posamezna številka 30 vinarjev.
Štev. 97.
V Ljubljani, v soboto dne 10. rsiaia 1919.
Leto L
VEČERNI LIST
,lM M celo M« . K 60’—% ta pol lata . K 30’—.
-	.	tetrt	lata . . IS.—, „ aa mesec . 5*—<.
•Molit*# la uprcvniJtvo: Kopitarje«« ulica Štev. 6. “———— Telefon Ste*. 50.	 —	■
NEODVISEN DNEVNIK
inseratl: tnosioit«a patitvrsia (72 nmt Sirek« ta S «w visoka ati nji prostor) is enkrat pe K V20. — Postano; Enostolpna petitvrsta K 1*—. — Izhaja vsi dan. Imenu nadalje in praznike, ok 2. or) popoldni
Proti jugoslovanski posesti v Nemški Avstriji
LDU. Dunaj, 9. maja. (OTU.) Včeraj * je zglasilo odposlanstvo iz Nemške Šta-£rske pri državnem kanelerju dr. Renner-
£in v državnem uradu za zunanje stvari zahtevalo, da nemško-avstrijska vlada t&seže jugoslovanska posestva v ozemlju Nemške Avstrije, da stori to protiukrep >ioti samovoljnemu zapljenjanju nemških Posestev na južnem Štajerskem. Dr. Ren-ter je izjavil, da se je v tej zadevi že po-
trebno ukrenilo, ter da je tudi drž. urad za zunanje stvari že poizvedoval v stvari. Odredili bodo, da se obvesti Jugoslovane, da se bo smatrala jugoslovanska imovina, ležeča v Nemški Avstriji, za sovražniški predmet. Namestnik državnega tajnika za zunanje stvari dr. Klein je tudi izjavil, da se bo nemudoma ukrenilo vse potrebno, da se napravi konec samovoljnemu plenjenju posestev,
zseljevanje Nemcev v lužno Ameriko.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Bern, 9. maja. Po poročilih nemških listov bo Nemčija morala sedaj po vojski ®*ati blaga, da ga izvaža, ali pa bo morala ®^ažati ljudi. Nemška zemlja z rničeno Industrijo ne bo mogla preživljati 70 milijo-•»v prebivalstva. Ustanovila se je velika
nemška družba za, izseljevanje. Svoj sedež -ima v-Essenu, podružnice pa v celi Nemčiji. Družba bo v prvi vrsti izvažala rudarje v Angentinijo in Brazilijo. Računati moremo na izselitev 2 Omilijonov duš. Nemško časopisje se s to zadevo peča zelo resno.
Prepoved izseljevanja.iz Nemčije.
LDU, Rotterdam, 9. maja. (ČTU.) »Dai-p News« javljajo iz Pariza: Menijo, da viče ententa s prepovedjo izseljevanja iz
Nemčije preprečiti, da bi se kdo izognil obveznostim mirovne pogodbe.
Po ententi določene meje Nemčije ostanejo neizpre-
menjene.
LDU. Rotterdam, 9. maja. (ČTU.) »Ti-**** javljajo iz Pariza; O gospodarskih JJraSanjih se bodo aliiranci pismeno po-fcjali z Nemčijo, ne pa o določitvi nem-
ških mej. Ti sklepi so obveznosti aliiran-cev napram zaveznikom in se ne morejo izpremeniti
Ameriški senat odobril mirovne pogoje Nemčiji.
u Ženeva, 9. maja. (ČTU.) »He-MUd« javlja iz New Yorka: Senatni odsek to *unanje stvari je v četrtek dopoldne
prečital mirovno pogodbo aKirancev v izvlečku in soglasno odobril pogoje, ki se imajo staviti Nemčiji,
Francoski socialisti proti mirovni pogodbi.
LDU. Basel, 9. maja. (ČTU.) Pariško •Oci*ltstično časopisje protestira proti mi-*ovni pogodbi, »Humanite* jo imenuje mir imperializma in Mvice, Francoski
piroletariat odreka svoj podpis pod ia dokument v Bismarckovem . slogu, ki krši .pravo in moralo,
Užm dogodki.
Na Koroškem so se pričela pogajanja radi premirja med koroškimi Nemci in Jugoslovani. Pogajanja so posledica vojaške nesreče, ki nas je zadela. Posledica te vojaške nesreče pa je tudi sedaj nastala grozna beda koroških Slovencev, ki jih od doma goni bajonet nemškega bandita, ki jim ropa premoženje ter prazni hleve in hiše« Na tisoče slovenskih beguncev s Koroškega je pribežalo med nas in išče med nami pomoči in strehe. Pri nas pa ponekod ne-* odgovorni in brezvestni ljudje hujskajo ter bi radi povzročili nemire, ki bi postali za nas vse še hujaa narodna nesreča ko je bila koroška polomija.
Kdor seveda misli, da je prav, če vse vzame vrag, ta ne bo imel smisla za; naše svarilo. Toda takih temnih ljudij med nami ni toliko, da bi nam bili nevarni, Nevarnejši so oni mnogoštevilni mehki ljudje z občutljivim srcem, ki vse verjamejo in prav vse povečano in ozaljšano naprej povedo. Tem ljudem so odpovedali živci in te moramo zdraviti.
Pariška konferenca se bliža h koncu, kakor se zdi. Nemčiji so v Parizu izročili mirovne pogoje, trde in ostre, kakor je bilo, trdo obnašanje Nemčije med vojsko. Neizmerno trdi so gospodarski in finančni, pogoji. Da bo Nemčija mogla vse to izvesti prepoveduje ententa Nemcem izseljevanje iz domovine, dokler pogoji ne bodo izpolnjeni. Tudi to je neizmerno ponižanje Nemčije, nič manjše ko izguba Lorene, Šle-zjje, Poznanja in dela Prusije.
In vendar nam je ta poražena Nemčija lahko za vzgled. Vkljub notranjim nemirom in neredom je vstala proti tem pogojem, ker se cel narod ne zaveda le «voje časti, marveč tudi svoje dolžnosti do po* tomcev. Pod takimi pogoji je gospodarstvo^ Nemčije uničeno. Zato se jim Nemčija upi« ra. In ententa je že povedala, da se bo da-lo še marsikaj »zglihati«, le glede meja ne.
Nas ap naj bi tak dogodek, kakor Jo bil koroški, razpršil in razgnal, mestu strnil? Ko se odločuje bodočnost in usod« naša in naših potomcev, kdo je tisti med nami, ki hoče razbiti svobodo in srečo slovenskega rodu, ki živi sedaj?
Kdo je pripravljen uničiti svobodo svojih potomcev?
Zato; bodimo treznil
LDU, Dunaj, 9. maja, (ČTU.) Na Du-iaju sc mudi sedaj francoska trgovinska misija, katere naloga je, vpostaviti trgovin-»ko zvezo med Nemško Avstrijo in Francijo. Pogajanja, ki so bila v državnih ura-
Zarota proti i
LDU. Budimpešta, 9, maja. (ČTU,) V ogrskem poslaništvu na Dunaju so odkrili zaroto proti sedanji vladi v Budimpešti in v Dcbrecinu. Načeloval je grof Kormany, ki je pod režimom grofa Karolyija predsedoval ogrski komisiji za premirje in bil V stalnem stiku z entento. Topovski streli »aj bi Budimpešti dali znak za pričetek
dih, v trgovinski zbornici in katerim so prisostvovali razni strokovnjaki, so bila zelo povoljna glede uvoza živil in drugega blaga v Nemško Avstrijo. .
lažarski viadi.
protirevolucije, Lovaszy bi bil izklican za ministrskega predsednika in proglašena naj bi bila diktatura. Pratirevolucionarci so imeli povsod pripravljena taborišča in 6000 do 15.000 pušk. Bilo je mnogo aretiranih; pri njih so našli načrte vseh pe-štanskih vojašnic in vseh važnejših javnih poslopij.
Prehrana Jugoslavije.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Beigrad, 10, maja. Ministrstvo za prebrano javlja, da so za Črno goro, Dalmacijo b Bosno došle nove zaloge moke, ki bodo zadostovale za dva meseca. Moko bodo razdeljevale pokrajinske vlade,
iova vlada v Bolgariji.
Posebno poročilo ^Večernemu listu«,
Beigrad, 10. maia. Iz Pirota poročajo: Ministrska kriza v Bolgariji je končana. Novo ministrstvo je sestavil Todorov.
HemtPa prof? mirovni pogodbi,
LDU. Berlh, 9, maja, (ČTU,) Po vsej de že ii so se že dvignili protestni glasovi roti mirovni pogodbi. Vse politične stran-e m društva so sklicale zborovanja po
vsei Nemčiji, da protestirajo proti mirovni pogodbi Vlada soglaša, da je mirovna pogodba nevzdržna in neizvršljiva.
Odiior nemško-avstrijskih dele-gatov v Pariz.
LDU. Dunaj, 9. maja. (ČTU.) Nemško-avstrijski mirovni delegatje se odpeljejo v ponedeljek zvečer v St. Germain, Kakor menijo poučeni krogi, bodo mirovna pogajanja trajala približno štiri tedne.
Volitve na Koroškem.
LDU. Celovec, 9. maja, (DKU.) Po večurni zaupni seji je imela začasna deželna skupščina danes popoldne kratko javno sejo, v kateri je bil sprejet predlog odseka za volilno reformo, naj se pre-lože koroške deželne volitve od 1. junija na 22, junija.
Iz Zadra.
LDU, Dalmatinski dopisni urad objavlja: Odkar je došla vest o Wilsonovi poslanici, je nastalo pri mestnih italijanaših
in pri italijanskem vojaštvu še večje razpoloženje napram Jugoslovanom kakor je bilo doslej. Italijanaši, nahujskani in podpirani od vojaške oblasti, so popolnoma zavladali v mestu. Dne 26. pr. meseca je imel občinski svet svečano sejo, s katere so poslali italijanski vladi protestno brzojavko proti WiIsonovi poslanici. Nato se je vršil po mestu sprevod, pri katerem je številno sodelovalo vojaštvo in na katerem o e je klicalo Italiji ter najodurnejše psovalo i predsednika Zedinjenih držav in Jugoslovane, V ponedeljek, 6. maja, popoldne je bilo veliko zborovanje v gledališču, na katerega so italijanaška društva pozvala »za-derski narod«, naj pride manifestirat. Na tem zborovanju je »sindaco« dr. Ziliotto — ki se je dan prej vrnil iz Pariza, kjer je bival dva meseca — imel govor, v katerem je med drugim rekel, da bodo v primeru, ako ostane to mesto v rokah »ne-prijatelja«, vsi odšli, a zadnji bodo zažgali vse naše hiše in cerkve, da ne ho ostal kamen na kamnu.
Tako je govoril prvi meščan Zadra, ki bi moral v prvi vrsti skrbeti za vzdrževanje reda in miru v teh težkih dneh. Tako je govoril župan zadrske občine, ki šteje med 36.000 prebivalci samo okoli 8000 italifanašov in to na javnem shodu v prisotnosti predstavnikov vojske, ki jo je poslala ententa, da varuje javni red. Tako je pozival in nagovarjal župan sam k plenjenju, k zločinom. in nasiljem proti Jugoslovanom, proti njihovi telesni in imovinski varnosti v primeru, da bo Zader priznan Jugoslaviji, Jugoslovanom, ki tvorijo ogromno večino 26.000 duš v občini in polovico mestnega prebivalstva, kakor to jasno dokazuje plebiscit, poslan pariški konferenci, je odvzeta od vojne oblasti vsaka možnost, da izrazijo svojo narodno voljo. Vsak sestanek, vsak sprevod, vsako predavanje je strogo prepovedano. Dne 30, aprila so celo prepovedali zadušnico in akademijo v spomin Zrinjskemu in Frankopanu, ki sta sc vršili tudi v najhujših časih avstrijskega režima.
Da dajo mestu umeten italijanski značaj, so prepovedali vse jugoslovanske zastave, pa tudi ententine, zlasti ameriške, ki so jih karabinjeri v neštetih primerih zaplenili, med tem, ko italijanske v velikem številu brzplačno dajo italijanske ob-
lasti. Okoliške vasi, ki so s silo izolirane od mesta, so prepuščene nasilju brezobzir« nih italijanskih častnikov in surovih karabinjerjev, ki mučijo naše ljudi na vse mo« gočc načine ter vodijo najostudnejšo prp-pagando s samovoljnim Jelenjem odnosno prikrajševanjem živil. Jugoslovanski prvaki so večinoma izgnani v Italijo, a ostali narod, ki čvrsto vztraja na svojem narodnem ponosu, preganjajo in tlačijo okupacijske vojaške oblasti.
Vsled teh razlogov je zadrskim Jugoslovanom popolnoma odvzeta možnost, da dostojno, na javen način pobijejo najnovejšo mistifikacijo italijanske občinske klike, ki je na svojem zborovanju hotela pokazati zunanjemu svetu, kako Zader komaj čaka. da bi bil zedinjen z Italijo. Bilo jim je ne* omogočeno, da še enkrat pokažejo svojo čvrsto, nepremagljivo voljo, da mora bit* Zader ko sestavni del Dalmacije združen z Jugoslavijo.
Jugoslovani občine in mesta Zadra protestirajo ob tej priliki, ker italijanska manjšina, ki se je polastila občinske «Pr®'! ve na podlagi zastarelih, nedemokratični'1 volilnih pravil in po milosti avstrijske vi#' de, izkoriščajo sedaj izjemno težki položaj* v katerem drži italijanska vojaška oblast Jugoslovane in si prisvaja pravico, da vori v imenu Zadra. Protestirajo še enkrt* proti nasilnemu, brezobzirnemu postopa-nju italijanskih okupacijskih oblasti, ki h#* čejo s surovo silo zadušiti vsak znale n«' rodnega življenja Jugoslovanov, do#®* podpirajo italijanaške izrodke v vseh oz^ rih ter jih ščitijo in hujskajo proti vsejn®< kar je slovansko. Zaderski Jugoslovani s® končno obračajo še enkrat na svoje prij*"' telje s prošnjo, naj brez odloga pošlje)« * Zader kake zavezniške čete ali kako z*' vezniško bojno ladjo, da varuje življenj in iinovino Jugoslovanov, katerim vs<j* dan prete čimdalje večje nevarnosti Italijanov,
Iz DOkraflne.
k Učitelji iz koroških šolskih okraj«*'
ki so se morali vsled zadnjih dogodka* umakniti s svojih službenih mest, naj zglase zaradi izplačevanja svojih službe#”* prejemkov neposredno pri deželnem k#!1' govodstvu v Ljubljani (deželni dvorec Kongresnem trgu). Predlože naj potrdi*® županstva občine, da so se začasno nast#£ nili v njenem okolišu; tisti učitelji, kate** še niso prejeli že nakazanih novih plač *** doplačil za čas od 1, januarja 1, 1, naj P*-®^ lože zaeno revers, da bodo vrnili enkrat*1-znesek, ako bi se jim vsled nastalih ra®‘ mer izplačali službeni prejemki dvakrat' Tudi vse reklamacije naj se priglašajo P*1 deželnem knjigovodstvu.	•«
k Notarska vest. Za namestnika slovljenega notarja dr, Adolfa Mraulagg* Laškem je imenovan Ivan Ušlakar, daj not. kand. v Črnomlju, ki začne urad** vati dne 19. t. m,	'
k Primijere v Zagrebu. V Zagrebške*# gledališču »o predstavljali nove *kreJ*j otrozzija »Alanko« in Donadinijevo: zdan«. Časopisi se o igrah ne izražajo _ hvalno. V »Alanki« je baje prediekspir* ■ patos, »Bezdan« pa brezmiselno«t.
k Humorističen večer. Humorist in pisatelj Branislav Nučič bo prišel v Zagreb bo priredil na poziv prijateljev v glasbenem Zavodu humorističen večer. Mlad '•imetnik in pianist Svetislav Stančič bo priredil 15. maja glasovirski večer.
k Radgona. Davčni upravitelj Kuharič A tožil te dni svojega stanovskega tovari-g. M. radi razžaljenja časti, ker mu je 3aje zadnji predbacival, da ga je pri predvojni oblasti denunciral. Tožba je bila vložna pri ncmško-avstrijski sodniji v Rad-5?ni, in ne, kakor bi vsak mislil, pri okrajni sodniji SHS v Gornji Radgoni, katera bi bila v tem slučaju edina kompetentna. Obtoženec je seveda vabilo nemške sodnije vrnil s primerno opombo, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter da nemška sodnija ni za njega kompetentna, kar sta tudi storila njegova stanovska tovariša gg. Klinc in Novak, ki sta bila od tožitelja predlagana kot priči. Obravnava se je kljub temu vršila. Udeležil se jo je samo tožitelj ter od istega predlagana priča, nemškutarski iz službe odpuščeni sluga Witschella. Ta mcž, ki je vedno trdil, da ne razume slovenski, je naenkrat slovensko predbacivanje gosp, M. razumel in tudi v teiA smislu izpovedal. Obtoženec je bil nato, ker ni prišel k razpravi, kontumaciran in obsojen — v imenu nemško-avstrijske republike — na denarno globo; na to je tožitelj gotovo računal, ker je bil popolnoma o tem prepričan, da bo g. M., ki je znan narodnjak, ignoriral
Žv»bilo nemško-avstrijske sodnije. Seveda e ta obsodba za zadnjega brezpomembna, fer nima nemška sodnija tukaj v zasedenem kraju nobene eksekutivne moči. Omenjamo ta slučaj samo zato, da se iz njega ®Pozna pravi značaj tožitelja- Ker nima drugih zmožnosti, da bi dosegel boljše službeno mesto, je začel ne samo g. M., ampak tudi druge stanovske tovariše pri predstojni oblasti črniti, med njimi tudi g, F,, kateri je premeščen v Radgono, a do danes še niti službe ni nastopil. In to se drzne, človek, kateri ni bil nikdar pravi Slovenec, ki ima soprogo iz najbolj zagrizene nemčurske rodbine, sina v nemški realki v Gradcu, hčere pa v nemški šoli v Radgoni, in ne v slovenski v Gornji Radgoni, kamor bi imele še celo veliko bližje. Eadnjih madežev se je treba oprati, in to Hiisli ta dični gospod z očmjenjem svojih tovarišev in sicer tudi takšnih, ki so bili v narodnem oziru vedno prvoboritelji, prekašali preganjanja ter živeli na Gornjem štajerskem v pregnanstvu, Ako misli ta Sospod, da bo na ta način dospel do svo-f*ža cilja, kakor je bilo običajno v birokratski Avstriji, se moti!
. k Razglas. Stara obleka, ki so jo od-“aH vojni begunci v svrho podelitve z novo °oIeko, se bo dne 17, maja 1919 v stari šoli Viču razprodala na javni dražbi, Zače-**k dražbe ob 2, popoldne,
« Nove znamke, V Zagrebu bodo izdali £9ye znamlke s kraljevo sliko, ki ima pokrivalo navadnega vojaka na glavi. Mesto jsake druge dekoracij« stoji pod sliko:
1914-1918.
k Tatvina. V noči od pondeljka do |orka je bil ukraden Janezu Brgantu v Še-ta-tu pri Škofji Loki konj (»fuks«) z belo
pcdolgasto liso po c£li glavi in belo grivo, s koleseljnom in konjsko opremo vred. Škoda znaša 10.000 K, Kdor bi mogel povedati pravo sled, dobi dobro nagrado, k Tatvina. Na žagi Fortuna pri Gorjah sta bila v noči od 5, do 6, t, m, odvzeta dva transmisijska jermena. Pred nakupom se svari. V slučaju kake poizvedbe naj se naznani proti nagradi na vodstvo žage.
Iz Ljubljane.
1 f Prelat Janez Flis. Danes zjutraj ob pol 2 uri je umrl stolni kanonik in generalni vikar prelat Janez Flis. Bolehal je že delj časa za srčno napako, zadnji čas je pa pritisnila še pljučna bolezen. Rojen je bil 27. februarja 1841, v mašnika posvečen 1. avgusta 1864. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 4. uri- Rajni je bil plemenitega in radodarnega značaja. Naj v miru počiva!
1 »Vodnikova slavnost« v Unionu, ki jo je priredila »Glasbena Matica«, se je izvršila na lep in impozanten način. Otvo-ril jo je g. pisatelj dr, Ivan Lah, ki je v poetično zasnovanem govoru opisal Valenti-fia Vodnika ko našega narodnega pevca in končal: »Niti en kos ne bo izgubljen za nas, dokler bo po dolinah ob Dravi in Soči donela slovenska pesem«. Občinstvo je govornika burno pozdravljalo. Dobil je v dar lep lovorov venec. Priznanje je odnesel tudi mal deček, ki nam je podal v lepi, jasni deklamaciji znamenito Aškerčevo pesem »Napoleonov večer v Ljubljani«, Nato je zapel pevski zbor Glasbene Matice pod spretnim vodstvom prezaslužnega g. Matija Hubada »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi. Ob spremljeva-nju klavirja in harmonija, je izvajal pevski zbor te točke zelo lepo. V drugem delu nam je ugajal še mnogo bolj. Pesem »Iz moje domovine« (srbske narodne pesmi) je bila izvajana najboljše; zbor je moral ponoviti njen konec. Prijeten glas ima gdč, Jelica Sadar, ki se nam je predstavila s šopkom krasnih pesmi. Pesem »Rosulka« jo je priporočila najbolj; njena temperamentnost v »Bujni vetri v polju« nam je bila všeč. Lep šopek je dobila v dar gdč. Stanislava Hajek, v priznanje za njeno krasno izvajanje Tor Tuhinovega »Koncerta« na gosli. Dvorana je bila polna, občinstvo hvaležno. Koncert zasluži polnega priporočila in Glasbena Matica odkritega priznanja za svoje delo,
1 »Pri belem konjičku«. Ljudski oder uprizori v nedeljo, 11. t. m., ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu tridejansko Blumen-tal - Kadelburgovo veseloigro »Pri belem konjičku«. Vstopnice se dobe od petka dalje v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni (Katoliški bukvami) in v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu ter eno uro pred predstavo pri blagajni,
1 Sestanek igralcev. V nedeljo, dne 11, maja t. 1„ se vrši ob 10- uri dopoldne v Ljudskem domu sestanek vseh igralk in igralcev Ljudskega odra. Zadeva je važna; prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. — Odbor Ljudskega odra.
—t ^------
1 Za Ljubljano in okolico se snuje stavbena zadruga z omejeno zavezo, ki ima namen, zadružnikom postaviti lastne domove v enostanovanjskih hišicah. Član postane lahko vsak uslužbenec, ki biva stalno v Ljubljani in ima stalne mesečne prejemke, a nima lastnega doma. Posamezni deleži znašajo K 100. Ustanovitveni sestanek &e vrši v nedeljo dne 11. maja t, 1, ob 9. do* poldne v mestni posvetovalnici,
1 Vojna zveza. Prejeli smo: Načelstvo in nadzorstvo »Vojne zveze kranjskih, konsumnih zavodov in konsumnih društev« je zadevo glede nerednega poslovanja dveh uradnikov pri »Vojni zvezi« natančno preiskalo in ugotovilo sledeče: 1, Vršile so se nerednosti v poslovanju z raznim blagom, zlasti s sladkorjem, od katerega je po dosedanjih ugotovitvah izginilo en vagon, t, j, 10.000 kg; 2. krivca sta se takoj izročila sodišču; 3, zavod vsled tega poslovanja ni oškodovan, ker se je zaseglo pri krivcih kritje za škodo, nastalo iz nerednega poslovanja; 4, vsa zadeva je v rokah sodišča, ki bo izreklo končno besedo.
ReperSoir narodnega gledališča
Drama,
10. maja, sobota: »Moj Bebi«, Izven abonenta.
11, maja, nedelja, popoldne: »Krojaček junaček«. C 2/52.
11. maja, nedelja, zvečer: »Moč te-: me«. A 50.
12, maja, ponedeljek: »Revolucijska svatba«. B 38.
Opera.
10, maja, sobota:	»Mamzell Nitou-* che«. Izven abonenta.
11, maja, nedelja: »Boheme«, Izven abonenta,
12, maja, ponedeljek: zaprto.
lena.
ž Modema Turkinja. Mnogoženstvo, ki je bilo v Turčiji tako v navadi, prihaja bolj in bolj v prošlost. Od tisoč Turkov je ko* maj eden, ki se drži te navade. Povprečno živi danes Turek z eno ženo, »Harem« pomeni danes toliko, kakor dom. Današnji po ložaj moderne Turkinje je najboljši izras njene vztrajne in tihe borbe proti starin* navadam. S spretnostjo in umetnostjo, ki je prirojena vsem Mlado-Turkom, je vodila tudi ona težak boj. — Evropejko je zagnal v boj brezpraven položaj, v katerem se j* nahajala ona in njeno dete, ako niso imeli zaščite moža in njegovo ime. Teh vprašanj Turkinja ni poznala. Duševna nujnost jo jo nagnila, da pretrga vez z vsemi tradicijami« Evropejke, ki so bile ko vzgojiteljice v ha« remin so hvalile njih visoko inteligenco^ naglo razumevanje in željo za znanjem, —• Danes je mnogo turških gospodinjskih dru-štev, ki se bavijo z odgojo in znanjem. Turkinja zahteva več svobode, in dokazala je, da se da doseči s spretnostjo silno mnogo. V hiši in na potovanju se oblači Turkinja po evropski modi in to zelo okusno. Samo če gre na turško ulico, se zadrgne s kopreno ali »bašlikom.« V svojem domu sprejema posete. Družb in zabav, katerih je
folna ostala Evropa, ona ne pozna in ne repeni po njih, — Turkinja je tudi rodoljubna. Pri rdečem polumesecu je zaposlena ko postrežnica. Omer Bemin paša jih je bil zbral lepo število in jih je vzgojil v ta namen. One so ko postrežnice zelo tihe, požrtvovalne in dobre. Imajo široke, bele lialje, na prsih rdeč polumesec, a z glave na ledja se jim spušča velika bela koprena. Obraz je odkrit. Modeme Turkinje služijo fcudi ko uradnice. Mlado-Turki se ponašajo tudi s pesnico Chalido Edib. V šolo je lio-Idila v Skadru, Njene pesmi so zelo živahne in bogate občutja.
ž Kozje mleko. Kozje mleko j|e zelo ledi 1 no in mnogi ga iščejo z veliko žeijo po fijem. Mnogi ga pa ne morejo radi onega Čudnega duha, ki pa izgine, če se koža in Idlaka koze dobro neguje, Ta nega dobro {deluje na mleko. Koze so sladosnedke, za-
to kaj rade jedo zeleno listje in nežno svežo travo, po kateri sc pasejo in gazijo brez usmiljenja. Kozje mleko je izborno zdravilo za bolne na pljučih.
ž Razpokane ustnice. Da obvarujemo ustnice od razpokanja, se moramo varovati vseh zelo slanih jedi, ki odvzamejo sluz. Usta je treba pogosto izprati in se varovati toplega in suhega zraka,
ž Opreznost pri kuhanju. Dobra gospodinja ima vedno pripravljene tople vode za prilivanje k raznim jedilom. Jedila se ne sme nikdar zalivati z hladno vodo.
ž Alpsko surovo maslo. 5 celih jajec in 15 dek vaniljinega sladkorja tolci v kctliču tako dolgo, da bo vse skupaj gosto, Nato shladi, primešaj nekaj kapljic konjaka in 25 dek finega surovega masla. Servira se na beli kruh k čaju.
Po svefu.
6 Zdravnice, V 1. 1889, je bilo v Zdrt* Ženih državah v Severni Ameriki 30Qfi zdravnic, 1. 1897, jih je bilo 4555, a v za*? četku sedanjega stoletja jih je bilo že če* 6000. Danes jih je pa najmanj 20.000, Ne* katere so vojaške zdravnice in nosijo vojaško uniformo. Ženske zavzemajo mnogo profesorskih mest na zdravniških fakulte* tah in premnoge bolnice imajo sam® zdravnice. Na Angleškem je poslovalo * začetku tega stoletja 396 zdravnic; 85 jm je v Londonu, mnoge pa delujejo med po* gani, V Londonu so ustanovili že v lettf 1875. medicinsko fakulteto za ženske. Danes imajo na Angleškem že nebroj zdravnic, Na Ruskem so vladne zdravnice * plačo 1000 rubljev na leto, ki potujejo o» sela do sela preko prostranih ruskih p°' krajin. Sploh je na Ruskem toliko zdraV' nic, da tekmuje Ruska glede njih števila z Združenimi državami v Severni Ameriki. Zdravnice imajo dalje tudi na Francoskem, v Indiji, v Švici, na Švedskem* n* Nemškem — z eno besedo povsod.
s Zgubljene znajdbe. Leta 1895. ie bila cela Evropa vznemirjena, ker so ŠH novo razstrelivno snov, ki bi bila dal® modernemu vojskovanju čisto druga.fr)0 smer. Bila je to znajdba učenjaka Savr« bridge v Eksetru na Angleškem; vzofC*< poslani angleški vladi, so pričali, da ie razstrelivna moč novega streliva prekašala daleko vse, kar so imeli takrat v W stroki. Ponujali so Sawbridgu pol milijona kron, naj proda svojo znajdbo, a j<5 odklonil zaenkrat, češ, da se mora odio« čiti najprvo angleška vlada. Ravno ko ‘\9 hotela vlada napraviti pogodbo z njim* pride poročilo, da je šla njegova delavni* ca v zrak in on z njo. Ni pa zapustil nobenih zaznamb, in četudi so razvaline natančno preiskali, se vendar ni posrečilo priti znajdbi na sled, in še do danes ni*® prišli. — Pred dobrimi 50 leti je odkfV Italijan Luigi Taranti način, kako napf®' viti barvano steklo one vrste, kakor * ga proizvajali stari Feničani. laranti začel izvrševati obila naročila, ki so d«' zevala od vseh strani. Napravil je a»V lepša steklena okna v Italiji in dobro I* znal varovati svojo skrivnost; kajti ko *0 ga leto pozneje dobili mrtvega v delavnici, so videli, da je vzel skrivnost scboi v grob. Poklicali so najboljše strokovni«' ke,’ da so pregledali sestavine stekla, ■* nikomur se ni posrečilo izdelati tako st«' klo. — Pred 30 leti je prodajal neki Sko biljardne krogle, ki niso bile iz slonov® kosti, n so bile ravnotako dobre in stale samo tretjino onih. Ni vzel pate^ na svojo znajdbo, napravil je vse jtro$? sam in ni odkril skrivnosti niti svoji obl' telji. Ravno mu je njegovo odkritje vfi? čelo nekaj nesti, ga je zadel v delavni*? mrtvoud in umrl je, predno je mogel ra*' odeti svojo skrivnost. Poslali so njegov®
I izdelke raznim strokovnjakom, a ni n»c pomagalo. — Edini tvož, ki se mu je P0^ srečilo v prejšnjih časih napraviti barva ne fotografije, je postal mučenik svoji: <*' , najdbe, o kateri ne vemo sedaj. niče^*r ^ več. — Pred nekaj leti je predložil- c j Herbert Franklin strokovnjakom v Cik®
Narodno predstavništvo proti italijanski okupaciji.
LDU. Belgrad, 10. maja. Včerajšnja seja narodnega predstavništva se je ©tvorila ;»b šestnajstih. Zapisnik se je sprejel brez izpremembe, Med vlogami je bil predlog poslancev Kopača in Kristana, naj se da jvsem javnim namešcencem enkratni nabavni prispevek in naj se jim štejejo vojna leta od leta 1914. naprej dvojno.
Posl, Kristan je vložil interpelacijo na prinistra za pošto in brzojav, čemu še ni ©tvorjena poštna zveza z Madžarsko in Nemško Avstrijo.
Posl. Kerubin SegviC je interpeliral glede vesti rimske »Idea Nazionale« z dne 22. aprila, da je predsednik narodnega predstavništva izjavil glede italijanskih zahtev v Dalmaciji, da naš narod nima po njegovem mnenju mnogo razlogov-, da zahteva Dalmacijo.
Predsednik je nato izjavil, da tega nik-jBar ni rekel, in da bo to vesi dementirala »Agenzia Stefani« in Reuterjev urad. Pred-too se preide na dnevni red, naznani predsednik, da je poslal predsedniku mirovne konference Clemenceau-u in predsedniku JWilsonu brzojavko ob priliki odhoda itali-
janske delegacije z mirovne konference. V tem času je bila dolžnost našega parlamenta, da se zahvali predsedniku Wilsonu, ki se je iskreno zavzel za naše teritorijalne zahteve in preprečil, da bi Italijani izrabili priliko, ko se sklepa mir z Nemčijo. Ker parlament ni bil zbran, je odposlal on sam brzojavki in ju predlaga sedaj parlamentu v odobritev. