred uvozom. Tega v novih razmerah najbrž ne bo mogoče več obdržati, razna industrijska podjetja se bodo morala nasloniti na nove naloge, kmečki delavec pa nikakor ne bo mogel več. računati na dodatni dohodek v industriji ali rudarstvu.
Po statističnih podatkih iz leta 1931. v Sloveniji le šest okrajev ni bilo večinoma kmetijskih. Med temi pa sta bila samo dva, kjer je bilo v industriji in rudarstvu zaposlenih več ljudi,' kakor pa v kmetijstvu. Ker se je industrializacija še pomnoževala v zadnjih 9 letih, se je to razmerje v teh šestih okrajih še zboljšalo v prid industriji. — V kmetijstvu prednjačijo štajerski okraji in Bela Krajina. Znatno lesno industrijo imajo okraji Gornji grad, Kočevje, Slovenji gradeč, Litija, Logatec, Celje, Kamnik in Dravograd.
Ali bo kmetijstvo dovolj donosno
Ze iz nekaterih gornjih navedb smo ugotovili, da naše kmetije ne morejo dovolj nuditi za oskrbo vseh članov kmečkih družin. Industrija se po napovedih o novem redu pri nas najbrž ne bo mogla več mnogo razvijati. Prav tako pa je tudi res, da je kmečko delo običajno mnogo manj plačano, torej manj donosno ko pa delo v industriji, obrti in trgovini. Naše šibko kmetijstvo bi nam torej lahko prineslo še to, da bi morali naši bodoči rodovi s precejšnjo bedo in izčrpanostjo gledati v bodočnost.
Tega dejstva, ki se mu najbrž ne bomo mogli izogniti, se moramo hudo zavedati. Sedaj do-rašča in si izbira poklice tista mladina, ki bo pri nastajanju novih ureditev doraščala in bo tudi nosila vse posledice tega, kar se bo uvedlo. Zato naj mladina nikar več ne računa na zaposlenost v industriji, mladina pa, ki sedaj končuje študije, naj nikar ne izbira poklicev, za katere po novih
dogodkih najbrž ne bo več dovolj mest za preskrbo z vsakdanjim kruhom.
Vsi poklici se bodo najbrž morali ravnati po tem, da bo pri nas največ dela v kmetijstvu in njemu sorodnih panogali. Ker bo kmetijstvo samo najbrž le slabo plačevalo ves trud, bo treba na tem polju doseči v vseh ozirih najvišjo stopnjo proizvodnje in donosnosti, da bo kmečko delo tako, da ne bo našega nnroda obubožalo. Glavni poudarek bo najbrž v tem, toda naša mladina bo tako pridna in bo stremela naprej v toliki meri, da zanjo samo v tej panogi ne bo dovolj prostora. Ko je kmetu grozila liberalna doba, da ga pohodi, se je pri nas začel veliki val zadružništva, ki je rešil kmečke domove pred razpadom. Gotovo je, da bodo vse naše ustanove, zlasti pa kmetijske, znale to gospodarsko panogo tako modernizirati in dvigniti, da bo naša mladina pri raznih agrarnih in gozdarskih načrtih lahko našla nove zaposlitve.
Obrt in trgovina ne bosta propadli
Toda poleg kmečkega stanu imamo še obrtnike in trgovce, male industrijce in podjetnike, ki bodo ostali med nami in ki jim nove oblike ne bodo mogle odvzeti vseh možnostj razvoja in zaslužka.
Ta podjetja seveda ne bodo potrebovala stroj-
Ljubljana, 22. avgusta.
Nihče ni mislil, da bomo po deževnem torku, ki je dokaj ohladil ozračje, dobili samo en dan brez dežja. Ker je bila torkova nevihta dokaj hiuda, je sleherni pričakoval, da bomo dobili vsaj teden dni lepega vremena. Kdor je seveda v sredo zvečer pogledal na barometer, je lahko ugotovil, da se nam obeta še obilo dežja in res se je v sredo ponoči okrog četrt na 11 začela prva ploha, ki je trajala skoraj celo uro. Polagoma se je spremenila v bolj pohleven dež in od 1.45 do 4 zjutraj ni niti deževalo. Okrog 4 zjutraj se je vlila druga, še hujša ploha ter je lilo davi do 7. Pa tudi to še ni bilo dovolj; vse dopoldne se je še vlivalo iz nebeških zatvornic, grmelo je in treskalo, tako da je bil sleherni moker, kdor 6e je le pokazal na cesto. Pomagali niso niti dežniki niti dežni plašči. Značilno je tudi, da smo imeli v Ljubljani izredno nizek zračni pritisk, namreč samo 745 mm. Dopoldanski nalivi so trajali čez opoldne in šele okrog pol 2 se je začelo proti severu in severozahodu nekoliko jasniti, vendar ne za dolgo. Še vse popoldne vise težki in kopasti oblaki na nebu, tako da je imela tudi Šmarna gora precej časa kapo. Šmarna gora je bila tudi edini hrib, ki ga je bilo še mogoče skoraj celega videti iz Ljubljane.
Ploha v Ljubljani
Zaradi silnega jutranjega deževja so bile posebno reve mlekarice, ki so davi premočene do kože korajžno vozile v Ljubljano. Nekatere gospodinje pa so se jezile, ker nekaterih ni bilo; kdo bi jim to zameril. Še bolj je bil prizadet ljubljanski živilski trg, ki je sameval skoraj v popolni samoti. Sicer itak v četrtkih trg ni bogzna kako zaseden, danes pa tudi nihče ne bi ničesar prodal, saj kupcev ni bilo. Posebno slabo so jo odrezali prodajalci lubenic in dinj ob zmajskem mostu. Kljub temu, da so pocenili lubenice na 3 din za kg in dinje na 4 din za kg, ni bilo kupčije toliko, kolikor jim je napravil dopoldanski vihar škode. Dvignil jim ]e namreč velik senčnik ali dežnik in jim ga vrgel v Ljubljanico.kjer je nemudoma nasto-
nih in elektrotehničnih inženirjev in le malo kemikov s fakultete. Toda v novih razmerah se lK>sla ravno obrt in trgovina morala povzpeti na novo stopnjo. Naša obrt slovi |>o ovoji solidnosti, prav tako pa se je lepo uveljavila trgovina. Mala industrija in mali podjetniki bodo morali še bolj specializirati svojo fino in ljubko domačo proizvodnjo, ker se bo kot taka lahko stalno uveljavljala' na trgu.
Ker bo kmečki stan le težko podprl ves narodni dohodek v njegovi izgubi, ki ho morda nastala |>o uvedl i novega gospodarskega reda v Evropi, bodo seveda ravno obrt in trgovina ter domača industrija morali doprinesti kritje pri primanjkljaju.
Ko se sedaj mladina odločuje v šole, na kmetih pa se jih mnogo odločuje za izbero te ali one obrti, se naj pač zaveda, da je treba danes na izbero poklica mnogo bolj pomislili ko v prejšnjih časih. Živeti bomo morali v prvi vrsti od tistega, kar bomo lahko proizvajali in obdelovali na lastni zemlji. Zdrav nagon pa nam veleva, da moramo samo naprej in da nas tok časa ne sme vreči nazaj v naših socialnih in kulturnih zadevah. Spoznati pač moramo, da se bomo morali znajti v poklicih, za katere bo dovolj dela doma, naša pridnost in izurjenost pa bo vsem našim izdelkom dodala tako visoko kvaliteto, da se bomo dostojno uveljavljali v vsej konkurenci.
pil pot proti Fužinam. Posebno senzacijo so imeli v Rožni dolini, kjer je prav tako lilo iz škafa. Pa je skromni potoček, ki priteka z Rožnika za Streliščem in se skušča proti Rožni dolini, napravil majhno revolucijo. V Rožni dolini se steka potoček pri cesti IX. v poseben kanal in nadaljuje svojo pot pod zemljo. Med cesto XIII in IX pa kanal napravlja hud ovinek. Na tem ovinku se je kanal najbrž malo zamašil in voda, ki je drla po kanalu, si je poiskala novo pot. Pritisk vode je odrinil veliki železni pokrov kanala na cesti in voda je s kupom udarila iz kanala in se razlila po cesti. Tekla je naprej in po posameznih odtočnih kanalih zopet našla pot v podzemlje. Tudi strela ni prizanesla nekaterim napravam in okrog pql 11 dopoldne je treščilo v daljnovod, ki veže elektrarno Česen in naprave KDE. Strela je udarila v daljnovod v Savljah in je bil zaradi tega tok v Ljubljani ponekod za nekaj minut ukinjen. Prav zaradi tega je obstal tudi tramvajski promet na Celovški cesti za 3 minute.
Padle so silne množine dežja
Silno deževje je seveda povzročilo, da so vode silno hitro narastle. Smo pa dosegli tudi rekord glede padavin. Ploha, ki se je začela v sredo
Bonoči, je do 7 zjutraj dala za 19.1 mm padavin, va centimetra dežja ni malo, toda dopoldne je prineslo še drugačen rezultat. Od 7 zjutraj pa do konca deževja ob pol 2 so na metereoloških postajah v Ljubljani namerili zopet novih 58 mm dežja. To pomeni, da je v nalivu, ki je trajal komaj dobrih 12 ur, padlo v Ljubljani nad 77 mm dežja, lo količino si še najlažje zamislimo, če si predstavimo, da je ta dež zalegel za plast vode, ki bi bila visoka skoraj 8 cm. Prav tako znašajo današnje padavine skoraj eno dvajsetino vsega dežja, ki smo ga povprečno deležni skozi vse leto. Vse to se je v dobrih 12 urah zlilo v korita potokov in rek in zato nič čudnega, če so vode tako hudo narasle. Deževalo je tudi hudo v škofjeloških hribih, na Gorenjskem in Notranjskem. Posebno v škofjeloških hribih se je hudo vlivalo in zaradi tega so posebno hitro narasli levi pritoki Ljublja-
nice, tako Gradaščica in Mali Graben Tudi Hor-julščica je naglo naraščala in ie poplavila nižino 1 od Dobrove proti Horjulu. Rjava umazana voda je s travnikov pobirala pokošeno utavo, ki jo je tudi v Ljubljani nosila Ljubljanica.
Ljubljanica močno narastia
Ljubljanica sama je začela zelo hitro naraščati. 2e torkovo deževje je pognalo vodno stanje nad normalo. Sedaj pa so vsi pritoki pridrveli z ogromnimi količinami vode in |e Ljubljanica znatno narasla. V gornjem toku je Ljubljanica pri Bevkah prestopila bregove in zalila travnike kakor tudi njive. Tam so vsi poljski pridelki, kakor krompir, fižol, repa, pesa in koruza pod vodo. V Črni vasi in pod Lipami pa Ljubljanica še ni prestopila bregov. Med deževjem jc Ljubljanica pri Fužinah izredno hitro naraščala Od 7 zjutraj pa do dveh popoldne je t,a novo naia<.!a za 120 centimetrov. Nižje od Fužin se je v parku že razlila čez bregove. Dopoldne pa je že poplavila tako imenovane Sige in Gmajno pri Zalogu. Vzporedno z Ljubljanico, ki še zlepa ne bo vpadla, če tudi ne bo dežja, saj bodo vode i Notranjskega pridrvele šele čez en dan, so naras'e tudi druge leke.
Tudi Sava
Tako je Sava začela naglo naraščati. Je zelo rjavo umazana, kar kaže, da )c glavni dotok vode prišel iz škofjeloških hribov. Okrog poldneva je Sava pri Česnovi elektrarni bila 175 cm nad normalo. Cesta, ki vodi iz Gameljev v Tacen, je bila na nekaterih mestih zalita Hudourniki, ki so drveli s Šmarne gore so se vlivali čez ceste in nanesli nanjo precej kamenja. V nižjem toku je Sava tudi naraščala in je bila pri Čatežu zjutraj ob 7 180 cm nad normalo, ob 10 dopoldne pa že 205 cm nad normalo. Naraščanje Save pa seveda, hvala Bogu, še ne grozi s povodnijo h Dolnje Lendave pa je prišlo kratko poročilo, da je Kobilski potok davi zaradi silnega naliva narasel za 258 cm nad normalo, sc razlil čez breg, ve in napravil precej škode. Prav verjetno je, da bo takih neprijetnih poročil o hudourniškem divjanju in naraslih vodah prišlo šc več.
Neurje nad kamniškim okrajem 1
Kamnik, 22. avgusta.
Spet se je razbesnela nevihta z bliskom in silnim deževjem nad kamniškim okrajem. Ljudje so s strahom pričakovali, kai bo. Nad Tuhinjsko dolino se je dopoldne utrgal oblak in voda je v pol ure napolnila strugo Nevljice, da je dospela višino dva metra nad normalo. Nevljica je v Potoku pobrala dva mosta, dosegla v Nevljah novi betonsk »mamutov« most in preplavila kamniško kopališče in teniško igrišče.
Tudi Bistrica je narasla poldrug meter nad normalo Tako visoke vode še letos ni bilo v njeni strugi. Oo bregovih je pobrala mnogo Ic6a in tramov, ki so jih potem v Kamniku lovili z dolgimi kavlji in vlekli na suho.
V	Trzinu je Pšata preplavila kolodvor in se razlila po travnikih. Povsod v kamniškem okraju je mnogo škode po travnikih, ki še niso pokošeni, ker je voda nanosila pesek in blato.
Kamniške planine so močno zasnežene. Najgloblje je segel sneg na Sedlu, ki jc čisto belo. Na osrednjih kamniških planinah je gotovo zapadlo do 30 cm snega, ker sta Brana in Planjava popolnoma beli. Tudi Krvavec je že tretjič v letošnjem poletju dobil sneg, medtem ko ga na Veliki planini ni opaziti.
Savinja in nieni pritoki poplavljafo
Celje, 22. avg.
Radi dvojnega močnega deževja je Savinja zelo narasla in na mnogih krajih v Savinjski dolini poplavila travnike, njive in hmeljišču. Iz Zgornje Savinjske doline je prinesla precejšnjo množino lesu, ki plava proti jugu in ga na raznih krajih love Posebno narasli so tudi Voglajna, lludinja, Ložnica, Sušnica in Poljska, ki so prestopili bregove. Če bo še deževalo, lx> nevarnost večjih poplav.
V	Savinjski dolini je vsako obiranje hmelja onemogočeno. Po hmeljskih nasadih stoji voda. ali pn je tako blato, da ni mogoče spustiti niti par obiralk v hmeljišče. Razume se, da. imajo hmeljarji že zaradi tega veliko izgubo. Zaradi deževja pa bo tudi hmelj začel še bolj rjaveti, kar bo za hmeljarje občutna škoda.
Mnogo škode In> nupravilo deževje tudi na polju. Krompir, ki je kazal še dobro, lx> začel gniti. Prav tako škoduje deževje stročnicam. Posebno škodo je napravilo deževje tudi v vinogradih. ki so letos že itak slabo kazali, lako nam poročajo iz Galicije, Črešnjice in iz Dra-meljskega okoliša, da liodo letos pridelali malo grozdja. Tudi sadna letina v celjskem okraju slabo kaže. Ponekod je uničila boljše sadje toča, drugod mraz, tako, da l>o letos zelo nialo sadja, kar se jx)zna tudi na celjskem trgu.
Ob času jx>ročilu je Voglajna prestopila breg pri železniškem podvozu in zalila cesto. Naselje pri Skalni kleti je v vodi, tako cesta in tudi igrišče. Prehod je sploh nemogoč. Ljudje s te strani so morali daleč okrog Jožefove-ga hriba, če bo voda še narasla, lx> celjska okolica kmalu v vodi. Kake velike važnosti je regulucija Savinje, se vidi po ogromnih masah vode, ki se vale z blatom in lesom proti jugu. Če bi ne bila izvršena regulacija v takem obsegu, bi bilo Celje že v vodi.
Zvečer smo prejeli iz Celja še naslednje te-lefonično poročilo:
Savinja in njeni pritoki stalno naraščajo. Posebno so narasle Voglajna, Sušnica in Ložnica. Voglajna je bila ob o |>opoldne 4 metre nad normalo. Posebno strašno je prizadela povodenj prebivalce Ostrož.iega. Sušnica ie prestopila bregove in poplavila Ostrožno ter deloma tudi Lopato. Mnogo hiš jc čisto v vodi, tako da ljudje nc morejo iz njih. Povodenj sega do Nove vasi. Dolgega polja in Spodnjega Lnnovža. Garaža mestnejca avtobusa je v vodi. Deloma sta popravljeni Stritarjeva in Kersnikova ulica. Pod vodo jc tudi del Dečkove cesle, posebno okolica trgovine Jarh. Savinja stalno narašča. Sušnica je poplavila tudi vojaško skladišče. Iz Lave nam poročajo, da vode stalno naraščajo. Bregove je prestopila in poplavila njive in travnike Pesnica V ŠKofji vasi je narasla Hudinja, ki trga bregove in odnaša zemljo Tekstilna tovarna Majdič je morala prenehati z delom, ker je manjkalo le dva centimetra da bi voda vdrla skozi tovarniška okna. Da so preprečili vdor vode v tovarno, so zajezili vrata Voda je močno poškodovala tudi jez. Smarjeto in Zgornjo Hud in jo sta oba potoka poplavila. Iz St. Jurija pri Celju smo dobili poročilo, da se e
v 6. t oplaj'na raz,i,a p° P°l.i'h in travnikih. V -St. Juriju v Savanjski dolini je prestopila bregove Konjščira Potniki iz Trojan pripovedujejo, da so komaj prešli vodo. ki je na nekaterih mestih udrla čez cesto. Dolina ob Solli je odrezana od Celja Avtobusa v Podsredo in Sv. Peter pod Svetimi gorami danes popoldne nisia odpeljala iz Celja.	r '
Nemški kancicr Adolf Hitler jc izročil maršnlsko palice devetim novim maršalom. Na sliki vidimo kanclerja Hitlerja, na njegovi desnici stoji državni maršal Goring. Od leve proti desni stoje: maršali: Keitel, von Rundstedt, von Bock, Brauchitsch. Rittcr von Leeb
List, von Klugc, von W'itziebcn in von Rcichcnau.
