T^and fJU&lCG.'* NO. 24G Ameriška Domovi ima IG/*'HI—HO AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 21, 1964 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€ft PRVI DEL SECTION I STEV. LXI1 VOL. LXH »0» pretop t;lanlik-;v VIETNAMU IZ pa<« Al«™ *»D(tfvA V DAN VEČJI KAOS Predsednik Jt.ihnson .je obja-vil pretekli petek, da so Združene države dokončno odločene zgraditi nov prekop preko Srednje A-merike. WASHINGTON, D.C. — Pre-lekli petek je Bela hiša nepriča-kovano objavila, da so Združene uržave dokončno odločene gra-oiti ,v bližnji bodočnosti nov prekop preko Srednje Amerike, ‘Mladi” generali vietnamskih oboroženih sil so razpustili Visoki narodni svet, ki je od septembra vršil vlogo državnega parlamenta, in večje število njegovih članov prijeli. Predsednik republike Phan Kac Suu in predsednik vlade Tran Van Huong sta ostala na svojih mestih, toda njun ugled in vpliv sta brez dvoma močno opešala. SAJGON, j. Viet. — Dežela je od pretekle sobote bo-po katerem bodo ladje plule izlgatejša za en vojaški prevrat, čeprav izgleda mesto na zu-Atlantika v Pacifik in v obratni iiai splošno mirno in skoraj normalno. “Mladi generali”, ki meri V vodni eladini oceana. so bili nezadovoljni z delom Visokega narodnega sveta in Zdi užene države bodo zato pred-l podporo, ki jo je ta dajal budističnim nasprotnikom vlade, .užile Penami sklenitev popol-b° svet razpustili in zaprli okoli 30 politikov in okoli ,.:..na nove pogodbe o obstoje- '° sti,bmh o tctriev, k, so bil, dodan, predsedniku republ,-Čem prekopu Tl 80 bl1' PreJe Pn gen. Van Minhu. ki je veljal za Pogajanja med Združenimi dr-P^vnega poglavarja od lanskega novembra, ko so gene-fe.J. „ i s tiho ameriško podporo vrgli vlado Diema. Od tedaj se /.avarm m Panamo o sprememb* ol y južnem Vietnamu dejansko stalno slabša. Dežela b,axc pogo e se V ecejo s P1L nima nobene trt{ne vlade, ki bi uživala kakršenkoli ugled in krnitvami ze ce o le o i JeLaupanje prebivalstva. Pri takih razmerah je vsak uspešen prism žaram nji v zace u e- j:,0j proti komunisitčnim gverilcem, ki uživajo polno pod-tnsnjega leta do znanih nemi Severnega Vietnama in rdeče Kitajske, skrajno dvom- rov in izgredov v Kanalskem pa-G ,y ° - ---------------------- bu. Prava pogajanja so odložili Vodniki vojaške skupine, ki najprej zaradi volitev v Pana-h razgnala Visoki narodni SVet, mi v preteklem maju, nato pa ,0 gen Chanh Thij p0Veijnik pr- zr.radi volitev v Združenih državah. Predsednikova objava o| vega armadnega zbora, gen. Cao Ky, poveljnik letalstva, in gen. Zadnje vesti Prav vesele in blagoslova polne božične praznike vsem našim naročnikom, društvom in trgovcem ter sploh vsem, ki na ta ali oni način podpirajo naše podjetje — žele uredništvo, uprava, uslužbenci in zastopniki ter vsi raznašalci Ameriške Domovine fegV 'N ."Jr'V' Goldwaterja je men-^a samo še 20% republikancev . Washington, d. c. — To •le baje dognal neki znan poiz-Wdcvalni zavod, M so ga repub-^kanski veljaki naprosili, naj Ugotovi, kakšno je razpoloženje ^ed republikanci napram sena-torju. Okoli 64'/ vi-hovnim poveljnikom o-ž^nskega princa Sihanouka P°' borozenib sij in z vrsto drugih gujanja med našo deželo in Kam-| doma£jb političnih in vojaških bodžo, ki naj bi spravila s svel-aj predstavnikov. Za danes je na-vse nesporazume, ki^ so se na- povedaj nov sestanek tudi s brali tekom časa. Kei je sana| predsednikom vlade Huongom. p’ ine želel pogajanja, so naši posjanijt,vo ni izdalo nobene iz-diplomatje mislili, da bodo P0"| jave o položaju in naj bi bilo gajanja rodila uspeh. Potek P°' -^nenjjdeno,” čeprav so nastop Saiani ie Pa pokazal, da hoče aszadovojjnjb ndaj-jb genera^ov princ porabiti priliko, da znova lovedovali že par dni zabavlja nad Ameriko in prejš- Budisti, ki so pretekli teden njim zahtevam doda še nove,l di yse ^ da bi prisilili akoravno ni bil dosežen noben vjado predsednika Huonga k sporazum o spornih predmetih. jdst0pu, so bili včeraj tiho, ver-Naša delegacija je zato lekia jcbl0 čakajo na razvoj in bodo kambodžanski, da mora iti do-|y sogjasju z novim položajem mov po navodila, kar se PravM odločili svoje stališče. Trenutno z navadnimi besedami, da je u-j :y vodstvo dežele vsaj uradno še gotovila, da nadaljevanje ruzgo- j vedno v rokah vlade Huonga. vorov nima nobenega smisla. I _______________ Kambodžanska delegacija je bi- pasternak bo dobil la precej razočarana nad ameri- . , . Sto izjavo, princ pa bo aedaj P® 3mrtl »»doscenje verjetno še bolj rohnel proti MOSKVA, ZSSR. — Ni še po-Ameriki kot je do sedaj. Le ma- zabljena žalostna usoda ruskega lo je ostalo upanja, da bi se po- pisatelja Borisa Pasternaka, ki gajanja kmalu obnovila. je napisal roman “Dr. Zivago." ________o_______ Ta roman mu je nakopal jezo Zgodaj je Ireba začeti VARŠAVA, Polj. — Vladislav grado. Kmalu po tej aferi je v Gomulka, vodnik komunistične samoti umrl, pozabljen od vseh, partije Poljske, je pretekli te- ki držijo ali morajo držati s koden govoril na kongresu Poljske munistično diktaturo, socialistične mladine: Pet let po Pasternakov! smrti “Velika večina mladih parov prihaja iz Moskve novica, da mine more računati na to, da bo sli režim izdati kompletno zbir-dobila stanovanja... in naj bi | ko Pasternakovih pesmi, niso pa mislila že več let pred poroko na to, kako bo prišla do stanovanj. Pot k njim vodi skozi stanovanjske zadruge...” Kdor hoče vstopiti v tako zadrugo, mora pri vstopu plačati od $400 do $600, kakršno stanovanje si pač hoče preskrbeti. omenjeni njegovi romani. Med pesmimi se nahaja tudi nekaj takih, ki so bile prvič tiskane v gornjem romanu. Literarni svet nestrpno pričakuje, ali bodo tudi Pasternakov! romani našli u-smiljenje pri komunističnih književnikih. K1PLEY, Miss. — Skupina viso-košclcev iz Oberlina, Ohio, in z University of Massachusetts, nekaj poklicnih tesarjev in drugih ljudi je začelo včeraj obnavljati tu, 30. oktobra letos, ko se je vršil v njej shou “svobodne demokratske stranke,” pogorelo cerkev. Okrajni šerih Mauney je dejal, da u tegnejo “tesarji božiča,” kot se obnovitelji cerkve imenujejo, povzročiti “težave.” Župan je bil drugačnega mnenja. On trdi, da cerkve ni požgal noben domačin in zato tudi nihče nima nič proti njeni obnovi, pa četudi vrše ta posel izraziti zagovorniki “civilnih pravic” Severa. MIAMI, Fla. — Robert Brooks, 32 let stari oče, je bil silno ponosen na vozniške sposobnosti svojega 7 let starega sina. Z njim je šel na parkališče tukajšnjega diikahsča in pustil sina voziti avto. Nenadno je ta izgubil nadzor nad avtomobilom in zapeljal preko očeta in svoje sestrice. Oče je bil na mestu mrtev, 6 let stara Deborah pa je umrla štiri ure kasneje v bolnišnici. VILLAHERMOSA, Mcx. — Br-zi tovorni vlak se je zaletel v stoječi potniški vlak, pri čemer je bilo mrtvih 41 oseb, 75 pa ranjenih. Med ranjenci so uidi tiije ameriški izletniki iz Kalifornije. NEW YORK, N. Y. — Nemška tovorna ladja Matbilde Bolten je pripeljala 34 mornarjev in 4 trupla posadke ameriškega tankerja Voyager, ki je prišel v stisko kakih 789 milj jugovzhodno od Bermudov, ko je del tovora nepričakovano prcvagal in se je ladja nevarno nagnila, na Puerto Rico. Moštvo je ladjo zapustilo, na njej pa sta ostala kapitan in njegov pomočnik. Poleg štirih mrtvih sta tudi dva pogrešana. KAIRO, Egipt. — V soboto je bilo v bližini Aleksandrije sestreljeno privatno ameriško letalo, last petrolejske družbe iz. Teksasa. Pilot, Amerikanec, in njegov pomočnik iz Skandi navije, sta mrtva. Egiptovske oblasti trdijo, da so letalo sestrelili egiptovski MIG lovci, ker so ni brigalo za njihova ponovna svarila in zahtevo, naj pristane. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 5.30 do sedmih v šoli sv. Vida, prav tako tudi v sredo, 23., namesto na 25., ko je Božič. /adušnica— Jutri bo v cerkvi sv. Vida ob sedmih sv. maša za pok. Josepha Hočevar (Lake Ct.) ob 11. obletnici smrti. Razprodaja— Trgovina “Familia” na 6116 Glass Avenue razprodaja v teh dneh pred Božičem vso svojo zalogo. Popravek— Pok. Jeanette Kocinski, katere pogreb je bil v soboto, je bila sestra dr. Valentina Kocinski, ne mati. Vsi člani družine Kocinski so že pomrli. I atica kriv— Porota je v petek zvečer po in pol urah razprav spoznala člana mestnega sveta Michaela Fatico za krivega sprejema podkupnine v zvezi z delitvijo dovoljenja za točenje in prodajo alkoholnih pijač. Kazen bo sodnik določil kasneje. Spoznan krivim je lahko obsojen do 10 let zapora. Božič Slov. šole— Slov. šola pri Sv. Vidu je zaključila v soboto pouk s 45 minut trajajočim božičnim sporedom. Učenci in učenke so deklamirali in peli božične pesmi. Dobrodošli— Preteklo sredo je prišel v Cleveland k svojemu bratu g. Jožetu Lebnu na 1254 E. 58 St. g. Miro Leben z družino. Dva fanta in dve deklici so se vpisali v šolo pri Sv. Vidu. — Dobrodošli med nami! Za pecivo prosijo— DSPB Cleveland prosi dobre slovenske žene in dekleta, naj spečejo kako pecivo za praznovanje sv. Štefana, ki ga dfuštvo prireja za vse slovenske rojakinje in rojake v veliki dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue v soboto, 26. decembra. Igrali bodo “Veseli mornarji.” Vsi vabljeni. Letna seja— Klub slovenskih upokojencev v Newburghu ima v sredo ob dveh popoldne letno sejo v SDD na Prince Ave. Po seji bodo na razpolago okrepčila. Vsi vabljeni! Katoliška nadškofija v “Svetu cerkva” SANTA FE, N. M. — Nadškof tukajšnje katoliške nadškofije J. P. Davis je objavil, da bo njegova nadškofija zastopana skupno s 7 protestantovskimi škofijami v “svetu cerkva Nove Mehike.” To je prvič, da je katoliška škofija stopila v tak svet. Brez dvoma se je to zgodilo v skladu z duhom o krščanskem občestvu, ki ga je poudarjal vatikanski vesoljni cerkveni zbor tekom letošnjega zasedanja. Kanada dobila novo zastavo OTTAVA, Can. — Parlament je pretekli petek dokončno odobri! novo kanadsko zastavo: rdeč javorov list na belem polju, ki se zaključuje na obeh koncih s precej širokim pokončnim rdečim robom. Razprava o novi zastavi je vzbudila mnogo hude krvi ne samo v parlamentu, ampak tudi v javnosti, saj je trajala dolge mesece. 4117 St Clair Ave. — HZnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44109 National and International Circulation t ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays andi 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: 'c* Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4430 za 3 meseca ta Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto —g (jbsCRIPTION RATES: t'nited States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 246 Mon., Dec. 21, 1964 Po osmem kongresu ZKJ Osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kot se uradno imenujejo titovci, bi bil moral biti že davno. Tak kongres so zahtevala ne samo strankina pravila, ampak še bolj težave, ki jih je razvoj navalil na titovce. Program za kongres je bil v načelu tudi že davno postavljen, glasil se je; obnova “vodilne vloge” komunistov. Pod vodilno vlogo nam je treba razumeti komunistično diktaturo. Začela je torej šepati ta vodilna vloga, morala se je zmeraj bolj opirati na političen sistem, zmeraj manj pa na idejno osnovo komunizma. Davna želja Titove tovarišije je idealna komuna, ki bi na svojem področju vodila vse javno življenje, gospodarsko, socijalno, kulturno, športno, ideološko itd. Ta posel naj bi prevzela v komuni komunalna skupščina s svojimi organi. Bila naj bi središče in gonilna sila za vse pojave družbenega življenja v komuni. Steber komune naj bi bilo dobro komunistično gospodarstvo, ki naj bi ne skrbelo samo za blagor komunalnega prebivalsta, ampak tudi podredilo svoje cilje razvoju in napredku vse države. Ker “občani” kot režim imenuje prebivalce, niso dozoreli za tako nalogo, manjka jim namreč za ta cilj in tako vlogo ne samo razumevanja, ampak tudi volje in veselja, pa tudi požrtvovalnosti in sposobnosti, je režim hotel naravno prevaliti vse delo na lokalne komuniste. Lokalni komunisti bi morali torej biti kolektivno komunistično vodstvo v vsaki komuni. Ne bi pa smeli komandirati, ampak samo prepričevati. Morali bi torej biti komunalni misijonarji in v ta namen imeti tudi vse lastnosti dobrih misijonarjev z gorečnostjo na čelu. Življenje je pa pokazalo, da takih gorečih in požrtvovalnih misijonarjev Tito nima med svojimi pristaši. Namesto misijonarskih talentov so rajše razvijali vse odlike sebičnosti in samopašnosti in s tem morali spodkopati ugled režima in strank, ki je poosebljena v režimu. Tako je Tito s svojim vodstvom moral od leta do leta ugotavljati, da vodilno vlogo njegove stranke razjeda čas in se število vzornih komunistov topi iz dneva v dan. Treba je torej obnoviti komuniste in jih preobraziti v to, kar zahteva od njih stranka, treba je postaviti nov lik komunista, ki bi ga delovne množice spoštovale in se držale njegovih nasvetov. Taki duhovni obnovi naj služil novi kongres. Program osmega kongresa je bil prirejen temu cilju. Vseboval je dve glavni nalogi; kritiko sedanjega stanja v stranki in iskanje novega duha za zanemarjene tovariše. Za prvo nalogo so tovariši radi zagrabili, saj je imel vsakdo med njimi, od Tita do zadnjega titovca, dosti tvarine za svojo nezadovoljnost. S kritiko je začel na kongresu sam Tito s svojim uvodnim govorom. Ker je njegov govor moral poleg kritike obravnavati tudi tekočo komunistično domačo in zunanjo politiko, zato je bil kritiki odmerjen primeroma majhen del njegovih izvajanj. Še bolj kratka in nejasna so pa bila njegova izvajanja, kako naj stranka potom duhovnega preporoda komunistov dvigne in ustali svojo “vodilno vlogo”. Česar ni obširneje kritiziral on, so to dodali njegovi ožji sodelavci Kardelj, Rankovič in Vlahovič. Posebno zadnja dva nista varčevala z očitki na vse napake stranke in njenih članov. Prav nobena zadeva v stran-ki jima ni bila všeč. Tako se je kongres začel v znamenju kritike z vrha. Ostali govorniki so dobili pogum in tudi začeli kritizirati vse povprek, pri tem so pa radi pozabili, da bi bilo treba reči nekaj tudi o duhovni obnovi..Kadar so se spustili na to polje, so zadovoljili s splošnimi pripombami in revnimi nasveti. Zato je kritika prevladovala na kongresu, pri tem pa razgalila vso notranjo trhlost komunističnega režima, česar niso mogli prikriti tudi vsi uradni slavospevi dosedanjim komunističnim uspehom, ki jih je seveda moral vsak govornik vplesti v svoja izvajanja, da je ostal vsaj na zunaj na pravi liniji. Vkljub temu so kongres morila razna vprašanja, ki se jih režim izogiba, če le more. Vzemimo na primer vprašanje o samoupravi. Samouprava je postala steber titoizma, pa tudi ena med njegovimi glavnimi bolečinami. Beseda sama jamči članom samouprave nekaj svobode, ne politične, pač pa gospodarske, socijalne, kulturne itd. Titovci ne nasprotujejo taki svobodi, ako se pokori “nasvetom” vodilnih komunistov. Člani samouprave pa tako omejene svobode nočejo. Celo komunisti sami se ji protivijo, ne morda Je v društvih, podjetjih, tudi v takih političnih telesih, kot so občinske, okrajne in celo republiške uprave. Tako je med komuniste same zašel spor in razkol. Nekateri so ostali strogo na liniji, drugi so krenili v liberalne struje in zahtevali za skupnosti, kjer sodelujejo, več svobode, neodvisnosti in pravico kritike tudi navzgor. Po tej poti so šli titovci tako daleč, da so se kar javno dajali med seboj na primer o kulturnih problemih, v gospodarstvu in na narodnih tleh. Star spor med narodi je butnil zopet na dan, posebno med Zagrebom in Beogradom. Včasih se jc oglasila tudi Ljubljana, toda bolj ponižno, kot je to pri Slovencih navada. Debata na kongresu je zato postavila na dnevni red vprašanja, ki jih dnevni red ni predvideval: ali je v sistemu totalne diktature sploh mogoče tudi omejena svoboda v obliki samouprave na kateremkoli področju, da ne mislimo na politično? Ali je v sistemu totalne diktature mogoče izvajati načelo politične federacije? Ali ni za federacijo in samoupravo potrebna neka minimalna svoboda, ki je totalna diktatura ne more zadovoljiti, ako noče spraviti lastnega obstoja v nevarnost? Odgovorov na ta in podobna vprašanja kongres ni mogel dati. Ako bi dal pritrdilne odgovore, bi se osmešil s svojo lastno nedoslednostjo. Ako bi dal odklonilne odgovore, bi priznal polom svoje dosedanje politike. Kongres je torej dosegel to, česar Tito s svojo ožjo družbo ni pričakoval: odprl je stare rane, ki niso zaceljene še od vojnih časov, ni pa našel nobenega zdravila, da bi jih zacelil. Zato se je v svoji glavni resoluciji izogibal bistvu svojega programa in se omejil na tehnično plat komunizma, izraženo v idejah o zboljšanju štatuta in brisanju nekaterih organizacijskih napak itd. .... o----------- Oton Ambrož Sence preteklosti, ki težko padajo na sedanjost Med knjigami, ki smo jih citati v zadnjem času, je posebno globok vtis zapustila knjiga “Porast sovjetskega imperija”, študija o sovjetski zunanji poli- nasilje, in samo tako ga je mogoče citirati. Če upoštevamo vse relevantne komun istične dokumente, ima koeksistenca zopet svoj po- tiki, ki jo je napisal bivši polj-1 seikni dialektični pomen, namreč ski opolnomočeni minister Jan Librach, (“The Rise of the Soviet Empire”, Praeger, N.Y., 382 str.). Avtor je sedaj komentator pri Radio Free Europe. Z velikim trudom je preučil vse službene dokumente, ki so jih izdale številne države o njihovem razmerju s Sovjetsko zve- neiskreno je zamišljena. Sovjetska vlada si namreč pridržuje pravico, da pomaga z vsemi sredstvi, tudi z oboroženo silo, državljanske vojne, ki jim pravijo narodno-osvobodilne, oziroma vstaje, izzvane po komunistični manjšini. To so “pravične vojne”, in sploh oni odločajo zo. Razen tega je vestno vzpo- 0 |errii katere vojne spadajo v to rejal vse do sedaj objavljene memoarje državnih in diplomatov, ki so neposredno sodelovali v teh usodepolnih dogodkih. Minulo je že skoraj dvajset let od zadnje svetovne vojne, vendar ni pravega miru. Anti-hitlerjevska zveza je zmagala v vojni, ni pa znala zagotoviti miru. Živimo v razdobju, ki ga splošno imenujemo hladna vojna, v katerem ni ne miru ne vojne. V zahodpih deželah, pravi avtor, spravljajo to nemirno stanje v zvezo z zlonamernimi sovjetskimi dejanji proti svobodi in neodvisnosti mnogih narodov v nedavni preteklosti in z rovarjenjem v sedanjosti. To hladno vojno proti nekdanjim zaveznikom je Sovjetska zveza začela že 1. 1941 proti Poljski, 1. 1943 proti Kitajski in Grčiji, in malo pozneje proti Angliji. Librach vidi začetek preloma v vojni koaliciji v Varšavski vstaji, 20-letnico, katero so tako svečano proslavili v Washingtonu v prisotnosti predsednika Johnsona. Kakor je znano, Rdeča armada je tedaj čakala v neposredni bližini, na drugi strani Visle, dokler hitler j evci niso u-ničili hrabre poljske borce in sicer samo zaradi tega, ker Poljska domovinska vojska ni bila komunistična. Sovjeti so celo prepovedali zahodnim zaveznikom priskočiti jim na pomoč z letalskimi silami. Poljaki, poleg Židov in narodov Jugoslavije, največje žrtve te vojne, so izgubili v 63 dneh borbe 200,000 mrtvih vojakov in civilistov. Librach je prepričan, da hladna vojna najbolj odgovarja komunistični tehniki dialektične propagande (ki spreminja črno v belo) in tajne subverzije, od katerih Moskva pričakuje, da ji bodo prinesli gotove rezultate v daljšem razdobju z relativno malo rizika. Zagovarjajo “miroljubno koeksistenco”, seveda s pozicij nuklearne in konvencionalne vojaške sile, in sicer kot neko leninsko načelo. Nasprotno je proglasil Lenin v svojem poročilu Centralnega komiteja na osmem sovjetskem partijskem kongresu neizbežnost vojne med Sovjetsko republiko in tako imenovanimi buržoaznimi državami. Ko je natanko preučil “Sočinjenja” (celokupna Leninova dela v ruščini), je avtor prišel do zaključka, da je nemogoče citirati Lenina, da je on razumel pod miroljubno koeksistenco zares mir, kakor ga razumejo ljudje dobre volje. V res-nki je pod tem razumel silo in kategorijo. Glede notranjega razvoja neke države, prehod državne oblasti je nasilen, če komunistični režim ni sprejet brez odpora. Čeprav je bil prehod oblasti miroljuben, ko komunisti osvojijo oblast, vladanje je nemogoče brez nasilja, ker manjšina vlada proti volji večine. Potemtakem, pravi Librach, koeksistenca držav z različnimi socialnimi sistemi postaja dvomljiva s sovjetskim pridržava-njem pravic, da z orožjem podpirajo preobrate. ' Novi sovjetski partijski program izrecno odbija vsako mešanje Zahoda v notranje zadeve držav, kjer je izbruhnila državljanska vojna, izzvana po komunistih, ali kjer so že osvojili oblast, toda prišlo je do narodne vstaje, kot v primeru Madžarske in Tibeta. Bistvo te doktrine leži v vsiljevanju takega komunističnega pojma koeksistence zahodnemu svetu. Pio domače bi se temu reklo: “Kar je mojega, to je samo moje, kar je pa tvojega, to je tudi moje.” Sovjetsko-nacistična konspiracija Pojava Hitlerjeve napadalnosti je imela ogromen vpliv na sovjetsko zunanjo politiko. Z njim so takoj podaljšali pogodbo iz leta 1926, ki je znana pod imenom Rapalla. Librach dokazuje na podlagi diplomatskih dokumentov, da je ravno sovjetska vlada vzela v svoje roke pobudo, da pripravi razdelitev bogatega plena z bodočim osvajalcem. To je sicer potrdil sam Molotov, ki je imenoval Stalina v prisotnosti Ribbentropa pobudnika s o v j e t s ko-nacistične kolaboracije (23. avgusta 1939). Sovjeti so bili tisti, ki so predložili nacistom tajne protokole o razdelitvi vzhodne Evrope. Prvikrat so prikazani v tej knjigi v vseh podrobnostih istočasna dvojna sovjetska pogajanja od aprila do avgusta 1939, na eni strani resna z nacisti, na drugi strani pa hinavska z Angleži in Francozi, da jih vodijo v zablodo. Tedaj so že sklenile vse sosedne vzhodno-evropske države, z izjemo Romunije, nenapadalne pogodbe s Sovjetsko zvezo, ki so imele poteči ob koncu leta 1945! Velika je bila razlika, kako so se obnašali Sovjeti pri pogajanjih z nacisti, in sicer od odpravnika poslov Astahova do samega Stalina, in kako zahodnjaki. Z nacisti so bili vljudni in obzirni ter so se držali diplo- matskega protokola. Nasprotno’sij o od Nemčije in ostale Evro-z Angleži in Francozi so bili po-|pe. Najprej so se potrudili, da gostoma ošabni, kar je včasih'jim zahodni zavezniki priznajo prehajalo tudi v žalitve. Poga-Jmeje, katere jim je priznal Hit-jarija z njima so bila zelo tež-!ler, namreč polovico Poljske ka. Značilno je bilo, kako je znal biti Ždanov ironičen glede pravic manjših narodov, kakor tudi glede definicije posredne agresije, katero so Sovjeti pozneje talko obilno uporabili. Že tedaj so smatrale vse prizadete države, od Finske do Romunije, prihod Rdeče armade kot dozdevnega zaščitnika njihove neodvisnosti kot narodno katastrofo. Zahodnjaki niso mogli na to pristati. Le v Hitlerju je našel Stalin udeleženca, podobnega njemu samemu, neskrupulozne-ga cinka do skrajnosti. Kar jim Angleži in Francozi niso mogli dati, to jim je dal Hitler. Sov-jetskoi-nacistična kolaboracija je prišla do viška. Medtem so imeli Sovjeti s Hitlerjem še širše namene, da namreč razdelijo vso vzhodno poloblo v “naravna vplivna področja” med Nemčijo, Sovjetsko zvezo, Japonsko in Italijo, po dokumentih, ki jih je objavilo ameriško zunanje ministrstvo. Toda ta pogajanja so propadla, ker so Sovjeti zahtevali mnogo več, kot je bil Hitler pripravljen jim dati. Zahodnjaki so pozabili na — Clausewitza Ko je nazadnje Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je Molotov vprašal nemškega veleposlanika: “Ali smo to zaslužili?” Treba je priznati iskreno, res tega niso zaslužili! Tako je prišlo le zaradi sile razmer do nenaravnega zavezništva. Ošabno obnašanje Sovjetov z Angleži se je nadaljevalo tudi sedaj, ko so imeli skupnega sovražnika in ko so bili tako odvisni od zahodne pomoči. Tako je Churchill pisal za Molotova, da je dopisovanje z njim brezkoristno, če se pa gre predaleč, se konča z lažmi in žalitvami. Librach pravi, da je bilo nevarno za Anglijo, da svoje strateške načete'ni prilagodila posebnim značilnostim novega udeleženca, ter da je tako lahko pozabila okoliščine, ki so ga prisilile stopiti v vojno. Tudi a-meriško stališče je'bilo čisto nepolitično, ko so se približale odločilne bitke vojne. Popolnoma so pozabili na izrek, ki ga komunisti pripisujejo Leninu, namreč da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. To definicijo je prvi zapisal pruski general in znani teoretik vojaških ved Clausewitz. Prvotno britansko poenostavljenje tega položaja se je še bolj poslabšalo, ko so Amerikanci ločili vojaško strategijo od potencialnih političnih posledic. Zaradi tega pomanjkanja političnega pred viden j a je bil mir izgubljen. Prvi sovjetski vojni cilj je bil zagotoviti pri zahodnih zaveznikih plen, dogovorjen s Hitlerjem! Zato je bilo potrebno, da Rdeča armada vsiljuje komunistične režime vzhodni Evropi. Do takega položaja je prišlo, pravi Librach, s sprejetjem Sovjetske zveze kot “demokratskega” zaveznika, zaradi pomanjkanja razumevanja političnega in strateškega pomena narodov vzhodne in centralne Evrope, zaradi prestrogo naložene brezpogojne predaje Hitlerjevim obotavljajočim zaveznikom ter zaradi odklonitve Churchillovih načrtov za invazijo jugovzhodne Evrope. Bilo je stikov s predstavniki Madžarske, Romunije in tudi Bolgarije, posebno pred koncem vojne, toda zahodni zavezniki niso temu izkazali dovolj pozornosti, tako da so tudi nje pahnili v sovjetski plen. Največja politična pogreška zahodnih zaveznikov je bila sprejetje sovjetskega pojma o “prijateljskih vladah” do Moskve, kar je dalo vzgled mednarodne zakonitosti vmešavanju Rdeče armade v notranje zadeve sovjetskih sosedov in razširilo oblast Sovjetov do Labe. Glavni sovjetski cilj je bil vladati nad neodvisnimi nekomunističnimi državami, ki dele Ru- države vzhodno od razmejitvene črte Ribbentrop-Molotov, tri haitijske države, romunsko Besarabijo in severno Bukovino ter strateške dele Finske. Ko je prispel Molotov v Washington v pomladi 1942, se je trdilo v diplomatskih krogih, da je omenil Rooseveltu, da je Hitler razumel sovjetske ozemeljske potrebe v vzhodni Evropi kot zahodni zavezniki. Navsezadnje na teheranski konferenci zahodnjaki so pristali na vse sovjetske zahteve. Sovjetska diplomacija je dosegla nepričakovan uspeh, ki še do danes ni pojasnjen. Churchill pravi v knjigi “Zapiranje obroča”: “Velike in nesrečne spremembe so padle na nas v območju dejstev,” medtem ko je pisal sicer uradno priznani a-meriški strokovnjak za komunizem, bivši veleposlanik Ken-nan, o “neopravičljivi stopnji neznanja o bistvu ruskega komunističnega gibanja, o zgodovini njegove diplomacije”. Tedaj, v novembru 1943, ni več bilo nevarnosti separatnega miru med Rusijo in Nemčijo, kar je stalno skrbelo zahodnjake. Otvoritev druge fronte, glavna sovjetska vojaška zahteva, se je približala Uresničenju. Kako je do tega moglo priti? Librach pravi, da sd sovjetski uradni arhivi nedostopni, medtem ko so objavljeni zahodni dokumenti daleč od popolnosti. Sovjeti so toliko očitali cordon sanitaire-u, baje uperjenemu proti njim, navsezadnje so se z njim samim obdali. Zelo nedoločeni britanski načrt za invazijo Balkana (čez Istro in Ljubljanska vrata) so naleteli na skupni odpor Sovjetov in Amerikancev, pravi Robert Sherwood v svoji knjigi “Roosevelt in Hopkins”. Razpuščanju Kominterne pol leta poprej so pripisali preveliki pomen. Medtem ko so Sovjeti zahtevali drugo fronto (italijansko fronto niso priznali kot tako), nikomur ni prišlo na misel, pravi pisec, da zahtevajo drugo sovjetsko fronto na Daljnem vzhodu, kjer so vodili zahodni zavezniki težko borbo z Japonsko. Rdeča armada je vsilila komunizem Sovjetska vojska je prodrla v zavezniško Poljsko im je zahtevala polovico starega ozemlja po pogodbi, ki so jo zaključili s Hitlerjem! Peta delitev Poljske je po-stala dejstvo, medtem ko so prevzeli oblast v zahodni polovici Lublinski Poljaki, komunisti, ki jih je krstil Churchill (Dalje na 6. strani) Kegljaški imm Cleveland, O. — Dramatsko društvo “Lilija” bo 10. januarja 1965 začelo kegljaški turnir v kegljaški dvorani Pozelnik za 15721 Waterloo Rd. “Lilija” se vedno trudi, da svojim članom in prijateljem nudi duševno in telesno razvedrilo skozi celo leto. Sedaj v teh zimskih mesecih je eno glavnih takih razvedril kegljanje. Ta šport se je v zadnjih letih ogromno razširil po vseh državah A-merike in izven nje. Tudi ni čudno! Saj je to zelo zdrav šport, ki oživlja telo in duha. Zraven tega pa je dostopen in blagodejen tako za mladino, kot za odrasle, tako za moške kot za ženske. Lansko leto je za tak turnir vladalo veliko zanimanje, zlasti med dekleti in ženami! Upamo, da se bo za naš januarski turnir prijavilo še mnogo več tekmovalcev in tekmovalk! Vsi tekmovalci morajo biti člani “Lilije.” Prijave za turnir pošljite čim prej, a najdalje do konca tega leta na naslov športnega referenta: Lojze Mohar, 19718 Kildeer Ave., tel.: IV 6-4597. LILIJA ¥®šššEa za praznik® Euclid, O. — Vesele božične praznike in božjega blagoslova polno novo leto 1965 želim vsem dragim rojakom po vsej naši širni novi domovini. Naj bi prihodnje leto prineslo tako zaže-Ijeni mir med vsemi narodi in vladarji, naj bi napolnilo človeška srca s tisto pravo, božjo ljubeznijo, katero deli Božje Dete-ce v jaslicah ob tem svetem božičnem času. Ob koncu leta bi se želela prav lepo zahvaliti vsem, ki sodelujejo' pri našem slovenskem listu Ameriški Domovini, vsem, ki prispevajo tako lepe dopise in novice iz vseh krajev, posebno resnične novice iz naše stare, rojstne domovine. Hvala tudi za lepe romane in povesti, ki nas zabavajo in krajšajo čas posebno sedaj, v zimskem času. Dnevnik Ameriška Domovina je za nas vedno bolj pomemben, vedno bolj važen in zanimiv. Imeti bi ga morala vsaka slovenska družina, da, bi še dolgo živela naša slovenska pisana in tiskana beseda. Zelo me veseli, da naša clevelandska Ameriška Domovina potuje po vsem svetu, roma prav povsod, kjer so naseljeni naši slovenski rojaki-izseljenci. Spoštovanemu uredništvu voščim prav vesele božične praznike. Listu želim mnogo novih naročnikov v novem letu, z željo, da bi Ameriška Domovina še dolgo lahko pisala v našem materinskem jeziku. To Vam iz vsega srca želi naročnica Mary Gombach Glas z ¥ fenesoil Ely, Minn. — Rojakinja Frances Skala bere Ameriško Domovino že nad 50 let in utegne biti ena njenih najstarejših čitateljic v vsej deželi. Preteklega 11. septembra je dopolnila 90 let. Ro' jena je bila v Prigorici pri Rib' niči na Dolenjskem, od koder jc prišla leta 1894 k svojemu očeh' Roku Lozarju na Ely. Ta se je po prvi svetovni vojni vrnil domov v Slovenijo. Kot mlado dekle se je poročila z vdovcem J°' žetom Skalo, ki je imel znano gostilno na Sheridan Street. Se' daj ji streže najmlajša hči Vib' torija. Ob nedeljah spremijo mater tudi v cerkev k službi božji. Želimo ji še mnogo l^ zdravja in zadovoljstva! Mrs. Anton Gornik je srečno prestala operacijio v tukajšnji bolnišnici. Upajo, da se bo lab' ko skoraj vrnila na svoj dom. Mrs. Jakob Peshel je bila odvedena v St. Mary’s bolnišnico zaradi infekcije na očesu. Rojak Jože Vrečar je bil dni prepeljan iz Winton v St. Mary’s bolnišnico, kjer so ga ponovno operirali. Pretekli torek, 8. decembra) smo imeli tod volitve župana in mestnega odbora. Z veliko večino je bil za župana izvoljen J°' že L. Pucel, za aldermana Pa Rudolf Horvath, John S. Seliga in Robert J. Kovali. Zadnji je dobil 1660 glasov od 2,308 oddanih. To pove, kako je priljubljen med volivci. Vsem naročnikom in čitate-Ijem AD vesele božične praznike in srečno novo leto! Zastopnik J- P--------o-------— Žalostno sporošilo Cleveland, O. — Dobroznani rojak g. Ivan Mlečnik s 651 Bonna Avenue je dobil iz stare ga kraja sporočilo, da mu je v 90. letu starosti umrl oče Janez Mlečnik. Pokojnik je bil kolar ski mojster na domačiji v Rožen pri Borovljah na Koroškem- Di ja zaveden Slovenec, borec za pravice s 1 o v e n s k e narodne manjšine na Koroškem v Av stri ji. Slovenci iz okolice Borove J so mu zadnjo nedeljo prire i 1 veličasten katoliški pogreb, počiva v miru božjem! Ivanu in njegovi družini ua Še iskreno sožalje! Družina J. Špindler KANADSKA DOMOVINA Voščila h §b¥8ft$ksga Toronta Mncgo sreče in miru za Božič ter blagoslovljeno novo leto 1965 želijo uredništvu, upravi in sodelavcem AMERIŠKE DOMOVINE, ter njenim čitateljem, posebno onim v Kanadi ZASTOPNIK IN DOPISNIKI ‘KANADSKE DOMOVINE” IZ SLOVENSKEGA TORONTA Upanje, mir in ljubezen za Belič Pred nedavnim sem bral lepo pogrešamo. Vendar naj bi nam božično voščilo. Glasilo se je: Naj te prevzame veselje Božiča, bi je upanje, duh Božiča, ki je •hir in srce Božiča, ki je ljubezen.” Ko bi ljudje v poplavi voščil re.s želeli drug drugemu tega veselja, tega duha in to iz srca! In da bi te iskrene želje postale darilo! Koliko malih in velikih Problemov med sosedi, v narodih in med narodi bi bilo z lahkoto rešenih. Tako pa črtamo bleje, delamo revolucije, bije-frio po nasprotniku in mislimo, Q'a si gradimo veliko mesto v Rodovini. V resnici pa niti s; ni tako prazen, da bi vsaj nekaj sosedom ne znamo živeti v mi-j dobre volje ne bilo v njem, vsaj rh; še manj: še lastnega miru toliko, da bo sprejel, če mu kdo vsak Božič prinesel vsaj malo upanja, ki bo odsev miru v nas in med nami, da bi zopet enkrat lahko rekli, da se je vsaj nekaj ljubezni vrnilo k nam. Besede so poceni, tudi besede lepega voščila. Vrednost besed se šele dvigne, če pridejo res iz srca, če voščilo postane tudi darilo. Dati bližnjemu veselja, navdajati ga z mirom in mu dati nekaj od svojega srca se pa pravi, pokloniti mu del samega sebe. Vsakdo res ne zmore takega. darila. Nihče ne more darovati, česar sam nima. A nihče I VOŠČILA n TSRGKTA, ONT. | "DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA" BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE $ TER ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965 « VSEM SLOVENCEM, POSEBNO SVOJIM ČLANOM K IN PRIJATELJEM, |f VOŠČI IN ŽELI h ODBOR. HRANILNICA POSOJILNICA SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU Ravnateljstvo želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965 vsem Slovencem, posebno še članom 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. LE 1-8475 BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM družina KAVČIČ 162 Clinton St., Toronto 4, Ont. — Tel.: LE 28161 MNOGO BOŽIČNEGA MIRU IN SREČE V NOVEM LETU želi H GRADBENO PODJETJE JOŽE KASTELIC LTD. H 30 VICTOR AVE, MIMICO — TEL.: CL 5-2085 n ponuja božičnega veselja, pravega duha in ljubezni. Veselje Božiča, ki je upanje. Bistvo veselja v Božiču je, da je Bog rojen na zemljo. Božji sin je postal enak človeku in se je naselil med ljudmi. To dejstvo je navdalo z veseljem Marijo, Jožefa, pastirje in Modre z Jutrovega. Kar nenadoma so spoznali, da niso več sami, da človek ni več sam na svetu, da ni več prepuščen svojim slabostim in sovražnim silam tega sveta. Kakšno upanje v tej veseli zavesti, da bo Bog ostal med ljudmi in jih bo učil urejati njihove zadeve vsakdanjega življenja. Vesel Božič voščim. To voščilo pa bo iskreno samo, če bom v sveti noči res odprl vrata srca, da bo Bog res prišel in z menoj odšel v novo, leto. Potem se mi ni treba bati ne srečanj, ne dela, ki me čaka in ne križa. Dnevi, ki prihajajo, bodo veseli, veseli na delu in veseli med ljudmi. Na tak način bo več uspehov in manj težav. Duh Božiča, ki je mir. Pravi mir izhaja iz vesele zavesti, da je Bog med nami. Te zavesti je pa danes tako malo. Ni čudno torej, da je toliko govorjenja o miru. Na vseh štirih straneh neba pozivajo na delo za mir. Na najpotrebnejše pa pozabljajo. V prvi vrsti potrebuje miru človek: tisti, ki je lačen, kot tisti, ki je presit; tisti, ki vlada tako kot podložnik. Kako bo razdvojen in nemiren človek delal za mir med ljudmi?! V sveti noči je bil mir sicer oznanjen vsem ljudem, a deležni so ga bili samo oni dobre volje. Isto angelsko oznanilo* ki je navdalo z mirom pastirje in sv. družino ter Modre z Jutrovega, je razburilo Heroda in mu vlilo strah v dušo. V njem ni bilo prostora za dobro voljo in ne za mir. V njem je bil samo Herod, samo strast, samo oblast in samo ego. Miru polne božične praznike vsem. To je eno. Drugo pa je, da bom sam poln božičnega miru. Glavno je, da mene ta mir prevzame, da pri meni najde prostora, da mu jaz odprem vrata na stežaj, da jaz sprejmem nebeško voščilo miru. Tako bo vzpostavljen mir vsaj v majhnem delcu človeštva. Srce Božiča, ki je ljubezen. Če v Božiču srce nima glavne besede, potem Božiča ni. Kdor v Božiču misli samo na to, kaj bo prejel, ta Božiča ne bo doživel. Če ima Bog človeka tako rad, da njegov Sin postane človeku enak in se med ljudmi naseli, je skoraj nemogoče, da bi človekova ljubezen ostala negibna, mrtva, mrzla, sebična. V Božiču naj srce daje, ne da bi pričakovalo povračila. Voščilo ljubezni za Božič vsem. Ko premišljujem kako in komu bi jo izkazal tudi v dejanju, se potrebe kar kopičijo pred očmi. Pred temi potrebami se zdim kot pritlikavec. In to tudi sem. Rad bi postal velik dobrotnik po svoji volji, a hodim vsak dan trdega srca mimo soljudi. Trd sem, ko pričakujejo dobre besede, gluh, ko iščejo razumevanja, brezčuten, ko trpijo. Če mi bo Božič res dal, da bom slišal in videl in čutil utripe potreb bližnjega vsak dan, na vsak korak, potem bo voščilo ljubezni postalo darilo ljubezni. Voščimo si za Božič in novo leto in v teh voščilih naj bodo izražene želje, misli in volja dati bližnjemu UPANJA, MIRU IN LJUBEZNI. Naj veljajo ta voščila vsem, ki naš list AMERIŠKO DOMOVINO urejajo, upravljajo in tiskajo. Njihov trud in delo naj ponese ta voščila povsod, kamor list zahaja, vsem bralcem in prijateljem lista in po njih vsem Slovencem, ki so dobre volje, doma in v širnem svetu. “flaša ioc” za Božič TORONTO, Ontario. — “'Naša Moč” je periodično glasilo Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij v Torontu. Od časa do časa seznanja člane in tudi drugo slovensko javnost o napredku te denarne ustanove in budi v njih zadružnega duha. Nova številka tega lista je izšla tudi za letošnji Božič. Iz nje povzemamo samo par zanimivosti. Ob ustanovitvi je bilo vprašanje, če je dovolj Slovencev v Torontu, da bosta mogli uspevati dve Hranilnici in Posojilnici. Čas je pokazal, da jih je, saj vsako leto pristopi blizu 200 novih članov. Tako, da se jih je dosedaj že vpisalo do 1300. Nadalje se list vprašuje in seveda tudi odgovarja, koliko so letos, nekako v 11 mesecih, člani že prihranili? Prihranki dosegajo že do dva milijona dolarjev. S temi prihranki so člani plačevali svoje obveznosti in jih nalagali na hranilne vloge. Ta visoka številka kaže, da so letos naši ljudje dobro zaslužili in pridno varčevali. Kaj pa je Hranilnica in Posojilnica nudila svojemu članstvu? Zamenjala jim je približno 7000 osebnih čekov v vrednosti nad en milijon dolarjev. Poleg tega jim je vnovčila najrhanj 11,000 drugih čekov, katerih vsota prvo daleko presega. Izdala jim je nad pol milijona posojil, ki so pri H. in P. še vedno najcenejša in najlažje dosegljiva. Vsota Vsega denarja, ki je šla skozi urade Hranilnice in Posojilnice slov. župnij je že dosedaj, ko finančnega leta še ni konec, presegla 4 milijone dolarjev. Iz tega lahko vsakdo razvidi, kako-važno poslanstvo opravlja ta ustanova: prihranki slovenske varčnosti o-stanejo v službi Slovencem. Odbor. Doživetje v tihoti dveh dni TORONTO, Ont. — Zbrala se je družina 67 mož in fantov: Študentje srednje šole in stari oče, delavci iz tovarne in upravnik, inženir, podjetniki in delavec, oče in sin. Tako različni po starosti in vsakdanjih opravilih, a so na mah postali ena družina, ko je v domu padla zavesa molka. Dom očetov Oblatov jim je nudil vsega, tako da so naenkrat pozabili, da sploh še česa od tega sveta potrebujejo. Obilje vsega jim je obrnilo pogled na pomanjkanje duhovnega. Čutili so, da so velika družina, so komaj drug drugega opazili. Nihče ni bil nikomur na poti. Oče misijonar jih je namreč popeljal v povsem svojski svet, v svet lastnega jaza. Ta svet vendar vedno nosimo s seboj, a tako redkokdaj mislimo nanj. Ko pa ni časa in ne miru. V ta svet se je vsakdo zagledal, po njem brskal in ga deval v red pri svetli luči, ki jo je oče misijonar prižigal ob večni Luči. Po dveh dneh trdega dela s samim seboj in ob obilnih razgovorih s samim Bogom so vsi občutili, kaj je tisto, ki prinaša resnično srečo že na tem svetu. Solze sreče so jim blestele v očeh, ko so mogočno zapeli: Tebe Boga hvalimo. Očetje oblati, hvala vam za krasno domovanje, oče misijonar, hvala Vam za luč in toplino sreče. Udeleženec duhovnih vaj 12. in 13. dec. 1964. Ob desetletnici prve slovenske cerkve v Kanadi IGRONIO, Ont. — V mesecu i hovimi otroci in ekonomskimi — Čisto zlato je decembru letos je poteklo 10 let od dne, ko je bila zgrajena v Kanadi prva slovenska cerkev. 8. decembra 1954 je škof dr. Gregorij Rožman imel v njej prvo sveto mašo. 19. decembra 1954 jo je blagoslovil torontski nadškof, kardinal McGuigan. Težko je pisati danes, kaj so pred 10 leti doživljali in občutili tisti, ki so tako težko pričakovali lastnega verskega in kulturnega središča. Gostovanje pod tujimi slrehami je težka in draga zadeva, ki zahteva mnogo osebnih žrtev. Zato je razumljivo, da je tistega decembra vladalo med večino Slovencev v Torontu veselje; navdajal jih je ponos; samozavest se jim je dvignila. Podobno doživlja družina, ko se prvič naseli v lastnem domu. Prva slovenska cerkev v Kanadi je bila resnično sad osebnih žrtev. V prvi vrsti je moral za njeno uresničitev veliko prestati tedanji župnik č. g. dr. J. Kolarič C. M. Njega je nekoliko bolj bolelo in prizadelo vsako nerazumevanje, zapreke in nasprotovanja, kar vse se je kopičilo med gradnjo. Cerkev z dvorano je bila pač nekoliko bolj njegova srčna zadeva, kot zadeva drugih. V drugi vrsti so bile pa denarne dajatve vernikov tedaj zvezane z večjimi žrtvami, kot so danes. Tedaj še ni bilo med nami trdnih podjetnikov, plačanih osebnih slovenskih domov in ustaljenih poklicev. Stotaki in desetaki za cerkev so bili tedaj res darovi vernih src in često darovi ubogih vdov. O tem bi vedel mnogo povedati č. g. JvKopač C. M., ki je tedaj kaplanoval pri Mariji Pomagaj, in je pri nabiranju darov napravil mnogo potov. Prav je, da ob tej obletnici pribijemo tudi to, da so prvo slov. cerkev v Kanadi postavili s svojimi duhovniki ljudje, ki so bili leta 1945 določeni za pokolj, ko je v Sloveniji zavladalo borbeno brezboštvo. Zato je ta cerkev in seveda tudi župnija izraz hvaležnosti Bogu in Mariji za podarjeno življenje, obenem pa izraz volje: živeti hočemo. Živeti in delati hočemo kot svobodni ljudje in verni Slovenci v lastnih prostorih in pod lastno streho. Ob gornjem dejstvu bo vsakemu lahko razumljivo, kdo se je pred 10 leti najbolj prizadeval, da bi preprečil cerkev in dvorano. Komunizem. Njemu ne gre v račun, če ljudje častijo Boga in se zbirajo v svojih cerkvah in dvoranah. V takem zbiranju vidi komunizem izraze ljudskega odpora proti svojemu brezbožnemu delovanju. Zato ni čudno, da so v dneh gradnje in še pozneje napeli vse sile, da bi cerkev preprečili. Netili in podpihovali so osebne in politične razlike med naseljenci ter širili laži o tedanjem g. župniku in o njegovih pomočnikih. Tega dejstva tudi po desetih letih ne smemo prezreti, čeprav so tisti, ki so bili cerkvi najbolj zvesti tako pri gradnji kot deset let pri vzdrževanju danes smatrani kot manjšina in se kot taki čutijo odrinjene. Vprašanje je, kdo bi cerkev gradil, če oni ne bi pred desetimi leti vzdržali in uspeli? Res je, da se je slovenska skupina v Torontu v desetih letih v marsičem spremenila. Narast-la je za več tisoč duš. Prvim povojnim naseljencem, ki so postavili cerkev Marije Pomagaj hitro raste mladi rod. Številni so med nami tudi priseljenci, ki so že v mladih letih doma vdihavali komunistično ozračje. Tako nastajajo številni problemi so-premehko žitja med: staronaseljenci, ideo- nji- naseljenci. Naravno in zdravo bi bilo, da bi iz tega sožitja treh ali štirih miselnih rodov nastala nova, zdrava miselnost. Najbolj naravno stikališče različnih miselnosti naj bi bila cerkev, kjer bi vsi mogli najti tisto življenjsko načelo, ki zbližuje. V cerkvi nam vsem nalagajo iste dolžnosti in nas navajajo k skupnemu cilju. Cerkev ni samo telesno, je tudi duhovno zbirališče in ni prebirališče in njena naloga je ustvarjati skupno miselnost. Ali je v prvih desetih letih cedkev Marije Pomagaj v tem oziru kaj dosegla? (Ne govorim tukaj o doseženih nadnaravnih uspehih!) Nekaj gotovo. Vsega doseženega se niti ne da zabeležiti. Brez dvoma pa uspehi v tem oziru še niso zadovoljivi in bodo šele takrat, ko se bodo v cerkvi in pri cerkvi počutile vse miselne skupine kot doma, kot na svojem in kot med svojci. Tega na žalost danes še ni. Ob tej priliki naj omenim še en dogodek, ki je značilen. Ravno po desetih letih, ko je bila dograjena prva slovenska cerkev v Kanadi, je bil kupljen prvi slovenski dom v Torontu. Kjerkoli po svetu so ali še bodo Slovenci brali to novico, se bodo veselili z nami in bodo ponosni na nas. Želeti bi bilo samo to, da bi tudi vsi Slovenci v Torontu ta dom sprejeli z istim veseljem in ponosom, ker bo — na kratko povedano — služil samo dobri stvari. Zaradi slovenskega doma ne bo nihče prikrajšan in dom ne bo nikomur in ničemur v konkurenco, nasprotno, nova ustanova more biti 10 let stari cerkvi Marije Pomagaj samo v pomoč. Slovenskega doma se namreč držijo darovi in žulji istih ljudi kot cerkve Marije Pomagaj. Oboje podvigov so zamislile iste misli, dobre misli, slovenske misli, verne misli. Obema ustanovama daje rast toplina istih src, dobrih src. In ko lakih dobrih src med nami ne bo več, bo mrzlo tako v cerkvi kot v domu in tedaj bo težko še kaj povedati o Slovencih v Torontu. Lahko rečemo, da je bilo prvo desetletje plodovito in veliko je bilo narejenega kljub napakam, ki jih imamo ljudje in kljub sebičnosti, ki se nas drži. Z optimizmom stopimo v drugo desetletje. Pravi duh, katerega zakladnica je cerkev, naj nas vodi (Dalje na 4. strani) za izdelavo trajnejših prstanov. ■ loško-politično emigracijo, Vi VOŠČILA iZ T0R0KTA, ONT. I ^----------------------------1 Mesarija m klobasičarja H I DERMASTJA | ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM Hi VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO S Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekajenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. — Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. Sprejemamo naročila iz vse Kanade in pošiljamo C.O.D. 194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — EM 8-0490 304 BROWN’S LINE, Toronto 14, Ont. — 25- 10209 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in U SREČNO NOVO LETO Vam želi ^ ANTON'S KAT MARKET I ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU U wr * * Imamo vedno sveže in okusno prekajeno meso in klobase, če pripravljate gostije, bankete ali slično, 7^ se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno, Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 Vaugham Rcl. (na vogalu Oakwooda. ^ Tel.: RU 3-0423 ALBION GLASS CO., LID. 827 ALBION UD., REXDALE — Phone: 741-291» SLOVENSKA STEKLARNA ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM STRANKAM IN ZNANCEM LASTNIK: FRANK VLAHOVIČ Da bi vsi prijatelji in znanci v Združenih državah, po Kanadi in drugje po svetu praznovali letošnji božič polni veselja in miru ter da bi v novem letu uživali srečo in blagoslov želi DRUŽINA JANEZ TRATNIK 176 Delta Street, Toronto 14, Ont. — Tel.: CL 5-4553 OB DESETLETNCI POVE SLOVENSKE CERKVE V KANADI (Nadaljevanje s 3. strani) in dobro srce naj nas priganja, pa bomo ob koncu drugega desetletja lahko zabeležili manj napak in še več uspehov. P. M. Cerkev in župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu HAMILTON, Ont. — Škof ha-miltonski prevzv. Jožef F. Ryan, je dne 1. decembra izdal odlok, s katerim odreja, da naj bo naslovnik in zavetnik nove slovenske župnije v Hamiltonu Sveti Gregorij Veliki, papež in oče sv. Cerkve. V svojem pismu pravi škof, da je primerno in pohvalno, da smo izbrali tega svetnika za zavetnika in dali njegovo ime naši župniji, kajti on je eden najodličnejših papežev v sv. Cerkvi. S tem dejanjem smo tudi počastili spomin zadnjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, ki je pri krstu dobil ime sv. Gregorija in ker med sto župnimi cerkvami v hamiltonski škofiji še ni nobene, ki bi nosila to ime. Od sedaj naprej, določa škof, bo u-radni naslov vaše župnije: Saint Gregory The Great — Slovenian Congregation — ali Slovenska župnija Sv. Gregorija Velikega. Tako se bomo z novim letom 1965 ločili od župnije Sv. Ane in opustili naslov: Holy Rosary Slovenian mission. Končala je doba detinstva; stopili smo na lastne noge. Z našo vred, je sedaj pet slovenskih župnij v Kanadi in sicer: dve v Torontu, ena v Win-nipegu in ena v Montrealu. Vse štiri prejšnje župnije so posvečene Mariji pod različnimi naslovi. Mislim, da nam Marija ne bo zamerila, da smo to — peto postavili pod varstvo Sv. Gregorija, ki je bil sam velik Mari jin častilec. Pravzaprav bi bil pomen in zamisel naše cerkve naj točneje izražen z naslovom: The Communion of Saints — Občestvo svetih. Vsa stavba bo poudarjala in izražala nauk, da smo mi zemljani na poti v večnost. Da smo povezani z našimi pokojnimi v vicah in v nebesih v eno telo in enoto, katerega glava je Kristus in njegov namestnik na zemlji rimski papež. Dve stranski kapeli bosta posvečeni spominu vernih duš in vsem svetim, posebno tistim, ki niso bili proglašeni v Rimu, pa vendar že Boga gledajo. Letos 12. marca je minilo tri leta, kar smo se prvič zbrali na cbčni zbor in sklenili enoglasno, da bomo začeli zbirati denar in da moramo kupiti svet, da si zgradimo svojo cerkev in dom. Prav na dan 12. marca je god Sv. Gregorija, zato bomo vsako leto tisto nedeljo po 12. marcu imeli pri nas “žegnanje” ali proščenje. Že sedaj vas vabimo, da pridete takrat k nam na božjo pot. Če boste le enkrat prišli, vam bo tako ugajalo, da boste rekli: V Hamilton k Sv. Gregoriju se izplača iti na “žegnanje” četudi raztrgaš dvojne podplate na čevljih ali pa dve gumi pri avtu. Če pogledate sliko nad naslovom, ki pokazuje zunanji oris cerkve in doma, boste morda vprašali: Kaj sedaj zidate in kaj ste že zgradili? Nismo mogli Zgraditi vsega naenkrat pri naši revščini. Letos zidarno samo Dom, ki ga vidite ob strani cerkve. V prostorni priklfdni dvorani bo začasna cerkev. Ko bo Dom izplačan, tedaj bomo ob Domu zgradili še cerkev. V Domu bomo imeli vse za1 prvo potrebo: cerkev, dvoraruo, župnišče in sobe za šolo. Zidovi doma so prav ta teden prišli do strehe. Prihodnjo soboto dne 19. decembra, če ne bo delavcev, ki bodo pribijali plohe na jekleno ostrešje za podlago strehi. Plin in grelci so že napeljani in vzpostavljeni, spodnja dvorana, kjer bo cerkev, ima tudi že okna. Ko bo poslopje pokrito in zaprto z okni in zunanjimi vratmi, tedaj se več ne bojimo zime. Izdelovali bomo poslopje od znotraj skozi zimo. Morda bomo o Veliki noči imeli mašo v svojem, četudi bo bolj revno. Cerkvene klopi bomo dobili iz kapele Rožnega venca, kjer smo do sedaj imeli mašo, ker bodo šolo podrli. Prav tako nam je župnik Sv. Ane daroval križev pot. Oltar smo pa dobili iz cerkve Sv. Jožefa v Kitchener ju, ki ni primeren za novo cerkev. To vse nam bo znatno zmanjšalo stroške. Za sklep teh par vrstic, bi želel po Ameriški Domovini izraziti prisrčna voščila za vesele praznike Rojstva Gospodovega in za srečno novo leto vsem našim prijateljem in dobrotnikom širom Združenih držav in Kanade, tako v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh naših ha-miltonskih Slovencev, ki cerkve in doma tako zelo potrebujemo. Naj vas vse Božje Dete blagoslovi in vam povrne stotero vso pomoč, ki ste nam jo dali v zadnjih treh letih. Brez vas, drage duše, bi ne zidali ne doma ne začasne cerkve; vsaj letos gotovo ne. V kratkem, takoj po praznikih, bomo natisnili imena vseh darovalcev v posebnih številkah našega Cerkvenega vestnika in bo vsak prejel po pošti svoj izvod, tako da boste vedeli, da vas imamo vpisane in da so vaši darovi uporabljeni za sveti namen, za kateri ste jih dali. Ostanite nam zvesti še nadalje in pridobite nam še drugih dobrotnikov, kajti dosti žrtev in stroškov bo še treba. Rev. Louis Tomtz Slovenian Congregation 120 Sherman A ve. N. L. Ambrožič, st.: Kako sem doživljal doma komunisllono revolucijo (Nadaljevanje) Imel sem pa izredno srečo tisti večer. Ko sem mirno korakal proti stanovanju, sem srečal železničarja, ki je imel malo domačijo v Polhograjski občini. Tja gori je zahajal le malokrat v tistih časih. Slučajno je pa bil tam gori ob času, ko so pridrli tja Italijani. Ker je imel vse papirje v redu, z italijansko izkaznico vred, da opravlja službo na železnici, šo mu dovolili, da je lahko odšel v Ljubljano. Zelo je bil zadovoljen, da se je rešil “iz tega pekla”, kakor je rekel. Povedal mi je, da je pri nas še vse v redu in da tam v bližini tudi nič ne gori. Ker so se gotovo držali vsi v hiši, kakor je bilo splošno naročeno, sem lahko prepričan, da so vsi člani še živi. To me je potolažilo. Kakor mislim, sem že omenil, da so med tem časom, ko sem bil jaz v zaporu, ustanovili vaško stražo tudi na Dobrovi. Ustanoviti so jo smeli le tako, da je bila pod stalnim nadzorstvom Italijanov. Brez njihove vednosti se niso smeli vaški stražarji nič kretati, brez njihovega dovoljenja napraviti nika-kih podvigov. Ako bi se temu upirali ali napravili drugače, bi stražo takoj razpustili ali morda celo pozaprli... Pri poklicu njihovega poslanstva je bila to za stražarje kruta šikana. Partizani so plenili po okolici podnevi in ponoči. Izsiljevali so iz ljudi vse mogoče reči, jim požigali, jih ubijali, a stražarji niso smeli posredovati nikjer. Niti šole niso smeli gasiti, ko so jo jim partizani pred nosom zažgali Vse to je bilo v načrtu, vse po dogovoru. Komunist in okupator sta po pogodbi uničevala Slovence in njih imetje. Veliko je bilo gorje, veliko razde j a-1 do, da bodo vsi preslabo vreme, bo vste mrgolelo nje, velike so bile številke uniJ postreljeni čenih življenj, a -uničili nas niso. O vaški straži ne morem dosti 'reč povedati, ker sem bil tisti čas v zaporu in potem sem ostal v Ljubljani. Vem le to, kar so mi povedali pozneje, ko se je ustanovilo domobranstvo, v katerega sem vstopil tudi jaz. Predno preidemo na to, se pa povrnimo na nesrečni slučaj komandanta dolomitskega odreda, našega soseda — Klnačevega Franceljna: Ko je dovršil ljudsko šolo na Dobrovi, so ga dali starši učit mizarstva v mizarsko zadrugo na Vič. Tako so ga še kot dečka dobili v roke komunisti, ki so mu takoj začeli vcepljati v srce in dušo ideje satanskega komunizma. Kar je imel v sebi dobrega, so mu izdrli in mu vcepili le sovraštvo. Naučili so ga tudi, da se je znal dobro prenarejati. Nikdo mu ni prisodil, da je to tako krut komunist. Sploh se ni pokazal slabega, ne grdega, ne krvoločnega. V družbi vaških fantov je bil vedno miren in tih kot nedolžno jagnje. Tik pred revolucijo' mi je nekdo zaupal, da organizira trojke, a da mu fantje dosti ne zaupajo. Kako daleč je prišel s to organizacijo, ne vem, ker je bilo vse skrajno tajno. On je še vedno mirno čakal. Takoj, ko se je vzplamtela revolucija, je pokazal svoje zmožnosti, ki jih je prej tako prikrival in tajil. Takoj se je pokazal zelo zmožnega organizatorja in spretnega voditelja. Niso se mu upirali roparski pohodi, ne krvavi zločini, ki so se stopnjevali po okolici in pritiskali ljudi v vedno hujši strah. V naši okolici so pohajkovale tudi veličine iz partizanskega štaba. Mnogo so se držali tudi pri Klnaču, a tu le bolj mimogrede. Več so bili na Hruševem, Babni gori in tudi v Osredku in pod njim. Bili so tam Kidrič, Mikuž, dr. Cunder (od “Ruskega carja”) z Ježice in drugi. Kidrič je zelo gnjavil ženo radi mene, zakaj ne pridem domov, in ji hotel vsiliti v hišo partizane. Radi otrok in starega ata se jih je ubranila ... Ker je bilo tako pohajkovanje nevarno za slučaj kakega nepridiprava, so začeli misliti na en skupen skriven prostor, kamor naj bi se vsi “ta vikši” zatekli za čas nevarnosti. Toda kje, da bi bilo manj sumljivo? Sporazumeli so se za Osredek, vas tik pod nemško mejo, kamor je zahajalo takrat le malo ljudi in tudi Italijani so se od nemške meje proč držali. Vas Osredek leži na položnem in deloma zravnanem bregu, 10 minut od Polhograjske ceste in tako tudi od mojega doma 10 minut ob poti, ki pelje k Sv. Katarini. Vas je na široko okoli vsa zaraščena s sadnim drevjem, mlajšim in starejšim, vseh različnih vrst. V tej vasi je pet posestnikov. Vsi so bili dobro situirani, vsi dobri in spoštovani ljudje. Med seboj so bili do revolucije vsi prijatelji. V revoluciji sta se dva popolnoma obrnila na partizansko stran in začelo se je sovraštvo. Najbolj je bil osovražen posestnik Košir, ki je bil najbolj odločen protikomunist in naj večji posestnik v vasi. Partizani se bi radi maščevali nad njim že v začetku revolucije, a ker je bil daleč o-koli znan kot dober človek in vsa njegova družina priljubije' na in spoštovana, ki je že mnogo sirokamov podprla, prenočila in nasitila, so jih pustili še precej pri miru, ker drugače bi se preveč izdali in osovražili po okolici. So pa mnogo premišljevali, kako bi se maščevali. Zdaj, ko sc “ta višji” iskali prostor za zaklonišče, so se pa spomnili na Koširjeve. Šli so k njim in povedali, da bodo pod podom, kjer se mlati žito, poleg hleva, napravili veliko zaklonišče — bunkar — ter da bodo takoj drugi dan začeli. Delali pa bodo samo ponoči in naj ves čas tega dela preskrbi vsem delavcem dobro hrano. Če bi pa bilo kaj izdanega, naj ve-od ikra j a takoj itd. Prišli so stro- kovnjaki, napravili zaklonišče in ga zamaskirali tako, da bi ga nihče ne dobil, če bi ne bilo policijskih psov. Pes je prišel na svisli, na katerih je zaduhal vonj po ljudeh, ki je prihajal iz zaklonišča po cevi, ki je bila pritrjena na pod svisli, da bi pritakal in odtakal po nji zrak v zaklonišče. Priklical je Italijane in vaške stražarje, ki so to pot lahko šli iz vseh okoliških j lo prihajalo. Vse te ujetnike so postojank z vojaštvom, da so'naložili na avtomobile in jih od-skupaj iskali ob nemški meji peljali v ljubljanske zapore. Kaj partizanska skrivališča. Morda se je zgodilo z drugimi, mi ni na kak pritisk Nemcev, ki so' znano. Tudi ne vem, kdo so bili, jim sempatja le tudi partizani ker me takrat ni bilo doma, partizanov spodaj. Med njimi je , bil tudi komandant Rihar, Klna-čev Francelj. Bil je pa že tudi zadnji čas, da se je odprlo zaklonišče, ker bi se drugače vsi zadušili notri, ali pa bi morali odpreti skrivna vrata in se predati zasledovalcem. Preveč se jih je nateplo notri, zračnica je bila pa preozka. Predolgo je vse skupaj trajalo, zraka pa prema- napravili kako barufo in prehajali na večih krajih čez mejo. Takoj so se lotili dela, odtrgali so pod in še strop pod njim in že so zagledali precej nabito zvedel sem pa za odkritje tega zaklonišča od vaških stražarjev, ki so bili takrat na pohodu na Osredek. (Dalje prihodnjič) Ohajski demokralje pokvarili republikancem počitnice CLEVELAND, O. — Člani o-hajske legislature so imeli pretekli teden zelo razgibane seje v senatu in predstavniškem domu. Republikancem se je hudo mudilo, da bi čim preje izglasovali vse zakone, kar jih je bilo na programu, demokratom se pa ni nič mudilo. Veselje do počasnega zakonodajnega postopka je pokazal posebno načelnik ohajskih demokratskih senatorjev, senator King iz Toleda, ki je obenem tudi predsednik ohajske sekcije AFL-CIO, torej iz-vežban v parlamentarnih bojih. To je pokazal pri obravnavanju zakonskega predloga o pooblastilu za državnega tajnika Browna, republikanca, da sme glasovati kot predsednik senata tudi v takih slučajih, ki obraV' navajo politične predmete. Republikancem je tak zakon neob-hodno potrebeh, kajti samo Brownovo pomočjo lahlko preglasujejo v senatu demokrate, vsaka stranka ima namreč v novem senatu po 16 senatorjev. Republikanci imajo v sedanjem senatu večinb iin nanjo’ so se zanašali. Senator King pa je našel pot, da jim lahko hudo nagaja, četudi imajo večino. Republikanski senatorji so hoteli izglasovati zakon/že pretekli teden, da bi lahko šli na počitnice, pa je King izvrtal, da lahko zahteva na podlagi senatnega poslovnika par dni odloga za glasovanje. Senat ni mogel preko Kin govega stališča, moral bi torej zborovati tudi ta teden pred prazniki. Pa so republikanci rajše sklenili, da naj se legisla-tura sestane še enkrat 29. decembra na enodnevno zasedanje in izglasuje ostanke zakonskih predlogov, posebno tistega Brownu. Seveda jim pa takrat King lahko pripravi nova preše nečenja. Vsekakor bo zakon izglasovan, toda njegovo veljavo bo moralo potrditi še ohajsko državno sodišče. Demokratje bodo namreč pritožili in spod bij ali ustavnost zakona. Legislatura je izglasovala tu di šele zadnji trenutek zakon o razmejitvi volivnih okrajev federalne kongresnike. Pri tej priliki so seveda nastali tudi strankarski prepiri, toda ne pre hudi. Volivnih okrajev bo po novem 25 in ne 24, vsi dosedanji kongresniki bodo torej lahko znova kandidirali. Seveda so kongresniki bolj gledali na to, da imajo “ugodno” razmejitev, kot pa na splošne strankarske interese. Tako sta se na primer mirno pobotala med seboj kongresnika Feighan in Vanik; o-stala dva clevelandska kongresnika, republikanca Mindshall in Bolton jim pa nista delala težav. Nova razmejitev še ni dokončna, jezijo se nanjo clevelandski črni volivci, ki trdijo, da razmejitev nasprotuje duhu stališča vrhovnega federalnega sodišča (en volivec en glas), in se bodo proti zakonu pritožili. Tožijo, da so se clevelandski demokratje in republikanci sporazumeli na njihov račun. Jezijo se posebno na Vanika in Feigha-na. Feighanovi nasprotniki pa sebi. V doslednosti pri obravnavanju tega vprašanja so republikanci kar tekmovali z demokrati. LBJ bo zahteva! za boj proti revščini 2 bilijona WASHINGTON, D. C. — Časnikarji, ki lovijo novice v Beli hiši, trdijo, da je predsednik L. B. Johnson sklenil, da bo v prihodnji proračun postavil znesek $2 bilijona za boj proti revščini. Za letošnje proračunsko leto je dobil od Kongresa odobrenih 784 milijonov. Od te vsote odpade na našo ohajsko državo $1,423,000. Največji del tega denarja bo ostal v Columbusu, Cincinnatiju in podobnih velikih mestih. Cleveland bo najbrže potisnjen na stran, ker se naši clevelandski politiki ne morejo sporazumeti, kdo naj pride v mestni odbor za boj proti revščini. Zdi se pa, da bi moral predsednik začeti tudi boj proti “ubogim na duhu,” da ne bo prišlo do tako smešnih zadreg, kot je clevelandska. — Liter mleka je po energiji enak funtu nemastne govedine. pripovedujejo, kako se je kongresnik Feighan znebil Parme in predsednika njenega mestne-sveta Mottla in ga odrinil Vaniku. Puščice letijo tako. na starega Feighana, ni §edi v predstavniškem domu v Wa-shingtonu, kot na njegovega sina, ki sedi v ohajski legislaturi. Nabralo se je torej kar dosti tvarine za politične debate tekom božičnih praznikov. Legislatura je izglasovala tudi zakon o sedmi državni univerzi v naši državi. Ne smemo pa tega koraka pripisati veliki vnemi legislature za znanost in umetnost. Povod za hiter zakonodajni postopek je dal obupen finančni položaj znanega Fenn Collegea, ki mu je grozila likvidacija. Sedaj bo pa rešen skrbi, postal bo jedro, okoli katerega se bo organizirala nova univerza. Ker se mudi, bo guverner Rhodes imenoval že te dni vsaj večino prve univerzitetne uprave, da se pogaja s Fennovimi zastopniki, kolikor pogajanja za kulisami že niso končana. Spodletela sta republikancem dva načrta, ki so nanje dali veliko. Hoteli so začeti postopek za spremembo državne ustave, ki naj bi omogočila 4-letno le-gislativno dobo legislature, letna zasedanja in nov način, kako postaviti nove člane na mesta, ki se izpraznijo tekom legisla-tivne dobe. Postopek je obtičal. Ravno tako je odložena zadeva z resolucijo, da naj se federalna ustava spremeni tako, da vrhovno federalno sodišče ne bo več imelo pravice, da edino tolmači ustavo. Proti resoluciji ni bil samo King, ampak tudi guverner Rhodes, ki se je podal pritisku javnosti in uvidevnih republikanskih prvakov. Najmanj so se člani legislature prepirali o povišanju plač vsem in vsakemu, tudi samim choose NOW-^-u. from the largest selection of quality watches-B ULOVA BATE KING-A watch <10 man can resist) Tells date and time •t a glance. 17 jewels. Shock-resistant. $49.95 CONCERTO-Modern youthful look in a 17 jewel quality watch. Shock-resistant. $24.95 $1 holds any BULOVA ’f/7 Christmas! Let our Watch Experts suggest the perfect gift... from our large selection of the newest, gift-quality watches... from Bulova. Priced as low as $24.75. Avoid the Christmas rush! Choose now while our Bulova selection is complete! FRANK CERNE JEWELRY CO. 6412 ST CLAIR AVE. • HE 1-0465 OPEN DAILY 10 AM TO 8 PM Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem želita ANTON IN JUSTINA KLANČAR 1084 E. 67 St. VESEL BOŽIČ Želiva vsem sorodnikom in prijateljem srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1965. Hvala za voščila. Bog daj, da bi se Vaše želje izpolnile. JOSEPH & MARY NOVAK 3582 E. 81 St. Cleveland 5, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ANTON LJUBI 6618 Bliss Avenue ZA VARSTVO PRED NELJUBIMI GOSTI — Vzdolz severnega roba našega kontinenta, pa tudi na nekateri i krajih atlantske in pacifiške obale stoje baterije e Hawks, da sprejmejo tuja letala, ki bi prihajala k na711 's sovražnimi nameni. Slika kaže baterijo talcih raket i 's' pu obrambe pred letalskimi napadi. DECEMBER Brnsf sdftršpn® 13!fi4i!15!iS)!l7ll8 iTŠ 20i!2^®f5!26 wwmiowi" KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER | skega moža 1965” v SND na 26. — Društvo SPB Cleveland Maple Heights, priredi veselo STEFANOVA- 28.—Pevsko društvo JADRAN NJE v veliki dvorani Slov.! poda v SND na Waterloo Rd. doma na Holmes Avenue. ''h—-Slov. društveni dom na Re-cher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. 2l.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., priredi Silvestrov večer. 2l.—Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O., priredi Silvestrov večer. “h—Gospodinjski klub in direk-torij priredi Silvestrov večer v Slov. delavski dvorani na 10814 Prince Ave. JANUAR 16.—Slov. smučarski klub priredi družabni večer s plesom v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli mornarji”. 24.—-Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave. 24,—Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi v Slov. domu na Holmes Avenue večerjo in ples. Začetek ob štirih pop. 20. —Družabni večer Slovenske šole pri Sv. Vidu. FEBRUAR Slovenska pristava pripravi svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 1—Banket v počastitev Antona Šublja v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 2(1—Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi v SDD na Waterloo Rd. večerjo. —LILIJA priredi NAGRADNO MASKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue. 2<.—Klub upokojencev v New-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih. 28,—Klub upokojencev v Eucli- du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave. MAREC 21. —Zveza slov. narodnih domov Priredi banket v čast “sloven- koncert. Začeteik ob 3.30 pop. 28. —Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave. APRIL 24.—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. MAJ 2.—Pevski zbor “Slovan” poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ i 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER — 1965 5.—Pevski zbor “Slovan” poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. komponiral mnogo na ruske, češke in hrvatske tekste, še več pa na slovenske. Pri svojem komponiranju se je največ naslanjal na slovensko narodno pesem in na slovansko umetno glasbo. Kljub temu pa so njegovi samospevi tako predelani, da nosijo njegov lasten pečat. Spomnimo se samo na njegova samospeva “Kam” in “Pojdem na prejo,” ki sta med najboljšimi glasbenimi samospevi slovenske romantike. Kot operni pevec je poskusil komponirati tudi opere. Zložil je dve: “Nabor” in “Kres.” Opero “Nabor” so izvajali prvič v ljubljanski Operi leta 1927. Do-čim čaka druga “Kres” še na uprizoritev. Skladatelj Gerbič je komponiral tudi simfonije. Bil je prvi, ki je na Slovenskem pričel s to glasbeno vrsto. “Simfonija v G-duru,” “Lovska simfonija” in “Jugoslovanska rapsodija.” Škoda, da naši glasbeni pedagogi še niso te Gerbičeve simfonije vseskozi dognali, kajti tudi iz njih je razbrati, da je bil skladatelj F. Gerbič pristna umetniška osebnost, ki je zapustila v slovenski glasbi globoke sledove. Dvs velika slovenska genija OB 150-LETNICI ROJSTVA F. MOČNIKA Letos poteka 150-letnica roj-stVa matematika in pedagoga Frančiška Močnika. Rodil se je L oktobra 1814 v Cerknem. Po ^avršitvi osnovne šole v Idriji obiskoval gimnazijo v Ljub-Wi, nakar je v Gorici postal Seineniščnik. Leta 1836 je nacepil učiteljsko službo na gorici normalki, kjer je ostal polnih pa je leta 1892. O Frančišku Močniku gre glas predvsem zaradi njegovih velikih zaslug na znanstvenem področju. Bil je slovit matematik. Njegov učitelj je bil prof. Leopold K. Schulz pl. Strassnitzky. Po njegovi zaslugi so na avstrijskih šolah uvedli praktični pouk matematike, a na drugi strani pa so na njegovo pobudo začeli učiti matematiko na osnovi mi- UUrmaiKl, Kjei je Uaiai puium iiiaiciucu-irwu ^eset let. Med tem časom je tudi i selnega sodelovanja učencev. Še ^'omoviral za doktorja filozo-na graškem vseučilišču. Kas-r‘eje je bil nameščen kot profe-SOr matematike na tehnični akademiji v Lvovu, naknadno pa na l*niverzi v Olomucu. Leta 1851 bil imenovan za šolskega svetla v Ljubljani, devet let poseje pa je postal nadzornik koseških in štajerskih ljudskih šol realnih gimnazij pri cesarjem namestniku v Gradcu. Tu ?e bil leta 1871 upokojen, umrl bolj je Močnik zaslovel, ker je napisal nad tisoč učbenikov iz matematike in geometrije tako za osnovne, kakor tudi za srednje in višje šole. Te so prevajali na skoraj vse jezike avstro-ogr-skega cesarstva. Med svojim plodovitim delom ie Močnik našel tudi čas, da je z vsemi svojimi silami pomagal slovenskemu učiteljstvu, ki se je tedaj borilo z velikimi težavami zlasti gmotnega značaja. Dal je pobudo za ustanovitev “Društva za podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev.” Odločno se je tudi potegoval za dvojezični pouk, saj je poudarjal, da se mora slovensko dijaštvo učiti matematike in seveda tudi drugih predmetov v materinskem jeziku. Zaradi tega je naletel na odkrito neodobravanje s strani avstrijskih kolegov, in kjer je bilo le mogoče, so ga na vsak način skušali zapostavljati. Kljub vsemu pa ga je leta 1871 cesar odlikoval s Franc Jožefovim redom za njegove zasluge na znanstve-riem področju in mu tudi podelil red železne krone III. stopnje, se pravi viteštvo. SKLADATELJ FRANC GERBIČ Letos so v Ljubljani odkrili spominsko ploščo zaslužnemu slovenskemu komponistu Francu Gerbiču. 5. oktobi'a je poteklo 124 let, kar se je v Cerknici rodil skladatelj, dirigent, operni pevec, glasbeni pedagog in publicist Franc Gerbič. Po končani ljudski šoli je šel na učiteljišče in postal učitelj. Toda poklic učitelja ga notranje ni zadovoljil. Ker je bil glasbeno nadarjen in je imel lep tenor, je odšel kot 25-letni v Prago, kjer je študiral na konservatoriju kompozicijo in solopetje. Svojo pevsko kariero je začel prav tu v Pragi, kjer je pel tenorske vloge v praški operi. Že po enem letu pa je prišel v Zagreb, kjer je komponist Ivan Zajc prav takrat ustvarjal hrvaško opero. Gerbič je tu ostal devet let. Pot ga je nato vodila v Ulm in v Lvov. Nadaljnjo pevsko kariero pa mu je preprečila bolezen in posvetil se je odslej saino pedagoškemu glasbenemu delu. Leta 1886 so ga povabili v Ljubljano. To je pomenilo pomembno prelomnico za slovensko glasbeno kulturo. Ker je bil Gerbič odlično podkovan v glasbeni stroki, je lahko deloval vsestransko. Bil je ravnatelj šole Glasbene matice, dirigent zbora Narodne čitalnice in vodja slo venskega opernega ustvarjanja. Takšen glasbenik je bil v tistem času močno potreben slovenskemu glasbenemu življenju. Saj ne smemo pozabiti, da je bilo takrat sicer mnogo navdušenih delavcev, a prav malo dobrih in izšolanih strokovnjakov. Na glasbeni šoli so se pridružili Francu Gerbiču tudi drugi glasbeni strokovnjaki. Na mesto opernega dirigenta pa je prišel Hilarij Be-nišek. Vsa ta dejstva so prinesla F. Gerbiču grenko razočaranje, saj je zapustil boljši položaj v Lvovu, da bi Idhko služil slovenski glasbeni kulturi. Vendar skladatelj ni obupal, temveč se je vrgel še z večjo vnemo na delo. Postal je pevovodja pevskega zbora “Ljubljana” in regens cho-ri (vodja cerkvenega petja) šentjakobske cerkve. Njegov trud in delo na glasbenem polju je rodilo obilen sad. Vzgojil je vrsto odličnih pevcev, kot n. pr. Franja Bučarja, Julija Betetta in|y6Ub Khan zgublja namreč za-skladateljev, n. pr.: Josipa Pav* i slorribo med domačo inteligenco. Čiča, Oskarja Deva. Izdajal jej Mladino je že cdbil od'sebe, revijo “Glasbena zora” in napi- j^-t so to pokazali zadnji štraj-sal “Metodiko pevskega pouka.” | ki na pakistanskih univerzah. Umrl je v Ljubljani leta 19l7. Učitelji zahtevajo $1.5 bilijona federalne podpore WASHINGTON, D. C. — Zveza za narodno izobrazbo, kjer je včlanjena večina naših poklicnih učiteljskih in profesorskih organizacij, je prijavila zahtevo, naj federacija doda še $1.5 bilijona v proračun ba podpiranje šolstva. Največ denarja naj gre kar naravnost za podpiranje državnih izdatkov za šole, pri čemur pa federacija ne sme staviti nobenih pogojev, kako naj države porabijo federalne prispevke za izobrazbo. Federacija ima že sedaj okoli $2 bilijona rednih podpor; ako bi šlo po gornjem predlogu, bi morala federacija dati za izobrazbo najmanj $3.5 bilijona. Razumljivo je, da Kongres ne bo pristal na zahteve Narodne zveze, ker ne zaupa, da bi vse države res pravilno porabile dodeljene jim podpore za šolske potrebe. trenutno nimajo ravno na pretek, saj so zaloge padle najnižje v vseh letih po drugi svetovni vojni, bi utegnila biti taka zahteva Washingtonu skrajno neprijetna. De Gaulle misli, da bi bila Bela hiša voljna tudi kaj popustiti v svojih odnosih do Francije in njenih načrtov v mednarodni politiki, če bi ji obljubil, da take zahteve Franclja ne bo stavila. — V naši deželi nastane povprečno vsakih 38 sekund nekje požar. kitajski komunisti so se oglasili v Zl po Hlbandh ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Rdeča Kitajska ni članica ZN, zato mora porabiti albanske tovariše, kadar misli, da je treba psovati proti vsem, komunistom, moskovske vrste in kapitalistom. To nalogo vrši navadno albanski zunanji minister Be-har Shtylla. Te dni se je priglasil k generalni debati in ob tej priliki ozmerjal prav vse, najbolj seveda našo deželo, ki ji očita vse grehe, kar si jih je Mao mogel izmisliti. Ni prizanesel tudi moskovskim tovarišem in njihovim satelitom, seveda ni pozabil tudi na Tita. Albanec je tudi trdil, da je Indija zašla v družbo napadalcev, ker se je branila proti kitajskemu vdoru v Himalajskih gorah, Južna Koreja je pa postala “a-meriško koncentracijsko taborišče.” Amerika bo čisto gotovo pogorela v Južnem Vietnamu, to pa ne bo izmodrilo ameriških kapitalistov, imperialistov in ko-lonijalistov, kajti imajo načrt, da bodo kmalu napadli Kubo. Reševanje talcev po Ameriki in Belgiji je navadna kapitalistična hinavščina, za katero se skriva “neokolonijalizem.” ZN pa delajo Kitajski veliko krivico, ker je ne pustijo v svojo tovarišijo. Kot se vidi, je albanski komunist dobro varoval interese svojih prijateljev v Peipingu. ....—o—-------- Pakistanski diktator Ayoub zgublja zaslombo med inteligenco KARACHI, Pak. — Diktator Pakistana Ayoub Khan bo začetkom januarja gotovo izbran za predsednika repdblike, vsaj tako mislijo politični opazovalci v Pakistanu, toda zmage se ne bo mogel v resnici veseliti. A- De Gaulle ima v rokah pomembno sredstvo PARIZ, Fr. — Francoska narodna banka ima na zalogi za pet bilijonov dolarjev zlata in deviz, od tega 1.5 bilijona dolarjev. Za te dolarje lahko vsak čas zahteva od Združenih držav zlato. Ker Združene države tega Moški dobijo delo MIZAR Mizar dobi delo takoj. SOUND INC. 1301 Superior Ave. 621-2391 (246) * I SLOVENSKA PISARNA 1 v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Phone: EN 1-5928 Odprta ob nedeljah, torkih in petkih od dveh do šestih popoldne. VOŠČIMO BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! Zastopamo slovenske založbe: Svobodna Slbvenija, Slovenska Kulturna Akcija, Duhovno Življenje, Koroška Kronika, Vera in Dom, Salezijanske knjižice, Vrednote, Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenijte, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici.. — Sedaj imamo na razpolago: Mohorjeve knjige za leto 1965 $3.00, Bežna srečanja $2.50, Salezijanske knjižice, Molitvenike z malim in velikim tiskom: — Vpisujemo naročnike Mohorjevih knjig, Sprejemamo naročila za darilne pakete Lige Katoliških, Slovenskih Amerikancev. Nabavljamo slovenske knjige, molitvenike, verske in kulturne revije in časopise. Ženske dobijo delo Iščemo kuharico Naslov se dobi v uredništvu Ameriške Domovine. (mwfx) MALI OGLASI DRUŠTVEN! IMENIK /J 'i Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej, Te sezname priobčujemo Po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $13- Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases->nenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejali odobrc letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s lem zagotove -udi priložnost za brezplačno objavo društve-n*h vesti in novic. Plodovito delo na glasbenem polju Gerbičevo delo za slovensko glasbo je zelo pomembno. Komponirati je pričel že kot mlad učitelj. Po končanem glasbenem študiju v Pragi je začel izdajati svojo “Liro Sionsko.” Posebno v zborovski glasbi zavzema skla- na Sedaj so ga začeli kritizirati, kolikor jim je pač mogoče, vsi veliki dnevniki in politični tedniki in mesečniki. Hudo resolucijo proti njemu je sklenila tudi Zveza pakistanskih odvetnikov. Ayoub ima med njithi tako malo pristašev, da je moral Naprositi svoje pristaše med cd- IZDF-LUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURe R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V BLAG SPOMIN 013 SEDMI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Louis Strnad ki je v Gospodu zaspal dne 21. decembra 1957. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, Slice naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. vetniki, naj ustanbvijb svojo! datelj Gerbič vidno niesto. NjČ-! lastno organizacijo; ustanovili gov “Rožmarin” za moški zborlS3. j0, toda malo število Članov i žalujo-i; je široko in dosledno zgrajena viadhe zveze je samo pokazalo, umetnina. Kljub polni harmo-;kako malo ugleda in vpliva uži- Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj, rajski mir na vekomaj. niji je v njegovih umetninah melodija ostala zmerom jasna in izrazita, kar je gotovo posledica skladateljevega pevskega poklica. Zato se je tudi najbolj uveljavil v samospevih, ki jih je va diktator med odvetniki. -------o-—:----- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM i. & A. VARIETY CENTER 842 Easl I85th Street KE 1-6255 Trisobno stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico na Norwood Rd. oddajo eni ali dvema osebama. Kličite po 5. uri: EX 1-6964. ______________________ (246) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) PrijaSsl’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Zfi RAČUN POMOČI DR2AVE OH1C ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION: rialr Ave. & fiSlh St.. EM l-'T PAULINE STRNAD; soproga MARY, hči LOtnS Jr., sin JOHN ZGONC, zet Vnuk ir. vnukinje -r “Kamelja dlaka”, ki jo uporabljajo za nekatere vrste čopi- Cleveland. O.. 21. dec. 1964. čev, prihaja dejansko od neke vrste veveric. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELE VSEM DRAGIM ROJAKOM MR. & MRS. STANKO PRISLAN in družina PRISLAN PROVISION 1147 Addison Rd. EX 1-1419 ^ BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO želi vsem SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA m "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije' WXEN-FM 105.5 Mc CLEVELAND VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM GRAJU BROS. WATCH CO. 15T01 Waterloo Rd. 531 - 2465 §*-----------------------------------1 ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIH ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO u SENCE PRETEKLOSTI KI TEŽKO PADAJO NA SEDAJNOST (Nadaljevanje z 2. strani) za “neke vrste Quislinge”. Že tedaj je predvidel Avarell Har-riman, medvojni ameriški veleposlanik v Moskvi, “barbarsko invazijo” v vzhodnem delu Evrope. Od poldrugega milijona po Sovjetih deportiranih Poljakov se je vrnila le ena tretjina. V Katynske grobove pa je padla skupaj z deset tisoč po sovjetski tajni policiji poklanih poljskih oficirjev tudi vseslovanska misel za večne čase! Odpor zahodnjakov je nastal komaj na Potsdamski konferenci, ko je Truman odbil vse nadaljnje sovjetske zahteve, zlasti na področju Sredozemskega morja. Posebno poglavje se ukvarja z načinom, kako so komunisti o-svojili oblast v neruskih deželah, in sicer na podlagi zgodovinskih dejstev. To se je zgodilo povsod na enak način s silo Rdeče armade, ki je vsilila komunistični režim. Po prvi svetovni vojni se je to zgodik> v Ukrajini, Belorusiji, in v treh transkavkaških republikah, potem ko so proglasile vse te dežele svojo neodvisnost. V tem oziru je značilno mnenje predsednika kompartije v Georgiji, P. Maharadže, ki pravi v svojem poročilu centralnemu komiteju ruske kompartije v začetku decembra 1921: “Prihod Rdeče armade in vzpostavitev sovjetske oblasti v Georgiji je imela zunanjo obliko okupacije, ker v sami deželi ni bilo nikogar, ki bi hotel sodelovati v vstaji ali revoluciji.” Po drugi svetovni vojni se je to ponovilo v vzhodnoevropskih državah, ki so bile neodvisne med obema vojnama. Razlika je le v osebnostih in v datumih. Brez kakršnega koli pooblastila od ljudstva ali zaslombe v ljudstvu, so ti vsiljeni režimi odvzeli tem narodom svobodo in neodvisnost in jih spremenili v sovjetske satelite. V tajnem protokolu Molotov-Ribbentrcp je zapečatena tudi usoda haitijskih narodov. Na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji so izvajali dobro znane metode množičnih oretacij in likvidacij. Primer Češkoslovaške je različen. Košički program zaključen med Benešom in Gottwal-dom je odprl vrata komunističnemu prodiranju brez državljanske vojne. Sicer pa se je Rdeča armada obnašala do Slovakov v vstaji kakor pred Varšavo. Čakala je, dokler so nacisti pobili 30,000 Slovakov. Prav poseben pa je primer Finske, ki je vendar ohranila demokratsko ureditev in vsaj omejeno neodvisnost. Zaradi nje je bila Sovjetska zveza obsojena kot napadalec ter izključena iz Lige narodov. Librach sedanji položaj pripisuje okoliščini, ker Moskva vpošteva nevtralnost Švedske, ki bi stopila v Severnoatlansko zvezo, če bi bila Finska pod komunističnim režimom. Čeprav se je močno spremenilo ob zaključku vojne mednarodno ravnovesje sil vsled a-tomske bombe v korist Amerike, vendar so potrdile mirovne pogodbe razdelitev Evrope, zaključeno med vojno. Zahodni Berlin so pustili brez svobodne zveze z zahodom. Truman je proglasil doktrino o “zadrževanju” komunizma, ki jo je teoretično obrazložil isti Kennan. Pisec poudarja, da daje ta politika Moskvi vse prednosti pobude! Bilo je veliko poskusov, da pride do nekega modus operandi z Moskvo, toda vsi ti poskusi so bili podobni, kot da bi se trudili zastopniki dveh tujih civilizacij, da se sporazumejo brez znanja jezika nasprotne strani. Vsi ti razgovori so pokazali, da je Sovjetska zveza proti svobodnim volitvam, proti svobodi misli ter proti vsakemu nadzorstvu v poskusih razočaranja. Berlinski zid sramote, pravi Librach, je zaprl zadnji prehod v železni zavesi in je simbol političnega poraza komunizma. Kaj je pravzaprav titoizem? Z Jugoslavijo se ukvarja Librach bolj podrobno komaj, odkar je nastopila kriza v sovjet-sko-jugoslovanskih odnošajih. Kot primer navaja, da so bili plačani sovjetski vojaški svetovalci v Jugoslaviji trikrat več kot člani zvezne vlade in štirikrat več kot domači poveljniki armij. Konec 1947, pravi, ko so delali na jugoslovansko-bolgar-ski federaciji, sta bile dve diviziji pripravljene vkorakati v Albanijo. Posebno poudarja tisto mesto v Djilasovi knjigi “Razgovori s Stalinom”, ko pravi, da je Stalin svetoval jugoslovanskim in bolgarskim delegatom, da je treba prenehati z državljansko vojno v Grčiji (da ne bi prišlo do spopada z Ameriko). Kljub temu pričevanju iz! prve roke, se še vedno širijo pravljice, kot da je to bila zasluga Beograda, da je tam prišlo do poloma. Librach nam osvežuje spomin, ko pravi, da je Tito zaključi! peti partijski kongres tri tedne po prvi resoluciji Komin-forma z vzklikom “Živio Stalin!” Da je hotel Stalin kompromis, ga je lahko dobil brez velike politične cene še več kot eno leto po resoluciji. Ko citira De-dijerovo biografijo, nas zopet spominja, da je Tito izjavil leta 1952, da titoizem kot posebna ideološka linija ne obstoja ter da jugoslovanski komunisti niso ničesar dodali marksizmu-leni-nizmu. Zaradi tega se zdijo piscu doktrinarne razlike kot bizantinski dialektični trik. Za jugoslovansko gospodarstvo pravi, da je čudna mešanica vladnega planiranja, nadzorstva kompartije, in napol svobodnih podjetij. Brez ozira na pomen vseh teh reform, je veliko vprašanje, če bi lahko jugoslovansko gospodarstvo prebrodilo to krizo brez velikanske a-meriške pomoči, ki je zavzela takšen obseg, da so to morali smatrati v Beogradu kot čudež, o katerem niso mogli sanjati. Brez te pomoči, pravi pisec, komunisti ne bi mogli ostati na o-blasti. Jugoslovanski primer ga potrjuje v prepričanju, da je sodobni komunizem bolj tehnika za oblast kot pa ideal življenja. Za Tita pravi, da je bil najbolj iskren tedaj, ko je obiskal 1. 1956 Stalingrad ter izjavil v svojem govoru: “V miru in vojni, Jugoslavija mora korakati ramo ob rami s svojetskim narodom proti istemu cilju, zmagi socializma.” Po časopisnih poročilih je šel maršal Žukov, tedanji minister oboroženih sil, še korak dalje, ko je dal razumeti, da je zopet vzpostavljena obveza medsebojne pomoči. V prisotnosti Tita je izjavil, da se bosta borile Jugoslavija in Rusija ramo ob rami v vsaki bodoči vojni. To Librachovo stališče so potrdili tudi na veliki konferenci zahodnih strokovnjakov za komunizem, ki jo je sklicala Hooverjeva ustanova o vojni, revoluciji in miru na Stanford-ski univerzi v Kaliforniji ob začetku oktobra, ob priliki stoletnice ustanovitve Prve Internacionale. Tako je povdarjal prof. Adam Ulan z ruskega raziskovalnega središča na Harvardski univerzi, da titoizem ni posebna ideologija, temveč “posebni zgodovinski moment”. Leta 1950 so bile v Jugoslaviji največje spremembe, ki jih lahko komunistični režim ukrene, ne da bi posegel v svoje bistvo. Vendar vse te spremembe v Jugoslaviji, pravi, so podobne psu, ki se lovi s svojim repom — obračajo se sicer, ne morejo pa postati res različni. Prof. Aleks Dragnič z oddelka političnih ved Vanderbiltove u-niverze je povdarjal nepredvidene posledice po odhodu Tita s politične pozornice. Eden med gostitelji, prof. Milorad Draskovic je zmanjšal pomen gospo- darskih sprememb v Jugoslavi- stva uradno izjavlja, vendar po- šopiril na ulici. Colu je prišlo ji, ker nespremenjen monopol meni novi režim korak nazaj nekaj na misel, politične oblasti omejuje take proti temu, kar je bilo, v zuna-| “Oprostite,” je rekel, “v za-možnosti. Po njegovem mnenju nji kakor tudi v notranji politi- dregi sem! S pomočnikom bi je storil titoizem velike usluge splošni stvari komunizma v raz- ki. Spora s Kitajsko nihče ne ^morala nekaj izmeriti na cesti v more rešiti, prevelika so na-1 tej črti, pa se je nekje zadržal, vijajočih so državah, kjer dela!sPrntja v nacionalnih interesih Ali bi mi lahko žrtvovali trenu- za sovjetske koristi. [mod Rusijo in Kitajsko, kakor so se razvila skozi stoletja, k ,te- Mr. Brook z Radio Free Eu-1 ., „ . rope v Monakcvem je obrazlo- mU Pa Pnde se njuna popolno- žil štiri področja spopadov v Ju- ma.razllcnaI P^^anja o strategiji in taktiki svetovnega komunizma. Potemtakem globoki razkol bo ostal, toda brez anate- goslaviji: 1. med glavnimi na- rodnostmi; 2. med naprednimi in zaostalimi republikami; 3. med tehnokrati in aparaičiki;!me’ VSaj ter 4. med bivšimi partizani in mlajšo generacijo. Bolj pozitivno stališče je zavzel prof. Josip Korbel z Colcradske univerze, bivši češkoslovaški veleposlanik v Beogradu, ki je trdil, da je imel titoizem vpliv na sovjetsko odnošaje s satelitskimi državami, ker da so v Moskvi navsezadnje sprejeli “enakopravnost” in “različne poti v socija-lizem”. Medtem se Moskva nahaja zopet v krizi nasledstva, za katero nihče ne more predvideti, kako se bo rešila, dokler se ne uveljavi novi samodržec, kar je pač glavna karakteristika komunističnega sistema. Karkoli se s Potegnil ju je . . . “Praktična šala” je posebno udomačena v anglosaških deželah. Duhoviti ljudje izkoriščajo slabosti in vrline državljanov in vprizarjajo stvari, katerim se pozneje smeje vsa javnost. Med najslovitejše “praktične šaljivce” v Angliji sodi nedvomno znani slikar Horace Cole. Ko je nekega večera razmeščal in obešal slike v svojem paviljonu, mu je zmanjkalo motvoza. Oblekel se je in odšel v neko trgovino kupit klobčič vrvice. Na poti domov je zagledal pravega gentlemana: vsega naškrobljenega, v rokavicah, s Ribolov za vsakdanji kruh MONTREAL, Que. — Prebi-1 | valstvo Nove Fundlandije se strani novega sovjetskega vod-^cilindrom in dežnikom, ko se je preživlja pretežno z ribolovom. tek svojega dragocenega časa?” “Prav rad,” je odgovoril gentleman. “Kar tukaj stojte in držite za vrvico,” je nadaljeval Cole. “V nekaj minutah bo vse končano. Stvar je namreč velikega pomena.” Gentleman je prijel za konec vrvice, Cole pa je začel odmotavati klobčič in je zavil okrog vogla. Pot je nadaljeval po drugi ulici, dokler ni klobčiča povsem odmotal. Ko je nameraval pritrditi vrvico na kljuko pri nekih vratih, je prišel mimo drug gentleman. Cole je dobesedno ponovil prejšnjo prošnjo in tudi ta gentleman je prijel za konec vrvice in jo zvesto držal — kako dolgo, ne vemo! Ko se je Cole vrnil domov, je prižgal pipo in se zabaval ob misli na onadva z vrvico. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Najstarejša slovenska Potovalna in Zavarovalninska Agencija ■'•, '‘‘'i.llVv' ■; ''».J. .V >'■ ' amcsucah in s^mrr IK>R€90N IN LAJ-J lahko vtaknil, saj ima klju- ' Na vozu ne bosta nočevala. p.X0z je med tem ropotal na-grulasti kolovoz je postajal d^ejši in živalica se je zdaj in Nasmehnil se je in v pričakovanju gledal v obraze. — Veliko vas je — je rekel Erzon. — Kar preveč. Za žival in za enega bi se že dobilo v hlevu, čeprav je majhen. — — Kaj pa srenjska bajta, oče? - je rekla hčer. Mož z brado po je hvaležno pogledal. — Odkar je jeseni umrl berač Mežek, še ni videla metle in ognja znotraj. Na pasje je zapuščena in mrzla. — Brzonka je mislila na ženo zunaj. — Po ženo pojdite, da se do škode ne premrazi — je rekla tujcu. — Hvala, dobra žena — je rekel iskreno. Ko sta prišla nazaj in je ženska spustila plet z glave in ga pustila pasti ob telesu, so se vsi zagledali vanjo. Bili so v zadregi. — Fronc — je rekla Brzonka. - preden kam greš, nanesi drv v bajto. — V revsku je bilo ganotje, ki ga je mladi Brzon dobro čutil. — Sem že sam mislil, da bi bilo dobro — je rekel fant in ne da bi očeta kaj vprašal, šel po bajtin ključ na žebelj. — Naj žena sede k peči, da se ogreje — je rekla Brzonka. Zdaj je tudi Brzon napel oči. Mož z brado je z ženo govoril na prste. Nasmehnila se je tako sladko, da so Rezo, mlado Brzo-novo hčer, polile solze. — Mutasta je — je rekel tujec. — Lipovca jima grem zavret — je rekla Reza. — In s terjakom ga naredi — je smrknila Brzonka. Brzon je videl, da mora izkopati tudi svoje srce. — Ženske se bodo same po- Rajskc strpne, zadonite, od nebes odmevajte! Zberi angelski, hitite na zemljo in pevajte: Slava bodi na višavah, slava Bogu naj doni, mir ljudem pa po nižavah naj nocojšnja noč rosi! Culi sladko melodijo so pastirci tisto noč; našli Dete in Marijo in ljubezni božje moč; pokleknili vdano verno in molili Jezusa, zrli v duhu neizmerno slavo Sinu večnega. vardevale, žival bo treba spra- nesla v bajto vročega mleka in viti v hlev. Bi stopila? — : dva brtevsa kruha, je prišla za- Mož je s prsti dopovedal ženi, skrbi j ena nazaj, da se koj vrne, Brzon si je na- — Žena samo nekam dolgo klenil kamižolo. j gleda — je rekla. — Kar stopiva. — | — Kar koj stopi k Škrablji in Mulo sta odpeljala v pregrajo. | ji povej, naj bo pripravljena. — kjer je nekoč stalo tele, voz pa ! Pograbilo je revico pozno po-zvlekla pod napušč za drvarnico.! poldne. Brusač je pritekel na — Tako — je rekel Brzon. Na-1 vrat na nos k Brzonb in Reza na to je s prsti potegnil po brkih. — Kmalu boste trije, kakor sem videl — je hrknil. — Nerodna štorija. — — Nerodna — je rekel Brusač. Jutri, pojutrašnjem. Natanč- vrat na nos spet k Škrablji. — Zdaj pa bo, teta. — — Ne bo še tako brž, če je prvi otrok. Boš že sama nekoč videla. Bo pa nocoj, če je tako kakor praviš. K polnočnici že ne no človek nikoli ne ve, včasih' pojdem, kakor kaže. In če otroka se zategne. — Rado - je rekel Brzon. ne prinesem na ta svet pred deseto. tudi tvoja mati ne pojde. — Pri najini punci sva se z našo j Malo čez deveto je Škrablja uračunala kar za štirinajst dni. — v bajti utihnila. Fronc je za silo počedil poj — Zdaj gre zares, Brzonka.— bajti in ogrel peč. Po večerji Med ukaze, ki jih je dajala, Brzonka je pogrela kašo, ki jim'se je mešalo porodničino ječa- je ostala — sta z Rezo spremili pogreta potnika čez vrt. — Če bo kazno, da boste rojili že nocoj, me kar koj pokličite — je rekla Brzonka tiho. — Babico imamo k sreči v naši vasi. Pa se mi zdi, da nocoj še ne boste. — — Upam, — je rekel mož. — Nocoj je potrebna počitka. — Noč v srenjski bajti je bila nje. — Nič ne maraj, revica. Človek se upira priti na svet in oditi s sveta. Ne vem zakaj, menda je tako zapisano. — Škrablja je pri vsaki ženski tako govorila. Ob pol desetih je v srenjski bajti zavekalo. — Tako je, kakor pri tebi naj-prvo — je rekla Škrablja Brzon- mirna. Brzonka je nekaj barti ki. — Fant je. ponoči pogledala skoz okno. Oh Hvala Bogu — je rekla solz- enajstih je bila še lučka, potlej na Brzonka. pa ne več. Toda ko je zjutraj Reza za- Škrablja mu je naredila kri-žek na čelo. — Judek je še, duša je pa bož-| ja — je rekla. — Na sam svet [ večer rojena. Samo dva sem v svojem življenju prinesla na ta i svet v tem večeru. — Tako je šla tudi Brzonka k i polnočnici in še pred drugimi, j Hotela je govoriti z župnikom. 1 In je, čeprav se jim je že mu-' dilo k molitvam v cerkev. I — Fantek je, praviš. Botre že I ima? — — Ima. Naša dva bosta, Fronc in Reza. — — Kakšen lep svet večer! — j c vzkliknil župnik Janez in se nekam zagledal. Brzonka ni čakala, da bi še kaj vprašal, tiho se je utrnila iz kuhinje. Pridiga pri polnočni maši je bila to pot taka, da je vse Grabče niso več pozabile. Župnik Janez Kramar so prebrali kratek evangelij o Jezusovem rojstvu, nato potegnili dolge rokave albe nekoliko nazaj in začeli: — Vsi smo bratje in sestre Jezusovi. Mar nismo? Prišel je nocoj na ta svet, da nam je to milost prinesel. Dobri dve uri nazaj, je dobil novega bratca, majhno dušico, ki je prifrfotala na ta svet po Njegovi volji. Dobila je domek v srenjski bajti v Malih Grabčah in takega božiča Grabče še niso imele. Pastirji nekoč so sredi noči šli gledat božjega Otroka in mu prinesli svoje skromne in prve darove. M. Jakopič: Sveti večer S čelom se naslanja na okno. da se steklo rosi pod njegovim dihom. Od časa do časa potegne no njem s široko dlanjo, potem spet strmi na stisnjeno dvorišče kot bi se bal, da bo vse tisto leno, kar se je to uro nabralo v njegovi duši, ostalo za vedno skrito ljudem, skrito med stene njegove papirnate sobice. Najraje bi stopil na prag in zavpil na cesto: “Slišite, ljudje božji, danes sem srečen. Pismo je pri-Po, pismo zvito na drobno kot cigareta, pa vendar od doma. Žena mu piše, za vse tri .. Kot bi ga bilo sram svojega veselja in nepočakanosti, se o-hrne in sede na klop ob steni. Ta trenutek se mi zdi, da okrog njega le ni tako žalostno in pusto. kot si je dozdaj vtepal v glavo. Da je soba vendarle topla in da so okna obrnjena na dvorišče. na cesto, kjer hodijo ljudje, tudi ljudje s smehom na o-brazu. Zdi se mu, da ga ima Bog neizmerno rad, ker mu je ohranil vse, ki jih ljubi, in ki so kljub daljavam njegovi, samo njegovi. Beli, drobno popisani list, ki ga je danes dobil, je prinesel ljubezen treh src, ki utripajo zanj, ki mislijo in molijo zanj. Ljubezen drobnih src, ki sovraštva še ne poznajo, čeprav ga več ali manj že čutijo in okušajo. Src, ki ne morejo razumeti, zakaj je njihov oče daleč od dol ma, na tujem, kot pravi mama, in ne doma z njimi; zakaj ima nama tolikokrat objokane oči in zakaj vsak večer molijo: da bi se oče vrnil zdrav. Zakaj ne oride in jih ne vzame v naročjb kot sosedov ata svoje. Zakaj ga ni, da jih posadi na kolena in tim pove kaj lepega o svetu, kjer je vse lepše kot doma, kjer mame ne jokajo že navsezgodaj m kjer ni čudnih ljudi, ki razmetavajo po hišah in brskajo po senikih, kot bi iskali Bog si ga vedi kaj. Lani pred prazniki je zajokal Andrej. Janeza ni bilo doma, ko se je oglasila štorklja. Preganjal se je po gozdovih, ko ni vedel, kdaj bo tudi njega podrla krogla, kot jih je že toliko med prijatelji. S težavo je dobil nekaj dni dopusta za praznike. In ko je prvič pokrižal sina, mu je bilo lepo kot danes; čeprav je slutil, da sreče ne bo dolgo užival. Dvoje temnih oči se je upiralo vanj in drobna usteča so se kremžfla cb poljubu. Kako bi se ne — prišel je neobrit in pre-mražen, da skoraj rok ni čutil. Cb njem je stala štiriletna Metka in z velikimi očmi objemala očeta v uniformi. Ni mogla razumeti, zakaj nima obleke, kot jo imajo drugi moški v vasi. (Dalje na 2. stranii Tudi vi pojdite enkrat v teh dneh Nazaj grede so se morali pre-vr Male Grabce kot tisti pastirji, t hladiti. Bil je moker mraz in in ne kobalite mi tja gor brez darov! Ste razumeli? Vsak naj nese svoj dar in misli, da je dar drobljancu v srenjski bajti, dar cožjemu Otroku, zakaj božič je dan ljubezni in usmiljenja. Tudi jaz pojdem, da bomo vsi ena družina v teh dneh, velika sveta družina, kakor bi morali biti vsak dan in vse dni svojega življenja. Amen. — Tako kratke pridige župnik Janez Kramar še niso imeli in ko so po pridigi zapeli Giorijo, še jim je glas močno tresel. Prišli so župnik v Male Grabce na Silvestrovo popoldne. Naravnost k Brzonu. Ko so mu vsi poljubili roko, kakor je bila navada, so rekli: — Krstili bomo jutri, kajne? Ste ime že zbrali? — — Brusač je rekel, naj bi bil Tomaž — je rekel Fronc. — Lepo ime — so rekli žup-nik. — Tomaž, apostol. Saj je ta ctrok tudi bil za Grabče. Lepo ste se izkazali vsi, kakor sem slišal. — Nato so se gospod Janez obrnili naravnost na Brzona: — Mislil sem ti povedati, naj družinica ostane v bajti do pomladi. Naj ne odide, preden ne prične cvesti drevje. Majhni stroški bodo, ne veliki. Mož bo postoril, kar bo mogel, brusil, kdaj prijel za vile — s takim otrokom v mraz ne moreta. — — Naj ne zamerijo, gospod župnik, morda bi se našlo ... — ko so na Novega leta dan kršče-vali, so jim šklepetali zobje. Zvečer so legli in čez dva dni se jim je pričelo blesti. Nobena stvar ni spravila vročine navzdol, vžgala so se jim pljuča. Parkrat so šepnili: Jemnasta, kako lep otrok in to je bilo tudi zadnje kar so rekli tako razločno, da jih je vsak razumel. Na Svete Tri kralje dan so ugasnili. Brusač je šel za pogrebom in tako vekai, da so za njim bruhnili v vek domala vsi pogrebci. Pomlad je prišla zgodaj. Prve so se pokazale kurjice, nato zvončki in velikonočnice. Ko je za Brzonovo drvarnico pognala prvi cvet breskva, so v Malih Grabčah že vsi vedeli, da se družinica v srenjski bajti pripravlja na odhod. Kovač v Srednjih Grabčah je ' popravil voz, brusač sam je pozašil plahto, voz je bil dobro založen s flanelo, ki so jc nanosile ženske in v vrečicah j? bilo pšena in moke, da se je mladi ženi z otrokom obraz vsak dan smejal. Na dan odhoda je bil breg ves v cvetju. Vse Male Grabče so bile skupaj. — Hvala vam za vse, dobri ljudje — je rekel brusač ganjeno, ko je sedel na desko, pogrnjeno z odejo. Mlada žena pa je vstala, dela otroka v naročje možu, sklenila roke kakor v molitev in se priklonila ljudem, ki so stali ob kolovozu. Vsi so jo — Ne, preden ne bo drevje ^ razumeli in vsem ženskam so cvetelo — so gospod Janez zvi- j prišle solze v oči. šali glas. — V župnijsko knjigo j — Za drug božič kakor sem sem že vpisal, da za drugo leto j rekel — je hrknil Brzon. — Ob-ne plačaš cerkvene klopi in tudi, činski možje so vsi zato. Bajta bere ti ne bo treba dati. — | je srenjska. Mi vas bomo ča- — Se zahvalim, gospod žup- kali. — nik — je rekel trdo Brzon. — Pa zbogom — je rekel bru- — Jaz pa tebi — so se na sač in živalica je potegnila. Bela kratko odrezali župnik. j plahta se je pričela počasi ma- Šele nato so gospod Janez jati navzdol med kolobarji tro- Kramar odšli v srenjsko bajto in dolgo ostali tam. bentic in nazadnje zginila v košatem cvetju jablan in hrušk. May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones 1 hrough a year of happy days. FERFOLIA FUNERAL HOME 9116 Union Ave at E. 93rd St. MI 1-7420 LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem ZULICH INSURANCE AGENCY VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent 18115 Neff Road IVanhoe 1-4221 % % I m $ ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA DR. A. L GARBAS ZOBOZDRAVNIK IN DENTISTI-ASISTENTI 6411 St. Clair Ave. EXpress 1-5300 || ^ v Slovenskem narodnem domu j|| |----------------------------------------s VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO M LETO ZELI VSEM DRAGIM ROJAKOM SLOVENSKO PLESKARSKO IN SLIKARSKO PODJETJE M TONY KRtSTAVNK i PAINTING AND DECORATING 1171 East 61 St. Tel.: HE 1-0965 Hvala za dosedanje zaupanje. Za nadaljnjo naklonjenost se priporočamo. Donald Dry (leaning and Tailoring 1169 E. 72 St. (vogal Donald Ave.) Telefon: 391-7539 Lastnik JOSIP KLOBASA vošči vsem naročnikom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Vsa krojaška dela. — Prvovrstno čiščenje oblek. A. Brofman Department Store DRYGOODS — LADIES AND GENTS FURNISHING 6806 St. Clair Ave. Phone: EN 1-0150 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem. MARQUETTE SHEET METAL WORKS I ^ kleparska dela in furnezi m LEO LADIHA. 1336 E. 55 St. — UT 1-4076 Al H VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! SVETI VEČER (Nadaljevanje s 1. strani) Mama ji sicer vedno pripoveduje, da je njen oče vojak, vojaki da nosijo drugačne obleke — ker so pač vojaki. Metka se vojakov boji. Ko še ni imela dveh let, so tuji vojaki požgali pol vasi. Mama ji pripoveduje in razlaga, da so bili oni čudne vrste vojaki, vse preje kot vojaki, junaki le — če so imeli neoborožene pred seboj. Metka te razlage prav ne razume in zato bi najraje videla, da bi njem ata ne bil vojak, da bi ostal za vedno pri njej in se z njo igral, ko pa ji je tako dolgčas po njem. Janez se je zagledal v dolgo senco, ki se plazi po steni. Skoraj je pozabil, da je daleč od svojega doma, med ljudmi, ki nosijo vsak svojo bolečino, ki jih pritiska k tlom, da ne morejo prav do besede, da ne čutijo sonca, ki sije tudi zanje. Za cerkveno barako udarjajo na dolge traverze, ki so jih obesili v leseni stolp namesto zvonov. Zdaj pojo; po svoje lepo pojo, kot bi hoteli prinesti nad to stisnjeno mesto pozdrav domovine; pozdrav vasi in dobrih ljudi, ki danes ne morejo deliti sreče praznikov z njimi. Pismo drži v rokah in v sobi se je čisto stemnilo. Janez ne bo prižgal luči. Plamen, ki uhaja iz velike okrogle peči sredi sobe, je dovolj močan, da prikliče vse lepo bliže k srcu. V duhu ponavlja ženine besede: “Ne morem dovolj zahvaliti Boga, da te je ohranil. Vse do' nedavnega nisem vedela nič gotovega. Pravili' so vse mogoče. Saj veš — Kočevje .. . Potem sem le dobila Tvoje pismo. Živ sem in zdrav! Neznanec ga je prinesel in še danes ne vem njegovega imena. Mislila sem, da se bom vpričo njega zgrudila. Zdejlo se mi je, kot da sanjam. V trenutku je bilo vse težko pozabljeno, vsi dolgi meseci strahu in groze. Noči, ko sem mislila, da jih ne bo konca. Bala sem se novega jutra in novega'dribva, bala vsakega, ki je stopil na naše dvori šče. Saj nisem vedela, kakšno novico prinaša. Trepetala sem z otroki, ko so vojaki premetavali po; hiši in mi grozili z vsem mogočim. Čudim se, da nisem izjokala svojih oči. Da bi ne bilo otrok, ne vem, kaj bi se zgodilo z menoj. Tako pa: zahvaljen Bog! Zahvaljen za vse, posebno še za novico, da Ti živiš, živiš! Tudi meni niso prizanašali, pa kaj bi o tem govorila. Vse je pozabljeno. Samo, da Ti živiš, da si Ti na varnem!” “Prazniki so spet tu. Andrej je dopolnil prvo leto. Vsa hiša ga je polna, z jokom in smehom. Ko sva sama, mu govorim o tebi, posebno še, ko odmoliva večerno molitev. Pripovedujem mu, da je njegov ata gotovo ta trenutek na poti domov. In ko prideš, bo spet lepo v hiši. Mama bo pela kot preje, takrat ko vojske in hudobnih ljudi še ni bilo, pa seveda Andrejčka tudi ne. Ata pa bo posadil Andrejčka na kolena in bosta skupaj odšla po svetu, kjer mora biti zelo lepo, ker ata tako dolgo ni domov. Posluša me in ne trene z očmi, kot bi razumel, kaj mu pripovedujem. Obrača se proti vratom, kjer bi te moral zagledati vsak čas. Kdaj se bo to zgodilo, Janez? Kakor in kadar je božja vodja! Metka je tudi vedno nad menoj. “Kdaj le pride ta naš ata. Gotovo jutri, iker danes je že pozno. Da, jutri, jutri pa zagotovo!” Za Miklavža sem ji obljubila, da te pripelje s seboj. Pa letos Miklavža ni bilo. Tudi njega niso pustili na pot... Ker ni bilo Miklavža, prideš gotovo z Jezuščkom. Zdaj šteje dneve, kolikokrat bo morala iti še spat do Božiča. “Takrat zagotovo pride, saj mora narediti jaslice. Ona, da jih še ne zna, mama pa nima prav nobenega časa.” Janez leži na pogradu in zdi se mi, da je papir v njegovi roki oživel. Počasi dobiva oblike njegove Metke. Čudno plave oči gledajo vanj in ga sprašujejo — M.Jakopič: Ujemiva snežinko Oj dete, ujemiva snežinko, ki se veselo vrti, kot lučko jo drobno nesiva tja v hlevček, kjer Bogec sam spi. Da svetlo bo Jezuščku v hlevu, da se bo laže igral, kot zlato kresničko jo čuval, jo v roke — igračko jemal. Oj sinko, uloviva snežinko, nesiva jo Detetu V hlev, da naju bo to presveto noč med svoje goste sprejel... kje hodi, zakaj ne pride, ko vendar ve, kako težko ga ona doma pričakuje. Vidi vesele oči in ljubke roke, ki se stezajo pr-oti njegovemu vratu. Ata, poslušaj me: Nocoj je Sveti večer in nocoj je odprto nebo, zato se vsaka želja izpolni. Zato sem te poiskala, zato prišla za teboj, čez gore polne snega, da te spremim domov, da nam narediš jaslice. Saj bo že res skrajni čas, da jih narediva. Jaz ti bom seveda pomagala, kar bom le mogla in znala. Mama sicer vedno pravi, da nisem prav za nobeno rabo, za samo škodo pri hiši, jaz pa vem, da ti ne misliš tako. Nabrala sem dovolj mahu, čeprav me je bilo v gozdu resnično malo strah. Tudi ono veliko škatljo sem prinesla izpod strehe. Obrisala sem zaspane in pre-mražene ovčke, jih lepo počesala in z dihanjem ogrela, ter jim naročila, naj se le pridno pasejo po betlehemskih poljanah, dokler jih, pastirci ne popeljejo pred samega božjega Deteta. Pastirčki tudi že nestrpno čakajo, da bi zakurili ogenj. Pa sem jim naročila, da tega ne smejo, ker bi lahko prišlo do nesreče. Kadar prideš ti domov, nič preje! Postavila sem jih kar za peč, naj se tam ogrejejo, saj so nekateri že res precej v letih. Z o-sličkom sem imela največ težav. Stresal je.gvojo trmico in se kar ni hotel postaviti na noge. Šele, ko sem mu zagrozila, da to leto ne bo smel greti Jezuščka, ker je tak — je pomagalo. Postavil se je pokonci in zdaj mirno čaka, da ga kdo od pastircev popelje v hlev. Sicer pa mora biti zelo, zelo star, saj je že ves siv, še bolj kot naš stari ata. Da, še nekaj! Na tisto dolgo zvezdo he bova smela pozabiti. Kako naj jo le obesim brez tebe? In sveta noč brez zvezdice, brez repatice, ne ata, to pa ne gre in ne gre. Zato hitro na pot, ljubi ata, kar takoj na pot, da te ne bomo z večerjo predolgo čakali, če se pa le nekoliko zakasniš, bom prosila mamo, da postavi Tvojo skledo v peč, da se jed preveč ne shladi. Če bi se slučajno izgubil, me pa kar pokliči: Met- ka, Metka...! Gotovo se ti o-glasim in poprosim zvezdice, da ti bolje osvetlijo pot, tako kot svetim trem kraljem, in te varno pripeljejo domov. Na vrata nekdo močno potrka. Janez se strese in zbudi. Mane si zaspane oči in išče svojo Metko. Hudo mu je, da mu je nekdo pretrgal sanje, prav ko bi moral na pot proti domu. Z neko nejevoljo se dvigne in odpre vrata. “Kar v temi, Janez?” Z možem sva mislila, da bi prišel k nam večerjat in bi skupaj počakali polnočnice. Da ne boš nocoj tako sam ...” “Hvala, soseda; prav lepa hvala! Toda k vam ne morem. Ne premaknem se s te sobe nocoj pred polnočjo. Otroci so bili pravkar pri meni in morda spet pridejo. Ne smem jih zamuditi. Soseda presenečeno ogleduje temno sobo-. “Otroci, kakšni o-troci?” Potem se šele zave. Globoko vzdihne in že odhaja. “Kakor veš! Ubogi -očetje, kdo bi vam danes zameril. Seveda nama je lahko, ko se naju držijo kot smola reveže. Taki so pa še vse drugačni reveži. Bog se jih usmili!” Janez zapira vrata za njo in poišče rožni venec. Iz listnice vzame sliko svoje družinice, ki jo je edino prinesel preko Ljubelja. Postavi jo na mizo pred skromne jasli. Da jih bo imel nocoj pri sebi, prav ob sebi. Zunaj pritrkava na stare traverze, ki imajo nocoj tako- čudno lep glas. Pritrkavajo za prvi Božič na tujem. Janezov je lep, ker so z njim vsi oni, ki ga ljubijo. Daleč, a vendar v njegovem objemu bodo molili kot moli on: K njemu, ki drži ves svet v svojih drobnih rokah, vodi u-sodo vsega človeštva in prižiga ljubezen v vseh dobrih otroških srcih. Prepovedana pot Gospod župnik je Arnužovo Franco prijel, ker mu je prišlo na uho, da se sestaja z Gašperi-novim Anžetom: “Franca, ti ši hodila po prepovedanih potih!” Franca: “Gospod župnik, to pa že ni res, prav nikjer nisva brala na kakšni tabli, da bi bila pot prepovedana.” m Vsem Slovencem voščiva vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto s prisrčnimi pozdravi! Ja&iez in Franja Bradar ST. PAUL FEDERAL SAVINGS FRANK P. KOSMACH, President 6700 West North Avenue Chicago 35, Illinois VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ! ANTON l JULIA MAROLT GOSTILNA ( 1128 E. 7!st St. j in ^ ) 1129 E. 68th St. | Telefon: EN l-750o) Pristni legalni likerji, j dobra vina, pivo in j, prigrizek | Se toplo priporočamo JTfo^ous CBriS+mas JOHN L MIHELICH SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO LETO 1965 Urad v mestu: 300 Enginners Bldg. 621-9370 Telefon doma: 486-0839 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI JOHN KUBACKI STUDIO | PRVOVRSTNI FOTOGRAF Izdelujemo slike po najnovejši metodi, posameznike, družine in večje skupine. 1218 E. 79 St. EX 1-3800 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK DR. LEOPOLD UKMAR Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5.30 do 8 zvečer na 6208 St. Chur Avenue, Telefon: UT 1-9677 Telefon doma je: IV 1-6422 Best Wishes for a Merry Christmas and a Prosperous New Year Vesel Božič in srečno novo leto želita lastnika KASTELLEC J05, J, CAFE 1315 East 53 Street EN l-93fj STEPHANIE & JOSEPH KASTELLEC Hrana in vse pijače Food & Lih1101 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vsem prijateljem in odjemalcem. • Polna zaloga grocerije in mehkih pijač * Anion 4 Josephine Slanic grocecija 1225 NORWOOD RD. S1 nM(g- Peter Urbanc: Jeseni 1964 za železno zaveso TORONTO, Ont. — Nekega dne v septembru smo ob 10. dopoldne odrinili z Dunaja z avtom proti češki meji. Cesta na avstrijski strani je vse do meje dokaj slaba, zgleda, da Avstrijci še ne polagajo važnosti na turistični promet na tej progi. Gornja Avstrija je valovita dežela; ima celo nekaj vinogradov, vendar se mi je zdela zemlja na Koroškem rodovitnejša. Na avstrijski strani je kontrola hitro o-pravljena, vendar to pot Avstrijci le udarijo žig v potni list, kar proti zapadu ne delajo več že leta. Prometa na meji ni skoraj nič, jesen je in nedelja popoldne. Na češki strani je pred nami samo en avstrijski avtomobil. Kot prvi znak železne zavese vidim na češki strani dva drogova, 50 metrov še, cesta je speljana v ostrem ovinku, tako da se ni mogoče z avtomobilom zapoditi čez mejo. V sredi med obema zaprekama je stražni stolp, na katerem je vojak z daljnogledom in strojno puško pozorno obrnjen proti Češki. Meja na polju je seveda vidna po bodeči žici. Ko dvignejo prvi drog, se zapeljem pred malo stavbo, kjer je kontrola potnih listov, carina in tudi banka za menjavo denarja. Kontrolni oficir prevzame potne liste, izpiše formularje za izdajo turističnega vizuma, nakar preda vse skupaj vojaku, ki jih nese v drugo stavbo, kjer je verjetno kontrola potom črnih knjig itd. Čez 15 minut pride nazaj, zadeva je v redu, sa-nio še moram izmenjati $4.- po osebi na dan, vendar ugodno po KC 14 za $1. Ker sem zmenjal nekaj več, sem za razliko dobil celo KC 28 za $1. Carinik mi je dal odpreti samo prtljažnik in en kovček. NA ČEŠKEM Cesta od čeških Velenic (meja) preko Tabora do Prage je asfaltirana in spričo malenkostnega prometa sem držal povprečno brzino preko 70 km na Uro. Prvi vtisi potovanja so neprijetni. V vaseh in malih mestih je malo trgovin, že po nezanimivih izložbah se vidi, da so državne. Gostiln ali celo hotelov je zelo malo. Celo pot do Prage nisem videl niti ene kavarne ali gostilne z vrtom. Novih hiš skoraj ni. Prijetno sem bil presenečen, ker sem videl par verskih zna-nienj in spomenikov in to dobro ohranjenih. Teh spomenikov seveda ni toliko, kot smo jih poznali v Sloveniji, saj Čehi niso uikdar bili preveč pobožni. To kaže na veliko civilizacijo češkega naroda v nasprotju s tem, kar se je dogajalo v Sloveniji. Isto smo potem videli v Pragi, vse cerkve in verski spomeniki so ostali več ali manj taki kot preje. Vera je tam ravno tako zatirana kot drugod za železno zaveso, duhovniki so ovi-rani pri izvrševanju njihovega Poslanstva, toda to je bilo napravljeno z manjšo surovostjo, tanjšim ponižanjem in z manj žrtvami kot je bilo to pri nas. domnevam, da prevzem oblasti Po komunistih v Češki ni stal niti 10% smrtnih žrtev v Slo-Veniji, kar po drugi strani u-stvarja pogoj, da bo eventualna sPrememba režima na Češkem niožna brez prevelikega obračunavanja z malimi žrtvami. Pri opazovanju polja se vidi, so velike površine posejane 2 samo eno kulturo, kar kaže na Zadruge, odnosno kolhoze. Na Pogled to izgleda lepo, ker je vse od ceste do gozda ena sama kultura, lepo je tudi gledati, ko J6 takorekoč cela vas na eni sa-^i njivi, kjer so ravno začeli Pobirati krompir. Traktorjev in ^rugih strojev je na polju dosti, vendar tudi še nekaj konj, kar je za Češko čudno, ker polje je dosti ravno in bi lahko rabili traktorje. Še na Koroškem me je stric opozoril na gosi, češ da je tega na Češkem dosti; videli smo samo kakih 5-6 jat gosi vse do Prage. Izgleda, da to v kolhozih ponehava. Celo pot do Prage je bilo dosti ljudi, ki bi se radi peljali z nami in vsak od teh je imel kako vrečo, torbo ali nahrbtnik s hrano. Zgledalo je kot pri nas med vojno in verjetno takoj po vojni, ko so hodili na kmete, da bi si kaj nabavili k skromni hrani, ki smo jo imeli v mestu. Po skoraj 20 letih, odkar je vojna končala, to najboljše kaže, kako je s prehrano! Privatniki skoraj nimajo avtomobilov in tudi državnih ni preveč. Sem in tja vidiš kak predvojni avtomobil, karoserija popravljena na vse možne načine. Tudi sem videl nekak tricikel, pokrit s plahtami, rabljen kot avto. Malo je tudi motorjev. Ko smo prišli v Prago, tudi ni bilo veliko prometa. Za parkiranje dobiš prostor v centru Prage in to celo noč, kar je v Zapadni Evropi čisto nemogoče. Motorizacija tudi ni v načrtu za privatnike v prihodnjih letih! Tudi državni avtomobili so dokaj skromni, videl sem vstopati ljudi v avto pred predsedništvom vlade. To so bili domači avtomobili Škoda, limuzine sicer, toda dokaj skromne, navadni Buick je dokaj lepši avto. Ko smo prišli v predmestje Pragg. smo ugotovili, da je ravno bil na obisku Hruščev. Glavna cesta je bila okrašena in smo tako kar na slepo vozili po njej in res smo v najkrajšem času prišli v center, v Vaclavske namesti. Ker nisem imel rezerviranega hotela, sem po dobri uri iskanja komaj našel hotel Ambasador, kjer so nam dali sobo pod pogojem, da jo drugi dan izpraznimo, toda drugi dan so na to pozabili, Hotel je bil primeren, četudi že 40 let star. S hrano smo bili v glavnem zadovoljni, seveda smo bili le v najboljših restavracijah. Zanimiva je restavracija “Praha.” V isti stavbi sta dva razreda, spodaj brez lepega razgleda II. razred, zgoraj z lepim razgledom na Praho I. razred. Za tujca niti ni drago, povprečno kosilo stane s pivom $1.50. Ljudje so se nam smilili, ker izgleda življenje zelo težko. Ni sicer noben lačen in vsi so oblečeni, toda ni govora o kakem blagostanju. Mene je še bolj deprimiralo to, da se prav čuti, da tudi v dogledni bodočnosti ni veliko več pričakovati. Sadja ni bilo mogoče dobiti, edino za kar ni bilo gneče, so bila jabolka slabe kvalitete, ki jih n. pr. Korošci uporabijo kvečjemu za mošt.Čim kaka stojnica dobi slive, četudi obtolčene in slabe kvalitete, nastane vrsta 10 in več ljudi, da jih pokupijo. Drugega sadja pa niti ne vidiš. Videli smo n. pr. staro ženico, ki je prinesla košaro gob, takoj je bila obkoljena in je prodala vse, kar je imela. Žena je šla v par mesarij in razen klobas in salame ni bilo videti nobenega drugega mesa. Lahko si mislite, kako, težko je kuhati brez mesa in zelenjave. Vojaštva je na cesti dovolj. Ljudje so oblečeni slabo, tako nekako, kot v Nemčiji in Avstriji leta 1945-46. Interesantno je, da niti svojim aktivistom ne morejo mnogo več nuditi. Videl sem njihove bankete v hotelu vse je oblečeno slabo in prevoz v glavnem samo z avtobusi. Mesto Praga ni bilo porušeno S GOLUB FUNERAL HOME 4703 Superior A ve. EXpress 1-0357 AFRIKA — Po velikosti je druga zemljina, takoj za Azijo, saj meri 11.7 milijonov kv. milj, ima pa le 265 milijonov prebivalcev. Severni del z večino Sahare je poseljen s semitsko-hamitsko mešanico islamske vere, ostali del zemljine pa naseljujejo črnci — na severu sudanski, na sredini in na jugu pa Bantu. Nekaj malega sudanskih črncev je sprejelo islam, nekaj malega sudanskih in Bantu krščanstvo, ostali pa so še pogani. Zemljina je razdeljena na 35 neodvisnih drž av in na preostanek španskih in portugalskih kolonij. Gospodarsko je Afrika nerazvita, kulturno zaostala, vendar ima v Združenih narodih skupno 35 glasov, naše Združene države pa le — enega. Belcev živi skupno v Afriki okoli štiri milijone, od tega večina v Južno-afriški uniji, kjer tvorijo gospodujočo plast nad trikrat večjim številom črncev. Bog se učlovečil je, o radujmo se, da bi nas odrešil vse, veselimo se. Radujte se narodi kad čujete glas, da se Isus porodi u blaženi čas. If in je seveda zelo zanimivo. Pokazali so nam bivši samostan na Hradčanih, z dragoceno knjižnico, kar je sedaj muzej. Nad vrati vhoda je kop svetnika, ki drži v eni roki križ, v drugi monštranco, pod njim pa plapola rdeča zastava. Stolnica na Hradčanih je zelo lepa, vendar strašno zaprašena; izgleda, da že 20 let niso čistili prahu. Vzel sem turo in peljali so nas povsod, samo Karlov most, ki je naj znamenitejši, so izpustili. Verjetno zaradi prelepega spomenika Jan-Nepomuku. To sem si potem sam ogledal. Našel sem tudi pravno fakulteto, kjer je toliko naših rojakov, med drugim moj oče, študiralo pod bivšo Avstrijo in seveda tudi kasneje. Vodič na turi se je na vprašanje, kaj je s praškim nadškofom, znebil izjave, da so Berana poslali v pokoj, ker zaradi starosti ni mogel več vršiti službe. Trgovine za tujce so zelo skromne, nekaj stekla in kristala. Zanimiv pa je Tuzex, kjer prodajajo starinske stvari, ki jih kupijo od domačinov in potem za dolarje prodajajo tujcem. Usnje, tekstil in vse ostalo je drago in slabe kvalitete. Novih stavb v centru mest ni, niti novih hotelov z izjemo dveh dokaj majhnih. V predmestju grade nekaj naselij, toda v glavnem tako malo, da se niti ne pozna. Kako težko mora biti Čehom, ko verjetno vedo za napredek Zapadne Evrope, za katero pred vojno niso v ničemer zaostajali, sedaj pa so tako velike razlike in bodočnost tudi ne obeta kaj posebnega. V GLAVNEM MESTU RUSIJE S KLM avionom letimo nad Rusijo. Čudni občutki spremljajo mene kot Slovenca. Ta država, ki ima tolik vpliv na razvoj drugih dežel, taki strašni milijoni in milijarde zaradi te države morajo biti trošeni za o-rožje. Ta država, ki je namesto socializma in komunizma prinesla najdoslednejši državni kapitalizem. Namesto, da dvigne človeka, mu je vzela dostojanstvo, namesto svobode veroizpovedi, politične svobode, je popolno zani- kanje tega, in vendar država s takim nenaravnim sistemom obstoji, je vojaško druga na svetu in na videz ni znakov, da se bo to stanje v doglednem času spremenilo. Kak vpliv je ta država, od nas tako oddaljena, imela na naš razvoj, upali smo, da nam bo prinesla narodno svobodo, pa smo končno od njih leta 1941 dobili kruto revolucijo in končno leta 1945 njihov način vladanja. Vodja skupine je že v avionu pobral vse naše potne liste, da bi jih skupno predal oblastem. Čim je avion pristal, je ruski oficir zahteval, da se potni listi razdelijo nazaj vsakemu posamezniku, nakar smo izstopali iz aviona in je oficir pogledal sliko v potnem listu in potem zadržal istega. Iz aviona smo potem korakali v zaprt prostor, kjer smo čakali na vrnitev naših potnih listov. Končno so te prinesli iz neke skrivnostne sobe, kjer imajo verjetno kartoteke. Vsak posameznik je potem dobil potni list nazaj. Carine ni bilo. Letališče je primerno, stavba sama je velika, potniškega prometa pa malo. Na letališču je ogromno avionov, toda v glavnem stari tipi kot IL 18, IL 14 in še nekaj 2 in 4 motornih jetov. Stari avtobus nas je pripeljal v Hotel Ukrajina. Hotel je bil zgrajen pred 7 leti, ima baje preko 100 sob. Stavba je visoka, to je eden izmed 7 nebotičnikov, ki imajo težko, okorelo formo (Stalinov stil). Danes takih nebotičnikov nočejo več graditi. Soba je lepa, precej nepotrebnega luksusa, telefon, ki dobro funkcionira, kopalnica tudi s sobo, vendar kopalnica polna nevzidanih cevi. Hrana v hotelu je bila slaba in to brez izbire. Kar so prinesli, je bilo treba pojesti, nadomestila nisi dobil. Neki moji kolegi niso mogli jesti ribe, ki je neokusno izgledala. Rekli so, da jih boli želodec, ako bi mogli s kako juho nadomestiti, pa je natakarica rekla, da ravno ta riba je dobra za želodec. Kljub temu da so skoraj vsi to ribo pustili., niso dobili nadomestka. Postrežba je slaba, zahtevati košček masla ali izraziti kako željo ni- ma smisla, ker natakarica reče ja, ja, vendar nič ne prinese. Rusko pivo je slabo, čeprav sem plačal skoraj 50c za steklenico. Vino, belo gruzinsko mi je ugajalo, rdeče manj. Njihov šampanjec je okusen, dočim za vodko nisem poznavalec. Hotel je bil poln gostov, ker so ravno imeli kongres Forum-mladine celega sveta. V glavnem so bile zastopane Južna A-merika, Afrika in seveda zapad-na Evropa. Za pripravljanje revolucije po celem svetu ne gledajo na stroške. Mesto samo je zaradi bogate zgodovine zelo zanimivo. Vlekli so nas najprej v Kremeljski mu zej, kjer smo videli najrazličnejše predmete, kot orožje, kočije in slično vse od začetka ruske zgodovine pa do revolucije. Sedem cerkva v Kremlju je odprtih, vendar ne služijo več bogoslužju. So le turistična zanimivost. V Kremlju še pokažejo največji zvon, ki je bil ulit v Rusiji in neki možnar, ki je tudi izvanredno velik. V Kremlju so nam pokazali stavbo, kjer je pisarna predsedništva vlade. Kupovati v Moskvi nimaš kaj, ker kvaliteta njihovih produktov je izvanredno slaba. Hrana je nezanimiva, draga in zavita v nemogočem papirju. Za spomin iz Moskve je težko kaj kupiti, edino kar sem kupil so njihove purpe in zelo lepe škatle z lepimi motivi. Vse je napravljeno z lakom in na žalost zelo drago. Izpod $10.00 dobiš le čisto majhno škatlo. Ljudje so oblečeni nekako tako, kot so bili Nemci in Avstrijci leta 1945-46. Blago je slabo, barve neokusne. Moški so v glavnem brez kravat, srajce imajo nemogoče ovratnike. Obutev pa tudi brez prave oblike. Ljudje tekajo v glavnem po svojih poslih ali na delo, ali gledat, kje bi kaj primernega kupili. Smeha ne vidiš, vojaštva pa dosti. Ti so dobro oblečeni in se vidi, da so priviligiran razred. Prometa na cestah je izvanredno malo, privatnih avtov minimalno. Pred Opel 1964 sem videl celo gručo ljudi. Motorizacija privatnikov ni še v planu in kot izgleda še dolgo ne bo. Izlož-(Dalje na 4. strani) Peace on earth and good will toward men! Merry Christmas! Happy New Year! EMIL J. GOLUB GEORGE KOENIG $ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1965 želi vsem delničarjem, društvom in prijateljem DIREKT0RIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA 20713 Recher Ave. Euclid, O. jj] i----------------------------------------------| MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR from FOREST CITY FURNITURE (0. i • Complete Home Furnishers • 7411 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio — UT 1-1782 Cor. East 75th Street SLOVENSKA PRISTAVA želi svojim članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! PRAV VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM HECKER TAVERN 1194 East 71 St. Tel.: 361-9779 ,ltll4M'Š.ki 4P? Jasnogorski VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BRODNICK BROS. APPLIANCE & FURNITURE 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR., lastnika VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica TRIANGLE DRY (LEANING 1136 East 71st St. HEnderson 2-1350 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kakor nova — Se priporočamo MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR: EAST SIXTY-SIXTH ST. DAIRY 6210 White Avenue HE 1-2116 Vesele božične praznike in srečno novo leto! Že več - . i | : $ kot let oskrbujemo naše odjemalce. Prisrčna hvala vam! Over 4U years of service, thanks to our faithful customers! Vesele božične praznike in srečno novo leto žele svojim gostom in prijateljem lastniki LUZAR'S BAR Mrs. ANNE LUZAR IN SINOVI 6723 St. Clair Ave. Telefone: EN 1-9435 Najboljša vina, vse pijače, domača hrana, prijazna postrežba. EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185 Street Cleveland 19, Ohio Vsem našim klijentom in prijateljem želimo prav srečne božične praznike in obilen uspeh v novem letu. Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost. Z zaupanjem se obračajte na nas v vseh zadevah potovanja, denarnih nakazil in pošiljanja paketov in aparatov v Jugoslavijo. JEROME BRENTAH IV 6-3774 SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Ave. Telefon: EN 1-1633 Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE JOS, i. PESHEL, zastopnik V ELY, MINN. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN POLNO BOŽJEGA BLAGOSLOVA NOVO LETO ZELI ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE Ludvig Perushek, zastopnik | Willard, Wis. 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 1965 želim vsem prijateljem in znancem, članom in članicam društev slovenskih upokojencev, kamor spadam tudi jaz. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni! Pesnikov Sv. večer Cvetoče palme v Gorici, na gradu, kjer je cerkev sv. Duha, tam gledaš v jaslicah Boga Ob Materi, devic Devici. Z grada vidiš slavno Karantanijo, z davno pesnikovo sanjo ... K zvezdam se dviguje cerkev Gospe Svete, molilce vabi k sebi in poete. Zaton v barvah brez bolesti, v lučcah Kras, v sobotah jaslice ima vsaka vas. In vsak Slovenec moli Jezusa nocoj, poetov duša — blaženih opoj. Bršljanska Mati ve za božja čuda, v Čenstohovu duh jih gledat ne zamuda. O, jasne betlehemske ve poljane, krilatcev čar, akordi angelske hozane. In Slovo večno: “Bog vas sprimi ob jaslicah poetje, angelov slovenski pobratimi.” JESENI 1964 ZA ZELEZNO ZAVESO (Nadaljevanje s 3. strani) MRS. STEFFI PAULKH 104 Rose Avenue Huron, Ohio 44839 be so slabe in kot rečeno za tujca z Zapada res nič pravega. Režim se lahko pohvali s podzemsko železnico, ki je zgrajena v velikem luksusu. Ta skoro neprijetno bije v oči, ker je tako nasprotje z ostalim življenjem državljanov. Zanimivo je, da je podzemska grajena silno globoko, računam, da vsaj kakih 80 metrov pod zemljo, vendar so vedno na razpolago avtomatične stopnice. Poleg podzemske je še omenjenih sedem nebotičnikov, vključno univerza in nekaj stadionov, drugega pa pri najboljši volji ne morejo pokazati, kar bi bilo zgrajeno v zadnjih 45 letih. Stanovanjska kriza je velika, gradijo seveda vsaj tam, kjer so nas vodili, precej, toda spričo tega, da preje desetletja niso nič napravili, je to zelo malo. Slučajno mi je prišlo, v roko neka statistika in ugotovil sem, da povprečno novo stanovanje v Moskvi meri samo 32 kvadratnih metrov. V Ameriki je povprečna samsko stanovanje 45 kv. metrov. Povprečno pride na ruskega državljana 6 kv. metrov stanovanjskega prostora <2x3 m). V Sovjetski zvezi sem več ali manj pričakoval težko ekonomsko stanje, malo sem skoraj u-pal, da se motim, vendar skoraj bi rekel, da je stanje slabše, kot sem pričakoval. Ljudje so prisiljeni, skoraj tako kot v Evropi med vojno, truditi se za najbolj elementarne življenjske dobrine. Avtomobilov ali motorjev ni, stanovanja, ako se dobijo, so naj-skromnejša. Na ljudeh opažaš a-patijo, ker je pač življenje tako nezanimivo, trdo, brez pravih možnosti in upanja. Ljudje seveda niso nič manj inteligentni kot drugod po svetu. Baje imajo dobro šolstvo. Prej ali slej bo postalo jasno sovjetskim držav Ijanom, da ljudje na Zapadu z manjšim trudom bolje živijo; to lahko vodi do neprijetnih posledic za sistem. Še posebno izklju čujem možnost, da bi se današnji življenjski standard še znižal, ljudje tega enostavno ne bi več vzeli v račun. Še danes mi je v spominu Ljubljana med vojno, ko sem zagledal prve vrste za hrano. To je v ZSSR na dnevnem redu. Malo se pogleda, ako je naprodaj to, kar rabiš in hajdi mirno v vrsto. V hotelu sem videl vrsto 60 ljudi, nisem si mogel misliti, kaj naj bi ti kupovali v _hotelu. Ugotovil sem, da so kupovali časopis! Zapadnih časopisov seveda ni, z izjemo komunističnih. Opazil sem celo “Borbo” iz Beograda, seveda kakih 5 dni staro. Slovenskih časopisov ni bilo. Kavarn in gostiln, kot smo jih navajeni Slovenci, ni bilo videti. Restauranti so v glavnem samo po velikih hotelih. Nočnega življenja, klubov in sličnega skoraj ne poznajo, imajo pa mnogo gledališč in so tudi nas peljali v opero. Ljudje so bili tudi v operi skromno, vendar čedno oblečeni. Niti v Moskvi niti kje drugod v teh deželah nisem mogel na ženah opaziti kakega nakita, ki bi bil vreden več kot par dolarjev. Isto tako v izložbah ni bilo na prodaj zlatega ali srebrnega nakit j a. Intourist, to je njihova turistična organizacija, nas je povabil na poslovni razgovor, ki je bil dosti neprijeten, ker so Kanadčani začeli spraševati o možnosti obiska sorodnikov, dočim se oni o tem' niso hoteli niti pogovarjati. Kasneje so nam priredili banket, na katerem je pa takoj zmanjkalo kaviarja in malo kasneje tudi vodke. Intourist vodič je bila gospa, ki je dobro poznala svoj posel. Angleško je boljše govorila kot jaz. Malo se je jezila na njihove otroke, ker so vedno obkolili avtobus in ponujali v zameno za žvečilni gumi ali cigarete razne značke. Malo neprimerno se je pa izrazila, ko je rekla da ne misli pomagati, ako bi se kdo od nas spuščal v razgovore z neznanci v hotelu!? Odhod iz Moskve je bil približno enako organiziran kot prihod, samo za vsak slučaj pošljejo še oficirja k stopnicam pri vstopu v letalo, ki še enkrat pogleda, ako res pravi lastnik potnega lista zapušča Sovjet, zvezo. V VARŠAVI mi ve, vendar malo boljše kot v Moskvi. Tečaj zloty-ja so določili 22 proti $1; na črno je skoraj 100 zlotov za $1. Na črno je seveda nevarno menjati. Kanadski konzularni uradnik mi je povedal, da imajo ravno največ dela s tem, da rešujejo turiste, ki so jih pri tem poslu dobili. Napravili smo izlet izven Varšave v Železa Vola, Chopinov rojstni kraj. Med potjo sem opazoval kmetovanje, ki je baje do 87% še v privatnih rokah; kar je seveda relativnega pomena, ker država tlači kmeta z nizkimi cenami, ki jih ona določa, ne p& trg, in seveda z davki. Polja so lepa in tam, kjer smo se vozili, je bila sama ravnina. Kar kaže na težko kmetovanje je to, da takorekoč celo pot (35 km) nisem videl niti enega traktorja, pač pa konje! Pri ogledu mesta so nas peljali tudi v parlament. Vodič je imel precej težak čas, ker je najprej povedal resnico, da njihov parlament zaseda samo en ali dva tedna na leto in da poslanci niso plačani, potem pa seveda ni mogel razložiti, kako je mogoče v tako kratki dobi izglasovati zakone, završiti debate itd., ker končno ni mogel povedati, da je parlament pri njih izključno samo formalna stvar in pesek v oči. Pokazali so nam več spomenikov židovskim žrtvam, posebno na kraju, kjer je bil Gheto, ki so ga Nemci zravnali z zemljo. Židov je ostalo v Poljski samo 35,000 — vse drugo je bilo pobito od Nemcev, dočim nekaj se jih je izselilo v Izrael ali v druge države, Poljaki jih pri tem niso zadrževali. Kot po drugih deželah vzhodnega bloka je tudi na Poljskem vsakdanje življenje težko. Avtomobilov še nimajo, motorjev malo, stanovanjska kriza je velika. Cene za njihove plače previsoke. Kritika je dosti javna in po mojem bi Poljaki že davno odpadli od bloka, ako ne bi imeli Sovjetov na vseh straneh. Na Poljskem se celo dobijo redki za-padni časopisi kot Time Magazine, vendar le redko in jih nekako držijo pod pultom. V hotelu sem poslušal' radio v sobi, vendar zapadnih držav nisem mogel dobiti dosti jasno, izgleda, da jih skušajo ovirati pri prenosu njihovih oddaj. Michael Telich John K. Teiich, GLU ^ ZASTOPNIKA SUN LIFE OF CANADA 2829 Euclid Avenue CH 1-7877 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed! Hvala za vašo naklonjenost! MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grove wood Avenue IV 1-0645 SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE TMG 29312 White Road JOE MALOVRH WH 3-3688 JAKOB MEJAČ ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! FRANK VIDMAR V GLAVNEM MESTU ROMUNIJE IN OB ČRNEM MORJU Kontrola na letališču je bila minimalna, vse je opravil en človek, slično kot v zapadnih državah. Seveda po vseh vzhodnih državah je še vedno obvezna prijava na policijo. Z avtobusom so nas pripeljali v njihov naj boljši hotel, “Grand hotel.” Soba je bila primerna, je nekako odgovarjala srednjim hotelom po Zapadni Evropi. Poljaki so me presenetili ž dobro hrano. Izvrsten je bil njihov boršč, še bolj pa gobova juha, ki mi je poznana še od doma, vendar so jo tu še bolje napravili. Zjutraj so vedno servirali njihovo šunko, ki je res imenitna. Seveda je tudi tukaj bila na razpolago samo po ena jed in ni bilo mogoče izbirati, vendar to mene ni motilo, posebno ne v Varšavi. Varšava je bila podrta skoraj 100%, kar je predstavljalo takrat veliko nesrečo, po drugi strani jim je to dalo možnost mesto zgraditi skoraj popolnoma na novo in po modernih načrtih, še posebej kar se tiče prometa. Poljaki so v Varšavi to z ogromnimi žrtvami napravili in mesto je danes popolnoma zgrajeno s širokimi ulicami do 60 metrov. Kjer je bilo staro mesto, so z največjim trudom vse obnovili, tako da še vedno lahko pokažejo nekaj zgodovine. Poljaki dajo veliko na lepe obleke in so ljudje kar dobro oblečeni, samo kvaliteta blaga malo zaostaja. Izložbe niso zani- Iz Varšave letimo preko Budimpešte z Iljusin-14, kar odgovarja nekako DC-3 v Ameriki. Preko Karpatov počasi, toda srečno dospemo do Bucareste. Ker so v Romuniji še zelo pravoverni komunisti, je kontrola natančna in bolj podobna Moskvi kot Varšavi. Mesto je prijetno, ni pa posebno zanimivo, ker je pač dokaj mlado mesto in bolj malo povezano s starejšo zgodovino. Hoteli so prenapolnjeni. Delajo veliko propagando za turizem, izgleda da preveč, ker jim zelo manjka hotelov. Nekateri turisti so kar po hotelskih vežah spali, tudi našo grupo so kaj kmalu odpravili na Črno morje, da osvobodijo dragocene sobe. Hrana ni bila kaj posebnega, vse preveč na tekočem traku; nobene prave kontrole, kdo je in kdo plača. Sem prepričan, da bi v hotelu lahko jedel pet dni, pa ne bi noben vprašal, kaj in kdo sem. Zvečer so nam napravili banket v lepem restaurantu izven mesta z muziko in petjem. Tam so nam dobro postregli, jedila so bila zelo ostra, podobna srbskim, izgleda, da jim je 1038 East 74th Street ENdicott 1-4362 GROCERIJA in MESNICA Se toplo priporočamo — Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ŽELI. VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MAX GERL to ostalo od Turkov. Avtomobilskega prometa je zelo malo in kar ga je, je seveda z državnega sektorja. Ljudje so slabe volje, ker se ekonomija ne premakne nikamor. Uslužbenci v hotelih in restavracijah so neprijazni in neuslužni, ker so pač premalo plačani, dočim napitnine dobijo posebno od domačinov (Dalje na 5. strani) COUNCILMAN 3. VARDE v Euclidu Hvala volivcem in vsem, ki so kaj pripomogli, da sem bil izvoljen. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO , VAM ŽELI MARTIN ANTONČIČ Poslušajte njegov slovenski program vsako nedeljo oh IQ;30 in 12:30 na radio postaji WD0K - 1260 ze se m pc zv p; ra T; m ui iz M P' Vi le k: k h tc d n v i: d b t d I § l 3 1 1 s ] JESENI 1964 ZA ZELEZNO ZAVESO (Nadaljevanje s 4. strani) zelo malo. Tu v Bucaresti sem se ločil od grupe in sem se zato moral zanimati za rezervacijo za polet proti Dunaju. Dobil sem zvezo na telefon, da to uredim, pa mi je uradnik rekel, da moram za to priti osebno v urad. Tako sem zgubil s tako 5 minutno zadevico skoraj poldrugo uro! Z avionom smo napravili še izlet na Črno morje in sicer v MAMAIA blizu Konstanze. Sem poskušajo Romuni na veliko privabiti zapadne turiste. Mestece leži ob obali, kjer so zgradili kakih 30 ogromnih hotelov ob nekako 5 km dolgi obali. Plaža je lepa, peščena, morje modro in toplo, med hoteli zelena trava, dohod do morja je brez kake nove vstopnine, kot je to navada na zapadu in to direktno iz hotela. Cene skušajo držati, dokler bo pač šlo, čimbolj nizko in ljudi z zapada vozijo z najetimi avioni. Tako pride n. pr. 12 dnevni izlet Dunaj — Mamaia — Dunaj s kompletno hrano samo $82. Oblasti se pohvalijo z uspehom in pravijo, da so bili poleti 100% polni. Po cenah sodeč je to res, tudi je stvar na oko dobro organizirana. Zapadni turisti se čutijo baje malo osamljene, ker razen kopanja in običajnih obmorskih zanimivosti in zabav ni kaj početi. Romuni v ta kraj na počitnice ne hodijo, ker je nekako rezerviran samo za zapadne turiste. Zapadnih časopisov v vseh treh dneh nisem našel in ako ne bi bil tukaj z grupo, bi bilo res dolgčas. Iz tega kraja so nas peljali v pristanišče Konstanzo in še malo dalje proti bolgarski meji v neki državni vinograd, kjer smo trgali grozdje in poskušali vino in vermouth. Kdor je hotel, je potem kako steklenico vina kupinl in to po ceni $1.80 za steklenico. V Konstanzi so nas boječe pozdravljali otroci, verjetno z upanjem na žvečilni gumi. Na žalost sta jih dva 14-letna pobalina prav grobo prepodila, verjetno po naročilu. Mojemu kolegu je uslužbenec hotel odkupiti star dežni plašč. Podeželje, vasi zgle-dajo slabo, na cestnih križiščih so vojaški bloki s telefonom in straže. Kmečke hiše so nizke, stranišča zunaj hiš, res pravi Balkan! Koncem septembra sem se podal sam iz Konstanze na pot nazaj preko Bucareste in Budape-ste proti Dunaju. V Bucaresti so mi skoraj zgubili karto in tudi kovček sem slučajno našel sredi dvorane na letališču; namesto da bi ga prenesli v avion, so ga kar enostavno tam pustili. Kontrola točno taka kot v Moskvi to se pravi pred vstopom v avion je še enkrat oficir pogledal, ako sem pravi. PIRAN — poleg Kopra naj večje in najpomembnejše mesto Slovenskega Primorja, sedež Splošne plovbene družbe, edinega slovenskega pomorskega brodarskega podjetja. V BUDAPESTI V avionu sem sedel skupaj Uradnikom zapadne avionske li-hije, doma z Dunaja. Pravil mi je, da so njihovi posli v Romu-hiji slabi in da se bodo drugo leto umaknili iz te dežele. Romuni pač ščitijo predvsem svojo linijo, da prištedijo na valutah In tudi ne dajo dovoljenja, da bi linije iz Zapada vozile potnike, recimo, na progi Bucarest—Sotla, to rezervirajo samo domači liniji. Letališče v Budapesti je moderno, četudi dokaj majhno, zelo interesantna je carine prosta trgovina na letališču. Prodajajo Ameriške cigarete, whisky in to ceneje kot na Zapadu, karton cigaret $1.80, whisky $2.50 in to velika steklenica. Ko smo pristajali, so ravno imeli slovesnost, ker je njihova olimpijska ekipa odhajala v Tokio. Kontrola je bila hitra, edino 2a denar so malo sitni, ker pač belijo, da menjaš dolarje v ban-ki. S taksijem sem se v družbi dveh potnikov zapeljal v hotel, kjer sem imel rezervirano sobo. Hotel, po imenu Royal Hotel, je bil baje popolnoma prenovljen pred 5 ali 6 leti, soba je v redu, edino stranišče je točno tako kot povsod v teh deželah. Stvar mi je že postala smešna; ko sem prišel v Moskvo, pritisk vode ni bil zadosten, sem že mislil poklicati upravnika, pa še dobro da nisem, potem je bila ista zadeva v Varšavi, isto v Bpca-resti in Mamaia, tudi v Budapesti ni nič boljše. Hrana je bila izvrstna in to pot smo lahko izbirali a la carte. Izbral sem si govejo juho, svinjski paprikaš, zeleno solato, kavo in buteljko, 3 deci rizlinga. Vse je bilo zelo dobro in okusno, cena po uradnem tečaju $2.30. Re-stavrant je bil zelo lep in z muziko; klavir in violino. Popoldne sem se odpravil na izlet po mestu. Najprej smo bili na otoku sredi Donave, kjer je stalni zabavni prostor, kot Prater na Dunaju, hotel in lepa športna igrišča. Pokazali so nam še izvanredno lep, modern stadion za preko 100,000 ljudi, široko avenijo, kjer prirejajo parade in kjer je bil spomenik Stalinu. Obiskali smo še desni breg Donave, ki se imenuje Buda, s prelepo gotsko cerkvijo na hribu in izvanredno lepim pogledom na celo mesto. V Budi gledajoč na mesto je tudi velik spomenik ruskemu vojaku osvoboditelju mesta pred Nemci, in točno tako kot na Dunaju, je tudi tu tak spomenik zastražen od vojaka, da se ne bi kaj zgodilo. Mesto je zelo podobno Dunaju, malo manjše mogoče, ravno zato bolj prijetno, vendar danes velika razlika v živahnosti po ulicah, prometu, trgovski aktivnosti, avtomobilskem prometu. Budapesta izgleda malo boljše kot Bucarest, vendar se ne moreš zmotiti, da ne bi vedel, da je to dežela “socializma.” Avtomobilov je malo, trgovine izglodajo slabo, isto gostilne. Ljudje so slabo oblečeni, vključno ženski spol. Drugi dan sem šel na letališče, kljub temu da so mi govorili, da je vse zasedeno, sem mesto dobil. Ravno pred menoj je zapuščal mesto abesinski cesar. Čez 50 minut sem bil že na Dunaju. Politično poslanstvo jezikov Osvojitve se ne vrše samo z Napoleonovih osvojitev, šele orožjem, marveč je njih obstoj preporod in iprobuja drugih na-jačji in dolgotrajnejši, ako so rodov, kar je spet v nemali me-bile izvršene z uma svitlim me-ri zasluga galskega duha, sta v čem, pred vsem s prodiranjem' osnovi omike, trgovine in tehnike v močno kraje, ki so v tem oziru bolj zaostali in manj razviti. Pri tem igra jezik osvojevalca 'kot posredovalec kulturne in gospodarske povezanosti ižredno Važno vlogo. Obenem z gospodarstvom, političnim prizadevanjem ter kulturnim prodiranjem se tudi jezik osvojevalca taori za prvenstvo, kajti jezik je ključ do u-speha na vseh naštetih popri-ščih. Ob porazu Francije se je glasila splošna sodba, da s tem francoska država ni padla samo glede političnega ugleda na položaj sile drugega reda, marveč je z njim tudi francoska omika dobila tako hud udarec, da ne bo francoski jezik poslej z večjim uspehom izpodrival druge jezike. Posamezni pojavi v nekaterih državah že potrjujejo te napovedi, vendar pa ta proces ne pojde tako naglo, kakor si to predstavljajo nekateri posebno črnogledi ljudje. Bili so časi, ko se je poznanje francoske omike in znanje francoščine silno razširilo obenem s porastom francoske vojaške sile ter po ogromnih vojaških osvojitvah. Vendar to nikakor ni bil edini činitelj, ki je širil francoski jezik med druge narode. V dobi Ludovika XIV. francoske revolucije in Napoleona Francija ni bila le najmočnejša vojaška država Ev- jonov kv. km in na tem ozemlju^ biva okoli 275 milijonov pripadnikov angleškega maternega je-; zika. Na obzorju pa se že pojavlja' nov tekmec za naslov svetov-; nega jezika, tekmec* ki ima že sedaj vse bistvene predpogoje zanj. To je ruščina, ki je gospo-; dujoči in uradni jezik na velikanskem prostranstvu 22 milijonov kv. km in s prebivalstvom okoli 220 milijonov, od katerih odpade na tri ruska plemena najmanj 190 milijonov. Ta silna množica tvori močno zaledje o-stalim 80 milijonom Slovanov, živečih izven Sovjetske zveze in tvorečih prirodna tla za razširjenje znanja ruskega jezika. Razen tega je državna tvorba ruskega naroda dosegla v svetu tolik ugled in upoštevanje, da se bo to dejstvo izkazalo tudi v širjenju ruščine in ruske kulture med drugimi narodi. Angleščina in ruščina sta si že nekako razdelili področja: anglosaška govorica bo vsekakor o-hranila svoje prvenstvo v pomorskem prometu, na kopnem pa v Severni Ameriki ter na vsem območju britanske Skupnosti narodov, dočim se bo rušči-izpremenila položaj ter; na ge morala zadovoljiti z zna-omejila razširjenost £ajem celinskega svetovnega je-francoščine, ki se je po tradici- zjka, omejenega na večji del ji vzdržala le še kot diplomatski Evrope in Azije, jezik vse do naših dni. Prvo vrzel sta v to domeno francoščine zasekali Anglija in Amerika, VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSO SREČO V NOVEM LETU! £ mERn1* fllST*"* ki sta po Svetovni vojni začeli pošiljati na mednarodne zbore zastopnike, popolnoma nevešče dotedanjega tradicionalnega diplomatskega jezika. Anglosaške dežele — Amerika, Anglija, Kanada, Južna Afrika, Avstralija in dežele, ležeče v političnem ali gospodarskem območju obeh anglosaških velesil —: Japonska, Kitajska in Indija, so zadale odločilni udarec monopolnemu stališču francoščine v mednarodni diplomaciji. Dočim je območje angleščine v svetu stalno rastlo, se je območje francoščine postopoma krčilo, dokler ni v naših časih ostalo omejeno na Sredozemlje, bližnji vzhod ter na vzhodno Evropo. Narod, ki šteje komaj 40 milijonov duš, ni mogel obdržati svojih pozicij spričo petkrat večjega števila Anglosak-sov ter mnogobrojnih narodov, ki so si v razvoju prilik usvojili angleščino kot mednarodni instrument sporazumevanja. Francija je v začetku našega veka še prevladovala kot kulturno središče, vendar se je poslej pokazalo, da se v današnjih časih i Obsežno področje španščine in portugalščine, ki gospodarita razen na Pirenejskem polotoku še v vsej južni in srednji Ameriki ter Mehiki, bo ostalo neokrnjeno. Italijanski in nemški jezik, ki sta do druge svetovne vojne s tako dinamično silovitostjo zahtevala zase naslov svetovnega jezika, imata za sedaj malo nade, da v doglednem času dosežeta bistveno spremembo svojega položaja. Kakor zgleda sedaj, bosta v ospredju angleščina in ruščina. Za kako dolgo je odvisno, kako dolgo bosta ostali svetovni glavni velesili Amerika in Rusija. STARC FLORAL, Mt 6131 St, Clair A ve. Cleveland. O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank) ☆ • Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland. • Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu. • Bogata izbira rož v lončkih. • Vsakovrstno narezano cvetje po želji. • Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike. MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! WIEHN'S BAKERY BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE 704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica — Združene države imajo nekako polovico vsega letnega prirastka uporabnega lesa. znanje jezika širi uspešneje s rope, marveč je bila tudi žarišče1 tehniko, trgovino, prometom in evropske omike ter nosilka idej celo s športom nego z lepo knji-svobode in napredka. Bolj ko s S°- Francoščina je po tem ta-silo orožja, ki je naposled le o- kem nesporno izgubila bitko ter magala, se je širil ugled franco-j je morala odstopiti prvo mesto skega imena s silo francoske mi- angleščini, sli. Zato vidimo, da si je fran-J g ^em je na£et problem bodo-coski duh zmagovito krčil svojo ^ čega svetovnega jezika. V tej pot tudi v dobah, ko je Francija vj0gi so se že zvrstili latinščina, poražena izgubila vojno v Evro- gpang£ina v dobi največjega raz-pi, v ostalih delih sveta pa se maha španske kolonizacije, zdaj moiala odpovedati prevažnim pa je v ospredju angleščina, gospodarskim in kolonialnim Svetovni jezik je oni, ki ima ne postojankam n. pr. ob Mississip- Samo veliko število pripadnikov, i skorajda prijateljski piju, v Kanadi, v Indiji in Afri- fcj ga govore kot svojo materno1 torej ni mogoče kaznovati tiste-ki’ !govorico, marveč je njegovo po-[ga, ki ga ne upošteva. Takšne Vsa Evropa odnosno sloji, ki znanje prodrlo tudi globoko med plošče ne pomenijo nič več kot so predstavljali nje narode v sosednje in daljne narode. Veli-j to, da se ljudje, ki gredo na za-svetovni javnosti, — dvori, ka Britanija ima sicer le 50 mi- prto smučišče, na lastno odgo-plemstvo, meščanstvo, izobra- lijonov prebivalcev, toda angle-1 vernost izpostavljajo nevarno-ženstvo — je še dolga desetletja ščina je gospodujoči uradni je- sti. — V nadaljnji razlagi poživela v popolni odvisnosti od zik britanske Skupnosti narodov udarja sodišče, da Bogner ni francoske omike, ko so bili že in ameriških Zedinjenih držav imel poveljniške oblasti nad davno odstranjeni vsi sledovi na prostranstvu dobrih 48 mili-’ svojimi smučarskimi tovariši. Smučišča niso ceste ŽENEVA, šv. — “Plošč s svarili na smučiščih s pravnega stališča ni mogoče izenačevati s cestnoprometnimi znaki,” je po daljši razpravi odločilo sodišče v Engadinu, potem ko je o-prostiloi nemškega smučarja Willija Bognerja, ki je bil obtožen uboja iz malomarnosti. (Nesreča se je pripetila konec avgust: med filmskim snemanjem, ki ga je vodil Bogner, je snežni plaz zasul smučarko Barbi Hen-neberger in smučarja Buddyja Werner j a.) V utemeljitvi sodbe ugotavlja engadinsko sodišče, da zakon ne vsebuje določb, po katerih bi bilo mogoče s pravnimi sredstvi nastopiti proti tistim, ki ne upoštevajo niti opozorilnih tabel niti svaril po zvočnikih. Tisti svarilni znak ob smučarski steni, kjer je snežni plaz letos aprila zahteval dve človeški žrtvi — to je bila prva izmed o-beh nesreč na območju Engadi-na — je po mnenju sodišča zgolj dobronamerno opozorilo, opomin; VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ANČKA TRAVEN WJfHO (1490 Le.) Bbvenske radijske od-dafe-posl&iiajie vsako soboto iv. ob 7 m (Sliši se lahko na vsak radio aparat) Oglase, naznanila in sporočila za oddajo pošiljajte na: Anne Traven, 19779 Lake Shore Blvd.; Tel.: 481-3872, ali pa na Oblak Furniture Co., 6612 St. Clair Avenue; Tel.: HE 1-2978. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM na splošno znani FOTOGRAF iz slovenskih krogov, ki je ponovno odprl svoj fotografski atelje in izdeluje z najmodernejšimi aparati POROČNE SLIKE in PORTRETE v naravnih barvah ali pa v črno-belem po ZNIŽANIH CENAH! HAUK STUDIOS 15615 St. Clair Ave. PO 1-4000 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM STANOVALCEM 32. VARDE % S Vesele božične praznike in srečno novo leto želi naša tvrdka vsem svojim prijateljem in klijentom. — Se priporočamo. Ustanovljeno leta 1908 HAFFNER INSURANCE AGENCY JACK A, BANKO COUNCILMAN 32. VARDE §_____________: LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom. | v 815 Superior Ave. 771-2929 1 NORMAN P. HAFFNER »7 is ZSGMUND'S DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. ENdicott 1-6094 VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO, TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK Metkine jaslice V mali gorski vasi, ako sme-j Francka je držala besedo, ki mo naselbino z štirimi kmetija-1 jo je dala možu, ko je rekla, da mi, dvemi velikimi in dvemi; bosta s hčerko molile za njega. malimi, imenovati vas, je živel mlad, pošten in zelo veren mož Peter Robnik z ženo Francko in leto in pol staro hčerko Metko. Sveta je imel samo toliko, da je redil eno kravico in enega prašiča, pa je moral še nekaj malega dokupiti, da je imel zadosti za ti dve živali. Delavec je bil zelo dober, ko je obdelal doma, je šel delat še k večjemu kmetu Vrhovniku. Vrhovnik je dobil menda ime po tem, ker je njegovo posestvo bilo na najvišji legi v vasi. Vrhovnik ga je zelo rad jemal na delo, ker je bil zelo priden, marljiv in za njegova mlada leta razgledan v gospodarstvu. Kjub temu, da je bil priden in razumen, ni mogel v gorski vasi in slabih gospodarskih razmerah priti, kot je sam rekel, nikamor naprej. Njegova hiša je bila na kraju (robu) prijazne ravninice, kraj vasi, — od tod ime Robnik, — da se je videlo daleč okrog po dolini. Peter je premišljeval, kako bi mogel zboljšati posestvo in preskrbeti družini boljše življenje. Premišljeval je in premišljeval, toda ni prišel do pametne rešitve. Končno se je odločil, da bo šel v Ameriko. Ko je ženi povedal načrt, se je skoraj onesvestila, tako se je prestrašila, vedela pa je, da kar bo ukrenil, bo radi nje in radi hčerke in to le radi ljubezni do o-beh. Po dolgem posvetovanju se je žena popolnoma vdala in pri-volila; da gre. Sklenila sta, da bo šel spomladi v Ameriko. Kje dobiti denar za potovanje v Ameriko? Kar je zaslužil pri Vrhovniku, je bilo komaj za o-bleko, čevlje, kavo, sol, sladkor in druge potrebščine. Odločil se je, da proda kravo, nekaj pa si sposodi pri Vrhovniku. Računal je tudi na slučaj, da mogoče ne bo dobil takoj dela, ko bo prišel v Ameriko, da ne bo čisto brez denarja. Prišla je pomlad, z njo čas ločitve! Kako težko je šel od doma in se ločii od žene in hčerke, se je videlo po tem, ko skoro nobeno noč ni spal. Vedno se je obračal in premetaval po postelji tako, da je bila žena v skrbeh, da bo zbolel, predno bo šel od doma. Neko jutro po neprespani noči ga je žena začela tolažiti rekoč: “Peter! Težka bo ločitev in težko bo za naju doma, ko bova same, toda ne ženi se, Bog bo z nami, kot je bil do sedaj vedno, bodi brez skrbi, mi-dve bova molili za tebe. Pri teh besedah žene je ostrmel, ni našel odgovora, temveč jo objel in pritisnil na srce. Končno je le izustil besedo: “Francka!” in solza je padla iz njegovega očesa na njeno lice. Francka je bila močna žena v premagovanju, ves čas, odkar ji je mož razodel načrt, da misli v Ameriko, je junaško prenašala vse, nikdar ni pokazala možu žalostnega obraza, kajti vedela je, da bi on še težje živel, če bi videl, da je ona žalostna. Ko je odhajal, je šla del pota z njim, ko sta se poslovila, ni pokazala solze, kljub temu da ji je notranja bolest trgala srce. Stala je v | y-bregu in gledala za njim. Ko je »f bil že precej daleč, se je ozrl, ji pomahal z roko, ona mu je odzdravila. Takrat jo je streslo, hitro se je obrnila in stekla v breg proti domu. Ko je pritekla v hišo, se je sesedla na klop. Bruhnilo je iz nje vse tisto, kar je popreje toliko časa zadrževala v sebi s silo samo zato, da ne bi napravila možu še težjega življenja pred odhodom od doma. Po odhodu moža je Francka poprijela z dvojno silo, kot poprej njen mož je sedaj ona hodila na dnino k Vrhovniku, da si je zaslužila toliko, da je mogla preživeti sebe in hčerko. Vrhovnik jo je tudi zelo rad jemal za delo, ker je bila zelo pridna. Takoj, ko je Metka začela govoriti, jo je mati začela učiti, da sta vsak večer molili za ata, ki je v Ameriki. Ko je Peter Robnik prišel v Ameriko, je imel srečo, dobil je delo v rudniku nekje v Penn-svlvaniji. Hrano in stanovanje je dobil pri neki družini, ki so bili tudi Slovenci seveda že dalj časa v Ameriki. Kot poprej doma je bil tudi v Ameriki priden delavec, tako da so ga predstojniki radi imeli. Ker so bili plačani po tem, kolikor so nakopali, je on dobro zaslužil, saj je včasih delal za dva. Ko je prišel čas njegove prve plače so mu sodelavci rekli, tukaj je taka navada, da se prvi ček, ki ga delavec dobi, zmenja v gostilni. Res je šel z njimi v bližnjo gostilno, zmenjal ček in seveda dal za pijačo. Ko so se upijanili, so začeli počenjati vse, kar je zmožen pijan človek, umazano govoriti, celo preklinjati Boga v angleškem jeziku. Peter ni razumel angleško, vprašal je nekega sodelavca, ki mu ni bilo toliko za pijačo kot drugim in se ni opil, kaj govorijo. Ta mu je razložil, da celo preklinjajo Boga. Peter je plačal in kar planil iz gostilne, hodil en čas sem in tja, potem je zavil proti cerkvi. Ker je bila sobota, je bila cerkev odprta, pokleknil je v klop, zagledal se je proti oltarju in v tabernakelj in prav iskreno molil in prosil za pomoč v teh novih težkih okoliščinah. Drugi teden so ga delavci precej postrani gledali pri delu in se mu posmehovali, toda on je potrpel in vzdržal, ne da bi pokazal kaj nevolje. Ko je nekoliko prištedil in je imel že nekaj denarja, je začel pošiljati ženi za pomoč v gospodinjstvu. Ko je minulo dobro leto, je izplačal tudi Vrhovniku, kar si je izposodil pri njemu za pot v Ameriko. Ko je prišel prvi Božič po odhodu Petra Bobnika v Ameriko, je mala Metka že po malem govorila, tako je sedaj mati Francka imela enega, ki mu je vedno pripovedovala o možu, ki je v Ameriki. Na Božični večer sta postavljali jaslice, mama je postavljala ovčke in pastirčke na-strižene iz trdega papirja, Metka ji je pa podajala. V štalico sta postavili jasli, v jasli položile Jezuščka, zraven jasli na eno stran Marija, na drugo stran Jožefa, zadaj za jasli pa volička in oslička. Ko so bile jaslice skončane, sta pokleknili pred jaslice in molili rožni venec. Na koncu rožnega venca reče Metka: “Ljubi Jezušček, sedaj pa še za ateka, Sveta Malija, Mati Božja, plosi za nas glešnike in ob naši smltni uli amen.” Takoj nato jo je premagal spanec. Mati jo je nesla v posteljo, jo pokrižala, poljubila, nato pa še sama šla spat, k polnočnici ni šla, ker se ni upala pustiti Metke same doma. Minula je prva zima, prišla pomlad in poletje, Francka je! delala kot kak moški, po oprav-'. Ijenem delu je hodila še k Vrhovniku. Metka je bila seveda tudi z Francko pri Vrhovniku, Vrhovnik je bil obeh vesel. Po opravljenem dnevnem delu sta vsak večer molili tudi za ata, po molitvi pa se pogovarjali o njem in kako bo lepo, kadar se bo vrnil iz Amerike. Minula je druga zima, prišla pomlad, Peter je vedno pošiljal Francki nekaj od svojega zaslužka, proti jeseni dobi Francka zopet pismo iz Amerike. Ko ga odpre in razgrne, je padla iz1 njega slika, na sliki je bil njen mož Peter. Od veselja je kar obstala, nato je poklicala Metko, j ji pokazala sliko in rekla: Vidiš Metka, to je pa ata, prva jo je poljubila mama, potem pa še hčerka, nato sta jo pa postavile na prostor, da sta jo vsak čas lahko videle. Jeseni po tistem pismu, v katerem je bila priložena slika, je prišlo še eno pismo, potem pa nič več, tako da je ženo silno skrbelo, če se morda ni možu kaj pripetilo. Prišla je zima, še vedno nobenega glasu, bližal se je Božič, tretji, odkar sta bili Francka in Metka sami doma, mati je že zgodaj nabrala mah za jaslice. Ovčke in pastirčke je Francka za ta Božič kupila nove, kipce, in tako je bilo vse pripravljeno za jaslice. Par dni pred Božičem je padlo precej snega, tako da ga je bilo precej čez kolena. Na Sveti večer sta se Francka in Metka pripravili postaviti jaslice, pa reče Metka: “Mamica, ali smem letos jaz postavljati jaslice, ti mi boš pa podajala pastirčke in ovčke.” Mati je bila tega zelo vesela, ko sta dokončali s pastirji in ovčkami, sta nastavili še sveče razen ene. Tedaj reče Metka: “Mamica, tistole najlepšo, rdečo, pa deniva najbližje k Jezuščku, da bo gorela za ata.” UT 1-5158 Res: EX 1-3473 Vesele božične praznike srečno Novo leto ANTHONY F. NOVAK, nočnico, so se vsi trije napravili Ko sta vse postavile, sta jih pri-|jn gp p polnočni sv. maši. Ko so žgali, pokleknili in molili rožni vstopili v cerkev, je bila že vsa venec. razsvetljena. Kmalu nato so za- Med tem ko sta Francka in Metka molili rožni venec, je stopal popotnik iz doline v hrib. Videl je, da so v hiši na kraju vasi razsvetljena onna, pospešil je korak, pa je bilo težko, ker mu je pri vsaki stopnji spodrsnilo, tako da je le počasi šlo naprej. Kljub temu je hitel, kar je mogel, da bi čimprej prišel do bučale orgle, jz zakristije je prišel župnik v spremstvu ministrantov. Ko je župnik molil stopne molitve, so pevci zapeli nalahno kakor odmev pesem “Sveta noč”. Peter Robnik ni mogel med petjem te pesmi J. K. hiše. Ko je prišel do hiše, so bi- Ti, Vsemogočni za to veliko mila velika vrata odklenjena. Sto- lost vrnitve! pil je v vežo in malo postal, pa; Ko so prišli od polnočnicei se je slišal iz hiše molitev. Mati in; pckrepča]ij so dolgo sedeli ; hčerka sta ravno dokončevali gorki pečij gledali jaslice) se rožni venec. Odprl je nalahno ^ razgovarjali 0 vsem jn uživali hišna vrata, da ju ne bi motil v|tisti mir ki so ga angeJi želgli molitvi. Ko je vstopil v hišo, je|na prvi Sveti več.er ]judem! ki Metka ravno molila pred jasli- so diage vo]je cami: “O ljubi Jezušček, vrni nama ateka, saj veš, da ga imava obe z mamo tako radi.” Ko je popotnik to slišal, ni vedel, kdaj mu je zdrknil kovček iz roke. Žena in hčerka sta se zelo prestrašili. Ko se ozreta, so vsi trije ostrmeli. Metka pogleda sliko, nato moža, potem obe hkrati vzklikneta: “Ata, atek, in planeta k njemu.” Tako so bili vsi trije v objemu ginjeni do solz. Nato so vsi trije pokleknili pred jaslice, ni prišla molitev iz ust, molila so srca k Jezusu v jaslicah molitev, ki jo jezik ni zmožen izgovarjati. Ko se je približal čas za pol- Jakopič: Sani Sani drsijo v daljo, za njimi sneg prši, v nevidno belo haljo že skril žival, ljutLi. Večer je nad belino si svetli plašč svoj stkal, in skozi božjo lino, na zemlji luč prižgal. Sani drsijo v daljo, v domačo rodno vas, s prosojno belo haljo pokril je ljub obraz... TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business” 6218 St. Clair Avenue Cleveland 3, OLio WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR from -O--- V šoli Učitelj: “Mihec, povej mi stavek, v katerem je tudi beseda sladkor!” Mihec: “Vsako jutro pijem kavo!” Učitelj: “V tem stavku ven- spraviti besede molitve iz ust, dar ni besede sladkor!” temveč je samo v mislih med1 Mihec: “Kako da ne? Saj je v poslušanjem izgovarjal: Hvala kavi!” VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VOŠČIM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. S prisrčnimi pozdravi! I -• A«**#:' : ■ v .'V 4 - \ ;'T-' • ' 'AGCČ . >• A-..-"- ; . ’ v ,Č ’• ■ ’ ■ VESEL BOŽIC IN SREČNO1 NOVO LETO ŽELI K SS* M■; c® »n : . . ■ i K* ■ ■■■ ' : ■ ■ , ^ ■ ■ . ■ ■ AS ' - ' ' . -v? , KV ; /V s. ■■■; . ■ 1 ;K;V/?!V. -) V A v-t'A KRANJ — središče Gorenjske, je tudi po drugi svetovni vojni naglo rastel. Poleg Ljubljane in Maribora je največ je industrijsko središče Slovenije. g ti $ S % 1 EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. 503 East 20« SI. IVanhoe 14700 INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC | INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS . 7308 Ilecker Ave., Cleveland 3, O. — Telephone HE 1-3011 i | __________________________________________________ | SEASON’S GREETINGS! If VESEL BOŽC IN SREČNO NOVO LETO! $ | MESSIER ELECIR« INC. | SERVICE SPECIALISTS i 1151 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio I BOB MEISTER 391 - 8787 i Res.: WH 2 - «763 | Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorderje, gra-^ mofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko. [ 17 let delamo v tej stroki. Pridite pogledat našo novo delavnico. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO 1965 želim članstvu Carniola Tent 1288 T. M. in članom Kluba slovenskih upokojencev St. clairsko okrožje. M n JOHN TAVČAR VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! SEASON’S GREETINGS TERRM£ BEAUTY SALOB LOIS VOLK Open Evenings by Appointment 1161 East 71st Street, Cleveland 3, Ohio _ i\j jf* UTah 1-1641 — If no answer call 881-5531 NO. 246 Ameriška Domovina /»• Ivi' EW C/% m— HO AMCmCAN IN SPIRIT fK>R€lGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER) 21, 1964 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGA TRETJI DEL — SECTION III ŠTEV. LXII — VOL. LXD 7Uk Ifudem zemiu '4 4444 44 44444444444444444444444444444 | dovska vera, ne pa vesoljna za vse različne narode sveta, še ti-| sto malo število Judov, ki soi sprejeli krščanstvo, je zahteva-1 lo, da morajo pogani, ki hočejo postati kristjani, najprej spreje-J ti judovske verske običaje, ka-| kor obrezo, prepovedi uživati ! meso “'nečistih” živali itd. Apostoli so morali leta 50 po Kri-I stusu sklicati prvi cerkveni I zbor, da so avtoritativno zavrgli to zmotno judovsko stali-jšče in razglasili evangelijsko svobodo božjih otrok, kar so po-I gani z velikim veseljem vzeli na znanje. EVANGELIJ JE ŠEL PO 1 SVETU, in hodi že nekaj nad | devetnajst sto let, pa še ni prišel k vsem narodom. Počasi se i obdelava njiva, da bo sposobna sprejeti vase -seme, ki bo rodilo j obilen sad. Poglejte ogromne dežele in milijonske množice njih prebivalcev: Kina, Indija, mohamedanske množice v Aziji in Afriki. Ne moremo še reči, da so se ti narodi že srečali s Kristusom in evangelij že spoznali. Kar so misijonarji mogli doslej storiti, je kapljica, ne pa obilen dež, ki namoči njivo, čakajočo setve. Kar je doslej storjeno, še ni to, kar mora biti doseženo, da bodo ti številni narodi v celoti pravilno spoznali krščanstvo in ga s prepričanjem v milosti sprejeli. Jezus pa je rekel, da se mora vsem naro dom poprej oznaniti evangelij, preden pride konec sveta. Ni pa ! relkel, da potem kmalu pride, ' samo to je povdaril, da ga prej | ne bo. Dokler . evangelij ne bo prodrl v vse narode, ne bo 'kon ca sveta; kdaj pa potem, ve le : Bog. Ni se treba bati, da stojimo zavoljo atomskih bomb že blizu konca. M. JAKOPIČ: Prve snežinke Prve snežinke se v krošnje love, prve snežinke v burji drhte, vanje so uprte otroške oči, v drobne ročice jih dete lovi. Prve snežinke in prvi utrip, kot da je sreča prispela za hip, skozi ta zimski, neusmiljeni čas, sedla je tiho, ljubeče krog nas. Okno široko, beli tam svet. Dete ga hoče z ročico objet. Prve snežinke — smejoče oči.. Tiho kraj naju zdaj sreča sedi. SELMA LAGERLOEF: SVETA NOČ Nekoč je bil mož in ta mož je plašč. In ogorki mu niso opekli S'Jcof Gregorij Rožman: co; V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli” Kakor v granit vklesan na-j su do morja in v deželo Nila, v noben človek ne bo hvalil pred Evropo do Macedonije in slov je sv. Janez zapisal te be-'Egipt. Preden so izkopali sueštki | njim,” kakor je zapisal sv. Pa- Španije. Čas se je dopolnil, do ko i so bila na ta način za Jezusov ! evangelij pripravljena .pota v ČAS SE JE DOPOLNIL in' SVet. Sede na začetek svojega evange- prekop, ki veže Sredozemsko j vel. lija. Kristus je po božji napove-j morje z Rdečim morjem in In-j ^i prišel k svojemu ljudstvu, v'dijskim oceanom, je pot iz Indi-; Svojo zemeljsko domovino, pri- je in iz drugih vzhodnih dežel Kristus se je rodil tedaj, ko je ^ sel je tako rekoč domov, a ni bil! vodila skozi Palestino. Bila je Pod božjim vodstvom politični' .. . i- /ict sprejet. J križišču važnih potov in iz nje; Sos:Podarski in kulturni razvoj ^ |n no^Aw-ic. in'™! ™-i ODREŠENIK NI BIL SPRE- ROJSTNA DEŽELA Jezuso-va je bila v božjih načrtih predvidena od vekomaj, v zgodovinski dobi po je bila določena dva hsoč let pred božično nočjo v Betlehemu, ko je Bog očaka A-l^ahama dvignil iz daljne kal-^ejske dežele: “Pojdi iz svoje dežele in iz hiše očetove v deže-1°> ki ti jo 'pokažem.” Po dolgem Potovanju je dospel v Palestino, deželo ob Sredozemskem mor-To deželo je Bog dal njemu ih njegovemu potomstvu, izvo-ijonemu ljudstvu, iz katerega je Po človeški naravi rojen Sin ®°žji, Jezus. Mala dežela, od severa do ju-meri okroglo 125 milj, od v2hoda do zapada pa 45 milj, je P° svojih mejah ugodno zaprta. Na b, severu je hermonSko in li- vahonsko gorovje, ki doseže vi-siho do 9,000 čevljev, na vzho-in jugu jo obdaja sirsko-®rabska puščava, na zapadu pa ^rodozemsko morje, kjer obilne Ceri branijo ladjam pristati ob °bali. Tako je Bog “svoj vino-Srad ogradil”, kakor pravi pre-lo'k Izajija. A ta mala zaprta dežela je bi-a prehodna točka, nekak most prehod iz bogatih in močnih __________,____________JV. eŽel ob rekah Evfratu in Tigri- neje vidi božje vodstvo, “da i je bilo možno potovati na vse i strani. DOMOVINA IZVOLJENEGA LJUDSTVA je bila ta dežela. Bog je Abrahamovo potomstvo izbral, da sredi poganskega in malikovalskega sveta ohrani tradicijo božjega razodetja v raju, preko Noeta do zapovedi in postav, ki jih je Bog dal po Mojzesu in do napovedi prerokov v poznejših stoletjih. V ta namen je Bog s tem ljudstvom sklenil zavezo že po praočaku Abrahamu in jo obnovil na povratku iz egiptovskega suženjstva ob vznožju Sinajskih gora. Bogočastje in daritve in politična uredba, vse je slonelo na tej zavezi. Ljudstvo pa je bilo nestalno, samoljubno in sebično, nepokorno in uporno. Bog ga je ponovno moral s strogimi in občutnimi kaznimi spraviti zopet v pravo smer. Vedno pa se je o-hranilo neko zdravo jedro pravovernih in Bogu zvestih ljudi med njimi. Ko človek prebira zgodovino izvoljenega ljudstva, se mu zdi, da je Bog izbral najbolj neprimeren narod za ta sveti in veliki namen, da naj iz njega pride Odrešenik. A Bog je tako storil, da se svetleje in jas- dosegel tisto stopnjo, na kateri i6 tisočletje in pol pri- so bili dani ugodni pogoji za širjenje evangelija. To je tedaj, ko je grški jezik postal “svetovni jezik” v območju Sredozemskega morja in na Bližnjem vzhodu. Aleksander Veliki je zavojeval vse države pravljal nanj. Zakoniti pred bilo stavniki izvoljenega ljudstva so 1 ga odklonili in predali poganom v smrt, tako ga tudi ljudstvo v celoti ni sprejelo; razmeroma malo se jih je pridružilo Kristusu. S tem pa je bil evangelij sa- MI SMO KRISTUSA SPRE JELI. Krščeni smo, poučeni smo, učlenjeni smo v njegovo kraljestvo. Vsako leto ob rojstnem dnevu Gospodovem se znova zavemo, da smo ga že sprejeli, pa morda zanemarili, da je v duši ugasnilo njegovo kraljestvo milosti. V korenini smo še Kristusovi, a življenje se iz njega ne pretaka več v nas. Zato pa, za svete božične skrivnosti se pripravimo tako, da bo Kristusovo življenje, njegova moč in ljubezen, ki jo vsebuje posvečujoča milost, prav gotovo v nas. Tedaj bomo smeli reči, da smo Gospoda Jezusa sprejeli — in tak Božič bo lep, miren in zveličaven, in takega vam vsem iz srca želim. (Članek je pokojni škoj napisal za božično številko AD leta 1955.) prednje Azije tja daleč proti In- mo P° sebi naP°ten 'k P°S^om. diji in v vse te kraje zanesel !j,ezus sam n; hodil P^: grški jezik. V tem jeziku se je moglo krščanstvo širiti skoraj po vsem tedaj znanem svetu. Razen Matejevega evangelija, ki je bil pisan v prvi vrsti za Jude, so vse knjige Sv. pisma Nove zaveze bile pisane v grškem jeziku. To je bilo tedaj, ske sosede Judov oznanjat svoj nauk; ostal je med izraelslkim narodom. K temu je bil od Očeta poslan in pri njem je ostal do konca, da se je izpolnilo vse, kar so preroki o njem napovedali. Pač pa so apostoli šli med pogane. Kamor so iprišli, so se ko so Rimljani bili že zasedli I ^P1^' obrnili na tam stanuj°' Palestino in zapadno Azijo in|če Jude' Ko 50 -iih 11 Sklonili, so imeli v oblasti tudi severno!80 se obrnili k POgmom, kakor jim je povedal sv. Pavel: obalo Afrike. Ves do tedaj odkriti, več ali manj kulturni svet, je bil združen v rimskem cesarstvu. S tem je bilo apostolom olajšano širjenje evangelija iz Palestine ven. Z grščino in neugasljivo gorečnostjo so brezi Bog pa je odklonilno stališče potnih listov in sitnih carinskih1 Judov porabil, da je evangeliju Vam je bilo treba najprej oznaniti besedo božjo; ker jo pa zametujete in se imate za nevredne večnega življenja, glejte, se obrnem k poganom.” pregledov mogli potovati nemoteno in poljubno po vsem ozem na široko vrata odprl med narode. Po človeško sodim: Ako bi lju. Tako so mogli nesti evange- bili Judje s svojimi voditelji v lij tja do Indije (apostol To-[celoti sprejeli Kristusa, bi pri maž), na sever v Armenijo do njihovi dokazani ozikosti in ne-Kavkaza, na jug v Egipt in Eti-| voščljivosti do poganov bilo ne-jopijo (Abesinijo), v vso juržno: varno, da ostane krščanstvo ju- Betlehemska Gospa Tam v hlevcu betlehemskem prelepa je Gospa. V naročju božje Dete. Zveličarja ima. Pastirci so pritekli, molili so Boga. Mariji so zapeli: “Pozdravljena, Gospa!” Cvetlic so ji prinesli, nedolžnih src pozdrav, da bi jih Sinu dala, ki prišel je z višav. Stopimo, bratje, v hlevček s cvetlicami srca: “Zahvaljena Devica za Sina Jezusa!” odšel v temno noč ognja iskat. Od koče do koče je šel in potrkal na vsaka vrata. “Ljudje božji, pomagajte mi!” je prosil. “Žena mi je pravkar rodila in zakuriti moram, da se ogrejeta mati in dete.” A bilo je pozno v noč in vse je spalo. Nihče se mu ni oglasil. Mož je hodil in hodil. Naposled je v dalji zapazil svit ognja. Krenil je v tisto smer in videl, da gori na prostem. Trop belih ovac je spal okrog in star pastir je sedel poleg ter pazil na čredo. Ko je dospel mož, ki bi bil rad ognja, do drobnice, je zagledal tri velike pse, speče pastirju pred nogami. Ob njeg.ov.em prihodu so se vsi trije zbudili in na široko odprli gobce, ko da bi hoteli lajati. Vendar ni bilo slišati glasu. Mož je videl, kako se jim je ježila dlaka na hrbtu, videl, kako so se jim v svitu belo bleščali ostri zobje in kako so planili nadenj. Začutil je, da ga je eden popadel za nogo, da je drugi hlastnil po roki, da mu je tretji obvisel na vratu. A čeljusti in zobje, ki so hoteli z njimi grizti, jih niso poslušali in možu se ni nič zgodilo. Tedaj je hotel dalje, da bi si vzel, kar je potreboval. Ali ovce so ležale tako na tesno druga poleg druge, da ni mogel naprej. In mož je stopal živalem po hrbteh do ognja. In ne ena se ni zganila, ne ena prebudila. Ko je bil mož že domala pri ognju, je pastir pogledal. Bil je čemeren starec, osoren in trd do vseh ljudi. Ko je videl neznanega človeka, je prijel za dolgo ošiljeno palico, ki jo je navadno držal v roki, kadar je pasel, ter jo zalučal v moža. Palica je letela naravnost proti njemu, a preden ga je zadela, se je ognila in odletela in odbrnela mimo daleč prek ravni. Tu je stopil mož pred pastirja in mu dejal: “Prijatelj, po- magaj mi! Daj mi ogorek ognja! Žena mi je rodila, razukril bi rad, da se ogrejeta mati in dete.” Pastir bi bil najrajši rekel ne. Ko pa se je spomnil, da tujcu psi niso mogli škodovati, da ovce niso bežale pred njim in da ga palica ni hotela podreti, ga je obšla tesnoba in ni si upal zavrniti prošnje. “Vzemi, kolikor ti je treba,” je dejal. Toda ogenj je bil že skoraj ugasnil, polen pa ni bilo več in tudi vej ne, samo velik kup žerjavice je še tlel. Lopatice ali žerjavice pa tujec tudi ni imel, da bi bil mogel odnesti žareče ogorke. Pastir je to videl pa je drugič rekel: “Vzemi, kolikor ti je tre- ba!” Bil je vesel, da mož ni mogel odnesti ognja. A glej: tujec se je sklonil, nabral z golo roko živih ogorkov in si jih zdeval v rok, mu niso osmodili plašča, odnesel jih je kakor orehe ali jabolka. Ko je hudobni in čemerni pastir to videl, se je začudil v srcu, češ, kakšna noč je neki to, da psi ne grizejo, da se ovce ne plaše, da palica ne pogaja in o-genj ne smodi. Poklical je tujca nazaj in mu dejal: “'Kakšna noč je to in kako da so vse reči usmiljene do tebe?” “Ce sam ne vidiš,” je odvrnil mož, “ti jaz ne morem povedati.” In hotel je iti svojo pot, da bi zanetil ogenj ter ogrel ženo in otroka. Pastir pa si je mislil: “Ne izpustim te izpred oči, preden ne izvem* kaj vse to’pomeni.” Vstal je in šel za njim, prav do kraja, kjer je prebival. Tedaj je videl, da tujec nikar koče nima, ampak da mu ležita žena in otrok v skalnati votlini, kjer ni bilo drugega ko gole, mrzle stene. Pastir je pomislil, da bi utegnil ubogi nedolžni črviček zmrzniti. In čeprav je bil trdega srca, ga je vendarle ganilo in sklenil je pomagati. Snel si je torbo z rame, vzel iz nje mehko, belo jagnječevino in jo dal tujcu, da je položil otroka nanjo. A kakor je pokazal, da je tudi v njegovem srcu prostora u-smiljenju, so se mu odprle oči: videl je, česar dotlej ni mogel videti, in slišal, česar dotlej ni mogel slišati. Okoli njega je stala gosta množica angelcev s srebrnimi krili. Vsak je imel gosli v rokah in vsi so naglas prepevali, da se je nocoj to noč rodil Zveličar, ki bo svet odrešil. Tedaj je pastir spreumel, zakaj so bile tisto noč vesele vse stvari in niso mogle nikomur škodovati. Angelci pa niso stali le okrog njega — vsepovsod jih je videl. Sedeli so tudi v votlini, sedeli po hribu in letali pod nebom. V gostih trumah so prihajali po poti, se gredoč ustavljali in se ozirali na dete. Na vse strani je donelo veselo vriskanje in petje in svira-nje. In vse to je videl pastir v temni noči, ko ni mogel drugače ničesar razločiti. Od veselja, da je spregledal, se je zgrudil na kolena in hvalil Boga. Ruska šala Ruski kmet gre v cerkev. Sreča ga komunist in ga vpraša: “Za koga pa boš molil?” Kmet: “Za sovjetsko vlado.” Komunist: “Prejšnje čase pa si kajpada molil za carja?” Kmet: “Jasno, za carja.” Komunist: “Ali veš, kaj se je s predmetom tvoje molitve zgodilo?” Kmet: “Vem. Zato pa hodim v cerkev.. VESEL BOŽIČ VSEM SREČNO NOVO LETO ;i JAMES A. SLAPNIK, JR. i « FLORIST - CVETLIČAR | 146620 St. Clair Avenue HEnderson 1-8824^ ^ BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON if AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS g AND FRIENDS! ^ i SLOVENIAN COUNTRY HOUSE Dr. Miha Krek: O Narodnem odbora za Slovenijo 1401 East 55th St. Tel.: 361-8974 S Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče. Ob petkih zvečer igra orkester MILAN RAKANOVIC, ob sobotah orkester TRIVANOVIC SISTERS, ob nedeljah zv. pa MARTIN DRAGAR s svojim orkestrom. n. ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI kestrom. M _________1% BOZEGLAV'S TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER BONDED WINERY 1125 E. 60 St. HOME MADE “PIZZA PIE” Jm, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 n VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE 1“ f IN SREČNO NOVO LETO v5 g f ŽELI VSEM , ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM S f SHAWNEE AVENUE | FOOD MARKET n If FRANK URANKAR in VINKO VRHOVNIK, lastnika n ^ 19300 Shawnee A ve. IVanhoe 1-6936 1 Vesele božične praznike in srečno novo ^ leto želi odjemalcem in prijateljem I | ACME DRY CLEANING % ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 znanimi imeni v kulturi in gospodarstvu. Značilno se izjava sploh ne bavi z razmerami kakršne so vladale leta 1944, niti ne omenja nikakega načrta za konkretne napore narodne skupnosti v neposredni bodočnosti, ampak le nanovo postavi osnovno skupno željo — narodnopolitični cilj demokratičnih Slb-vencev po drugi svetovni vojni. Izjava z dne 29. oktobra 1944 Takole se je izjava glasila: Slovenci! Zastopniki slovenskega javnega življenja so po medsebojnem posvetovanju sklenili naslednjo narodno izjavo: Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnostnega načela zahtevamo: 1. državno - pravno združitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlpa v Zedinjeno Slovenijo, ki mora biti v geografskem, gospodarskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski razvoj slovenskega naroda; 2. federativno, na demokratični podlagi in socialno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordje-vičev, katere sestavni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija; 3. tako federativno zvezo, da bodo narodne države kot sestavni deli imeli tako stvarno področje, da bo izvrševala osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela le tiste prerogative, ki so ji z zvezno ustavo izredno priznane in izvzete iz pristojnosti narodnih držav. Zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavo dajna skupščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih držav tako, da glasuje zanjo kvalificirana večina zakonitih zastopnikov iz vsake države; 4. temeljito socialno in gospodarsko preosnovo, ki bo uničila gospodstvo kapitala nad delom, priznala vsem delovnim slojem, družinam in poedincem socialno in gospodarsko funkcijo ter jim zagotovila človeka vredno življenje. Za uveljavljanje teh narodnih zahtev ustanovni Narodni Odbor KAKO JE NASTAL PRED 20 LETI Jeseni leta 1944 in spomladi v letu 1945 se je razvil višek slovenske narodne drame v tem stoletju. Druga svetovna vojna se je v tistih mesecih zaključevala. V vzhodne dele države je vdrla sovjetska Rdeča Armada,^ gnala pred seboj odstopajoče1 Nemce in zasedala jugoslovansko ozemlje z vsemi sredstvi nasilja kot zmagoviti sovražnik premagane dežele. Sovjetski poveljnik je v Belgradu ustoličil Tita, njegov komunistično partizanski parlament in diktatorsko vlado. Do konca leta 1944 so prišli srbski, macedonski in drugi vzhodni deli Jugoslavije s pre-stolico države v oblast komunistične diktature. Kljub temu, da je Tito stoloval v Belgradu kot vladar Jugoslavije, se zapadni deli, zlasti Slovenija in Hrvat-ska, niso dosti zmenili zanj. Za te, zapadne dele, je bil Tito vse tja v leto 1945 samo kolovodja komunističnih banditov in nič drugega. Slovenski in hrvatski kraji so bili še v okupacijskih razmerah. Okupacija je bila razsekala državno skupnost, vojne razmere so zameglile državljansko zavest, do nepričakovanih globin so izkopale jarke narodnostnega sovraštva med Srbi in Hrvati. Na komunistične “osvoboditelje” je večina ljudstva povsod, po vseh delih države, gledala kot najhujše zlo, ki je grozilo, kot na gorje, ki se je rodilo iz vojne in revolucije. Naravno je bilo, da so se ljudje tega zla hoteli izogniti do skrajnosti, do skrajnih mej možnosti. Šele v maju 1945 je nacistično okupacijo v Sloveniji zamenjala komunistična, ki je bila sicer po imenu domača, dejansko je že iz revolucije bila ljudstvu znana kot grozoviti sovražnik, po ugrabitvi oblasti pa je uvedla takoj režim nasilja zaradi strahovanja v tako strašnih oblikah, da jih niti najbujnejša domišljija strahu ni mogla pričakovati takih. V tem času in takih razmerah je nastal Narodni Odbor za Slovenijo. V javnosti se je pojavil z izjavo, ki nosi datum: Na Narodni praznik, 29. oktobra 1944. Izjavo so podpisali ne le mnogi vodilni in odgovorni ljudje predvojnih demokratičnih političnih strank, ampak tudi ljudje s pri- za Slovenijo kot vrhovna narod- na oblast združuje začasno, dokler ne nastopijo urejene razmere, v svojih rokah pravice suverena in najvišje upravne oblasti.” Tako resolucija. Politične skupine so se sporazumele, da naj bo Narodni Odbor za Slovenijo sestavljen iz 13 članov. Sedem jih določijo krščanski demokratje, pet liberalni naprednjaki, in enega socialni demokrati. Predsednik je krščanski demokrat, podpredsednik iz liberalne napredne in socialistične skupine. Odbor ima dva tajnika, enega iz vrst krščanskih demokratov, enega pa iz liberalne napredne skupine. Da pa morejo tako določene osebe prevzeti funkcije v Narodnem Odboru, jih morajo odobriti vse skupine. Kdo vse je bil med prvimi člani Narodnega odbora, javnost tedaj ni zvedela. Bilo je pod okupacijo. Gotovo pa sta za sporazum med skupinami in za sestavo Narodnega Odbora, kakršen je nastopil spomladi leta 1945, največ delala pokojni dr. Albin Šmajd, odvetnik in narodni poslanec v Radovljici ter dr. Marijan Zajec, tajnik demokratske stranke in odvetnik v Ljubljani. SLOVENSKI PARLAMENT 3. MAJA 1945 Pred slovensko javnost je stopil Narodni Odbor za Slovenijo šele 3. maja 1945 pri seji slovenskega narodnega parlamenta v Sokolskem domu na Taboru v Ljubljani. To sejo je očividni sklical Narodni odbor. Začel jo je njegov predsednik dr. Joža Basaj, vodil pa bivši narodni poslanec in urednik “Slovenca” France Kremžar. V predsedstvu so bili Rudolf Žitnik, Pavle Ma-sič in Ivan Tonja. Ohranjenih je kakih 70 imen ljudi, ki so bili pri seji tisto noč na Taboru. To so imena bivših narodnih poslancev, županov, političnih in kulturnih delavcev, gospodarstvenikov, voditeljev delavstva in zadružništva. Po vsem ustnem izročilu to seznam ni popoln. Vseh imen še -ne kaže objaviti. Bili pa so tedaj člani Narodnega odbora za Slovenijo tile: Dr. Fr. Bajlec, dr. Joža Basaj, Marko Kranjc, Bogumil. Remec in dr. Albin Šmajd (dve imeni moram opustiti) kot zastopniki krščanskih demokratov, dr. Celestin Jelenc kot zastopnik socialistov, ing. Ladislav Bevc, dr. Franc Kolterer, dr. Pavle Pestotnik, dr. Marijan Zajec in Rudolf Žitnik kot zastopniki liberalnih naprednjakov. Dr. Joža Basaj je bil predsednik, dr. Franc Bajlec in dr. Marijan Zajec pa tajnika. (Dalje na 3. strani) Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju FJLSJt'*«*' ' ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO J ZAK-POGREBNI ZAVOD-ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnini vozom vedno na razpolago 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 ANTON ZAK ZENO A. ZAK VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI Eddie Turk's Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIES) - BRAKE SERVICE Corner E. 61st and St. Clair Ave. ENdicott 1-9140 Cleveland, Ohio Birch Bar 961 Addison Rd. Telephone: EN 1-8828 Lastnik PETKOVŠEK ANTON želi vsem gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvalim se za naklonjenost in se priporočam za bodoče. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREŽNO NOVO- LETO ZELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Joe FUGINA - lastnik JOE'S SHOE REPAIR 749 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave. Hitra in točna postrežba! ANN's DELICATESSEN & BEVERAGE 1395 East 55 Street Lastnika FRANK in ANNA SMREKAR želita odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. Lastnika — Owners of UNO's BAR 6030 St. Clair Avenue Telephone: EN 1-9691 wish a very Merry Christmas and a most happy New Year to all our customers and friends. Želiva vesele praznike in srečno novo leto. MILLIE & ED KENIK VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM! (OLUNWOOD BAKING COMPANY 16006 Waterloo Rd. IV 1-7526 TOM'S CAFE 5301 ST. CLAIR AVE. EN 1 - 9808 Owner TOM KALBOVRIDIS A JOYOUS CHRISTMAS SEASON AND A VERY HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS Home cooked meals, liquor, vine, beer A MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR! OHIO FURNITURE CO. 6323 St. Clair Avenue EN 1 - 5^16 FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME p. NATIONALLY ADVERTISED BRANDS EMILEE BEAUTY SALON 6128 Glass Avenue Tel.: 861-6480 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM OBISKOVALKAM SALONA, NJIHOVIM DRUŽINAM IN VSEM PRIJATELJEM LASTNICA EMILEE JENKO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELITA CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika MAPLE LANES 6918 St. Clair Avenue Phone: 361 - 8698 • LIQUOR • WINE • BOWLING • VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM JOSIP MURN-ALEKSANDROV: EDWARD J. ROŽANCE m DRDŽASNIKI MM R0ZAI0E mm iiusick Prisai čas je krog božiča LAKELAND REALTY REAL ESTATE — INSURANCE SERVICE 15604 Waterloo Rd. KE 1-3662 KE 1-6681 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika FORGfT-ME-MI JERSE’S GIFT and FLOWER SHOP Prišel čas je krog božiča, bele naokrog gore, dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze. Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči. Mrzla polja so, gozdovi, mraz in mrak v deželo gre, polni so snega vrhovi, zvečer poti so težke. To so zimski, zimski časi, sever je poti zamel, skozi okno zrem po vasi, skoraj bi kosminke štel. Skoraj bi kosminke štel, svet se ves mi je zaklel, z žalostjo, bledo nevesto, ah, živeti sem začel. O NARODNEM ODBORU ZA SLOVENILO (Nadaljevanje z 2. strani) 470 E. 152 Street IV 6-0226 I...............................S Tisto noč je slovenski demokratični parlament sklenil gor njo resolucijo, ki daje Naroane mu odboru vso oblast za legalno hoditi na Koroško ni imelo nikakega smisla, ker se ne bi smel pred nikomur pojaviti in je bilo torej po sebi izključeno, da bi mogel kaj opraviti, Zvezo J med Vetrinjem in Rimom pa je sluJ spretno in požrtvovalno vzdrže- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem čaj prenehanja sovražne okupa- Janez Grum , svojimi Glavač Sheei Meial & Roofing BILL GLAVAČ 1__________ MIKCIC CAFE Telefone: IV 1-6002 I 7114 St. Clair A ve. Telephone: EN l-9.‘!59 Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto. Priporočava se za vašo mtdaljno naklonjenost. Frank in Dorothy Zilko VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI 3H01S 30HS SiNVlS 6107 ST. CLAIR AVE. — UT 1-5027 Naši HUSH PUPPIES ČEVLJI so odlični za vso družino; lahki, lepi, močni, komodni. COPATI — SLIPPERS so zelo primerno božično darilo. ► m. tsU Z.C1U pilllltflllU UUZ.ILI1U Cldl HO. EDMUND J. TURK j CLAN MESTNEGA SVETA - 23 WARD-COUNCILMAN • 6411 St. Clair Ave. EX 1-3333 VOSCI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM LETU. cije. Dnevnik “Slovenec” je naslednjega jutra objavil izjavo in poročilo o tej zgodovinski seji, vest je šla kot blisk po deželi, ki je po štirih letih vsaj za nekaj ur vsa gorela v upanju in veselju, da je nastopilo resnično o-svobojenje. Ta iskra pa se je naglo vtopila povodnji komunistično-parti-zanske zmage, ki je pritisnila tudi proti Ljubljani že 5. maja 1945. Narodni odbor dejansko nikdar ni prevzel oblasti v deželi in je nikoli ni izvrševal. Ta je prešla neposredno od nemških okupacijskih funkcionarjev komandante komunističnih partizanov oziroma na njihovo prvo vlado socialistične ljudske republike Slovenije. Večina članov Narodnega odbora za Slovenijo j e tedaj bežala iz dežele skupno z drugimi tisoči političnih beguncev na Koroško. V tistem trenutku, ko so prestopili mejo domače države in odšli v tujino, so vsi postali begunci. Njihove službe in odgovornosti so po sebi prenehale vsaj napram zunanjemu svetu. Zavezniške oblasti v Avstriji Narodnega Odbora za Slovenijo niso priznale. Kolikor so kaki njihovi uradni funkcionarji sprejemali posamezne člane in z njimi razpravljali, niso njihovim željam in predlogom dajali nobene večje važnosti kot predlogom kakih drugih zasebnikov. Bil sem tedaj v Rimu kot bivši jugoslo vanski delegat — ambasador v medzavezniškem odboru za Sredozemlje. Skušal sem priti na Koroško, ko sem zvedel, da se je večina slovenskih političnih beguncev zatekla tja, pa mi zavezniški sosvet na Dunaju, v katerem je sedel tudi zastopnik Sovjetske zveze, ni dal dovoljenja za vstop v Avstrijo. Zastonj ODGOVORNOST ZA VETRINJE O odgovornosti Narodnega Odbora za dogodke v zadnjih dneh doma in prvih tednih na Koroškem, zlasti za nasilno vračanje domobrancev, je bilo že veliko razpravljanja in pisanja. V begunstvu so ljudje, ki bi na vsak način hoteli pred zgodovino ‘prišiti’ odgovornost za to nasilje Narodnemu odboru. Vse trditve v to smer so netočno, neresnično popisovanje dogodkov in pa napačno izvajanje zaključkov. No-torno in nesporno je dejstvo, da Narodni odbor niti za trenotek v domovini ni izvrševal vladarske oblasti za Slovenijo ali nad kakim delom Slovenije. Notorno dejstvo je, da Narodnega odbora okupator ni priznal in'le po posebni sreči so člani £o 3. maju ohranili življenje. Prav tako je upanje vsega naroda izvzemši komunistične revolucionarje. Če se je položaj Narodnega ^ odbora kot nekake odgovorne ISJ oblasti ali odgovornega zastop-1 ® stva sploh mogel še kaj poslabšati, se je tisti hip, ko so njegovi člani prestopili mejo države in šli v tujino kot politični begunci. V Celovcu se je takoj bridko pokazalo, da zavezniška komanda o Narodnem odboru za Slovenijo ni hotela nič vedeti, vedela in poznala pa je titovsko vlado v Belgradu, sprejemala njene predloge in zahteve. Ker prav to dejstvo pogosto prezremo, je treba na novo podčrtati, da so člani Narodnega odbora, čim so prestopili mejo in postali politični begunci, bili z vsemi drugimi vred navezani izključno le na milost in nemilost zavezniškega vojaškega poveljstva in uprave. Najbolj trdo je to stanje občutil dr. Joža Basaj, ki je moral presedeti v zaporih dolge mese-sece samo zaradi tega, ker je prevzel predsedstvo Narodnega odbora. Že zato ne more biti govora o kaki krivdi ali odgovornosti posameznih članov ali celotnega odbora za vse nesrečne odločitve, ki so poslale v smrt in nesrečo toliko tisočev slovenskih domobrancev in drugih političnih beguncev. To odgovornost nosi v celoti samo in izključno komunistična vlada Jugoslavije, ki je izročitev po mednarodnem pravu in dogovorih zahtevala, potem pa z izročenimi ljudmi zverinsko in zločinsko ravnala. Soodgovorni za izročitev so seveda do neke mere tudi izročitelji, ki so slovensko domobranstvo smatrali preveč za pomožno orodje okupacijskega nacističnega režimh in premalo za ljudsko obrambno silo pred komunizmom. V opravičilo izročiteljev je moč reči samo to, da se tudi njim ni niti sanjalo, da bodo komunisti izročene sonarodnjake enostavno pomorili, ampak so računali na človeško ravnanje z njimi. Da so Angleži v Celovcu res- '4 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VAM VSEM ŽELIJO STAN MEZIC EDWARD KOLEDAR AL SADAR EDWARD GRUM Zavarujte svoje hiše, trgovske prostore, avtomobile. Pri nas Vam bomo najboljše postregli. STAN F. MEZIC INSURANCE AGENCIJA I 6629 St. Clair Ave. EX 1-4855 Best wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year 1 Min's Beauly Salon 6526 St. Clair Ave. EN 1-7157 Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele božične praznike in srečno novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM VSI IZ notorno, da Narodni odbor ni imel priznanja nobene zavezni- nicno tako cenili Jugoslovanske ške države, ne kake vlade in ne komuniste in njihovo vlado, je kakega vojaškega poveljstva. Zajdokaz deJstvo> da je vrhovni P0' vsako ustanovo, ki naj bo odgo-vel3nik- maršal Alexander od-vorna, zlasti za vsako vlado, pa ^tel na Koroško takoj, ko je preje treba: da je pravilno voljena Jel P°ročila, med drugim tudi ali postavljena, da dejansko mo-,mo3e Pismo> ki Je vsebovalo pore posle prevzeti, jih opravljati Pis moriJe Prvih transportov do-in uveljavljati svoje odredbe in mobrancev, pritožbo in prošnjo da uživa mednarodno priznanje. za °dpornoč. Tam je ustavil vsa- TAUCHERJEVE MESNICE I 491 East 260 Street RE 1-9566 Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke Narodni odbor je imel samo prvo lastnost. Bil je izvoljen od pravilnih, pooblaščenih narodnih zastopnikov. Ker si ni nikoli pridobil še nadaljnjih potrebnih lastnosti, ni nikoli postal in bil odgovorna vlada. Vpliv Narodnega odbora na takratno naše skupno življenje in razvoj dogodkov na Slovenskem, je vedno bil le vpliv zasebne ustanove, združenja tistih demokratično-političnih sil,' ki so od začetka tega stoletja do začetka druge svetovne vojne bile vodilne med sem tri dni čakal ob meji. Ne-'Slovenci in skupno uživale za- ko nadaljnje izročanje. SREČANJE Z GENERALOM RUPNIKOM Vrhovni poveljnik domobranstva, pok. general Rupnik, je kolikor vem, živel nekaj tednov po begu na Koroškem, pa so ga prijeli in z njim ravnali kot z uradnikom sovražne sile. Našel sem ga v taborišču za nacistične vojne ujetnike v Italiji na rojst ni dan jugoslovanskega kralja Petra II. leta 1945. Takole je bilo. Čast. gospod katehet Jurak j mi je v Rim sporočil, da je na (Dalje na 4. strani) FRANK TAUCHER, lastnik I R VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM $ JAY & VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče! JOHN in VERA, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! IV 1-3924 16024 Grove wood Ave. MIRKO ANTLODA lastnik M. A. TRAVEL SERVICE 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HE 1-3500 VOŠČI VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SATELLITE BAR 7117 St. Clair Ave. Phone EN 1-8655 LASTNICA MRS. MIMI MARIN VOŠČI GOSTOM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO! J Norwood Beverage 6104 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-1229 Domača in importirana vina, pivo, mehke pijače. Odprto vsak delavnik od 9 zjutraj do 7 zvečer. Vesel božič in srečno novo leto voščita lastnika Louis Goode in Joe Mismas -i SMREKAR HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave. HE 1-5479 Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem in vsem dragim rojakom RUDY DRMOTA LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV 6506 ST. CLAIR AVENUE Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče. Sneg je pokril polja, travnike in gozdove, priroda počiva in se krepi za novo življenje prihodnjo pomlad. LYON DAIRY Grade A Dairy Products Homogenized Vitamin D Milk SLOVENSKA MLEKARIJA 1166 E. 60th St. HEnderson 1-8492 Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! T p C D C f EXCAVATING, INC. 571 East 200th St. Euclid 19, Ohio IV 1-1000 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM KNIFIC INSURANCE SERVICE RUDI KNIFIC, lastnik 820 East 185. Street IV 1-7540 SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE RUDY KRISTAVNIK CO. 5908 Bonna Ave. HE 1-0965 ali Cleveland, Ohio 44103 HE 1-1108 ŽELI VSEM ROJAKOM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM STANKO PRISLAN, LASTNIK TRGOVINE Z MESOM FRISIAN PROVISION O NARODNEM ODBORU ZA SLOVENILO (Nadaljevanje s 3. strani) svojo nesrečo po pomoti prišel v taborišče nemških vojnih u-jetnikov. Ni bil vojak in najmanj kdaj nemški vojak. Pripomnil je, da je v tistem taborišču še več slovenskih fantov in mož, ki so jih zavezniški vojaki in policisti na raznih krajih pobrali in vtaknili med Nemce v to taborišče. Smatral sem kraljev rojstni dan za primerno priliko, da poskusim priti do teh nesrečnikov. Bilo je to vojaško taborišče. Vstop vanj prepovedan. Posebno dovoljenje je mogel izdati le poveljnik. Šel sem k njemu, povedal, da sem bil jugoslovanski ambasador pri zavezniški komisiji v Rimu in se zato tudi sedaj, ko že nisem več v službi, zanimam za usodo rojakov. Rad bi prišel v stik s temi, ki so po mojih informacijah pomotoma prišli v to taborišče, zlasti bi rad govoril s preč. g. Jurakom. Kratko je poveljnik izjavil, da je to nemogoče. Obrnil sem se že proti izhodu, pa mimogrede vendarle še poprosil: “Mislil sem pač, da bi ljudem danes, ko praznujemo kraljev rojstni dan, napravil z obiskom nekaj veselja in jim skušal dati malo poguma, da bodo lažje .vztrajali. Sem prepričan, da niso Vaši sovražniki in so po nedolžnem tu notri.” Oficir se je spremenil: “A, kraljev rojstni dan praznujete,” je ljubeznivo pripomnil, “pa pojdite, mirno in hitro opravite.” Ko sem prišel do notranje pisarne v taborišču, me je tamkajšnji predstojnik že ljubeznivo pozdravil in hitro pripovedoval: “Seveda imamo nekaj Slovencev tu. Takoj zraven mene, tu v komandi, je vaš general Rupnik iz Ljubljane. Kar k njemu pojdiva, on Vam bo pokazal kje so drugi.” Par trenutkov kasneje sva se z generalom Rupnikom srečala, se ljubeznivo pozdravila in skupno odšla na prostrano dvorišče taborišča, se tam sprehajala in govorila. Zagotovil sem ga, da sem mu na razpola- JAKOPIČ Nenehne pada sneg Na našo vas že lega mrak in sneg se nam ponuja. Kakor otrok, ves trmoglav vrtinči se in kuja. Preštel snežinke bi lahko, ki padajo na streho; objel oči vse radostne, ki sneg jim je v uteho. Oj zima bela, beli breg, kako smo te veseli. Pri stari peči na večer spet bomo obsedeli. Le burja noče utihniti, kako je trmoglava. Počasi pada beli sneg, dokler nas ne uspava. go, pripravljen storiti kar morem. Nato sem ga vprašal “Kako sodite o svojem stanju? Kaj pričakujete? Kaj nameravajo z Vami?” Ves nasmejan in iskren mi je rekel: “Napisal sem podrobno poročilo o svojem ravnanju med vojsko. Kolikor vem, so ga odobrili in sprejeli. Nič hudega mi ne očitajo. Imam popolno zaupanje, da bo vse dobro. Niti malo se ne bojim.” Jaz sem bil presenečen nad tolikim optimizmom. Da ne bi generala ranil, užalil ali potrl, sem kar moč previdno razložil svoje dvome in pomisleke. Na koncu sem rekel: “Bog daj, da se jaz motim in da imate Vi prav. Vendar za slučaj, da bi bilo treba, bom vedno rad storil, kar morem, samo recite.” Odšla sva v drugi konec obširnega taborišča iskat preč. g. Juraka in ostale. Našla sva jih, zbrali so se in pogovarjali smo se, mislim da vsaj kake četrt ure, potem pa sva z generalom še hodila po taborišču, tako da sva ga precej obšla. Delal sem to namenoma. Zelo iskreno, prijateljsko sva se poslovila. OBISK SLOVENSKEGA DUHOVNIKA PRI GENERALU Kmalu po tem obisku sem v Rim zvedel, da so vse Slovence osvobodili iz tega taborišča in jih poslali v civilna taborišča. Generala Rupnika so preselili v hrvaško civilno taborišče, kjer je užival svobodo civilnih beguncev. Pričakoval sem, da bom dobil tudi od njega kako sporočilo, pa ga ni bilo. Zvedel sem za govorico, da je bil tedaj general popolnoma svoboden in da je z zavezniki lepo uredil vse svoje zadeve. Ker je bila to govorica med njegovimi naj bližjimi nekdanjimi sodelavci, sem se bal, da je vesela vest bila neutemeljena. Prepričan pa sem bil, da general sam ve, za svoje pravo stanje, da se bo spomnil najinega razgovora in se bo javil, č,e bo treba. V tistem času sem imel namreč več priložnosti in sem “reševal” marsikoga, ki so ga “iskali.” Do tistega časa ni bil iz Italije nihče izročen, če smo le zvedeli za njegovo nevarnost. Zvedel sem tudi, da je general obiskoval svoje prijatelje med skupinami slovenskih beguncev v različnih taboriščih. Po nekaj tednih takega čakanja, je vojna policija generala zopet prijela in ga odvedla v samski zapor v južno Italijo. Na mojo prošnjo je prišel do njega salezijanski duhovnik dr. Šaruga, ki je poprej služil na naši ambasadi kot vojni kurat. Priboril si je vstop v dvojno zastraženo šotorsko ječo, imel daljši razgovor s pokojnim generalom in prinesel obširno pismo za njegovo soprogo. Vse mogoče je poskusil, rešiti ga pa ni več mogel. Pismo sva oddala na naslov. Po nekaj tednih sem zvedel, da so generala prepeljali v Jugoslavijo. Pred sodiščem je omenil, da sva se srečala. Napačna, neresnična in tendenčna je torej trditev, da se za pokojnega generala, ko je bil v stiski in nesreči, nihče ni brigal, da mu nihče ni privoščil dobre besede in da nihče zanj ni skušal nič storiti. Nekateri pišejo, kot da bi z naše strani padali udarci po gen. Rupniku. Takih udarcev-očitkov ni. Njegova zadnja in skrajna žr-(Dalje na 7. strani) 1147 Addison Road DOMA PREKAJENE SUNKE: KUHANE VEČJE IN MALE EX 1-14195 ! A. Grdina & Sons 1 Inc. 5 DVA NAJMODERNEJŠE OPREMLJENA I POGREBNA ZAVODA vsa MESNI IZDELKI KLOBASE: PO NAŠE, DOMAČE PRIPRAVLJENE 1053 East 62nd Street Telephone: HE 1-2088 17010 Lakeshore BIvd. Telephone: KE 1-6300 Pridite in izberite osebno ali naročite telefonično. FRANK & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE 689 E. 200 STREET ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! PRIPOROČA SE ZA OBISK! VESEL BOŽIC! SREČNO NOVO LETO! LINDA'S LOUNGE 5705 St. Clair Avenue Telephone: 361-9510 Best wishes for a merry Christmas Season and a happy New Year to all our customers and friends ☆ BEST DRINKS, LIQUOR, IMPORTED WINES & BEER TRGOVINA S POHIŠTVOM gospodinjskimi stroji in pripravami 15301 Waterloo Rd. Telephone: KE 1-1235 GRDINA RECREATION KEGLJIŠČE 6017 St. Clair Ave., Telephone: EN 1-9398 z okrepčevalnico, ki ima vedno na razpolago dobre jedi in pijače Sinovi pokojnega pionirja Antona Grdine, ki sedaj vodimo vsa ta podjetja, ki jih je on ustvaril, ŽELIMO vsem prijateljem, znancem in drugim rojakom kar najbolj vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Naj bi bilo leto zadovoljnosti v vaših družinah, leto uspehov v poslovnih naporih, načrtih in delu. ANTHONY J. GRDINA, president Božična darila Pri Norwood Appliance & Furniture imamo veliko izbiro raznih električnih predmetov in pohištva, po najnižjih cenah, ki so primerna za Božična darila. VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE [6202 St. Glair Ave. Phone: EN I -3634 Mr. & Mrs. John J. Sušnik in Sinovi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! DR. P. B. VIRANT OPTOMETRIST PREGLED OČI —- PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju Central National Banke SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA P' 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! BEACHLAND BEVERAGE CO. 896 EAST 185th ST. IV 1-4453 Imamo polno zalogo PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: IMPORTIRANA VINA Pokličite in vam dopeljemo na dom ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM ZA ČESTITKE IN VOŠČILA. Ker se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej, pr0' simo, da sprejmete to skupno zahvalo in tople želje za vesel Božič in srečno novo leto. Dr. Miha Krek in družina VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA LASTNIKA GOSTILNE ERSTE’S SLOVENE VILLAGE DUŠAN IN MARY MARŠIČ 6802 St. Clair Avenue Tel.: 361 - 9373 ; Rad0 Murnik: ... VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM PRIJATELJA LJEM IN ZNANCEM JOHN A. FAKULT COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Comissioner VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem prijateljem in odjemalcem ANN KOVACH, lastnica (0LLINW00D DRY (LEANING COMPANY Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. GL 1-4746 Prvikrat v Ljubljani VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM f LONGFELLOW « EAGLE SUPERMARKET i p JACK in FRANK TROHA, lastnika ff |jj 15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! 1 EAST 200TH HARDWARE Ta 673 East 200th St. Euclid 19, Ohio IVanhoe 1-8448 Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost Zadovoljen in vesel, da je vožnje konec, je zadel Matajev Matija svoj ljubi dežnik in culo na ramo ter veslaril s palico počasi iz postajnega poslopja. Prostor pred njim je bil že skoraj prazen; ponehalo je bilo živahno vrvenje, ki je navadno o prihodu vsakega vlaka. Na desni je zagledal Matija žoltordeč voz električne železnice, malo spredaj pa drugega, e-nakega, ki se je bližal postaji. “Da te vendar!” je vzkliknil polglasno. “Kako gladko drči po cesti! Konji so pa menda zadaj. Hehe, to je pa že narobe!” Še bolj se je začudil, ko je videl, da ni nikjer priprege niti puhajočega stroja kakor pri vlaku. Sedaj je mož v belosivi o-oleki s črno torbo in svetlo trobento potegnil na prvem vozu zadaj za jermen. Pozvonilo je, voznik spredaj je odvil močno rumeno kljuko in pisani voz je odhitel po tiru. “Ti spak, ti, kako jo pa reže tar sam po sebi!” se je začudil Matajev Matija. “Kaj takega pa spet ne!” Tedaj je smuknil mimo njega kolesar. Prestrašeni Matija je na vso moč odskočil proti cestnemu jarku. Pri tej priči se mu je snela cula raz dežnik in pad-a na tla; jabolčni krhlji so se usuli iz rute na vse strani. Matija pa je obstal, zapičil palico pesek in debelo gledal za motorjem. “Oho, ta pa jezdari celo kolo- _ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM želi OBLAK FURNITURE CO. 6612 St. Clair Avenue SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM Imamo polno zalogo vsakovrstnega pohištva in veliko izbiro primernih in koristnih daril. — Vam zavijemo in spravimo za Božič ... Se priporočamo. ^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM J G HI PETRIČ lastnik SLOVENSKE BRIVNICE 783 East 185 St. IV 1-3465 Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče KOMIN PHARMACY ROBERT KOMIN, lastnik SLOVENSKA LEKARNA 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. Phone: EN 1-2920 Zeli vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične jJjS praznike in srečno novo leto zadovoljno živel z mlinarjevo Anko!” Počasi je korakal skozi Zvezdo; tu pa je začel grajalno majati z glavo. “Lejte vendar, kako je tukaj spet vse narobe!” je umoval sam pri sebi. “Nikjer nobene jablane, nikjer hruške ali češ-pljice! Zanikrni kostanji delajo le senco, da komaj raste malo trave in malo rož. Nikjer pa ni nobene poštene gredtce, nikjer nobenega krompirčka! In nikjer se ne pase nobena kravica, noben teliček! Pa še to revščino so ogradili okrog in okrog z nerodno črno ograjo, da ne more noter ne pastir ne žival.. Samo razuzdani kužki rajajo tod in tam, pa vsem so glave zvezane kakor pri nas počeni lonci. Rad bi vedel, če se mrhe same tako divje koljejo med seboj ali jih hudobna gospoda pretepa tako neusmiljeno za pokoro. Lej, večja polovica prostora tja do hiš je celo prazna in tako razhojena pa razvožena, da zlepa ne bo mogla več pognati nobena travica. Dimka, slaba bi ti predla tukaj v Ljubljani, koder je tako malo paše! Le vesela bodi, da si na kmetih doma! Vsega zlomka|mu pač ljubL Znajo pa zaplan. si umisljujejo hudikova gospoda, prebrisani so res v marsičem, ali kmetovati znajo presneto slabo!” Po lepi cesti so pripeljali trije možje brizgalnico na dveh kolesih. Prvi je zavrtal pipo v tla, drugi je vlekel dvokolnico, v suknjiči na otepke, in vihtel belo brisalko. “Polič najboljšega!” je naročil Matija in imenitno pogledal po drugih gostih. “Skoraj bi bil pozabil jesti in piti, hehe!” Dečko je prinesel pijačo in o-kroglih žemelj. Mataj pa je iztrebil kos sira iz cule in pipec iz žepa. “Kako pa naj jem ta drobiž, da se mi ne bodo smejali tistile tam, ki me gledajo debelo, kakor bi me hoteli vase zajeti?” se je vprašal in prebiral žemljice. “V Zaplani imamo najmanj trikrat večje žemlje in štirikrat tolikšne regije. Ali naj devljem po dvoje teh drobnih kruhkov hkrati v usta ali samo po enega?” Polagoma je prihajalo vedno več gostov. V vrhovih lepih kostanjev so se igrale krotke luči zahajajočega sonca in prijetno hladilen veter je sapljal Matiju v obraz. Na odru blizu njega so se pokazali godci z velikimi in majhnimi piščalkami, trobentami in drugimi čudnimi svirali. Sedli so na stole; pred sabo je imel vsak svoj kos počečkanega papirja na stojalu. “Slabo znajo,” jih je obsodil Mataj, ko so uglašali glasbila. “Vsak hrlizga in šušmari, piska in trobezlja navdan, kakor se in se krepko počil po stegnu. Res je, nič se mi ne sanja! Ko 3i se mi, bi se bil zdaj prebudil po udarcu. Lej, lej, kje je že! Kolesi ima pa naviti tako, da mu tečeta kar sami, hehe! Kdo mi do verjel doma, če jim bom pravil o takih čudežih?” Sklonil se je in začel pobirati krhlje v culo. Nato se je odpravil dalje in kmalu dospel do Dunajske ceste. Z radovedno spoštljivostjo, z vzdignjenimi obrvmi, z nagubanim čelom in široko odprtimi očmi je občudoval visoke hiše, lične balkone, okrašene z bujnimi cvetlicami, stolp-ke na strehah, pisane lepake, reklamne deske in izveske, plinske svetilnice in električne žarnice, zlasti pa vabljivo blesteče se izložbe vsakovrstnega blaga za velikanskimi okni. Na cesti, tlakovani s kamni, so še huje ropotali vozovi. “Komaj bi bilo, da bi imel oči spredaj in zadaj!” je mrmral sam zase. Izprva je hodil ob stranskem tlaku. Ker pa se je zadeval zdaj ob tega, zdaj ob onega, se je rajši ognil neprilikam in jo kresal lepo po sredi ceste. Pozdravljal je vsakega gospoda, ki se mu je zdel količkaj imeniten. Ves v mislih se je komaj še o pravem času umaknil avtomobilu. Bistro je pogledal gospoda v sivem plašču z debelimi naočniki in gospo s tančico na o-brazu ter prav spoštljivo pozdravil. “Hehe, hehe, kako sta pa one-gava!” se je o veselil. “Kako lepo se vozita brez konj ali volov.” Kakor sveti Elija v nebesa! In trobita si za kratek čas, pa ne posebno ubrano, in zmeraj gonita eno kakor kukavica, hehe!” Pred Slonom je zagledal vrsto fijakarjev. “Svatujejo, živijo!” se je nasmehnil. “Bog daj srečo ženinu in nevesti pa še meni, da bom vrat!” se je začudil, si pomel oči tretii Pa držal dolg° cev in skopil po prašnih tleh. “Človek bi mislil, da je v deveti deželi,” si je dejal Matajev Matija. “Tako' premeteni so ti možje kakor Mojzes, ko je s čudodelno palico izonegavil Izraelcem vodo iz skale.” Ves motoglav, malone omamljen po toliko novih vtisih, jo je primahal mimo gostilniškega vrta in takoj občutil hudo žejo. Pod košatimi kostanji je sedelo nekaj gostov. Matajev Matija je veselo pospešil korake po hreščečem belem peška in stopil k pogrnjeni mizi. Svoj ljubi dežnik in palico je naslonil ob drevo, položil pisano culo na mizo in sedel moško in široko na stol. Pritekel je bled, skrbno počesan fantič, ves črno oblečen, ski godci vse bolje!” Tedajci je stopil gospod s črno paličko mednje in potrkal z njo na stojalo. “Dobro jih je ugnal mož!” se je oveselil Mataj. “Tako so se zbali njegove šibe, da so vsi u-molknili.” Začeli so gosti, sprva rahhj in počasi, potem pa zmerom glasneje. “Zdaj pa že, zdaj!” je kimal Matajev Matija. “Dobro jo režejo. Hehe, kaj vse naredi šiba, dobrodelna mati! Lej, lej, kako jim mojster miga in žuga in jih kroti, sicer bi mu razbili nemarni divjaki rene in boben in vse! Hehe!” Prijazno je kimal, kazal svoje okajene zobe in bobnal s kitasto roko po taktu na mizo. 4 0 Y Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Rd. IV 1-0195 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM EUCLID JALOUSIE INC. 490 E. 200 Street IV 6-1112 Kompletna oskrba hiš z aluminijastimi okni, vratmi in potrebami za verande, patio itd. Prosta ocenitev! JOE BIRK WILL. SCHLARB Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi ANGELA POZELNIK lastnica WATERLOO RECREATION BOWLING ALLEYS 15721 Waterloo Rd. V salami ni bacilov A: “Čujte, kaj ne morejo biti bacili tudi v salami?” B: “Odkod naj se pa vzamejo, saj je na obeh koncih zaveza- i\a: ‘ M. JAKOPIČ: Sveta popotnika Marija je trudna, Marijo mrazi. Pota si išče do dobrih ljudi, Jožef dela s težavo ji gaz, približal se njen je presladki čas. Trdi so, grobi ,bogati ljudje: Pojdi mi s praga, povprašaj drugje! Kjer le potrka, pobara nocoj: Kam bi žena, uboga s teboj? Zebe Marijo, zebe hudo, žalosten Jožef hodi za njo. mrzla je burja, mete, sneži, zanju prostora v mestu tem ni. . c \ ^ \ Y J Kaj bi hodila, žena, drugam. Pridi, Marija, pridi kar k nam. Zate imamo kot reven odbran, za tvojega Sinka hlevček nastlan. Tukaj počakamo milostni čas. Sosed prišel bo morda še v vas. Skupaj zazibamo Dete ljubo, da blagoslovi nas z božjo roko. Sveta popotnika, pridita k nam! Kaj bi hodila nocoj še drugam. Kaj bi prosila brezsrčne ljudi, ki jim za Detece božje nič ni. \ \ IVanhoe 1-9595 MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR! Greetings from TONY PETKOVSEK’s ‘'Saturday Afternoon Polka Parly" of Radio WXEN-FM 106.5 Megs 12:30 — 2:00 P. M. Favored Slovenian Music — Interviews Dedications — Community News ”1 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR 7208 M- ST. CLAIR AVENUE VESEL, BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO VOŠČITA s —1 SONJA IN FRANČEK TOPLAK zobna ordinacija in zobni laboratorij v hiši Central National Bank 6420 St. Clair Ave. Telephone: 3S1-1970 i"* T VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. EUCLID POULTRY MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika 549 East 185th Street KEnmore 1-8187 7SI 'A MATT'S SHOES 7008 St. Clair Ave. EX 1-9559 Prop. MATT VERBIČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. ' A Merry Christmas and Happy New Year VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 5 Si V£ DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V M VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIC- $ NIMI PRAZNIKI IN V VSEM LETU 1965, da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter M vseh krajev, ki jih boste obiskovali Til s VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER ^ HE 1-4148 6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio &----- u GREETINGS; VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 1965! SEASON’S GREETINGS M \ from M GRDINA SHOPPE | 6111 St. Clair Ave. Tel. HE 1-6800 ?i » ^ VESEL BOŽIC V 1964! n & DOBER VID VSE LETO 1965! SLAK n ft OPTIK Sšrelš v snli .. (Spomin padlim domobranskim borcem) Stockton, Calif. — Brskam v spominih leta 1944. Takrat je bil moj zadnji božični Sveti večer v rojstni domovini. » ' Mala obmejna notranjska vasica je tiho čepela sredi visoko zapadlega snega v decembrskem mrazu. Razsvetljena okna so dala videz življenja v vasi, ceste in gorske steze pa so bile prazne ne samo radi visoko zapadlega snega in mraza, pač pa tudi radi policijske ure, katera je bila ob padajočem mraku odrejena od nemških okupacijskih o-blasti radi revolucijonarno-ko-munističnega gibanja. Domobranska četa se je pripravljala k odpočitku in sveto-nočni večerji. Dišalo je po kadilu. Božične pesmi so polnile obednico, šale so kratkočasile prihajajoče. Oficirji in podofi cirji so odhajali k družinam, da vsaj to noč skupaj in v miru prežive večer ... Dvodnevni od-počitek je bil odrejen za vse. Tudi stražarji so se menjavali vsako uro. Vse je bilo tako skrivnostno, tako toplo in prijetno kot božična misel sama. V tem skrivnostnem občutju sem koračil proti domu. Smreke, odete v belo oblačilo, so se mi dozdevale bogatejše in mičnej-še, dasiravno niso skrile svoje č a r o bne temnozelenkasto-mo-dre barve, ščinkavec je popeval, morda se je kratkočasil, morda je bilo njegovo petje skrivnostni ptičji božični napev. Ledene sveče so se bahavo ponujale iz strešnih žlebov, svetle in kri-stalnočiste, podobne dijaman-tnemu lesketanju v svetlobnem 1123 NORWOOD RD. EX 1-0850 ...Ji VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika RACE DAIRY STORE K 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 1-9604 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM JOHN KNIFIC, SR. REALTOR Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba! 820 East 185 St. IV 1-9980 VITAL VODUŠEK: Pri nas je Sveti večer doma Pri nas je sveti večer doma, in smrekovih vej, ki božično diše. četudi ni zunaj še nič snega, Po hribčku zelenem pa kot iz srca četudi ni zunaj še nič ledu. do jaslic pelje svetla steza: Veliko naberemo si mahu. po njej ljubezen do Jezusa gre. je bilo rojeno v znamenju kju-kastega križa ... Srečaval sem vojake, vsakemu se je mudilo, da ne bi zamudil srečo in zamišljeni čas svete noči. Štel sem stopnice, ki so vodile v drugo nadstropje. Enaintrideset. prav toliko, kolikor mi je bilo let. Nasmehnil sem se, kot bi odkril čudo, ki je bilo rojeno v tej sveti noči. Toplota mi je udarila v o-braz. Topla in čista sprejemna soba, pripravljena za praznike, mi je dala novega poguma in tople radosti. Otresel sem se snega, ki je čepel na vojaškem plašču, in nerodno mencal roke, kot bi se hotel samemu sebi o-pravičiti, da sem zapustil svojo četo in vojake. Zagledal sem se v jaslice. Preproste, slovenske, doma narejene. Plamenček je od časa do časa obsvetil napis v angelčkovih rokah in prebral sem: “Slava Bogu na viša- vah”. .. in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji, sem polglasno dodal sam pri sebi Mir, morda nocoj, samo en ve- odlesku luči. Vse je bilo v mi-|čer na to noč. slih sto in stoletij nazaj v oni poklenil sem in molil. Za vse pričarani noči, ko se je rodil svoje rojake in vojake, ki počivajo v mrzli in temni noči pod I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. I ______% VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ZLATE'S SUPERETTE Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače Zveličar v podobi malega De- Obstal sem. Pred menoj je stalo sivkasto zidovje stavbe, v kateri je bila nastanjena nemška komanda. Okrašena okna. Žarometi so božali po okrašeni smreki pred stavbo. Dišalo je po žganju. Tuljenje pijanih oficirjev je hilo podprto z ženskim vriščem. Trenutna sreča je prešla. Spomin se je utrgal kot meteor in se izgubil v hladnem večeru. Pospešil sem korak proti domu in se utapljal v tem kričanju nesrečen in zmeden. Bil sem razočaran nad pričakujočo radostjo, nad življenjem, katero hladno sneženo plastjo, saj nihče ne ve, kje je njihov grob in na kakšen način je ugasnilo njihovo življenje. Po licih so spolzele solze, to- Ijal v srca tistih, kateri so bili v pričakovanju praznika Gospodovega rojstva. To noč sem bil družino. Po kadilu je dišalo, petje se je razlegalo po hiši in topla molitvena želja k miru je počivala med družino. Naslednje jutro svetega dne je bilo hladno. Rezalo je po licu in nosu, rilo po očeh in telesu. Ni bilo prazničnih voščil, le žalostna novica je sedala iz hiše v hišo. Na križpotju so našli rano v jutro s prestreljenimi srci dva mlada vojaka-domo-branca. Bila sta v krvi in zmrz njena. Streli v sveti noči so u-gasnili dve mladi življenji par kilometrov pred ciljem, pred domačim pragom, kjer bi oba praznovala Božič v krogu domačih. Molče sem odšel v cerkev in se spravil v kot, da ne bi videl žalostnih obrazov. Niso me zanimale božične pesmi, preslišal sem akorde orgel, kajti misli so bile na razpotju v bratski krvi, pri zločinu, ki ni poznal niti spoštovanja do praznika rojstva Gospodovega. Pridiga je bila dolga, predolga in nezanimiva za žalostno novico dneva. Gospod kaplan je tolažil in govoril. Iskal je primernih besedi in sočutja, katerega je tudi sam potreboval. H koncu svoje pridige je ponovil besede evangelija: “Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. VELIKA ZALOGA FLORSHEIM čevljev ZA MOŠKE ki so med najboljšimi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave. EX 1-0564 ^ 3 — sto ple in boleče. Bil je svečan tre- Rodil se vam je v mestu Davi-nutek in trpek občutek. Bil sem dovem danes Zveličar, ki je Kri-vojak, toda solza je bila pove-’stus Gospod.” In to naj vam bo ljujoči oficir. | znamenje: “Našli boste Dete v Streli iz strojnice so zmotili plenice povito in v jasli polože-tihoto noči. Bil je hip, kratek no. Slava Bogu na višavah in trenutek, in potem je tihota zno- na zemlji mir ljudem, ki so Bova zavladala ... Oglasili so se gu po volji.” Izbruh joka v cer-zvonovi farne cerkve. Njih glas kvi je pretrgal glas duhovnega ni bil vriskujoč, bil je topel, a gospoda. Pogledal je po svojih vendar zamolkel in prikrit. Bro- farnih ovčicah in jih blagoslovil nasti odmev je odletaval v hri- v znamenju križa, saj njegov be, od okna do okna, in se utap- trpeči glas ni zmogel več... 662 East 140th Street MU 1-9160 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS TRI MESNICE: 4506 Superior Avenue 6706 St. Clair Avenue 31728 Vine Street, Willowick HE 1-8638 UT 1-0871 943-5490 Our very fancy YOUNG ROASTING Home smoked SLOVENIAN QUICKCS 39C it. SVa — 4 lb. average piece SAUSAGES OQ The Finest ©Ir C lb‘ Home made Featuring SEMI BONELESS fully GOOKED HAMS No waste BLOOD & RIGE SAUSAGES ŽELODEC - smoked - ready to eat Finest Choice — BONELESS ROLLED BEEF ROAST Finest, strictly fresh TURKEYS - All Sizes Place your order early for your fine holiday meal PHONE ORDERS TAKEN BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI LOUIS CWERMAN GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood Rd. ENdicott 1-0566 Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče! Lastnika S!, (lair Hardware LADDIE PUJZDAR in JOE VERTOCNIK . želita odjemalcem in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujeva se za dosedanje zaupanje in priporočava za bodoče. Plumbing supplies — Tools — Hardware — Lock Keys — Electrical Supplies — Paints. © 4 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 BARAGOV DOM INC. IN Družabni klub v Baragovem Domu želita svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1965. 6303 St. Clair Ave. EN 1-5926 JOE & MARY SADAR, lastnika M-M-R Cafe 6507 St. Clair Ave. EN 1-9113 želiva vsem našim odjemalcem, vsem gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Izvrstna domača kuhinja, ribja pečenka, vse pijače, ljubezniva postrežba. THE NORWOOD MEN'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za zaupanje, priporočamo se za bodoče. MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR! 1' W M * s VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELE LOUIS F. ŽELE - JOSEPH ŽELE, Jr. SUTTON C. GIROD LASTNIKI JOSEPH ŽELE & SONS, INC. DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA: TWO FUNERAL HOMES: 6502 St. Clair Ave. 452 E. 152nd St. Cadillac bolniški voz z oksigensko napravo \ EN 1-0583 IV 1-3118 DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE Kličete nas lahko vsak čas. Naš bolniški voz z vso pripravo za prvo pomoč in drugi naši avtomobili za hiter prevoz so Vam vedno na razpolago. You may call us at any time. Our Ambulance and cars always at your O NARODNEM ODBORU ZA SLOVENILO (Nadaljevanje s 4. strani) tev je vse izžgala, tudi če bi jih kaj bilo. Gotovo pa je njegovo upravljanje province pod nacistično okupacijo moralo in moglo biti samo zdaj posrečeno, zdaj manj posrečeno, začasno reševanje in preprečevanje hujšega zla. Največji politično-taktič-ni uspeh komunistov med vojno je bil v Sloveniji prav v tem, da so uspeli potisniti večino svojih borbenih nasprotnikov v vojaške edinice in druge službe, ki jih je in kolikor jih je dovolila in, odobrila nacistična okupacijska oblast. O tem je treba govoriti in pisati brez očitka in osti, da bi bila podoba medvojnih dogodkov prava in ne le taka, kot jo pišejo komunisti. NARODNI ODBOR JE ŠE POTREBEN V političnem izgnanstvu je Narodni odbor za Slovenijo zasebna slovenska narodna ustanova naše emigracije. Svoje pooblastilo pa ima od doma, od seje slovenskega narodnega parlamenta na Taboru dne 3. maja 1945. Povezuje naše politične moči, ne vseh, večino pa. Kakega uradnega priznanja od drugod seveda nima. Vse kar pomeni in dela, sloni samo na zaupanju in prostovoljnem sodelovanju naših svobodnih ljudi. Dejanske razmere po vojni so za odborove namene zelo ne-všečne. Na uspehe ne moremo kazati. Delamo za naš skupni cilj: za red demokratičnih svoboščin v domovini. Sedanji člani Narodnega odbora so: Dr. Franc Bajlec, dr. Joža Basaj, ing. Ladislav Bevc, dr. Bogdan Drnovšek (tajnik), dr. Celestin Jelenc, Marko Kranjc, dr. Miha Krek (predsednik), dr. Franjo Macjuš, dr. Ludovik Puš, dr. Ljubo Sire, Miloš Stare (taj- nik), Rudolf Smersu in Rudolf Žitnik. Med pokojnimi člani Narodnega odbora, ki se jih ob dvajsetletnici s hvaležnostjo spominjamo, so: dr. Albin Šmajd, ki so ga komunistični tolovaji v Trstu ugrabili in pobili, dr. Pavel Pestotnik, ravnatelj Bogu-mil Remec, dr. Franc Kolterer in dr. Bogumil Vošnjak. Slava njihovemu spominu med Slovenci, blaženi mir njihovim dušam v večnosti! Mislim, da bo neko združenje slovenskih političnih organizacij vedno potrebno in koristno, dokler je in bo kaj politične emigracije in dokler je in bo v domovini vlada diktature, ki tam ne trpi opozicije. Edina opozicija je možna v politični emigraciji. Tem močnejša je, čim bolj je politična emigracija enotna in složna. Odgovor Sinko: “Oče, zakaj pa, stoji štorklja ng eni nogi?” Oče: “Kaj to vprašaš? Če bi še drugo vzdignila, bi padla.” Komplikacija “Ali smem z vašo gospodično hčerko na sprehod?” vpraša gb spod mater svoje prijateljice, • “Zelo mi je žal, ne morem yam dovoliti.”* “Zalcaj pa ne? .Kaj mi ne zaupate?”, , , f , -* . “Vam popolnoma zaupam.” “Morda ne zaupate svoji hčerki?” “Tudi nji zaupam, toda vama obema skupaj pri najboljši volji ne morem zaupati.” LIMBARSKI: Ljubezen govori nocoj service. Nocoj Ljubezen govori tako iskreno in prijazno. In kjer preganjana molči — kako je tam življenje prazno! Skrivnostno srcem šepeta kot nekdaj spet nocoj iz hleva. S pastirji Detece kramlja — Ljubezen, ki ves svet ogreva. Njen spev razliva se povsod: z zvonovi v sveto noč pozvanja, prepeva Detetu za god, do tal se nad grobovi sklanja. Božična noč prinaša mir, Ljubezen bolni svet ozdravlja, odpira milosti izvir ter nas na sveti dan pripravlja. Vesel bvžič in srfečno novo leto vam želi trf MODICS CAFE 6201 St. Clair Ave. ‘ EN 1-9406 ŽGANJE - PIVO * VINO Se toplo priporoča za obilen obisk OBED'S CONFECTIONERY 1 4504 St. Clair Avenue SLAŠČIČARNA, ČASOPISI IN REVIJE, SLADOLED IN MOČNATE JEDI, TOBAK Lastnik JACK OBED želi vsem odjemalcem in prijateljem prav VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. EMIL BUKOVEC 1 » QUALITY GROCERIES and MEATS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM 6024 St. Clair Ave. HEnderson 1-7066 HUTCH'S GARAGE ' 6013 St. Clair Ave., zadaj — Tel.: HE 1-2988: Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev. General repairs service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. IGNACIJ in ALENKA HREN voščita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1965 Preskrbite si za bodočnost! Shranite vaše prihranke! Naše podjetje plačuje obresti po najvišji, meri vam v korist in tudi v varnost HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000 00 ^ /O 41/4 % obresti na hranilne vloge 4 ’ Vse vloge napravljene pred ali na 15. jan. bodo obrestovane od 1. jan. naprej! Pišite ali zahtevajte zbirko tiskovin in navodil, kako nam pošljete hranilne vloge po pošti. Mi plačamo poštnino na obe strani. PRI NAS SE TUDI DOBIJO: isa hranilna ŠTIRJE • PREPISI ZEMLJIŠČ PRIROČNI • denarne NAKAZNICE in posojilna URADI • BOŽIČNI KLUBI postrežba j • VARNOSTNE K SHRAMBE E, V naših uradih lahko plačate račune za plin, elektriko, telefon in bolniško zavarovanje. PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO HRANILNE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV DAJEMO VSAKOVRSTNA POSOJILA ZA DOMOVE POSVETUJTE SE S VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MANDEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St. Clair Ave. v Lauschetovem poslopju VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM, NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM ERNEST ZUPAN in vsi, ki delamo pri E. Z. COMPANY ROOFING AND COMPLETE HOME REMODELING EN 1-4139 in HE 1-3084 1275 E. 61 St. Zahvalimo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za bodoče. CHESTER HARDWARE CORDIAL SEASON’S GREETINGS JOKER'S MR 6220 St. Clair Avenue VESELE PRAZNIKE ŽELITA JOE & ALBINA ARKO VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Društvo slovenskih protikomunističnih borcev 1 v Clevelandu MIHA VRENKO, predsednik > ave nos ASSOCIATION SLOVENSKA HRANILNICA ST. CLAIR URAD EAST 185th URAD EUCLID 250th URAD 823S ST. OUMR AVE. 883 EAST f85th ST. 2S000 Euclid Ave. IV 1-7800 LAKE SHORE URAD 26380 IME SHORE BLVD. ^4 it 5512 St. Clair Avenue !l! HE 1-5670 AN-1-1200 RE 1-1200 CLEVELAND, OHIO ★ ☆ ★ VSEM NAŠIM KLIJENTOM, VLAGATELJEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN IN PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! HE 1-4427;! VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TN VSO SREČO V NOVEM LETU. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! GRAND LAUNDRY & DRY (LEANING 5911 St. Clair Ave. EN 1-5156 BOŽIČNA ZGODBA Bratec božjemu Detetu Bil je Sveti večer. Sonce je bilo v dolini že zdavnaj zašlo in njegovi zadnji žarki so razlivali rožnat dih na bleščeče bele vrhove gora. V gozdne globeli je porival večerni polmrak prve sence. Na vzhodu je bledi okrogli ščip pravkar izšel izza gorskega grebena. V malem trgu so vsi že praznovali in počivali. Vse sledove delavniškega dela so bili pospravili izpred hiš, sneg so bili nametali v velike kopice. Na cesti si videl le malo ljudi. Če je kdo imel opravka zunaj hiše, je brž prhnil čez cesto, zakaj huda zima je silila kar za nohte. Za ledenimi okni se je razlegal glasen otroški smeh. Med maloštevilnimi ljudmi, ki so si dali opraviti kljub mrazu zunaj na prostem, je bil deček, star kakih osem let. Tri, štirikrat že je bil prešel cesto po trgu gori in doli; obraz mu je bil prav zadaj za ušesa rdeč, da je kar gorel, in vse telo mu je trepetalo v lahki oblekci. Gledal je tuje okrog, često je postajal, pogledaval gori po hišah in šel počasi spet naprej. Slehernega človeka, ki je naletel nanj, je nekaj vprašal, pa je bilo videti, da ni od nikogar dobil odgovora, da bi bil zadovoljen z njim. — Stara ženica, ki je imela ves obraz ovit v debelo volneno ruto, je prišla iz nizke hišite. Dečko je naglo pristopil k mamici in vprašal, kakor je že mnogokrat, z jokavim glasom: “Niste nič videli moje matere?” “Ampak, fantek, kdo je tvoja mati?” je sočutno poizvedovala starka. “Moja mati,” odvrne dečko, “so tkalka v Hrovači, jih že dolgo ni doma, so odšli tja na Trato in jih ni več ... mi je tako dolgčas pr njih . . . sem se napotil mater iskat.” “Iz Hrovače?” se začudi mamica ... “pa si prišel prav sam?” “Prav sam.” “Kaj imaš očeta?” “Imam ... ampak oče se kar naprej jokajo in ne utegnejo od doma ... Micka je hotela z mano. pa ni mogla najti čevljev.” “Kdo je pa Micka?” “To je moja sestrica, še čisto majhna.” “Ampak, fantek, kje so tvoja mati?” “Oče so rekli: na Trati.” “Kje, sam ne vem.” “Imaš kakšnega strica ali sorodnika na Trati?” “Nobenega nimam.” “Ljubo dete, nocoj pa matere več ne najdeš,” je rekla ženica in imela solze v očeh, “se že mrači in gotovo si ves truden, od Hrovače do sem je daleč. Pridi in ostani nocoj pri nas, jutri boš pa spet iskal mater.” “Pa če jih ne najdem?” Dečku so stale solze v očeh; mamica si je tudi potegnila z roko čez obraz. Žez čas je rekla: “Fantek, če matere ne najdeš, pridi spet k nam, zapomni si našo malo hišico! Pri nas boš lahko čez noč, jeli?” “Bom,” reče dečko, nato počasi odide. Še dolgo išče sem in tja, a matere ne najde. Je tudi ne more najti, ker je odšla v deželo, kamor ne pelje nobena steza in nobena cesta. Tkalko iz Hrovače, mlado, pridno ženo, je bila v prvem adventnem tednu napadla vročinska bolezen. Tkalkini starši so otroka svoje hčerke, Lojzka in pet let staro Micko, takoj vzeli k sebi, ker možu ni bilo mogoče poleg bolne žene skrbeti še za dva otroka. Tkalka je umrla hitro in stari starši niso otrokoma povedali, kako bridka izguba ju je zadela. Ko sta se otroka vrnila v očetovo hišo, je počivala mati že nekaj dni v grobu. Lojzek, ki je bil materi vedno vdan, je venomer spraševal po nji. Spočetka je oče jokal. Ko sta jokala tudi otroka, je rekel, da mati že spet pride, da je šla samo od doma, da je šla na Trato. Ko pa matere le in le ni bilo, se Lojzek ni dal več potolažiti; slednjič se je odpravil iskat mater. Vsak večer je dečko iskal po Trati. Ko je bilo že tema, je prišel do cerkve. Mati je tolikokrat rekla: kadar kaj izgubiš, moraš moliti v v čast svetemu Antonu, ta gotovo prinese nazaj, kar si izgubil. Dečko je šel v cerkev prosit svetega Antona, naj mu pomaga najti mater. Dečka je kaj presenetilo, ko je stopil v hišo božjo. Tako velike stavbe do zdaj še ni videl. V cerkvi je bila skoraj popolna tema. Samo spredaj na steni so gorele štiri rdeče svetilke. Dečko se poda do njih. Tedaj zagleda velike, velike božične jaslice, da jih je bil poln prostor vse kapele. Ob svitu svetilk je podobe lahko razločno videl. Bile so tolike, kolikršen je bil on sam. Na božje Dete je padal svetel rdeč sijaj. Fantek je gledal nekaj časa v jaslice, slednjič je sedel na klop, ki je stala pred jaslicami. Mahoma so se mu oči orosile. Malo srčece ga je zabolelo. Molil je otroško prisrčno v jaslice: “Ljubo božje Dete, ti imaš tudi mater, daj, pomagaj mi iskati mojo mater!” Tedaj je na glas zajokal. Ko se je odmev v širnih lopah tako neprijetno ponovil, se je zbal in umolknil. Mraz ga je stresal in kar suval. Spet je šel gori k jaslicam, kjer so še gorele svetilke. Tedaj zagleda poleg hlevca in v hlevcu več povesmov slame. Ko malo pomišlja in ko ga zebe čedalje bolj, zleze v hlevec, leže na slamo in se zarije vanjo, tako da mu je samo glava gledala nekoliko ven. Še dolgo je jokal tiho sam vase, nato se ogrel in zaspal. Ko se je spet zbudil, se je v cerkvi svetilo in bleščalo, da so mu oči komaj prenašale ta blesk. Cela množica sveč je gorela na visokih svečnikih okrog in okrog njega. Visoko nad njim so goreli bleščeči stekleni lestenci; bili so na gosto posejani z lučmi. Ljubki glasovi, petje in glasba, so mu zadoneli na uho. Dečko je počasi vzdignil glavo in zagledal množico ljudstva. Vsi so v svitu luči molili ali brali iz knjige. Luči in svetilke so mrgolele, kakor da je nebo padlo na zemljo. Zdaj se dečko zave. Ve, da je v cerkvi, da leži v božičnih jaslicah, da obhajajo polnočnico. Strah ga postane, ko pomisli, kje je, in je čisto tiho. Samo oči premika venomer. Gleda na visok svod in vidi, kako gori pleše svit luči, kako se poigrava; vidi, kako se bleščijo cerkvene stene, kako se po njih spreletavajo sence in vse, prav vse. Duhovni za-pojo glorijo, orgle in petje zadoni in zavriska v en sam spev. Dečko zavzet prisluškuje. Visoko gori nad njim tudi doni tako ubrano in polno, ti zvoki prihajajo iz zvonika. S kora doli prodirajo mehki, rahli glasovi flavt in gosli, veseli glasovi, ki skačejo kakor otroci, kadar se igra-jjo. Zdaj posežejo v vse to pevci Dečko je bil zelo truden. Kojs prastaro ganljivo pesmijo: Kaj je tako sedel nekaj časa v klopi, so mu oči skupaj lezle, naslonil se je nazaj in zaspal. Ko se je zbudil, je bilo v cerkvi svetlejše. Svetel lunin svit je lil skozi visoka okna. Mraz ga je stresel, da so mu zašklepetali zobje. Cez čas se je dečko prebudil in se zavedel, kje je. Pohitel je k cerkvenim vratom, bila so zaklenjena. se vam zdi, pastirci vi, al’ ste kaj slišali? Dečku v jaslicah je bilo sladko in mehko pri srcu. Luči gori plešejo še živahneje, je, kakor da se slikane angelske podobe na cerkvenem svodu igrajo in premikajo in okrog letajo. Dečko si misli, da mora malo pogledati v nebesa. Blesketanje in mrlenje ga oslepi. Zapre oči. Nekaj časa še sliši, kako VSe poje in preliva, nato spet zaspi — in zdaj pride v nebesa. Sanja se mu čudovito živo: Leži mehko kakor v pernici na srebrni posteljici. Posteljica stoji v prostrani, zlati sobani. Nad sobano se razprostira za strop sinje nebo. Po nebu skačejo in letajo zvezdice kakor brhke kresnice. Niso samo srebrne in zlate, so tudi rdeče, modre in zelene. Tako blizu nad posteljico letajo, da meni dečko, da bi jih lahko dosegel. Marsikatera sede na posteljo, da bi se odpočila in se sveti kakor sončna iskra. Iz tal rastejo čudovito lepe rože. Rože odpirajo svoje kelihe in iz vsakega prileti blesteč angel. Angeli zapojo in zarajajo okrog postelje. Lojzek čuti sapo, ki jo delajo. Jih je čedalje več, tudi skozi vrata prihajajo v cerkev. Kar se Lojzku odpro oči. “Mati, mati, ste tukaj?” šepne. Blesteča bela postava z zlatim vencem v laseh priplava k posteljici, se skloni čez dečka in ga sladko poljubi na čelo. Dečko ji ovije foke okrog vratu in vzklikne: “Mati, mati! ... Kako ste lepi! ... Sedaj ostaneva za vedno tukaj v nebesih!” “Lojzek, ti moraš spet doli k očetu, preveč bi mu bilo žal po tebi,” reče mati. “Potem greva skupaj, kajne mati?” “Ne, jaz ostanem tukaj!” “Kaj naj potem storim jaz?” zajoka fantek, “potem nimam nobene matere več!” “Lojzek, poglej na drugo stran, tjakaj,” mu zašepeče mati. Dečko se, obrne in zagleda na desni tik poleg sebe jasli: svetijo se od zlata in draguljev. V jaslih leži dete Jezus in se blešči kakor songe. Prijazno se nasmehne dečku. Mati božja sedi poleg jasli;rmodra obleka ji je vsa posejana z mrlečimi zvezdami. Syeti in blesti se kakor sneg, kadar sonce sije nanj. Lojzek sklene roke, tedaj pride nebeška mati k njegovi posteljici in reče kar se da prijazno: “Lojzek, kaj me nočeš za mater?” “Saj imaš že Jezusa,” šepne dečko. “Kaj nočeš biti Detetu Jezusu za bratca?” “O, kako rad, kako rad,” — vzklikne dečko. Nebeška mati vzame čudovito, kakor cvet rdečo, svileno odejico in zagrne dečka, da ga ne bi zeblo, ga poboža rahlo po licih in laseh. Dečko pa reče: “Kajne, zdaj me imaš pa močno rada in zdaj si mi ti mati?” Tako je sanjal dečko še naprej, sanjal je še, ko so vse luči v cerkvi pogasnile in so se ljudje vrnili v svoje hiše; sanjal je še, ko je mežnar zazvonil sveto jutro; sanjal je še, ko so prišli ljudje spet k jutranji maši. * * m Tkalec v Hrovači je šele pozne popoldne na Sveti večer opazil, da sina ni doma. Hčerka je pripovedovala, da je Lojzek odšel z doma na Trato iskat mater. Tkalec se je močno prestrašil in se brž odpravil, da bi poiskal dečka. Ni ga mogel najti. Šele pozno zvečer je prišel na Trato; tam je pač povpraševal po dečku, a ga ni našel. Strah in skrb mu vso noč nista dala, da bi zatisnil oko. Zjutraj ga je šel spet iskat. Tedaj mu skoči dečko nasproti in ves obraz mu žari od veselja. “Lojzek, kje si vendar bil?” krikne oče in nežno prime sina. “V nebesih sem bil,” reče sinko in oči se mu svetijo, “in mater sem videl, mati so v nebesih; ne gredo več doli, ... ampak jaz ne bom več jokal, imam že drugo mater, ki je še lepša in ljubeznivejša kakor naša mati!” Dečko je zdaj vse povedal, kaj se mu je pripetilo zadnjo noč. — Oče je jokal, nato pa poljubljal in ljubkoval svojega fantička. Bršljanski: SVETONOČNI KRILATCI Ko zvezde zlate zamigljajo v svetonočno tišino, na angčljčb Stikam milino, da mi na glasila zaigrajo. 4 * '.h* V soju zvezd in lune t\ se k ,meni sklanja nebo, D, da ni mi mi zemlji težko, % ■ nebeške se oglašajo strune. ] ' : v Poslušam angelsko hozano, f; z mano krilatka Nelja, za angelska ve povelja: “V betlehemsko poljano!” . . Člani skega slovenskega grocerij- kluba in mesarskega Collimvoodu ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. Mrs. ANN KUHAR—.‘{83 East 156th St. 1 ' I ' ‘ LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOHN SKOF—19301 South Lake Shore Blvd. FRANK TAUCHAR—491 East 260th St. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. JOHN ASSEG—23550 Char don Road FRANK CEBUL—466 East 143rd St. JOHN DOLENC—R. D. No. 4, Wil'oughby, Ohio JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL.—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd. MRS. KATTY MODIC—15510 Huntmere Ave. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. , / RICH & SONS COMPUTE AUTO SERVICE AUTO BODY AND MOTOR REPAIRS FRONT WHEEL ALIGNMENTS Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. 1078 East 64th St. Tel.: HE 1-9231 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LF/rO VAM ŽELIJO CARL G. OPASKAR, M.D ZDRAVNIK 740 East 152nd Street Office: GL 1-3134 Res.: FA 1-1719 DR. VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Ave. HEnderson 1-4114 FRANK V. OPASKAR ODVETNIK Hippodrome Bldg. Res.: YE 2-9803 Office: 771-4304 Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo ANN’S BEAUTY SALON se lastnica ANICA BREMEC iskreno zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi v bodoče ter jim želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Specialistka za razne stilizacije las in trajno kodranje. 15602 HOLMES AVE. TEL.: 451 -0259 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA DR. MAKS in META RAK 15517 WATERLOO RD. Telefon urad: KE 1-0700 • doma: IV 6-4958 • Akad. med. HI 2-8500 VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO! BRADACH'S MARKET GROCERIES — MEATS Domače klobase — Hams — Želodec 5919 PROSSER AVENUE HE 1-0982 We Deliver EDDIE & JOSIE, Proprietors SINCLAIR Aulo Service Slat'on 5221 St. Clair Ave. EN 1-5577 Lastnik JOSIP BOSNAR se zahvaljuje za zaupanje in želi vsem odjemalcem in slovenskim prijateljem vesele božične praznike, zdravje in vso srečo v novem letu. Vicki Kmefs Beauty Shop 5506 Superior Ave. Phone HE 1-7202 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim prijateljem, posebno obiskovalkam našega salona in njihovim družinam.