V nedeljo 1. septembra bo izšla
velesefmska številka yySLOVENCA" v zelo povečani nakladi!
Zaupajte nam oglase! — Pošljite nam oglase pravočasno, da jih bomo lahko objavili v lepi izvedbi! — Tudi na dan začetka velesejma, to je v soboto, dne 31. avgusta 1940, bo »Slovenec« izšel v povečani nakladi. Naročite oglase tudi za to številko »Slovenca«. — Uspeh ne bo izostal!
Silne ploh® in nalivi

Koledar
Petek. 23. avgusta: Srce Marijino, Filip. Be-nic., spoznavalec.
Sobota, 84. avgusta: Jernej, apostol; Ptolomej, SkoC
Osebne novice
= Iz davčne službe. Z ukazom kr. namestnikov je napredoval v VII. položajno skupino pri davčni upravi v Celju uradnik g. Korošec Anton.
Novi grobovi
■f" Na Borovnici je mrino v Gospodu zaspal gospod Andrej Dolenc, finančni preglednik v pokoju. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne izpred hiše žalosti na župnijsko pokopališče na Borovnico. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Odkrile spomenika kraS u Aleksandru
Le Še kakih 14 dni nas loči od tega velikega dogodka. Zaradi tega je stvarno nemogoče, da bi mogel delovni odbor za odkritje spomenika sproti odgovarjati vsem posameznikom in poedinim organizacijam na številna vprašanja zaradi voznih olajšav, prijave, udeležbe in razporeditve na slavnostnem prostoru. Zato bo delovni odbor odslej sproti objavljal navodila, pojasnila in sploh vse, kar je v zvezi z odkritjem spomenika, v posebni rubriki naših dnevnikov. Vse, ki se zanimajo za odkritje spomenika in se nameravajo istega udeležiti, posebno pa društva, organizacije itd. zato opozarjamo na to in jih vabimo, da pazljivo spremljajo te objave, da bodo o vsem informirani. V kolikor bi pa bila potrebna še posebna pojasnila, pa naj vsakdo osebno ali telefonično poizve pri odboru za odkritje spomenika — Ljubljana, Kongresni trg 1 -II. (Kazina) — telefon št. 33-60 med poslovnimi urami ob delavnikih od S—12 in od 15—19.
izdelovalci glasbil bodo svoje raznovrstne izdelke razstavili na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra.
—	Šolska objava. Popravni izpiti za ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ S PRAVICO JAVNOSTI V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2, se bodo vršili 28. in 29. avgusta. Kandidati (-nje) naj vlo-že prošnjo za polaganje izpita do dne 27. avgusta. — VPISOVANJE v enoletni trgovski tečaj za šolsko leto 11140/41 je dnevno od 8-12 in 15—18.30 v pisarni ravnateljstva. Prospekti in pojasnila so interesentom na razpolago. — RAVNATELJSTVO TRGOVSKEGA UČNEGA ZAVODA V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2. (Telefon 2986.)
—	Licitacijo za dobavo vodovodnih cevi. Pred nedavnim je bila licitacija za dobavo vodovodnih cevi, armatur in francoskih kosov za vodovod v Predosljah in na Suhi. Dobava je bila proračuna-na na 226.000 din. Izlicitiral pa jo je rudnik in železarna v Štorah, ki je ponudil 1% popusta in bil pripravljen prevzeti dobavo za 223.900 din. Ista tvrdka je izlicitirala tudi dobavo vodovodnih cevi za vodovod v Kropi. Ponudila je na pro-računano dobavno ceno 256.900 din 0.7% popusta in izlicitirala dobavo za 255.000 din.
—	V nedeljo s Putnikom na Jezersko.
—	Nagelj je najbolj naša cvetlica. Krasoto tega miljenca in uspehe njegove vzgoje bodo prikazali v velesejemskem paviljonu »N« od 31. avgusta do 9. septembra člani vrtnarskih odsekov podružnic SVD, zbrani v novoorganiziranem vrtnarskem odseku SVD.
—	Licitacija za nov želczolietonski most foz Mestin.jsčico na banovinski cesti v Sodni vasi pri Podčetrtku je razpisana na tehničnem oddelku banske uprave za 30. avgust. Most je proračunaii na 593.000 din.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 21. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami«, dalje »Oredlia o dopolnitvi zakona o ureditvi agrar-
Francoski velefilm
li is. ii wmm dobo
V glavnih vlogah: Vittar Franteit. Gaby Horlav, Char.es Pierre Vfillm in drugi poznani francoski igralci Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri	KINU UNION, tel. 22-21
—	Za vpisovanje na drž. srednji glasbeni šoli v Ljubljani je določen rok od 1. do vključno 15. septembra. Novovstopivši gojenci se morajo javiti do vključno 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. septembra. Vrstni red izpitov bo objavljen na razglasni deski. Informacije glede sprejemnih pogojev se dobe v pisarni, Gosposka ulica 8/1. Poučevalo se bo v oJdelkih za teoretične predmete, za solopetje (koncertno in operno), za klavir in orgle ter za orkestralne instrumente.
—	Cetrtinsko voznino je odobrilo ministrstvo za promet obiskovalcem 11. belokranjskega festivala v Metliki. Ugodnost velja na vseli progah dravske banovine in na progi Zagreb—Metlika orl 6 do 8. septembra za vožnjo v Metliko in orl 8. do 10. septembra za povratek. Legitimacije za čelrtinsko vožnjo in vstopnice za prireditev se dobe pri društvu »Bela Krajina« v Ljubljani, Gradišče 14/1., telef. 39-31 vsak delavnik od 11 do 13 in od 17 do 19 ler pri *Put-niku«.
—	Obveščajo se vsi imejitelji delnic romunskih petrolejskih družb, ki so v Jugoslaviji, da je bil rok za žigosanje delnic odgoden do dne 12. septembra t. 1.
—	Rateče-Planica. Ob četrti oblelnici posvečanja Marijine cerkvice v Planici bo v nedeljo, dne 25. avgusta ob 10 sv. maša v tem ljubkem planinskem svetišču. Planica in njene gore so konec avgusta najlepše. Ljubitelji planin, prisrčno vabljeni! — Podružnica SPD v Ratečah-Planici.
—	Na ladjah Jadranske in Dubrovačke plovidbe imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma znižano voznino, tako da se z vozovnico nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Za potovanje proti Ljubljani je določen čas od 26. avgusta do 7. septembra, za povratek pa od 2. do 17. septembra. Na ladjah Zetske plovidbe pa velja 50% popust od 25. avgusta do 7. septembra, oziroma za povratek od 2. do 1-1. septembra.
—	Učiteljska samopomoč v Ljubljani obvešča svoje zadružnike, da bo izredni občni zbor v nedeljo, dne 8. septembra 1940, ne pa dne 3. septembra 1940, kakor je bilo pomotama javljeno v vabilu, objavljenem v zadnnjem »Učiteljskem tovarišu«.
—	Proti volku je najboljše sredstvo Grego-ričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
—	Skoraj ga ni Slovenca, ki bi ne imel veselja in daru za glasbo in petje. Zato je naša glasbena kultura na evropski višini. Skoraj vsakdo pri nas zna igrati vsaj na en instrument in je zato tudi izdelovanje glasbil pri nas zelo razvito. Naši
JCaj
V kroniko neke Prostovoljne gasilske čete na Gorenjskem bo kronist za dan 25. avgusta t. 1. lahko zapisal tudi sledeče:
Ob (asu, ko grozi kriza spravili na cesto pri-bliino 20.000 naših tekstilnih delavcev — ob času, ko pritiska sjilošna draginja in skrb za vsakdanji kruh ne samo brezposelne tovarniške delavce, ampak ie tudi bolje situirane sloje — ob času, ko zastopniki delavcev zahtevajo, da se ustanovi podporni sklad za njihove brezposelne delavce —, ob času, ko gre lako trda za podpore svojcem vpoklicanim o vojno, <— ob času, ko javne oblsati snujejo ukrepe o enotni krušni moki in pomanjkanju olja itd. v naši driavi in izdaja javna oblast brošure: Kako rcšhno naš narod alkoholizma. — ob času, ko najvišja, cerkvena oblast v Sloveniji kliče k javili pokori zaradi skrunjenja Gospodovih dni s pijančevanjem, bogokletslvom, grešnim plesom in uiivanjaieljnostjo — smo priredili in vabili z velikimi plakati daleč naokrog mladino in starino na. narodno zabavo s plesom in to v Gasilski Dom. Tajnik našega društva pa je bil ta čas iz vrst krajevnih vzgojiteljev in to zopet v dneh, ko so njegovi stanovski tovariši na pedagoškem tečaju v Ljubljani res teden obravnavali vprašanje sodobne vzgoje naroda. Kdor bere in razume, mu zadostuje, pa na} b i bil tudi javni funkcionar v stuibi naroda.
nili odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore«, »Naredba ministru za vojsko in mornarico o pomožni vojski državne obrambe, »Navodila za i/Vrševanje uredbe o proračunskih dvunajstinah za mesefce avgust— december 1940 in januar—marec 1941 in o naknadnih in izrednili kreditih k proračunskim dvanajstinam«, »Odločbe o činu raznih šol in tečajev«, »Prepoved izdelovanja gumijevih predmetov«, »Provizija trgovcem z drvmi na debelo: in »Banova odločba o sezonskem veterinarskem pregledu klavne živine, mesa in mesnih izdelkov ter zgraditvi javnih klavnic oz. opremi večjih klavnic z laboratoriji«.
—	Ornitološki observatorij v Ljubljani priredi v okrilju letošnjega jesenskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra propagandno razstavo v svrho spoznavanja koristi naših ptic za poljedelstvo, vrtnarstvo in sadjerejstvo ter gozdarstvo. Priključil bo še kartografsko in diagramsko razstavo dosedanjih uspehov najdb v Sloveniji obro-čanih ptic, kar je važno za proučevanje biološkega razvoja naše avilavne.
—	Osemmesečni otrok v cestnem jarku. V Št. Lenartu pri Brežicah je te dni našel neki potnik v suhem jarku ob cesti okrog osem mesecev ■starega otroka moškega spola. Otrok je bil zavit v čedne plenice, v plenicah pa so našli pismo brez podpisa, na katerem je bilo napisano, da je otrok star osem mesecev, da mu je ime Marjan in da živi otrokova mati, stara šele 17 let, v veliki bedi. Poleg pisma so našli tudi železniški listek Zagreb glavni kolodvor—Brežice, iz česar sklepajo, da je nezakonska mati ponoči prispela iz Zagreba in v Brežicah odložila dete. Začasno imata najdenčka v oskrbi Franc in Terezija Kosec v Št. Lenartu.
—	Osebam, ki se ne morejo zadostno gibati, pa tipe zaradi tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na 1 tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
O grl. reg. s. br. 3»i74/31.
—	Iz Legije koroških borcev. Glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani poziva vse svoje člane, ki še niso vložili prijave za podelitev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije, da to store brez odlašanja, na vsak način pa do 15. septembra, ker bi po tem roku prijav ne mogli pravočasno dostaviti komisiji za podelitev kolajne. Ponovno opozarjamo, da morajo bili prijave točno iz|>oi-njqene in opremljene s potrebnimi dokazili, to je prepisi vojaških listin iz tedanje dobe, če .je iz njih razvidna doba, prebita na bojišču in pa na vsak način zaprisega dveh bivših sol>orcev ali neposrednih poveljnikov. Članstvo, organizirano v krajevnih organizacijah, prejme točna navodila pri svojih društvenih upravah. Vse doslej vloženo prijave so vzete v postopek. Precej prijavi jencev je bilo upoštevanih pri ukazu dne 25. junija, ostali pa bodo odlikovani z ukazom dne 6. septembra in 1. decembra.
—	Planinci poznr! SPD je že večkrat opozorilo planince, naj pazijo pri izletih na naših obmejnih gorah da ne bodo prekoračili meje. SPD se ponovno obrača na vse turiste s prošnjo, naj se tega predpisa drže. Prav tako opozarja vse turiste, naj se vedno brezpogojno jiokoriio vsakemu pozivu obmejnih organov v obmejnih planinskih predelih. V interesu planincev samih je, da ne hodijo nikjer vdolž ob meji, posebno pa ne po takem svetu, ki je poraščen z gozdovi in zato nepregleden. V Sloveniji imamo vendar toliko gora in planin in zato ni prav nič potrebno, da bi silili planinci v sedanjih težkih časih neposredno na mejo, kjer lahko po svoji nerodnosti »ii pa trmoglavosti dožive neprijetna presenečenja. Vsak od planincev, ki v kakršnem koli poklicu-opravlja odgovorno službo, bo to lahko razumel. l<dor hoče izrabiti svoj prosti Čas v gorskem svolu. ima na razpolago dovoli vrhov, ker se ntu no ho trnhn ozirati mi lake predpise. Rrez-pogojna dolžnost vsakega planiuca pa je, da s
svojim discipliniranim vedonjem vzdržuje red in ne dela sitnosti in nepriiik obmejnim organom in planinski organizaciji. O|>ozarjaino še enkrat, da mora vsak planinec imeti s seboj tudi izkaznico s sliko in da se mora vedno pokoriti odredbam obmejnih organov. To velja za vsakega, ki obiskuje naše planine, ki so sicer v vseh predelih dostopne turistom.
—	Sodnega slugo Lampeta ie niso našli. Iz Logatca je v sredo dopoldne prišlo kratko poročilo o tragični usodi sodnega sluge Tomaža Lampeta, ki je med neurjem utonil v deročem potoku Hleviščici. Sluga Lampe je privozil do mostu, ko si je začel vsled velike množine vode, deroče že čez most, majati in upogibati. V bližini mosta stoječa straža, neki graničar je slugo opozoril, naj ne vozi čez most, ker je nevarno. Sluga pa je kljub svarilu zapeljal na most in v tem trenutku se je zgodila nesreča. Valovi so ga spodnesli in vrgli v potok, kjer je izginil. Doslej so našli poleg plašča še njegov razvezan nahrbtnik, službeno kapo in kolo, katerega blatniki so bili nekoliko skrivljeni. Potok je takrat že narasel za 3 m. Verjetno je, da so utopljenca valovi odnesli v Soro, ki ga je nesla naprej. Do včeraj zjutraj trupla še niso našli.
—	Vlom pri Rusu v Kranju pred sodiščem. Letos, 8. junija ponoči je bilo vlomljeno v trgovino zlatnine Rudolfa Rusa v Kranju. Trgovina se nahaja sredi mesta na prav prometni točki, Vlomilci 60 najprej pri izložbenem oknu odstranili železno mrežo, nato pa okno odprli s ponarejenim ključem. Izložbo so popolnoma izpraznili. Odnesli so mnogo zlatih prstanov, uhanov in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 66.835 din. Te(<a vloma so bili osumljeni trije moški, stanujoči v Struževem pri Kranju. Bili so vsi aretirani, Po končani preiskavi so bili vsi trije obtoženi tega zločina in so prišli pred mali kazenski senat. — Obtoženi 60 bili: Matko Razberger, 35 letni kleparski pomočnik, rodom Ljubljančan, stanujoč v Struževem, kot drugi France Tomažič, 52 letni ključavničar iz Struževega in Lojze Kalan, 33 letni čevljarski pomočnik, tudi iz Struževega. Vse so obremenjevali nekateri indici, ki pa niso bili sklenjeni v verigo. V preiskavi pa tudi na razpravi so vsi trije obtoženci zanikali vlom in krivdo ter navajali v svojo razbremenitev mnoge alibi-dokaze, posebno svojce kot priče, ki so potrdili, da so bili obtoženci tisto noč na drugih krajih in doma. Zaradi pomanjkanja dokazov je mali senat, ki mu je predsedoval s o. s. Ivan Brelih, vse tri obtožence oprostil od obtožbe. — Prvi obtoženec Matko Razberger je pa bil obsojen na 2 leti robije zaradi nekega drugega vloma. Lani 11. septembra je pri belem dnevu med 7 in 10 vdrl v hišo po-sestnice Helene Golorajeve v Voklem pri Kranju. Pobral ji je nekaj zlatnine v vrednosti 2900 din. Del te zlatnine je pozneje neka ženska ponujala zlatarju Rusu naprodaj. Razberger se je prav zvito zagovarjal, toda prišel je v zagovoru do kričečih nasprotij. Svoj zagovor pa je tudi spreminjal tako pred orožniki v Kranju, kakor tudi pred preiskovalnim sodnikom in pred senatom. Mali senat se je na podlagi zbranega obremenilnega gradiva prepričal, da je prav Razberger vlomil pri Golo-rajevi ter ga jc obsodil.
—	Tatvina fotografskih aparatov na Vrhniki. Pred nedavnim je neznan tat odnesel iz izložbenega okna trgovine Mouri Mihaela na Vrhniki 6 fotografskih aparatov. Tat je izbral same dražje aparate, druge cenejše pa je pustil. Celotna škoda, ki jo je napravil, znaša okrog 6000 din. Vsi aparati so bili za zviti film, eden izmed njih pa za mali slikovni format na kino film,
—	Vlom v hranilnim v Kropi. Predvčerajšnjim ponoči so neznani vlomilci vlomili v hranilnico in posojilnico v Kropi. Vlomilci so imeli smolo in niso odnesli znatnega plena. Železno blagajno so sicer odprli, dobili pa so v njej le nekaj stotakov. Prebrskali so omare in miznice, denarja pa niso našli. Za hranilne knjižice, ki so jih našli, pa niso pokazali nobenega zanimanja in so jih pustili ležali, kjer so ible. Prav verjetno je. da so ti vlomilci prav tisti, ki so r>red nedavnm vlamljali tudi v Ljubljani v blagajne.
dh^Mfi
*	8,000.000 din za regulacijo Save pri Požegi. Te dni je bilo dovoljenih 8,000.000 din za ureditev savskega obrežja ua ozemlju tehničnega odseka v Požegi.
*	Živahno gradbeno gibanje v Zagrebu. V Zagrebu že dolgo niso toliko gradili kakor letos. Zidajo velike in male hiše, stanovanjske objekte in družinske hiše. Na obrobju Zagreba bi se pa še veliko več zidalo, če bi mestna občina izdelala nove tramvajske proge, kakor je to obljubila. Nova velika naselja Dubrava, Kustošija in kraj severno od Ksaverske ceste bi bila kmalu popolnoma zazidana, če bi dobila tramvajsko prilogo. Posebno Dubrava čaka a tramvajsko progo. Veliko hiš je že dozidanih, izdana so številna stavbna dovoljenja, urejenih je že veliko cest, druge se pa v novem naselju še urejujejo, vse pa čaka samo na tramvaj. Podobno je s Kustošijo. Za tramvaj do Dubrave je že določena milijonska vsota in je upanje, da bodo to progo kmalu začeli delati. Nujno potrebno pa je, da se s središčem mesta zvežeta tudi Kustošija in šestine.
*	V Zagrebu so določili najvišja cene za gostilne in restavracije. Odbor za pobijanje draginje v Zagrebu je določil najvišje cene po gostilnah in restavracijah za tako imenovani meščanski obed in večerjo. Restavracije so razdeljeni- v dve skupini, gostilne pa v tri skupine. V restavraciji prve skupine velja obed 18 dinarjev, večerja pa 14 dinarjev, v restavraciji druge skupine obed 15 din, večerja 12 din, v gostilni prve skupine obed 13 din, večerja 10 din, v gostilnah druge skupine obed 12 dinarjev, večerja 8 din, v gostilnah tretje skupine obed 8 din. večerja pa 6 dinarjev.
*	Žetev v Bački. Po dosedanjih poročilih sodijo, da je bilo v Bački v splošnem pridelano na oral sedem do osem metrskih stotov pšenice ter da je bila žetev precej boljša kakor v Banatu in Sremu Računajo, da je znašal v državi povprečno pridelek na oral šest metrskih stotov ter da je bilo pridelane pšenice skupaj okrog osemnajst milijonov stotov. Letna poraba v vsej državi znaša okrog 22 milijonov stotov pšenice, lanske pšenice pa je v zalogi še dva milijona stotov. Po teh cenitvah bi torej primanjkovalo samo okrog dva milijona stotov pšenice do nove žetve. Treba pa se bo kljub temu precej omejiti, ker smo po trgovinskih pogodbah dolžni izvoziti precej visok kvantum pšenice oziroma pšenične moke
» Velik promet na zračni črti Belgrad-Dubrov-mk. Od včeraj ima Dubrovnik tri dnevne zračne zveze z Belgradom, ker je promet na letalih v zadnjih dneh zelo velik. Tretje letalo odleti iz Dubrovnika ob 10.45 dopoldne, iz Belgrada pa prileti v Dubrovnik ob 10.15 dopoldne.
*	Čistilnica eteričnega olja zgorela. Kakor poroča o iz Dubrovnika, je v Dolih pri Stonu nastal velik požar, ki je uničil eno največjih čistilnic eteričnega olja v Dalmaciji, last Iva Miliča. Iz te čistilnice so razpošiljali eterično olje in suhe zdra-
Ljubljana, 23. avgusta
Radio Ljubljana
Petek, 23 avg.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 715 Pi.-an venček veselih zvokov (plošče) — 12 Naše veselje (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij orkestru 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tui*ko-jirometne zveze — 19 Nn[>ovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Bosanski satirik (Srdja Djokič, Zsb) — 19.40 Objave — 20 Deset minut za planince — 20.10 Spet so se odprla šolska vrata (gdč A. Lebarjeva) — 20.30 Domač koncert. Sodelujejo: Fantje na vasi — 22 Naj>ovedi in poročila — 22.15 Nekaj komor, zvokov (plošče).
Drugi programi
Petek, 23. avgusta; Belgrad; 20.10 Simf. konc. Zagreb 20.30 Brahmsove skladbe — Praga-Brno:: 20 Jeremiaš: Češke narodne pesmi za iolo, zbor orkester, 20.30 Fr Škroup: »Piskrovec«, opera — . fija: 19.50 P. 1. Čajkovski: »Evgenij Onjegin« — B romiinster: 20.10 Pisan večer — Budimpešta: 20 11 Koncert opernega orkestra. — Hoerby: 20 »Car-men«, odlomki — Rim-Florenca; 22 Violončelo koncert — Trst-Milan: 21.40 Izbrana glasba — Kodanj; 20.10 Nordijska gl. — Riga; 20.15 Operetni večer — Sottens; 20.30 Operetna glasba.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-lus, Moste-Zaloška cesta.
vil ne bilke v vse kraje sveta in z ladjami iz gru-škega pristanišča tudi v Ameriko. Požar je povzročil veliko škodo ne samo lastniku, ampak ]t prizadet ves kraj, ker čistilnica precej časa ne bi mogla obratovati. Kako je ogenj nastal, še a ugotovljeno.
*	Izvoz našega lesa na Špansko. V šibenik se je pripeljal bivši španski minister Garzio Vajajo. Njegov prihod je v zvezi z izvozom našega lesa na Špansko. T šibeniškem pristanišču je že par dni spanski trgovski parnik »Generalite«, ki bo vkrcal večjo množino lesa za Špansko.
*	Nova džamija v Sarajevu. Te dni so začeli kopati v Sarajevu, in sicer v Novem Hrasno temelje za novo džamijo. Po tri sto letih bo to prva džamija, ki bo zgrajena na področju mesta Sarajeva.
*	Mišja nadloga v Hercegovini. Te dni so
nekatere vasi v Hercegovini obiskale ogromne množice potujočih miši, ki povzročajo veliko škodo po shrambah. Vsi poskusi, da bi miši uničili ali prepodili, so bili doslej zastonj, ker vdirajo vedno nove miši skozi špranje in luknje v shrambe, kjer uničujejo poljske pridelke in živila.
*	Hude avtomobilske nesreče pri Karlovcu.
V	torek zvečer se je v Mostanju pri Karlovcu zgodila huda avtomobilska nesreča, pri kateri so bile ranjene tri osebe. Okrog devetih zvečer je vozil po cesti, ki vodi iz Plitvičkih jezer proti Karlovcu, avtomobil, ki ga je šofiral Anion Pecotič, v avtomobilu pa sta bila Svetislav Jankovič in njegova žena Katarina. Ker je bila gosta megla, železniška zapornica, ki je bila spuščena pa ni bila razsvetljena, je avtomobil zavozil v zapornico. Šofer je hpdo ppškodovan na glavi, Jankovič in njegova žena pa šta poškodovana po glavi in životu. — Okrog poldneva včeraj se je tudi v bližini Karlovca zgodila še ena avtomobilska nesreča, in sicer na Ilovcu, pri kateri je zgubil življenje mestni uradnik v Karlovcu Stjepan Mafijevič, star 30 let.
V	tistem času je bil hud naliv in Matijevič je želel čimprej priti domov v Karlovec. Peljal se je na kolesu. Ko se je hotel izogniti nekemu vozu, je od nasprolne strani privozil avtomobil, ki ga je ' šofiral ontar dr. Rešid Kurtagič iz Kutine, ki se je vračal domov s Hrvatskega Primerja. Ker se je Matijevič enadoma pojavil pred avtomobilom, je bil ves trud dr. Kurtagiča, da bi se mu izognil, zastonj. Matijevič se je z glavo zaletel v sprednji del avtomobila, ki ga je odbil na stran. Matijevič je nezavesten obležal na tleh in v par minutah izdihnil. Tudi dr. Kurtagič je lažje ranjen. Matijevič zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. To je v kratkem času že tretja avtomobilska nesreča v Karlovcu.
*	Hud sosed. Kmet Peter Hajdin v Vojnfču pri Karlovcu je iz krvne osvete preparal trebuh svojemu sosedu Mojsiju Drakuliču, njegovo ženo in sina pa lažje ranil. Kljub temu, da so Drakuliča takoj prepeljali v bolnišnico v Karlovec, kjer so se zdravniki trudili, da mu rešijo življenje, je Drakulič kmalu izdihnil. Petra Hajdina so orožniki aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Karlovcu.
Bismarckov osebni zdravnik Schweninger se je nenavadno razburjal, kadar so ga konzultirali zaradi kakšnih malenkosti. Neki starejši gospe, ki je bila znana po svoji debelosti, pa je tudi hotela biti »nobel», je Schweninger rekel zeio ljubeznivo: »Jaz bi se sramoval, če bi bil tako debel.« Po pregledu pa je dejal gospej:
. »Vam ne manjka ničesar. Vi ste pač stara žena, ki je v življenju preveč jedla.«
Pri slovesu pa je zdravnik še opozoril gospo: »Živite od dveh mark na dan in skušajte jih zaslužiti sami.«
Modrovanje. »Celo noč nisem mogel spati, ker mm mišljeval, kaj bom danes dela!, in sedaj sem tiko truden, da ne morem nič delati.«
d L1UBI14NA
Teta Nikolaja v Ljubljani
Ali jo kaj poznate? Najbrž ne. A ves Zagreb jo pozna. Pa ni Hrvatica, marveč Slovenka — v Zagrebu. Njeno pravo ime je Nikolaja Mali. Rodila se je v Škofji Loki, kjer je bil njen oče trgovec. Vzgojena je bila v samostanu.
Potem je prišla v Zagreb. Bila je poštna uradnica. Ostala je dobra Slovenka, posvetila pa se je vsa bratom Hrvatom, to je: najsiromašnejšim med njimi. Dasi živi že dolgo v Zagrebu, govori še danes popolnoma pravilno slovenščino — ne »moli« namesto »prosi«, kakor »molijo« mnoga slovenska dekleta, ko pridejo nazaj iz Zagreba, kjer so bila tri mesece. Seveda pa govori teta Nikolaja tudi dovršeno hrvatsko.
To je sicer postransko, a vendar tudi nekaj pove. Glavno je, kaj teta Nikolaja dela. Vrgla se je na rešitev najbolj zgubljenih — na periferiji Zagreba. Saj je znano, kakšne so razmere na periferiji velikih mest. To so ugodna tla za — koruzo, ki tam bujno poganja, raste, cvete in sadove rodi. »Teta Nikolaja« — tako jo vsi kličejo — se neprenehoma vrti po širni periferiji — recimo slovensko: na obrobju Zagreba, obiskuje družine in v red spravlja neporočene pare. Preskrbuje jim potrebne listine, pomaga k potrebni hišni opravi in jih vodi k oltarju, kjer se po krščansko med seboj povežejo, da ustanove poštene družine. Na ta ničen je v teku let poveljavila in pokristjanila nekaj sto zakonov. Kako ogromno delo je to, lahko presodi vsak, kdor pomisli, koliko da opraviti en sam tak primer. Obenem pa se »teta« briga tudi za otroke teh družin. Vodi jih v cerkev in jih lepo versko vzgaja. Ima že celo družbo: 40 odraslih deklet in kakih 180 manjših deklic, ki jih lepo povezane v kongregaciji. Tudi te njene učenke in gojenke ji pomagajo pri njenem napornem delu.
Skratka: Teta Nikolaja izvršuje velik, silno potreben, resnično »modern« apostolat. Takih apostolov — ženskih ali moških — je treba danes v vsakem večjem mestu. Tudi v Ljubljanil Naj bi dobila kaj posnemalk ali posnemalcev.
Pri tem pa je treba vedeti, da je teta Nikolaja — bolna, hudo bolna. Ohromela je, da ne more hoditi. Sedi na vozičku, na katerem jo vozi ena njenih učenk. Razen tega jo tarejo že druge, notranje bolezni. In vendar se — v takem stanju, na vozičku — vedno in vedno suče po obrobju Zagreba, išče izgubljenih in zanemarjenih ter jih spravlja v red in na pravo pot življenja.
Pa ne mislite, da je teta Nikolaja kaka stara ženical Če jo vidite, boste mislili, da imate pred seboj še razmeroma mlado gospodično. Seveda pa je zaradi neozdravljive bolezni kot poštna uradnica upokojena.
Za svoje veliko apostolno delo potrebuje teta Nikolaja mnogo gmotne pomoči. Zagrebčani, ki vedo ceniti njeno delo, jo podpirajo. Seveda pa je podpore še vedno premalo. Ker kolikor več podpore bi imela, toliko več dobrega bi storila.
Te dni je prispela teta Nikolaja — seveda na vozičku — v Ljubljano. Za nekaj dni gre na Brezje: izročit v varstvo Mariji svoje apostolsko delo, pa tudi svoje zdravje si malo okrepit v gorenjskem zraku. V Ljubljani stanuje, kadar je tukaj, v Jožefišču na Poljanski cesti. Tam je mogoče z njo govoriti. Seveda se pa ne brani tudi darov, ki jih zna tako dobro uporabiti.
KINO K0DELJEV0 Telefon 41-64
Danes in jatri ob 20.30 dva velefilma
Ultimat
epopeja junaštva malega srbskega naroda ob začetku svetovne vojne.
Ešnapurski tiger
senzacionalen film iz mistične Indije.
1 Danes je zadnji dan, da se je mogoče še prijaviti za romanje na Ptujsko goro z obiskom mesta Ptuja. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva 7, od 8 do 14. Pri prijavi je treba plačati 70 din.
1 Romarjem na Ptujsko goro sporočamo, da odhaja vlak v soboto z glavega kolodvora 10 mi-nunt za rednim vlakom, to je ob 13.40. Na vozovih bodo napisi: »Ptujska gora«.
1 Gospe, matere, ženel Naše duhovne vaje so neposredno pred nami. Začno se v soboto, 24. t. m. v Lichtenthurnu v domu Device Mogočne. Pridite, pojdimo k studencu milosti, ljubezni, moči in miru tudi preko dnevnih ovir, kjer le moremol
1 Glasbena Matica ljubljanska se je odločila, da bo čimbolj propagirala pouk orkestrskih instrumentov. Predvsem gre tu za pouk violine, ki je glavni instrument pri sestavi orkestra. Gojenci tega predmeta bodo imeli v novem šolskem letu dvakrat na teden po 20 minut pouka in ne po 15 minut, kakor doslej. Pri obisku vseh ostalih orkestralnih instrumentov pa imajo gojenci dvakrat pol ure tedenskega pouka. Ukovina ostane ista kakor doslej, zato vabi odbor starše, da v velikem številu priglase učence, predvsem za violinski pouk, saj je obisk violine tudi zato lažji, ker je nabava instrumenta združena z razmeroma majhnim izdatkom, potreben pa je absoluten posluh. Na šoli Glasbene Matice poučujejo klavir, violino, petje in teoretične predmete. Vpisovanje bo v dneh od 2. do 5. septembra dnevno od 9 do 12 in od 13 do 17 v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7/1.
1 Privatna realna gimnazija v Ljubljani. Sprejemalo se bo le omejeno število učencev in učenk, tci so izgubili: a) pravico rednega šolanja; b) za-
radi starosti odklonjeni. Da leto ne bo izgubljeno, lahkno obiskujejo dva razreda istočasno. Posebni učni tečaji bodo za dijake, ki so padli pri nižjem tečajnem izpitu. Nudila se bo pomoč tudi rednim učencem vseh srednjih šol. Informacije dnevno od 8 do 12 pri gimn. slugi g. Bombaču, II. drž. real. gimnazija na Poljanski cesti.
1 Spomenik kralju Aleksandru t Zvezdi je že popolnoma dokončan. Ostala je seveda velika lesena ograja, ki zapira dohod do spomenika, in visoki plot iz lat, ki ne dovoljuje pogleda na spomenik. Ker nas loči še dobrih 14 dni od odkritja, se ne mudi s podiranjem ograje. Podrli jo bodo šele takrat, ko bo spomenik že prekrit in popolnoma pripravljen za odkritje. Urediti bo treba lo še ozki prostor pred spomenikom, ki ga sedaj zapira ograja. To ne bo zahtevalo veliko dela, saj bo treba posuli le malo peska in svet zravnati.
1 Izlet na Krvavec priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. V tem času je Krvavec ena najpriljubljenejših izletnih točk. V njeni okolici so številni izleti, ki jih more planinec izvršiti v nekaj urah. Iz Ljubljane bo odpeljal avtobus v nedeljo, 1. septembra ob 6 zjutraj izpred evangeličanske cerkve na Gospo-svetski cesti do Sangrada pri Cerkljah, od koder krenejo izletniki takoj pri prihodu proti Sv. Ambrožu in dalje čez Križko planino na Krvavec, kamor bodo prispeli najkasneje okrog 10. ure. Do 16. ure popoldne imajo šest ur na razpolago za izlete v okolico Krvavca ali za bivanje v prijetnem Domu na Krvavcu. Iz Cerkelj odpelje avtobus ob 19 nazaj v Ljubljano. Prijavite se nemudoma v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta, kjer dobite vozovnice. Voznina znaša za člane tja in nazaj 18 din.
1 Stavbinski delavci se pritožujejo nad slabim vremenom. Bliža se jesen in precej slavb bo tudi letos do jeseni dograjenih. Povsod sedaj hitijo na stavbah, kolikor morejo, in to .je prav všeč delavstvu, saj je zaslužek dober. Zaradi slabega vremena pa morajo delavci vsak teden skoraj polovico dni počivati. To se jim hudo pozna na zaslužku, tako da prav zaradi tega takoj za kmeti nihče ne želi tako zelo lepega vremena, kakor prav stavbinsko delavstvo.
1 Namesto vcnca na grob... beremo včasih v časopisju, kjer sporočajo, da se je nekdo spomnil dragega ranjkega in počastil njegov spomin na plemenit način s tem, da je poklonil večjo vsoto v dobrodelne namene. Dobrodelnih organi-
zacij in ustanov, ki bi nujno potrebovale podpore, nam v Ljubljani ne manjka. Na žalost pa so plemeniti darovalci šo vso preveč na redko posejani. Darovanje vencev je sedaj v Ljubljani precej zgubilo na pomenu. Večina pogrebov gre sedaj naravnost z Žal na pokopališče. V kapelicah na Žalah jo kmalu dovolj cvctja in vencev, saj so kapelice same izredno lične, pa tudi ne preveč prostorne. Marsikdaj vidimo, da so kapelice s cvetjem in venci kar prenatrpane. Ali ne bi bilo mnogo bolj umestno, če bi vsi plemeniti darovalci, preden kupijo venec, dobro premislili, ali ne bi bilo boljše, če bi za to določeno vsoto žrtvovali v dobrodelne namene. Večinoma že samo najbližji svojci pripravijo toliko cvetja in vencev, da sleherni pokojnik počiva v lepem okolju. Vsi drugi pa naj počastijo spomin z dobrim delom. To bi bilo prav gotovo neprimerno bolj v duhu današnjega časa, v katerem toliko govorimo o socialnih nalogah in dolžnostih slehernega do svojega bližnjega.
1 Smrten padec s kolesa. Včeraj dopoldne so pripeljali okrog 11 v bolnišnico nezavestnega dijaka Bojana Cuznarja, sina železniškega uradnika v Šiški, stanujočega v Čcrnetovi ulici št. 29. 20 letni fant 6e je peljal s kolesom in tako nesrečno padel, da je obležal na tleh nezavesten. Stražniki so ga odpravili v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Spočetka sploh ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je ponesrečenec in odkod, končno pa so le bili obveščeni starši, ki so prihiteli v bolnišnico. Na žalost ves trud zdravnikov, da bi rešili mlado življenje, ni pomagal. Fant je ostal ves čas v nezavesti, stanie pa se mu je vidno slabšalo. Okrog 3 popoldne je izdihnil. Naj počiva v miru, njegovim staršem pa naše iskreno sožaljel
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEFc grenčice.
1 Tatovi odnesli tri pisalne stroje. Na Ljubljanskem polju že precej v samoti stoji v Linhartovi ulici luščilnica riža. Predvčerajšnjem ponoči so se neznani vlomilci odločili najbrž zaradi samotne lege za drzen vlom v pisarno luščilnice. Imeli so namen odpreti blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. Premetali so v pisarni vse in končno odnesli kar tri pisalne stroje. To bi bila namreč edina večja vrednost, ki so mogli do nje. Ukradeni pisalni stroji so znamke »Adler«, »Con-tinentak in »Ideale. Vsi trije pisalni stroji so skupaj vredni okrog 12.000 din. Policija je preiskala pisarno in skušala ugotoviti sledove storilcev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je tovarniška številka pisalnega stroja »Ideal« 822.902. Prav vefjetno je. da bodo vlomilci skušali pisalne stroje spravili v denar kje v podeželju.
■nprT- ItilfpF_il	□	C a	^ MARIBOR
Dr. Josip Urbaczek - 100 letnik
Maribor, 23. avgusta.
Danes obhaja zdravnik dr. Urbaczek jubilej, katerega je malo komu dano obhajati: sivolasi gospod obhaja danes stoletnico svojega življenja. Ze dolgo kak Mariborčan ni obhajal takega jubileja in zato je prav, da se tega moža in jubileja tudi naš list spomni, prav posebej še, ker je jubilant za Maribor pomembna osebnost in ker je bil tudi za časa najhujših narodnostnih bojev v Mariboru med Slovenci priljubljen in napram Slovencem pravičen.
Dr. Urbaczek se je rodil 23. avgusta 1840 v Brnu na Moravskem. Svoje medicinske študije je dovršil v Gradcu leta 1862. Brez dvoma v Jugoslaviji ni akademsko izobraženega moža, katerega diploma bi bila tako stara kakor dr. Urbaczekova. Leta 1869 je bil mladi zdravnik imenovan za železniškega zdravnika v Mariboru, kar je bil vse do prevrata. Kot železniški zdravnik je dr. Urbaczek po iastnih zamislih, deloma po veljavnih predpisih vzorno organiziral zdravstveno oskrbo takratnih mariborskih železničarjev. Prav gotovo je tudi njegova zaslug, da se je v Mariboru ustanovila bolnišnica v obliki, kakor jo je ob času prevrata imel, ker prejšnja bolnišnica je bila bolj oskrbnišnica, kakor pa zdravstveni zavod. Leta 1872 je dr. Urbaczek bil imenovan za komunalnega zdravnika in je kot tak imel mnogo prilike, da je do leta 1910 organiziral mestno ubožno zdravniško skrbo. Mestna oskrbnišnica in drugi
socialni zavodi, ki jih je mestna občina leta 1919 imela, so njegovo delo.
Kot zdravstveni organizator je dr. Urbaczek kmalu uvidel, kako je Mariboru potrebna reševalna služba. Zato je kot član prostovoljnega gasilskega društva organiziral njen reševalni oddelek. Iz te panoge njegovega delovanja je zanimivo leto 1878, ko so se slovenski fantje pod takratno avstrijsko zastavo borili v Bosni in Hercegovini. Za ranjene vojake je vojaška oblast v Mariboru organizirala posebno bolnišnico, ki jo je deloma vodil dr. Urbaczek in vzorno skrbel za ranjene vojake. Med svetovno vojno je reševalni oddelek prepeljal več kot 8000 ranjenih vojakov v bolnišnice in iz njih. Dr. Urbaczek sam je bil noč in dan na delu in tako lajšal trpljenje ranjencev in marsikateremu od njih rešil življenje.
Za velike zasluge, ki si jih je pridobil za mariborsko gasilsko četo, ga je četa imenovala za svojega častnega člana že leta 1907. Tudi sedanja gasilska četa je svojemu častnemu članu ob njegovem 100 letnem jubileju izkazala čast. Njeno zastopstvo ga je z dr. Sekulom in poveljnikom Fr. Krainbergerjem včeraj popoldne obiskalo in mu k lepemu jubileju čestitalo ter mu izročilo lep šopek rdečih nageljev. Čestitke so mu ob lepem jubileju izrekli tudi mnogi Mariborčani, ki ga poznajo iz družabnega življenja in oni, ki so bili kdaj koli deležni njegovih dobrot. Čcstitkan se pridružujejo tudi vsi ostali Mariborčani, ki se zavedajo pomembnosti dela, ki ga je v mestu in za mesto opravil.
m V frančiškanski cerkvi sta se poročila g. Roth Muko, drž. diplomirani gradbeni tehnik, in ga. Stupan Marija. Priči sta bila ženinov brat g. inž. Roth Matija in nevestin bratranec g. Čas Maks, abs. iur. Novoporočencema želimo vso srečo na novi življenjski poti.
m Na II. dekliški meščanski šoli sv. Cirila in
Metoda v Cankarjevi ulici bo vpisovanje v vse razrede 1 2. in 3. septembra dopoldne, V prvi razred se morejo vpisati učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez 6labe ocene, ter do 1. januarja 1941 ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju vsaka učenka prinese zadnje šolsko izprčevalo in davčno potrdilo Učenke z izven mariborskih občin morajo predložiti nekolkovano potrdilo 6vojega občinskega urada, iz katerega je razvidno v kateri občini 6tanujejo. Novinke in učenke, ki pridejo iz drugih zavodov naj prinesoj tudi krstni lst. Učenke, ki žele posečati to šolo, a stanujejo izven šolskega okoliša, morajc vložiti pri ravnateljstvu zavoda posebno prošnjo. Popravni izpiti na zavodu bodo za vse razrede 4. septembra od 06me ure zjutraj da-
^ Duce pri slovesnem odpiranja novega prekopa sa Tijbero v Rimo.
lje. Vse podrobnosti glede odmere šolnine raznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka bodo učenke izvedele pri vpisovanju.
m Umrl je v splošni bolnišnici 27-Ietni delavec Janez Cape!, čigar truplo bodo prepeljali na Kebelj na Pohorju in ga tam pokopali. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
m Glasbena šola Glasbene matice se bo z novim šolskim letom preselila v hišo Pokojninskega zavoda v Kopališki ulici št. 11 oziroma Frančiškanski ulici št. 12. Glasbena matica si je torej dobila nove prostore, katere je dolgo časa brez uspeha iskala.
m Mariborski peld v hudi zadregi. Mariborski peki izjavljajo, da so zaradi pomanjkanja moke zašli v velike zadrege. Zlasti pravijo, da jim dela preglavice bela moka. Cene tej moki namreč niso maksimirane in jo morajo plačevati po 5.90 dinarjev, belemu kruhu pa so določene po 5.40. Tudi z mlini imajo peki velike težave, ker jim prodajajo črno krušno meko le pod pogojem, da od njih kupijo istočasno dvakratno množino bele moke.
m Jesen v Mariboru. Letošnjega vremena »o se naveličaii že V6i: meščani, ki jim deževno vreme malokdaj dobrodošlo n okoliški kmetje, ki jim je obilnega vodnega blagoslova že dolgo preveč in povzroča na poselvah že veliko škodo. Če bo z vremenom šlo tako naprej, se bo letošnja lelina temeljito pokvarila. Po zadnjem deževju je nastopilo pravo pozno jesensko hladno vreme, da v jutranjih večernih urah, po tudi po dnevu brez površnika ni stopiti na ulico. Ljudje že komaj čakajo lepših in toplejših dni.
m Divjanje strele. Zadnje dni je ponekod v Slov. goricah divjala huda nevihta, med katero je močno udarjala strela. V Setarjevi je <|irela udarila v drevo in ga razklala. Ista strela je oplazila tudi pod drevesom stoječega Avduloviča in ga ubila. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Istega dne je strela udarila tudi v drevo pred hišo posestnika Maksa Sumana v Radehovi. Strela je zadela tudi kravo ki jo je posestnik moral takoj zaklati.
m Smitna nesreča na progi. Kakih 400 m od železniške postaje so našli razmesarjeno truplo Franca Krivaka iz Velikega Ti«Jovištva na Hrvatskem. Iz 1'stin. ki jih je imel pri sebi, sklepajo, da se je hotel peljiti v smeri proti Zidanemu mostu. Na Pragerakem je najbrž zaspal in sc tako peljal v smeri proti Mariboru. Ko je Krivak to opazil, je skočil iz vlaka, _padel pod kolesje in pod njim izgubil zivijenje. irupio so prenesii v mrtvašnico v Sp. Polskavo, kjer 60 ga pokopali.
ta Povozil fo i«, nato odpeljal v bolniinlco. V
sredo zvečer ob šestih je neki avtomobili povozil na cesti v Kamnici 58-letno kmečko dninarioo Ivano Ledinck Kako je do nesreče prišlo, še ni ugotovljeno Avtomobilist jo je naložil na svoj avto in jo odpeljal v bolnišnico.
m Nesreča na počitnicah. Pri Sv. Antonu v SI. goricah, kjer je bil na počitnicah je padel e drevesa in si zlomil roko 11-letni Juri) Nolde, sin uradnika MP v Mariboru.
m 6-letna deklica si razparala trebuh. Z drugimi otroci cc je na prostem igrala 6-lctna Terezija Topolovec is. Ptkla. Pri igri je tako nesrečno padla na kol, da si je preparala trebuh. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico.
m Tako so ga pretepli da je tri ure ležal nezavesten. Tezenski orožniki so prijeli 29-letncga Alojzija Vidoviča, 18-letnega Pavla Vidoviča in Franca Voha, vse s Pobrežja, ker so jih osumili, da so 30-letnega pjmočnika Ivana Obrama s Pobrežja tako pretepli, da je tri ure ležal nezavesten na kraju napada. Obram trdi, da so ga napadli brez vsakega razloga. Zdravnik, ki je Obrama preiskal, je izjavil, da ima v pljučih mnogo strnjene krvi, najbrž zlomljeno tudi lopatico in mnogo zunanjih poškodb ter da bo zdravljenje trajalo dolgo. Prvi trije so napad priznali, Voh pa taji, da bi 6e bil napada udeležil. Po navedbah orožnikov so prvi trije napadalci znani pretepači.
m Preveč praškov zavžil. Na travniku za kasarno kralja Petra 60 nezavestnega našli 20-letnega Maksa Letonjo iz Studencev, Poklicali so reševalce, ki 60 ga prepeliali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je v samomorilnem namenu zavžil večje število nekih praškov. V bolnišnici 60 mu izprali želodec in mu s tem rešili življenje.
Celjske novice
Šahovski furnir v Celju
V	11. kolu sta najhitreje končala Mlinar in Medan. V damskem gambitu sta se že kmalu po otvoritvi sporazumela na remis. Šorli je ponudil remis, ki ga je Jerman sprejel. Mišura je dobil pri Majstoroviču celo točko. Šmigovec je igral proti Saviču. Izid: remis. Gottlieb je prehitel Draiiča v matnem napadu. Pavlovič je v damskem gambitu proti Grašerju zmagal. Popovič je proti Bernerju dosegel lepo pozicijo, a je bil premagan. Šubarič ni mogel nič doseči proti Žuku, partija se je končala z remis. Šiška igra proti Mareku in mu je zmaga v prekinjeni igri zagotovoljena. Partija Ber-ner - Šorli je bila danes doigrani in je Šorli dosegel remis. Partija Šmigovc - Gottlieb je bila ponovno prekinjena.
Stanje po 11. kolu: Berner 8 in pol, Jerman, Šorli in Šubarič 8, Šiška 7 (1), Gottlieb in Šmigovec 6 (1), Drašič in Mlinar 5 in pol, Marek, Milura in Pavlovič 5, Savič 4 in pol, Majstorovič 4 (1), Popovič 4, Medan 3 in pol, Graier 1 in pol in Žuk 1 (1).
V	12. kolu igrajo: Drašič-Šubarič, Berner-Žuk, Jerman-Popovič, Mišura-Šorli, Medan-Majstorovič, Grašer-Mlinar. Marek-Pavlovič, Šmigovec-Šišk* in Gottlieb-Savič.
c Blagoslovitev ln slovesna otvoritev novih mostov v Nazarjih. Prvi september bo za Nazarje v Savinjski dolini pomemben dan. Ob navzočnosti bana g. dr. Marka Natlačena lx>do blagoslovili in slovesno odprli nove železobc-tonske mostove v Nazarjih, obenem pa izročili prometu cesto čez Savinjo ob gradu Vrbo-ver ter Toničev most čez Dreto. Dopoldne bo na prostem pod Gasilskem domom sv. maša in blagoslovitev in otvoritev cest in mostov. Glavni most čez Savinjo meri 64 metrov in je v okras temu lepemu letovišča rskemu kraju. Gradnja je stala 1,4^3.000 din. Mostove je gradilo podjetje ing. A. Umek iz Ljubljane.
c Na Sv, Planino nad Trbovljami bodo po-romali 8 sept. sevniški delavci. Prijatelje te lepe božje poti vabimo, da se udeleže tega izleta!
c Novice iz šahovskih krogov v Celju. Kot
zaključek nacionalnega turnirja bo v nedeljo ob 3 popoldne v Celju redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Iz Zagreba prihajajo vesti, da tam niso zadovoljni, da bi ostal še nadalje tajnik J.ŠZ marljiv tajnik g. Maidič, ki je drugače Zagrebčan. Med zvezami ni ba je posebnih tren j, in se zdi, da gre le za osebne zadeve. Dane.« bo v Zagrebu seja JšZ, na kateri bodo rešili vsa pereča vprašanja, predvsem vprašanje novih pravil in jirilagodi-tev novim razmeram, ko so ustanovljene tri zveze. Dn bo občni zbor le|)o potekel, 1k> v ne-nedljo dopoldne posebna konferenca tako, da lx>Ho prišli delegati na zborovanje že s predlogi.
c Zanimiva tiskovna pravda. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj dojKildne zagovarjal 24letni Cergol Izidor iz Celja. Državni tožilec ga je obtožil po 52. k. z. in čl. 3. in 4, zakona o zaščiti države. Cergol Izidor je kot odgovorni uradnik lista »Zbor«, ki je izhajal v Celju, priobčil v svoji brošuri, katero je prevedel iz srbščine, »Dramo sodobnega življenja«, govore politika Ljotiča Dimitrija, v kateri kritizira sodobni red v naši državi. Z ozirom na to, da je državni tožilec za zaščito države izjavil, da ni osnove zu kazenski progon po sodišču za zaščito države, je sodišče obtožlio po čl 3, zakona o zaščiti zavrnilo in jm> čl. 4. zakona o zaščiti države obtoženca oprostilo, pač pa ga je obsodilo po § 53. tiskovnega zakona na 2 meseca zapora nepogojno, ker je s svojo brošuro žalil najvišjega prestavnika državne oblasti.
c V celjski bolnišnici sta umrli Ana Kugler iz Pircšice pri št. Janžu in Marija Belaj iz kalobje. Naj v mirit jMičivate!
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo 15 kom. mednarodnih obcestnih napisnih tablic iz železa za označbo j>oedinih krajev in razdalj od mesta Celje. Izvedba tablic je predvidena po določenih tipih kr. banske uprave dravske banovine. DoI)hvo je prevideti kompletno z vsemi potrebščinami in delom, vključno s pleskarskim delom in emajliranjem ter z namestitvijo na terenu na določenih mestih. Pojasnila in proračunski pripomočki se dobe pri mestnem poglu varstvu soba št. 42 od 24. avgusta dalje. Ponudbe je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva, soba št. 9, do vključno 7. septembra.
c Huda nesreča pri reševanju. Pri reševanju Veliča, prokurista iz Zagrebu, ki si je sam končal življenje na Ojstrici, se je zgodila 36-letnemu drvarju štebetu Petru nesreča. Ko so nosili pokojnikovo truplo, je padel in si zlomil desno nogo pod kolenom, cla so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico
c Nesreča ne počiva. V Polju ob Sotli si je zlomil levo roko I9letni Vrmšck Miha. V Ta-baru pri št. Jurju v Savinjski dolini si je zlomila levo nogo pod kolenom 64letna žena posestnika Ljupše Pavla, v Lučah pa si je pri padcu na travniku nalomlla levo nogo 5-Uetna Mikulič Marija«
KULTURNI OBZORNIK
Hrvatski prevod modernega slovaškega pisatelja
Novele J. Hronskega
Hrvati imajo s Slovaki skoraj tesnejše zveze kakor pa Slovenci, kar se vidi tudi iz njihovega prevajanja slovaških pripovednih del, ki jih mi taiso slabo poznamo. Saj imamo poleg Urbanovega Živega biča prevedeno samo še Kukučinov roman Hiša ob bregu ter dramo o Svetopolku sodobnega dramatika Stodole. Hrvati pa imajo poleg gornjih dveh romanov Urbana in Kukučina še Kalinčako-vo »Varmedjinsko restavracijo«, delo najizrazitejšega romantičnega pisatelja starejše generacije, dalje svetovno znano delo največje slovaške žene Elene šoltesove, povest o svojih otrokih, »Moji otroci« ter sedaj tudi novele enega največjih današnjih predstavnikov slovaškega realizma Jožefa Ciper Hronskega »Andjelina in druge pripovedke* (Andjelina i druge pripovijesti), ki jih je izdala KnjiZica dobrih romanov pri družbi sv. Jeronima v Zagrebu pod uredništvom velikega prijatelja Slovakov dr. Josipa Andriča.
J. C. Hronski) zavzema poleg mlajšega Miloša Urbana eno najlepših mest v sodobnem slovaškem pripovedništvu ter je eden glavnih sotrudnikov znane revije Slovaške Matice »Slovensky pohlia-dyt. Poleg raznih romanov, izmed katerih je njegov najboljši roman »Jan Mak« preveden tudi v poljščino, v kateri kaže slovaško kmečko ljudstvo v njegovi bedi in socialni stiski, pa tudi veliki notranji moralni sili in veri v Boga, ki je nikdar ne izgublja. V povesti »Kruh« kaže n. pr. Slovaka, kako blodi po vsem svetu ter ga tarejo socialne stiske. Posebno mesto pa je zavzel v slovaški književnosti s svojimi novelami, kjer gre v tradiciji realističnega klasika Kukučina. In iz teh noveli-stičnih zbirk so prevedene tudi te novele v hrvaški zbirki.
Vsa zbirka obsega enajst novel, ki so resnično mojstrske ter jih človek prebira z velikim užitkom. To je zdrav realizem, podroben v opisovanju, a topel in gora k v čustvu, ki v Hronskemu gori za malega človeka. Vse novele razen prve, »Andjelina«, so vzete iz kmečkega slovaškega življenja. »Andjelina« sama pa je mojstrsko zadet problem strasti in svetništva v umetniškem ustvarjanju in življenju, kakor ga doživita ob dveh Italijankah
Iz srbskega slovstva
Aleksander^ Ilič je izdal knjigo z naslovom »Svetsko pozorište«, ki obravnava zgodovino gledališča v svetu od prvih začetkov do danes. Stane 20 din.
V	Osijeku je izšla prva knjiga te zbirke »Priloži proučavanju jugoslovenskog pitanja u Austro-Ugarskoj«, ki ima naslov »Hrvatski i srpsla problem u Bosni za vrijeme režima Benjamina Kal!aya«. Napisal jo je sam urednik zbirke Ante Malbaša. Minister Kallay je namreč gospodaril v Bosni dvajset let (1882-1903), storil marsikaj dobrega, pa tudi precej zlega.
Med najnovejšimi prevodi iz tujih književnosti, ki so izšli v zadnjem času v Belgradu, bi omenil Heinricha Manna »Kari Henri IV.« (prevedel Jovan Popovič, izdal »Nolit«), istega pisatelja »Mali grad« (prevedel in predgovor napisal dr. Nikola Mirkovič, »Plejada«, G. Kohn; Rose Martin du Gard (»Siva sveska«, prev. Dušan Matič in Eli Finci, »Plejada«); Carlo Goldoni »Poštanska krčma «(pred. Milivoj So-kolovič), Giorgio del Vecchio »Pravo, pravda i država (prevedla Miodrag Ristič in Djordje Tasič, predgovor dr. Djordje Tasič).
Pri Kohnu ie izšla tridejanska komedija • prologom »Pepeljuga« Živojina Vukadinoviča. Isitotam je Milivoje Predič izdal štiridejansko komedijo »Mi-gulač«.
V	ponatisu je izšla razprava enega najboljših srbskih poznavalcev Turčije (stare) Gliie Elezoviča »Boj na Kosovu 1389 godine«, kakor ga je podal v svoji zgodovini turški pisec iz XV. stoletja Mula Mehmed Nešrija. Poleg prevoda posameznih odstavkov iz Nešrijeve zgodovine je pridejan tudi obširen Komentar (80 strani).
Italijanska Kraljevska Akademija bo letos
razpisala natečaj z nagradami za dela iz štirih področij, namreč iz korporativne vede, drugo nagrado iz fiziološke, tretjo iz arheološke in umet-nostno-zgodovinske vede, četrto nagrado pa je darovalo bankarsko udruženje za razpravo pod naslovom: »Disciplina trgovine z inozemstvom, s posebnim pogledom na devize. »K temu bo Akademija razpisala tudi mednarodno nagrado v znesku 10.000 lir za razpravo iz kemije, ki naj bo posebne vrednosti, ter bo podelila brez konkur-za na predlog razreda za književnost Mussolini-jevo nagrado v znesku 200.000 lir izbranemu italijanskemu pisatelju.
Ital-Jug, Jugoslovansko-italijanski list za trgovino in obrt, je zadnjo št. 8 posvetil zagrebškemu velesejmu, katerega slike prinaša na naslovni strani. Uvodni .lanek je napisal dr. Milko Popovič, dopisnik »Vremena«, o železnem zakonu v italijansko - jugoslovanskih odnosih. Maria Luisa Astalda poroča kratko o kulturnem življenju v Italiji. Dr. Danilo Gregorič pa o svojem pogovoru, ki ga je imel z italijanskem ministrom prosvete Bottaijem. G. Tomajuoli piše o vlogi in razvoju italijansko-jugoslovanskih trgovskih odnosih. Dr. Carlo Pandolfini pa o Balkanski trgovini in umetnih tekstilnih vlaknih. Na koncu člankov je bilanca jugoslovanske zunanje trgovine v prvem letošnjem polletju. Italijanski vestnik poroča o italijanskih trgovskih novicah, Jugoslovanski vestnik pa o jugoslovanskih.
Zdravstvena služba CZ. — Šola za civilno zaščito Zagreba (Škola za civilnu zaštitu grada Zagreba), izdaja že dalje časa posebno zbir-
kiparja Antonio in njegov pomočnik Josip. Jedrnato črtanje značajev, ki spominja na ruske in srbske realiste (n. pr. Matavulja), ter ostro psihološko opažanje, ki pa ne prehaja v psihoanali-tiko, temveč izrazito epiko, kjer se duhovna poteza pokaže samo v gesti, v molku in ne gostem besedičenju. Tak je tudi v nadaljnjih novelah, ki so bolj črtice iz njegovega življenja, njegove bedne siromašne a srečne mladosti, polne optimizma in vere v življenje malega človeka in spoštovanja do staršev in otrok. Nekako tako kot Poljak Kaden Bandro\vski v svojem »Mestu svoje matere« opisuje podrobno okolje, v katerem je rastel in zorel v življenje. Ob njem, kot otroku, ki je rasel v družbi kopice bratov in sester, se odpira pogled v človeške značaje in majhne tragedije, pa tudi idile in zamotanosti, spore in sprave. Človek bere te novele z radostjo in pričakovanjem novih psiholoških odkritij, pa je vesel sončnega opisa, nazornih gest, jasnih črt in pa optimizma, ki ga je knjiga v vseh svojih enajstih novelah polna. Izbor teh novel, kakor jih je izbral prevajalec Ante Šimčik, velik propagator slovaške književnosti med Hrvati, je resnično posrečen ter predstavlja Hronskega v lepi podobi, zdravi in umetniško polni kot resničnega epika, polnokrvnega pisatelja z očesom in srcem resnično mojstra v noveli. Želeli bi samo, da ta hrvaški prevod spomni tudi pri nas koga na tega slovaškega odličnega pisatelja, ki je v letošnjem letu dosegel izredno veliko odlikovanje doma: postal je predsednik Slovaške Matice, kateri je sedaj nad dve desetletji predsedoval stari oče slovaškega kulturnega dela Škultet^. Da je Škultety že pri svojem življenju izbral za naslednika prav pisatelja Hronskega, je odlika, ki jo zna prav ceniti samo Slovak, tisti, ki ve, kakšna avtoriteta je Škultet^ v slovaškem javnem življenju. Kot pisatelj zasluži Hronsk^ to centralno mesto v slovaškem narodu, ki gleda na svojo Matico kot na osrednjo kulturno ustanovo, odvečno žarišče narodnega duha in napredka. Kdor bo prebral te novele, se bo tako seznanil z enim najpomembnejšim kulturnim delavcem slovaškega naroda, zato poročamo toliko o prevodu.	td.
Italijanski vojaki na libijski fronti donašajo bombe za bombe
Težave za katolicizem na Japonskem
ko zdravstvenih spisov pod naslovom Zdravstvena služba CZ v teoriji in praksi, Kot 5. knjiga, zv. 3 je izšla razprava dr. Draga Chloupeka in dr. Aleksandra Peičiča o Organizaciji zdravstvene službe civilne zaščite.. (Zagreb 1940, str. 62). Kakor je pri nas izdala že podobno knjigo banska uprava o Zaščiti pred zračnimi napadi, nekaj podobnega obsega ta knjiga o civilni zaščiti, ki govori o organizaciji cvilnega zavarovanja ter dolžnostih onih, ki imajo skrbeti, da so domovi zavarovani, kakor tudi javnost. Tako govori knjiga o domači zdravstveni službi, pa tudi o javni, o zdravstvenih patrolah, postajah za prvo pomoč, pomožnih bolnišnicah, o pregledu zdravniške prve pomoči ter dodaja izvleček iz uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi. Knjiga ima mnogo slik ter stvarno kazalo. Knjiga daje pregled angleške in nemške organizacije, civilne službe, pa tudi naše lastne, prirejene po naših lokalnih zahtevah.
Se večjega pomena pa je druga knjiga dr. Draga Chloupeka o Patologiji, diagnostiki in zdravljenju zastrupljencev po vojnih plinih. (Patologija, diagnostika i terapija otrovanih bojnih otrovima), Zagreb 1940. Str. 120. Kakor je prva knjiga namenjena organizaciji civilne zaščite, tako ta spada že v zdravstveno področjqe ter bo prišla prav tako zdravnikom kakor tudi prebivalstvu, da si v primeru vojne in napadov lahko obrani zastrupljenja, oziroma si ve takoj pomagati. Dr. Chloupek govori o plinih sploh, o posameznih posebej ter njih delovanju ter znakih zastrupljenja, o kožnih strupenih plinih (iperit) ter njih klinič-"!• ®Pa n ' ° solzavcil1' kihavcih in raznih drugih plinih. Po strogi analizi daje tudi napotke za prvo pomoč ter za nadalnjo terapijo. Knjiga ima mnogo podob, več prilog (na pr. tabela, ki kaže sumljivost zastrupljenja po raznih znakih, ki se pojavijo na telesu). Dodani sta dve nazorni preglednici, ki kažeta v raznih barvah zelo pregledno simptome, ki se pokažejo takoj v prvih minutah okuženja po plinu, po katerih se lahko določi vrsta plina ter po diagnozi tudi takoj nudi prva pomoč, druga tabela pa znake, ki nastopijo kasneje. Posebni dodatek pa tvori Tabelarni pregled simptomatologije zastrupljenih s strupenimi plini.
Tako sta ti dve knjigi, ki ju je izdal Hrvatski tiskarski zavod, za sedanji čas totalitarnih vojsk izrednega pomena, ter vredni, da zaslužita največje razširjenje. Pri nas bo to delo vršila že prej imenovana slovenska podobna knjiga, toda za boljše poznanje z zdravstveio službo v teoriji in praksi bodo tudi te hrvatske knjige zelo koristne.
Odkritje spominske plošče hrvatskemu književniku Mladenu Barbariču. Klub hrvatskih književnikov in umetnikov v Osijeku je 18. t. m na svečan način odkril spominsko ploščo krvatskemu književniku in obnovitelju frančiškanske cerkve v Iloku Mladenu Barbariču. Predsednik kluba R 1*. Magjer je ob tej priliki poslal pozdrave vsem oblastem v Zagrebu in Belgradu, nakar je član kluba V. I Ivakovič govoril o Barbaričevem delu. Ub tej priliki se je osnoval tudi Pododbor kluba hrvatskih književnikov in umetnikov imena Mla-den Barbarič v Boku, ki ga vodita o. Placid Be-avič in Jože Šarinič. Ploščo z bronastim relijefom (delo kiparja R. Švagel-Lesiča) je vzel v varstvo 8 župan občine Ilok, ki je tudi imenoval trg pred novo frančiškansko cerkvijo v Trg hrvatskega književnika Mladena Barbariča, za katerega so dali izdelati tudi posebne hišne številke (plošče) s hrvatsko trobojnico in narodnimi ornamenti.
Prvi katoliški misijonar na Japonskem je bil sv. Frančišek Ksaverij. Na Japonsko je prišel leta 1549, umrl pa je 1. 1572. Po njegovi smrti je bilo tam 200.000 vernikov z 250 cerkvami. Katoliško vero so sprejeli zlasti višji sloji preko katerih bi se ji kaj kmalu lahko utrla pot med široke ljudske sloje. Vendar pa je to razširjanje kmalu prenehalo. Prvi vzrok je v nezaupanju do misijonarjev. Ljudje so mislili, da širijo misijonarji katoliško vero iz političnih razlogov, povrh pa so nizozemski protestanti in budistični duhovniki zelo ščuvali proti novi veri. Tako so se končali prvi poskusi misijonstva na JajKinskem s splošnim in krvavim preganjanjem. Tisoče ljudi je moralo s krvjo plačati svojo vero. Mnogi so mislili, da je po tristo letih preganjanja katolicizem popolnoma iztrebljen. Leta 1865 pa je prišel p. Petitjeari do čudovitega odkritja. Prišel je na Japonsko misijonarit. Ko je nekoč molil v cerkvici. pride k njemu več ljudi in ga vpraša, kaj dela. Ko jim je vse jjodrobno razložil, so mu ti ljudje povedali, da so tudi oni katoličani. Tod je bilo preko 20.000 ljudi, ki so ohranjali krščansko vero od rodu do rodu in krstili svoje otroke. Duhovnikov niso imeli. To je bilo tako zvano odkritje katolicizma na Japonskem. Od takrat je tudi država katoliško vero zopet dovolila. Vendar pa se katolicizem ni več tako širil kot nekdaj. Zakaj? Prvi vzrok je ta, da je imel od sedemdesetih let prejšnjega stoletja na Japonskem velik vpliv protestantizem, ki so ga zanesli v deželo Angleži in Amerikanci. Protestanti so imeli mnogo šol; v njih so sprejemali učenci poleg splošne iaobrazbe tudi protestantizem, oziroma vsaj protestantsko miselnost. To je katolicizmu škodovalo. Protestanti so prikazovali ljudstvu katolicizem v pojjolnoma napačni luči: kot preživeto vero z malo pristaši, polno predsodkov itd.
Danes imajo katoličani na Japonskem nekaj šol, toda zelo mala Čuti se tudi pomanjkanje japonsko pisanih knjig, v katerih bi se zlasti za razumnike spodbijali napačni predsodki in ki bi prikazale katolicizem v pravi luči. Treba je vedeti, da celo šolani Japonci težko pišejo pravilno jajx>nski, kaj šele misijonarji. Za katolicizem so velika težava tudi različni japonski verski obredi in češčenje mrtvih. S temi običaji in obredi so bili združeni vedno verski obredi, ki jih je morala katolška cerkev svojim vernikom prepovedati. Zaradi tega so proglasili katolicizem za ozkosrčno vero, ki ne odgovarja Japoncem in njihovemu mišljenju. V težkem položaju so zlasti državni uradniki, katerim očitajo, da prezirajo narodne običaje, češčenje staršev in prednikov, da so ljudje brez pravega rodoljubja, za katere ni
mesta v državni službi. Te ovire so bile poeoste jx>sebno med višjimi sloji in so zelo ovirale razvoj katolicizma. Danes polagoma popuščajo. S tem je širjenje katoliške vere znatno olajšano. Tudi protestantizem nima več tistega vpliva kot ga je imel nekoč. Protestantizem ne more več zadovoljiti izobražencev. S prodiranjem katoliškega tiska jajx»nski izobraženci vse hitreje spoznavajo vzvišenost katoliške vere. Tudi druge težave zelo jx>puščajo. Tako je Japonska postala hvaležno polje za nov katoliški procvit.
Obnova v Španiji
V Španiji na vso moč popravljajo razdejanja, povzročena po državljanski vojni. V Teruelu, ki je bil skoro ves razrušen, bo 6koro dovršenih 1500 novih hiš. Velika gradbena živahnost vlada tudi v Tor-to6i. Oviedo in druga mesta, ki so jih imeli zasedena rdeči, imajo podobne gradbene načrte; mesta pa, ki so ušla strahotam vojne, kot Salamanka, bodo popolnoma obnovljena. V bližin; Madrida so zgradili celo novo četrt sredi nekdanjega najhujšega bojišča. Postavljenih je že 700 hiš, v katerih živi 5000 ljudi.
Polja, ki so bila v rdeči Španiji popolnoma opuščena, so zopet obdelali. Mnogo prostovoljcev je pomagalo kmetom pri obdelovanju njihove zemlje. Veliko pozornost posvečajo tudi ponovni pogozditvi dežele; samo v provinci Granadi so zasadili v dveh mesecih 7 milijonov dreves. Uresničevati so začeli tudi agrarno reformo, o kateri 60 v republikanski dobi vedno samo le govorili.
Potapljač osla I na dna ocevna
Po poročilih iz Tokia je povzročila veliko žalost med potapljači nesreča, ki je zadela v ožini Tora nekega potapljača. Pred otokom Darlejem se je spustil nedavno potapljač Masare Natsumo z ribiške ladje v morsko globino kakih 75 m na -e!ri greben, na katerem 6e nahajajo biserne školjke. Ko je dal znak, naj ga dvignejo, 6o se mornarji zelo začudili, kako je mogoče, da ie lako težak. Vlekli so ga počasi navzgor, v daljših presledkih nekoliko prenehali, da bi se polagoma privadil na lažji vodni pritisk. Ko so ga končno popolnoma izvlekli, «o na veliko začudenje zagledali samo prsni del potaolia-ča, s košaro polnih biserov. Takoj so se spustili na isto mesto drugi potaoljači, pa niso mogli najti ni-kakega sledu za svojim tovarišem. Verjetno da je požrla kaka vodna zver, živeča na dnu morskih globini.
ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO?
S 1» O M T
Nove ninmke v po Nemcih zasedeni Poljski, Generalgouvernement imenovani. Od leve zgoraj: Slorijanov stolp t Krakovcm; obrambni stolp v Krakovem; Krakovska vrata v Lub-linu; od leve spodaj: dominikanska cerkev v Krakovem; krakovski grad; eerkev v Lublinu.
Drevi ob 20.30 Jadran s Ilirija
Tretja ligaška tekma na domačih tleh bo plavalni dvoboj med Ilirijo (Ljubljana) — in Jadranom iz Splita.
Splitski Jadran nam je prav dobro mani gost. Večkratni juniorski drž. prvak in drž. prvak v wa-terpolu. Z odhodom Petrošičcve in inž. Gazzarija je v plavanju utrpel občutno izgubo, toda v svojih plavalcih ima pa Jadran sijajna nadomestila. To so stebri Beara Danica in Petrone. Beara je nepremagljiva in rekorderka v crawlu, in je obenem izvrstna hrbtna plavalka. Borba med njo in Finčevo bo gotovo najlepša točka današnje prireditve.
V	waterpolu uživajo današnji gositje po vsej državi pa tudi v tujini zasluženo velik eloves. Letos so popolnoma pomladili svoje moštvo in so tudi v tem na enaki poti kakor Ilirija. Tako bo vvater-polo tekma na V6e zanimiva — borba mladih, novih, svežih igralcev, ki jih v Jadranu vodijo intemacio-nalci Mihovilovič, Giovanelli, Pavišič, v Iliriji pa Fux, Jamnik, Linhart.
Drevi nastopi tudi II. ženska garnitura Ilirije proti plavalkam Mariborskega plavalnega kluba, ki so se sijajno izkazale na slovenskem zveznem prvenstvu. Tudi borba bo eanimiva, ker hočejo plavalke II. garniture Ilirije na vsak način popraviti rezultate iz slovenskega zveznega prvenstva.
Vstopnice za prireditev ki se prične ob 20.30, bodo danes ves dan v predprodaji na kopališču Ilirije.
Mars : Uskok
V	nedeljo se bo odigrala prijateljska tekma med Marsom in zagrebškim Uskokom. Uskok se nam bo sedaj že drugič predstavil. Ker bo tekma zelo lepa in prav zanimiva, vabimo vse prijatelje nogometne igre, da si jo ogledajo. Predtekma se prične ob 15.
ZPK : Jadran 55 :54
400 m prosto moški: 1. Vidovič (ZPK) 5:28, 2 Puljo (J) 5:30 7, 3. Belotti (J) 5:41.2.
100 prosto ženske: 1 .Beara (J) 1:14.8, 2. Sidar (J) 1:19.9, 3. Dragič (ZPK) 1:21.6.
100 m hrbtno moški: 1. Bakašun (J) 1:17.2, 2. Schell (ZPK) 1:17.6, 3. Perfeta (J) 1:18.2.
200 m prsno ežnske: 1. Fischer (ZPK) 3:34.2, 2 Petkovič (ZPK) 3:41, 3. Stipanovič M. (J) 3:49 5.
100 m prosto moški: 1. Vidovič (ZPK) 1:03.6 2 Petrone (J) 105.4, 3. Bergler (ZPK) 1:05.7.
100!l^bt,10 ženske: 1 Beara (J) 1:31, 2. Bro-zičevič (ZPK) 1:41.9, 3. Fischer (ZPK) 1:45.
200 m prsno moški: 1. Dvoržak (ZPK) 3:05.4, 2. Matošič (J) 308.8, 3. Paškeš (J) 3:11.2.
4XI°0 m prosto ženske: 1. Jadran 5:30.2, 2. ZrK 5:49.8
4X200 m prosto moški: 1. ZPK 10:16, 2. Jadran 10:25.
V	wateipolu je Jadran zmagal nad ZPK s 4:3.
Položaj v tabeli plavalnih klubov je naslednji:
Viktorija	4 4 0 245 61.25
6	3	3	367	61.16
7	6	1	426	60.85
6	0	6	283	47.16
7	2	5	313	44.71
Ilirija Jug Jadrao ZPK
ZFO
Sodniški zbor za tekme ZFO
v lahki in težki atletiki ter tekmah v odbojki dne 24. in 25. avgusta na Stadionu
Sodniki: Andoljšek Janez, Ban o Drago, Boh Ivan, Cuderman Vilko, čeč Vilko, Fine Mil., Grin-tal Franc, Janež Karel, Jeglič Franc, Jeglič Mirko, Jeločnik Marjan, Jemc Franc, Jezeršek Ivan, Ka-lan Avgust, Kos Tone, Kržan Pavle, Kristan Rado, Mevlja Franc, Pavlič Emil, Petrič Ivan, Povše Ciril, Prosen Ivo, Slana Franc, Smersu Rudolf, Stropnik Franc, šerjak Ludvik, Varšek Ivan, Velkavrh Stanko, Vidic Ciril in Vrhovec Vene — vsi iz Ljubljane, se vljudno naprošajo, da se v soboto, dne 24. t. m., najkasneje ob 14.45 zglase na Stadionu, kjer prevzame vsak določeno funkcijo pri zgoraj imenovanih tekmah. Tekme se prično ločno ob 3 (15) popoldne. — Jože Hvale, predsednik sodniškega zbora.
•
Tekmovalci! Tekem ZFO se morejo udeležiti le člani FO. Zaradi tega prinesite s seboj članske legitimacije, katere bo predložiti sodniškemu zboru. Brez članske legitimacije ne bo nihče pripuščen k tekmam.
Oni fant. odseki, ki so prijavili udeležbo pri tekmah le številčno in ne poimensko, morajo k tekmam prinesti za vsakega člana posebej ali pa za vse člane dotičnega odseka na skupni poli pravilno pismeno prijavo, podpisano od predsednika in tajnika, odnosno od njih namestnikov.
Za tekmovalce izven Ljubljane so pripravljena cenena prenočišča, toda le proti legitimaciji.
Da se bo mogla tekmovanje v redu razvijati m ker je prijavljenih za posamezne panoge mnogo tekmovalcev, prosimo vse tekmovalce brez izjeme, da so točno ob napovedani uri že v areni Stadiona, sicer posameznih disciplin ne bo mogoče pravočasno končati.
Zdravnika gg. dr. Grapar SL in dr. Janei Ivan se naprošata, da si dne 24. pop. in 25. avg spo-
razutnn delita službo na Stadionu.
•
Tcžko-atleti!
Tekme se prično točno ob 9 dopoldne v nedeljo, 25. t. m. Pred tekmami je tehtanje. Najprej tekmujejo dvigači, in sicer v dvoročnem sunku, dvoročnem tegnem dvigu in enoročnem potegu ter enoročnem sunlcu. V teh disciplinah se tekmuje posamezno in pa skupno, to je v četveroboju, ki vsebuje vse omenjene discipline dviganja.
Po končanem dviganju se prično tekme v grško-rimski rokoborbi. — Ivo Kermavner, vodia tekmovanja.
Leib Bronstein - Lav Davidovič Trocki
Kot žrtev atentata je umrl v Mehiki večni ro-var, skrajno nemiren duh, Zid Leib Bronstein, ali kakor se je pozneje prekrstil. Lav Davidovič Trocki. Rodil se je 1. 1879. v neki vasi blizu Nikolajeva v Ukrajini kot sin bogatega židovskega veleposestnika. 1* v dijaških letih je bil poln revolucionarne mi-
selnosti. Po končanih Šolah je takoj stopil v politično življenje. Pridružil se je podzemeljskemu revolucionarnemu gibanju in je bil kmalu zaprt. Po dveletnem preiskovalnem zaporu je 1. 1900 prvič zbežal s ponarejenimi dokumenti. Preko Galicije ie prišel na Dunaj, odtod pa preko Ztiricha v Pariz, kjer se je oženil 6 študentko Sedov.
Pflij
Pogreb
Pogreb veletrgovca g. Milana Vuge. tako nenadno umrlega družabnika tvrdke Vuga & Bačnar, g. Milana Vuge, je bil v sredo ob 18 iz mrtvašnice tukajšnje bolnišnice na mestno pokopališče. Njegova zadnja pot je pokazala, kako priljubljen je bil pokojnik v mestu in bližnji okolici. Že samo dejstvo, da ga je dva dni, ko je ležal pokojnik na mrtvaškem odru, hodilo kropit veliko število ljudi, posebno njegovih stanovskih tovarišev, priča, da je nenadna smrt nad vse priljubljenega veletrgovca g. Vuge, ki je bil svojim nameščencem prej tovariš kot pa šef, vse globoko presunila. K pogrebu je prihitela ogromna množica ljudi, posebno je bilo mnogo moških, med temi njegovi stanovski tovariši. Sprevod je vodil prost g. Greif Ivan ab asistenci kaplana in g. p. dr. Marjana Gojkoška. Na pokopališču je po molitvah in blagoslovu trupla spregovoril v krasnih besedah g. prošt Greif, ki je opisal vso njegovo življenjsko borbo od mladih let, ko je moral bežati z materjo iz Goriške, in vse do konca, ko si je s svojim družabnikom g. Bačnarjem vpeljal znano veletrgovino. Prekrasne besede g. prošta so segle vsem globoko v srce, saj je s pokojnikom odšel v večnost človek — značaj, poln dobrote in široko-
frudnosti. Zatem je spregovoril pokojnikov bivši ef g. Snoj, pri katerem se je g. Vuga učil, bil tam pomočnik in delovodja. Končho je še vzel slovo od pokojnika v imenu njegovih nameščencev g. Jaki. Potem, ko je še Glasbena Matica zajjela žalostinko »Blagor mu, ki se sfiočije«, so začele padati prve grude na krsto pokojnega g. Milana Vuge. Omenimo naj še, da je moški zbor Glasbene Matice pod vodstvom pevovodje g. J. Gregorca že pri mrtvašnici zapel nagrobnico »Vigred se povrne«. Pokojnemu g. Vugi naj bo zemlja lahka in naj mu sveti večna luč!
Za mestne reveže sta darovali ga. Langerholc Frančiška 100 din in pok. gdč. Marija von Stroh-bach 509 din. Za oba plemenita darova najlepša hvala!
Volitve v Kmetijsko zbornico za ptujski okraj so bile v nedeljo na magistratu. Vložena je bila samo ena lista z nosilcem g. Fr. Prelogom iz Zagojičev št. 1 in namestnikom g. štumbergerjem. Pri glasovanju je dobila lista od 50 upravičenih glasov 47, en upravičenec ni glasoval, 2 glasovnici sta bili prazni.
Smrtna kosa. V torek popoldne je umrla v starosti 61 let ga. Hoinig Karolina, žena trgovca v Ptuju. Po daljši bolezni je umrla te dni ga. Mina Šunko, žena trgovskega potnika. Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
št. Vid nad Ljubljano
Državna meščanska šola v Št. Vidu nad Ljubljano. Zaključni in razredni jjopravni izpiti bodo 30. in 31. avgusta jx> vrstnem redu, ki je objavljen na oglasni deski. Učenci naj vlože pravilno kolkovane prošnje pravočasno. Vpisovanje se bo vršilo 2. septembra od 8 do 12 in od 15 do 18, 3. septembra pa od 8 do 12. Vsakdo mora imeti pri vpisu zadnje šolsko izpričevalo, davčno potrdilo in učenci za I. razred še krstni list. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili četrti razred ljudske šole brez slabe ocene, ali ki so dovršili razred višje ljudske ali srednje šole,
Iz Pariza je stalno pošiljal v Rusijo netivo za politično revolucionarno gibanje. Ko je izbruhnil leta 1905. v Petrogradu velik novemberski štrajk, se >e sredi nem^ov zopet pokazal Bronstein-Trocki, kar mu je prineslo pregnanstvo v Sibirijo oziroma dosmrtno ječo. Toda ponovno se mu je posrečilo pobegniti. Naselil 6e je na Dunaju, odkoder ie vodil delo ruske socialnc demokracije. Ob začetku svetovne vojne ga je zaneslo v Pariz, toda že čez dve leti so ga Francozi napodili. Tudi v Švici in Španiji ni mogel dolgo vzdržati, zato jo je nazadnje popihal v Zedinjcne države.
Po ruskem porazu v svetovni vojni ga kaj kmalu zasledimo v Rusiji. Skupno z Leninom je vrgel vlado državljanske revolucije in osnoval z njim bolj-ševiško vlado. Kot komisar za zunanje zadeve je najprej objavil vse tajne dogovore carske Rusije, nato pa je začel pogajanja za mir i centralnimi silami, a v upanju, da bo izbruhnila revolucija v Nemčiji, je mirovna poganjanja zavlačeval. Po sledeči nemki ofenzivi, ki je iztrgala boljševiškim oblastem Litvo in Estonsko, je sovjetska vlada sklenila mir z Nemčijo v Brest Litovsku 8. marca 1918.
Kot vodja tistega krila fcoljševiške stranke, ki ni bilo zadovoljno z »novo« Leninovo politiko, je bil 1, 1928 skupmo s Kamenjevim, Zinovjevim, Pja-takovim in Sokolnikom srtrrnoglavljen. Izključili so ga tudi iz stranke in poslali v pregnanstvo nekam na mejo med Turkestanom in Kitajsko. Od tam je bil kmalu pregnan v Turčijo, ki pa ga tudi ni marala. Prosil je v raznih evropskih državah, naj mu dovolijo bivanje, pa eo se ga povsod hitro otresli. Nihče ni hotel otroka revolucije, ki ga je mati revolucija sama požrla. Nikjer se ni držal danih izgub, zato 60 ga zopet in zopet izganjali. Poslednja leta je žival v Meiiiki. Od človeka, ki je povzročil toliko prelivanja krvi, je usoda nazadnje zahtevala tudi svoj delež: padel je pod maščevalnimi udarci komuni-stovimi.
če nimajo več kot 14 let. Prijavo bodo dobili učenci proti odškodnini v šoli. Otroci vojnih invalidov so po § 129. uredbe o vojnih invalidih oproščeni taks, če prinesejo tozadevna p>otrdila. Učenci iz tujih šolskih okolišev bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora in bodo vložili kolkovane prošnje z izjavo pristojne občine glede prispevka za vzdrževanje. Vsa ostala podrobna navodila glede vpisa in začetka pouka so razvidna na šolski oglasni deski. — Ravnateljstvo.
Slovenska Bistrica
Ob priliki žegnanjske nedelje po večernicah
dne 25. t. m. se uprizori v Slomškovem domu veseloigra s petjem. Prva uprizoritev pa bo v soboto zvečer.
Prevalje
Prostovoljna gasilska četa iz Prevalj je priredila dne 15. avgusta običajno letno tombolo. Izredno lep poletni dan je privabil na tombolo, na kateri je bilo nad 300 večjih in manjših praktičnih dobitkov, veliko število obiskovalcev, ki so bili s tombolo v splošnem zadovoljni. Gasilska četa, ki je na tej prireditvi dosegla znaten čisti dobiček, si bo lahko nakupila s tem denarjem potreben gasilski material. Tem j>otom se društvo najtopleje zahvaljuje vsem obiskovalcem prireditve, v prvi vrsti pa raznim ustanovam in osebam, ki so blagovolile podariti za tombolo razne dobitke v denarju ali v naravi ter s tem prifiomogle k lepemu finančnemu izidu tombole. — Odbor.
Sinovi letalcev tudi letalci
V	Italiji vzgajajo sinove lctalcev v posebnih zavodih, ki vcepljajo gojencem posebno ljubezen in veselje do letalstva. Na ta način bodo sčasoma nastale cele letalske generacije. Za tako vzgojo obstojata v Italiji d''a zavoda: eden je v Loretu pri Trstu, drugi pa v Gorici. V te zavode sprejemajo sirote, ki so zgubde svoje očete, kakor tudi otroke še živečih starišev. Pri raznih slovesnostih nosijo tudi ti mladi fantje unilorme. Oni nadaljujejo tradicijo svojih očetov. Pred kakimi devetimi leti je ustanovil duce v Gortci zavod Umberto Maddalena. Tu skrbe za telesno, športno, duhovno, moralno in versko vzgojo učencev. Tudi rokodelstva se uče. Drug tak zavod, »Institut Baracca« se nahaja v Loretu. Šola je pod ducejevim pokroviteljstvom, upravno pa spada pod letalsko ministrstvo v Rimu. Tu ne sprejemajo samo sinov letalcev, ampak tudi hčerke, ki ostanejo v zavodu do izpolnjenega leta. Dečki ostanejo tu samo od četrtega do desetega leta, nato pa gredo v Gorico.
V	Gorici imajo poleg umske tudi vojaško vzgojo. S sedemnajstim letom že lahko oblečejo letalsko uniformo. Po končani vzgoji v zavodu Maddalena je navada, da gredo vsi ki so živeli v tem zavodu v posebnem letalskem okolju in eo bili vzgajani za to »sinje orožje«, v letalsko šolo al v letalsko akademijo v Caserto Približno pet šestin vseh gojencev navadno stopi v letalski poklic. V Gorici je zaupana vzgoja oficirjem, v Loretu, kjer ostanejo fantje samo do desetega leta, pa posebnim sestram.
Cerkev na Sberskem polotoku
Žrtve boljševišhega preganjanja v Španiji
Sedaj so že sestavljeni uradni statistični podatki o žrtvah, ki jih je zahtevalo boljševiško preganjanje cerkve v španski državljanski vojni od članov tamošnjih redov in kongregacij. Zaradi katoliške vere so rdeči umorili skupno 2514 redovnikov. Največ žrtev ima kongregacija sinov sv. Srca Marijinega, namreč 269. Frančiškanskih mučencev so našteli 216, auguštincev 205, dominikancev 178, šolskih bratov 161, jezuitov 119, salezijancev 109, ka-pucinov 95, bosonogih karmelitov 93, benediktincev 47, pasionistov 35, erdemktoristov 20, trapistov 18, kartuzijMcev 5 itd. Samo en red je v celi Španiji, ki ni imel nobene žrtve za časa državljanjske vojne: kongregacija zakramentalcev, ki ima eamo en samostan, in sicer v Tolosi. V število 2514 uradno ugotovljenih verskih mučenikov pride poleg naštetih, ki so jih enostavno postrelili, še več stotin redovnikov, ki so umrli po ječah naravne smrti vsled pre-stanih duševnih in telesnih muk, ki 60 jih morali prestati; končnoveljavno skupno število pa še sploh ni ugotovljeno Poleg navedenih dokumentarično ugotovljenih številk o izgubah pogrešajo še n. pr. samo jezuiti 69 in šolski bratje 25 članov.
To so podatki le za moške redove in kongre-gacije, manjka še uradna ugotovitev pomorjenih civilnih duhovnikov, tako da bo končno število žrtev boljševiškega divjanja zelo visoko. Pravi povzroči-
telji slabih socialnih razmer in največji kafiitalisli pa »o 6koro V6i ostali. Rešili so se tako, da so pravočasno potegnili z rdečimi, ali pa 60 zbežali.
Cerkev in država v Novi Portugalski
Pred kratkim je bila izvršena ratifikacija kon-kordata med Sveto stolico in Portugalsko. S prvim avgustom letošnjega leta so stopili v veljavo novi državni zakoni, ki jih je izdala država za izvedbo tega konkordata. V prvi vrsti je treba omeniti določbe, ki urejajo veljavnost v cerkveni obliki sklenjenega zakona. Na podoben način kakor Italija, se je tudi Portugalski odpovedala obvezni obliki civilnega zal<ona in je v polni meri priznala veljavnost cerkvenega zakona tudi za državno-pravno območje. Drugi zakon ureja vprašanje cerkvene imovine. Država se zavezuje vrniti katoliški cerkvi vso imo-vir.o, ki ji je bila odvzeta leta 1910 ob izbruhu portugalske revolucije, ki je bila začetek framasonske republike. Obojestranski sporazum je dosežen o oni imovini, ki je sicer cerkvena last, pa služi javnim namenom ali spada med narodne stavbanske umetnine. Državna upravna komisija za cerkveno imovino je odpravljena.
Od strani cerkvenih oblasti je izdal tudi kardi-nal-patriarh lisabonski potrebne odredbe za izpeljavo konkordata, zlasti v pogledu sklepanja zakona.
Navadna pošiljka je najvarnejša
Največji nebrušen dijamant na svetu je bil poslan kot poštna pošiljka iz Ria de Janeira v New York. Prišel je med drugimi pošiljkami kot priporočena pošiljka Poštnina je stala vsega 70 centov, Nihče ni vedel, da je v tem zavoju kaj posebnega. Nekaj nenavadnega pa je le moralo biti v njem, ker so se okrog njega zbrali: pošiljatelj, oseba, kateri je bila pošiljka namenjena, dva brazilska detektiva, poštni komisar in vseh vrst časnikarji.
Ko so zavoj odmotali, eo videli reporterji, da jih niso poklicali kar tako, naj prisostvujejo odpiranju tega zavoja. V navadni priporočeni pošiljki se je nahajal največji nebrušeni diamant na svetu, sloviti Vargasov diamant.
Časnikarji so se začudili in zgrozili nad lahkomiselnostjo pošiljatelja, ki je na tako nepremišljen in skrajno drzen način poslal diamant neprecenljive vrednosti, Harry W<fisten, na njega je bila namreč
Mitktaz
UNGARN
»1*I1J luu
Drtmzis*
GroctMrrfe
3UGO-SLAVVIEN
' k it** ^
Nemški zemljevid k spremembam v Romuniji
pošiljka naslovljena, pa jih je kmalu poučil, da je ta način pošiljanja dragocenosti še najvarneši. Če bi v večjem slogu poskrbeli za varnost diamanta, če bi ga poslali po posebnih kurirjih ali v oklopnem avtomobilu, bi s tem pritegnili pozornost gangster-jev. Pripetilo se je že, da tudi okiopni avto v spremstvu oboroženih ljudi ni mogel preprečiti ropa. Nikomur pa ne bj padlo v glavo, da bi iskal kake dragocenosti med tisoči in tisoči drobnih pošiljk. Res je, da b; se mogel diamant potopiti skupno z ladjo, na kateri se je vozil, toda to bi se lahko pripetilo tudi takrat, če bi ga spremljala cela četa vojakov. Poštne pošiljke pa se nikdar ne zamečejo ali zgube, zlasti ne, če so priporočene.
Stekleni hladilniki
Steklenica dobrega vina ni nikdar odveč, zlasti ne v prijetni družbi. Vendar ni dovolj, nuditi le dobro vino, tudi steklenice, v katerih ga postavimo na mizo in iz katerih ga pijemo, morajo biti okusne. Tudi hladilnik za hlajenje vina mora biti lep po obliki in praktičen za rabo. Steklo in kovina nista bila nikdar najboljša »prijatelja«. Poročajo, da so v neki steklarni zlili stekleni hladilnik. Ta hladilnik je letos prvič razstavljen na velesejmu v Leipzigu. Računajo, da bo našel ta hladilnik povsod mnogo prijateljev že zaradi lepe oblike. Odslej gospodinje ne bodo več skrivale hladilnikov pod mizo, ampak ga bo lahko vsaka z vinom in ledom mirno postavila kot okras na mizo.
Krokodilje meso v konzervah
V notranjosti Belgijskega Konga je francoski tovarnar Boudon postavil pri vasi Upoto veliko tovarno za izdelovanje konzerv iz krokodiljega mesa. Do postavitve te tovarne so ga privedle posebne okoliščine.
Gospod Boudon je imel težko mladost. Prvi denar za vsakdanji kruh si je prislužil s prodajanjem tobaka. Pozneje je potoval v Belgijski Kongo. Nastanil se je v mestu Leopoldville. Pečal se je s prodajo in zamenjavo ponošene moške in ženske obleke. Polagoma je prepotoval celo veliko pokrajino, v kateri je živel. Pri tem ie večkrat opazil, 6 kako slastjo uživajo domačini krokodilje meso. Tudi on je tvegal ta poskus in glei, prijalo mu je. Pri domačih plemenih je dobil tudi tajne recepte, kako )e treba krokodilje meso pripraviti, da je okusno. Po povratku v Leopoldville je stalno premišljeval, kako bi organiziral prodajo krokodiljega mesa. V glavo mu je padla misel na konzerve. Začel je s prvimi poskusi. Med staro šaro v svoji trgovini je našel celo priprave za izdelavo konzervnih škatljic.
Dalje nr več težko šlo. Za trgovino podjeten Francoz se je podal z raznimi pripravami v kraje,
Nemški vojaki na Nizozemskem jedo sladoled.
kjer se nahaja največ krokodilov, v tako Imenovana »močvirja duhov«, ki so v Kongu znana po nevarnih krokodilih. S pomočjo domačih Bantu črncev je začel izdelovati prve konzerve. Meso je dobil zastonj, saj so krokodili najosovraženejši in najbolj prezirani nasprotniki domačinov, ki radi brez plačila pomagajo pri uničevanju teh mrzlo-krvcev.
Gospod Boudon je lahko kmalu postregel svojim odjemalcem s trojno vrsto krokodiljih konzerv: krokodilje meso v olju, krokodilja pečenka in krokodilji golaž. Konzerve so bile tako okusne, da so si kmalu utrle pot iz pragozdov Konga v najuglednejše ameriške restavracije. Srečni Francoz je komaj dohajal številna naročila.
Danes predela njegova tovarna več ducatov krokodilov dnevno. Najnevarnejše krokodile love s posebnimi velikanskimi pastmi. Med njimi se najdejo včasih krokodili pošastne velikosti. Merijo do devet metrov. Njhova koža pomeni veliko premoženje, meso je v Ameriki vedno priljubljenejše, blagajne gospoda Boudona pa so vedno večje.
Z dvajsetimi leti mati petih otrok
Zakonski par Di Biase je stopil v zakonsko zvezo 28. novembra leta 1935. Ženin je imel dvajset, nevesta pa 15 let. Letos imata že pet otrok. V prvih treh letih sta prišla na svet dve dvojčki in en deček. Letos je rodila žena zopet dvojčke, ki so Ju krstili na imeni Italo in Vittorio. Ta mladi par je res dosegel rekord.
Angleži že tudi pobirajo ograje za pridobivanje železa. Nemci pravijo, da jim tudi to ne bo več pomagalo.
Pisma starih Rimljanov
V Pompejih so na zidovih med drugimi slikami našli tudi sliko mlade deklice. V levi roki drži tablico za pisanje, z desnico pa je nasloniena na komolec, k ustom pa pritiska pisalo, kakor da bi bila globoko zamišljena in bi premišljevala, ali naj zaupa svoje skrivnosti smrekovi ploščici ali pa ne.
Na sliki torej vidimo deklico lz Pompejev, kako se pripravlja za pisanje pisma. Pustimo jo, naj premišlja sama, ali ga bo sploh pisala in kaj bo napisala. Nas balj zanima pisalo, ki ga drži ta pompejska deklica v rokah.
Tablica za pisanje je sestavljena iz dveh z voskom prevlečenih lesenih deščic. Besede je mogoče na tablico napisati tako, da s kovinskim pisalom vrežeš, oziroma vrišeš črke v vosek. Tablici sta povezani kakor platnice pri knjigi. Ko obe tablici popišeš, ju zapreš in zapečatiš. Na notranji strani tablic so majhni robovi, da se ne bi pokvarila pisava v vosku takrat, kadar tablici zapreš in zapečatiš. Da se pismo ne bi odpiralo in da bi ga ne prebralo nepoklicano oko, sta vdelani v plošči majhni luknjici, skozi kateri potegneš vrvico, jo zavežeš in zapečatiš. Pečat udariš v vosek s prstom Na prstanu je vrezano ime od-pošiljateljevo. Nato je treba pismo skrbno zaviti, da se ne bi pri kakem udarcu ali padcu pokvarilo, oziroma uničilo. Na pečatih so bili tudi različni okraski. Imeli so vgravirane glave slavnih prednikov, cesarski pečati pa glavo Avgusta.
Ko je naslovnik pismo dobil, ga je odmotal in prečital. Če je hotel nanj odgovoriti, je zravnal vosek s posebno brisalko in na isto ploščo napisal odgovor. Brisaljka in pisalka sta bili na eni in isti kovinski palici. En konec je bil koničast — ta je služil za pisanje. Drug konec je bil ploščat, z njim si lahko popisan vosek zopet izravnal.
Poleg deščic za pisanje so poznali stari Rimljani tudi drug način pisanja. V Pompejih so od-kopali hišo, last nekega M. Luceretija. V njej to našli z voskom prevlečene lesene ploščice, pa tudi dve spojeni ploščici za črnilo. V eni je bilo črnilo, v drugi pa rdečilo, ki so ga že tudi takrat poznali. S tem črnilom so pisali na papiros. Našli so celo košček nnnlrja t izpissnim naslovom Lucrctija* Marcu« Lucretuis, Marsov svečenik in sodnik v Pompejih.
Iz Julijske krajine
Duhovniške ves« iz tržaiko-koprske škofije.
G. Jože MiliS, župni upravitelj v Lindaru v Istri je premeščen v Tovir na Krasu; g. Širne Milanovič, župni upravitelj v Ceru pri 2minju, je premeščen kot kaplan v mesto Isola; g. župnik Tomo Banko je bil postavljen najprej v Piran, potem pa v Trst Velika nesreča. Več človeških žrtev. Zadnji petek 9. avgusta proti večeru je bila cesta, ki pelje iz Šturij na Col, prizorišče grozne nesreče. Skupina delavcev, ki je bila zaposlena pri tvrdki Marchioro v Podkraju in je delala pri popravljanju ceste, se je vračala iz Podkraja čez Col proti Sturijam. Vozili so se s težkim kamjonom. Na nekem ostrem ovinku nad Sturjami, ki je tudi v popravilu, je tlačil in drobil gramoz, s katerim je cesta posuta, težak motorni stroj za drobljenje gramoza. Ko je tovornik z delavci s precejšnjo brzino pridrvel po zelo viseči cesti proti težkemu valjarju, je skušal Šofer v naglici ustaviti svoj voz, toda zavore so odpovedale in avtomobil je zašel na kraj ceste, kjer se je prevrnil in se prekopic-nil po strmem bregu kakih 40 metrov nizdol. Trije delavci so obležali pri priči mrtvi, več drugih, med njimi tudi šofer, je pa težko, baje smrtno ranjenih. Mrtve nesrečneže so prepeljali v mrtvašnico štur-skega pokopališča. V nedeljo je bil v Šturjah slovesen pogreb. Po končanih pogrebnih obredih trupel niso zakopali, ker so jih odpeljali na pokopališče domače vasi. — Strašna nesreča je bridko zadela Vipavsko dolino. Vsi trije smrtno ponesrečeni in tudi večina ranjencev so domačini, doma iz raznih vasi Spodnje Vipavske doline: Lokavca, Prvačine, Vogrskega. Posebno pretresljiv je bil v iturski cerkvi pogled na tri zaporedne krste treh odraslih, za družine skrbečih mož. Naj jim bo Bog usmiljen sodniki
Še ena smrtna nesreča. Zadnjo soboto, 10, avgusta dopoldne je 38 letna Terezija Kolavčič, stanujoča v bližini znane »Rdeče hiše« ▼ goriškem vipavskem predmestju, odšla z doma na trg na-kupovat vsakdanje potrebščine. Uboga reva je slutila, da jo zunaj čaka smrt. Komaj je bila nekaj korakov od stanovanja, je pridivjal za njo težak tovorni avtomobil, jo zadel, prevrgel — bila je na kolesu — in potegnil pod težko kolesa. Ko je tovornik odvozil preko svoje nesrečne žrtve, je obležala na cesti strašna, nezavestna kepa, vsa krvaveča in ranjena, v kateri je bil le še zadnji dih življenja. Preden je prihitel »Zeleni križ«, da bi ji nudil prvo pomoč, je Terezino življenje že ugasnilo. Naj ji sveti večna luči
Mali oglasi
m .	—i«	vil naročilu. • rr! •flaglli
reklamnem tnafaja ae raitana enoknlnnaka, I mm visoka •atltaa vmtlea po I dla. - Za plamene odgovora sled« nallb erlaiov treba prllotttl tuamko.
Službe iščejo
Kuharica
starejša, zmožna samostojnega gospodinjstva Išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« St. 12177. (a
Kuharica
starejša ln varčna gospodinja, zdrava čista, išče mesta k samski osebi alt k mali družini kjer koli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plača postranska stvar« St. 12083. (b
Mlajša gospodinja
Slovenka, z znanjem nekaj nemščine ln srbohrvaščine, želi s 16. septembrom ali 1. oktobrom spremeniti mesto. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Maribor St. 1005». <a
mm\
50
| n um leaoavf zmo oouun pni
IGN.VOK
lw suma. tavcaufvk »
Štedilnik
Vh plošči, b boilerjem ra
250 1, dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe na telel. St. 84-40.
Razpis
Občina Polje ob SotH, okraj Šmarje pri Jelšah,
razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
1 Slolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole, odnosno spregled kvalifikacije.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene t listinami po 51. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi razpisa v »Službenem listu«.
Petnajstletna deklica
z odličnimi spričevali se želi v krščanski hiši izučiti trgovine z mešanim blagom. Veselje Ima tudi do majhnih otrok. Naslov v upravi »Siovnca« pod št. 12172.	r
Illižbodobe
Urarskga pomočnika
prvovrstnega, za malo in veliko delo, iščem za takoj. A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8.
Prelite odele on vate in puha
lajti limiti Baz pelalja. T poletu«« Časa aapravla tak«] la m znižanih cenah. — Sever, Marijin trg 2
Pisarniško moi
perfektno r znanju stenografije, korespondence, strojepisja ln knjigovodstva, sprejme podjetje na deželi. V poštev pride samo marljiva oseba. — Prednost s prakso. Ponudbe v upravo »Slov.«
; pod »Takoj« St. 12349.

Osrednji urad za zavarovanje delavcev ▼ Zagrebu razpisuje dela za električne inštalacije močnega in slabega toka za zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev y Banjaluki.
Rok za sprejemanje ponudb je 28. avgust 1940. Predloge in potrebna navodila za sestavljanje ponudb je dobiti dnevno pri tehničnem odseku Osrednjega nrada za zavarovanje delavcev ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v
Banjaluki za plačilo Din 100-_.
Zagreb, 16. avgusta 1940. Stev.: 21.599-39
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
Kupuje: Prodaja:
HRANILN1B KNJIŽICE bank tn hranilnic te*
VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
la. sveže slivi
prave, namizne hruške tn jabolka, košare po 1J kg 64 din, košare po SO kg 216 din - franko voznlna, razpošilja Q. Drechsler, Tuzla.
Dražba
bosanskih preprog, pred-posteljnlkov, suhe robe, steklenic, namiznih prtov bo v soboto, 24. avgusta ob 14. url v Trdinovi ul št. 7, pritličje, levo.
x Premog ^
koks, drva nudi I. PogaCnlk
Ljubljana, Bohoričeva 9
telefon 20-59 PostraZba brezhibna
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja ie vedno po starih cenab v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta M. Sprejemajo ae naročila.
Dijaka-niz ješolca
sprejmem ▼ dobro oskrbo k sinu tretjeSolcu. Pomoč učenju. Naslov ▼ upr. »Slov.« pod St. 1228».
Za dijaka tretješolca
iščem stanovanje z vso oskrbo pri strogi krščanski družini. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 208-40 kr.
Otroiki kot/ček
Mlhfeve čudovite dogodivščine
(1) Mihec je bil zelo živahen in za pustolovščine vnet dečko. Neprestano si je želel, da bi mogel doživeti kaj čudovitega. Neke lepe poletne noči se ni mogel več premagati: skrivaj je splezal skozi okno svoje sobice in se spustil na lov za doživljaji.
311
Trgovska hiša
dvonadstropna, r mestu Celju, naprodaj. Ponudbe e poslati v upravo »Si.« Celju pod »Kapital«.
I
Majhno posestvo
blizu cerkve, na Dolenjskem, kupim. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Posestvo« št. 12369.
Hišo
dve sobi, kuhinja, shramba, klet, neusahljiv studenec, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče ln rodovitna njiva, vse v enem koso, 10 minut od mesta Brežice — zaradi odpotovanja naprodaj. — Marija O S1 n a , Brežice, Zakot 26.
Zemljišče
okoli 5600 kv. m, v bližini Rakovnika, prodam za 80.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod stev. 12219.	(p
Za popravilo zvonika
dekanijske ln župnijske cerkve v Trebnjem se razpisujejo kleparska, tesarska in zidarska dela. Začetek dela takoj po oddaji. Ponudbe do 1. septembra do 7 zjutraj. Po sedmi url se pri seji farnega odbora delo odda. V poštev pride samo delo brez materiala. Zvonik je gotski in streha visoka 22.80 m brez okraskov. Pri kleparskih delih naj se loči delo s pocinkano, oziroma bakreno pločevino. Delo mora biti garantirano dobro izvršeno. — Več pove župni urad Trebnje.
Čitajte »Slovenca«
(2) V jasni noK je pogumno Korakal po široki cesti v svet. Hodil je že dolgo, ko se je pričelo daniti. Na travniku poleg ceste se je dra-tiila živina in se že pričenjala pa-*ti. »Kam pa, kam?« vpraša neka krava zgodnjega potnika tn zvedavo pogleda čez plot. »Po svetu!« se samozavestno odreže Mihec.
Državna tovarna avionov v Kraljevu sprejme takoj
nekaj dobrih varilcev (švaserje), predvsem s prakso v aeroplanski industriji. Javiti se je osebno ali pismeno Osebnemu oddelku tovarne.
Državna tovarna avionov v Kraljev«.
BVESTILO!
Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne v glavni upravi Kopitarjeva 6 ali pa ▼ podružnici na Miklošičevi cesti
Uprava »Slovenca*
Veleposestvo t Slavoniji išče dobrega in popolnoma samostojnega
upravitelja
ki ima že dolgoletno prakso. Pogoj je popolno znanje hrvatskega jezika v govoru in pisavi. — Reflektanti naj pošljejo pogoje in podatke o svojem dosedanjem delu na: Propaganda d. d., Zagreb, poštni predal 472 pod „4132".
Hišo z vrtom
vodovodom in elektriko, blizu cerkve, primerno za upokojenega duhovnika -prodam v Celju, Prečna ulica 7.
Posestvo
17 ha e gostilno ln inventarjem v Zdihovem pri Kočevju prodam. - Cena 150.000 din. Vitlnej St. Rupert, Dolenjsko. (p
Posestvo 7000 kv.m
v Ljubljani, prodam; pripravno za večja podjetja, stavbenike ali zavode. — Naslov pove uprava »SI.«

Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, da nas je zapustil naš nredobri, skrbni oče, stari oče in brat, gospod
ndrej Dolenc
finančni preglednik v pokoja
d»n?s, v četrtek, dne 22. avgusta, ob 14, pripravljen na pot s tolažili svete vere.	r
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. avgusta, ob 16 izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici. Borovnica, Ljubljana, Cleveland, dne 22. avgusta 1940.
Pepea, Stanko, Milko in Anica, otroci; Tone Soklič, zet; Mary, snaha — ter ostalo sorodstvo.
>y.
Alphonse Daudetj
Prevedel Fišer Frane
Ni več govoril, grmel j®; naslonjen na kamin, z obrazom proti množici ni štedil ne z glasom, ne z besedami.
Uboga kontesa, ki je bila tako zaverovana vanj in si ni mogla predstavljati, da pri tem ne misli nič nanjo, je menila, da ve, komu je to namenjeno.
»On ve, kakšna sem,« si je dejala in jao-besila glavo pod težo obtožb.
Povsod okrog se je razlegalo občudujoče mrmranje:
»Kakšen zanos! še nikoli ni bil tako lep!«
»Kako genijnlen!« je prav glasno vzkliknil Moronval, nato pa tišje: »Kakšen gofljač!«
Toda Ida ni potrebovala več teh vzpodbudnih kliccv. Učinek je bil tu. Ljubila je.
Kar se tiče doktorja Jlirscha, ki je toliko raziskoval nenavadne patološke tipe, je imel tukaj lep primer histerije, kaj hvaležen za opazovanje. Toda doktor llirsch se je v tem trenutku bavil s povsem drugo stvarjo. Poskušal je potlačiti, oziroma raznetiti prepir med Berzeliusovim nečakom in tistim, ki je bil čital Protidhona. Tudi Labassindrc se je vmešal; to je bilo brb^anic., važnih in brezupnih kretenj, ristopov in odstopov, sklonjenih hrbtov, prava olierejeva posredniška procedura, ki ne bi ri.nesla drugega, kot da bi se stepla dva raz-
pristopov in odstopov, sklonjenih hrbtov, prava M
lioriteža, čeprav si nista tega niti najmanj že lela. Sicer se pa zaradi teh zadev nobeden ni vznemirjal, ker *o bile zelo pogoste na literarnih večerih v gimnaziji Moronval in so se poravnale prav takrat, ko so bile najresnejše.
V splošnem je bil pa to le znak, da se je končalo to malo zborovanje in vsak od teh brez-poselnežev je malo postal ob marmornatem kaminu ali ob harmoniju in razkrival svojo genijalnost.
Že pred eno uro je bila gospa Moronval tako ljubezniva, da je poslala spat Jakca in nekaj divjačkov, ki so bili manjši od drugih. I isti, ki so še ostali pokonci, so zdehali, bulili z-oemi vsi prevzeti od tega, kar so videli in slišali.
Razhajali so se.
Papirnate svetilke, ki jih je veter raztrgal, so se vedno bingljale ob vrtnih vratih. Ulica je bila zapuščena, vse v hišah je spalo in niti stražnikovega koraka ni bilo, da bi poživil blatno pešpot. Toda v teh odhajajočih glasnih grupah, kjer so se še prerekali, govorili in debatirali, ni bilo nobenega, ki bi občutil, kako zelo mrzla je noč in kako vlažna je padajoča megla.
Ko so prišli na konec ulice, .so zapazili da so omnibusi že prenehali voziti. Vsi ti ubogi vragi so hrabro odšli jvsak na svojo stran. Njih zlata domišljija jim je svetila in krajšala pot, iluzije so jih ogrevale; raztepli so se po zapuščenem Parizu in vrnili ohrabreni v temno, bedno življenje.
Umetnost je tako velik čarovnik! Ustvarila je sonce, ki sije na vse prav tako, kot ono drugo; in tisti, ki se mu približajo, četudi so uliogi, grdi ali celo smešni, so deležni nekoliko njegove toplote in bleska. Ta sončni ogenj, ki ga ta izgubljena bitja nosijo v svojih prsih in ob katerem so tako brezumno vzhičena, jih večkrat napravi neznosne, a večinoma smešne; kljub temu pa daje njihovemu življenju neko veličastno vedrost, preziir do nesreče in moč v trpljenju, česar tlrugi bed-niki ne poznajo.
Posledice literarnega večera na gimnaziji Moronval.
Naslednjega dne sta Moronvala sprejela od de Barancy povabilo za prihodnji ponedeljek. Pisemcu je bil spodaj dodan majhen post-seriptum, v katerem izraža željo, da bi z njima prišel tudi g. d'Argenton.
»Jaz ne pojdem ...« je dejal supo poet, ko mu je Moronval pokazal nadišavljono in ko-ketno pisemce.
Tedaj se je mulat razjezil. To, kar počenja d Argenton, je zelo netovari.ško. Zakaj tn neki ne sprejel jiovabila?
»Z ženskami te vrste jaz ne obedujem.«
»I rvic,« je dejal Moronval, »je gospa d« Barancy drugačna kot misliš; in drugič, za kolega se lahko majceno žrtvuješ; dobro veš da potrebujem konteso. Misel nn mojo kolonijalno revijo ji je ugajala in ti mi zdaj mečeš polena pred noge. Res si ljubeznivi«
1 o dolgih prošnjah se je d^Argenton končno vdal.
Naslednji ponedeljek sta gospod in gospa Moronval pustila gimnazijo pod nadzorstvom doktorja Hirscha ,n odšla v malo vilo na bul-var Haussinann, kjer bi se sešli s pesnikom.
Večerja je bila napovedana ob sedmih. D Argenton je prišel šele ob pel osmih in lahko si mislite, da v tej pol ure Moronval ni mogel
... * — . K"	morunv
govoriti o svojem velikem načrtu. Ida je bila silno nemirna! »Mislite, da pride?... Samo če ni zbolel, lako slal>o izgleda«
Končno je pnsel, neodoljiv in sfriziran. Površno se je opravičil zaradi svojih opravkov, bil še vedno zelo rezerviran, toda ne tako prezirljiv kot po navadi.
Vila ga je prijetno presenetila.
Bila je v popolnoma novem delu mesta; razkošne preproge in cvetlice so segale od vznozja stopnic, okrašenih z zelenjem do male zen-.ske sobe, ki je dišala po belih lilijah; salon z modrim obokom, okrašenim z zlatim opažem, z rumenim tapetirano pohištvo, balkon, na katerem se je prah z bulvarja mešal s prahom, ki se je dvigal iz sosednih poslopij, ki so jih zidali, — vse to je tega abo-nenta gimnazije Moronval očaralo' in mu dalo občutek razkošja in visoke družbe.
Očaral ga je tudi pogled na pogrnjeno mizo, struijino kretanje Avguština, tega oboževalca sonca in vse tiste delikatese, s katerimi so mu postregli in ki predstavljajo tako lepo razliko slabemu vinu in preprosti jedači. Čeprav ni bil tako navdušen in ni tako obču-dovalno vzklikal kot Moronval, ki je že kar nesramno podžigal kontesino samoljubnost, je d Argenion blagovolil samo govoriti'in se pnr-krat samo sladko nasmehniti. Bil je neusahljiv brbljac. kadar se je govorilo o njem in kadar ga v začetnem poletu ni kdo prekinil, kajti njegovo rahločutno domišljijo je bilo lahko spraviti na stranjiot Govoril je v duhovitem tonu, vsak najmanjši dokaz je podajal zapo-vedovalno, a vse je bilo nekam monotono zaradi njegovega večnega »jaz sem... jaz sem,« s katerim je pričel vsak svoj stavek.
_ Na nesrečo pa je bilo poslušanje čednost, ki je presegala moči kontese in to je pripeljalo med večerjo do nekaj mučnih prizorov. N Argenton je zlasti rad ponavljal besede ki Jih je rab, v gotovih okoliščinah, ki jih je povedal kakšnim znanim osebam, urednikom listov, zaloznikom m direktorjem gledališč, ki niso hoteli sprejeti njegovih del, tiskati njegove proze ali pesmi. Te besede so bile strašne, zabel j ene in strupene, - besede, da ti je sam v grlu zastala.	1 1
urednik: Viktor Ceniti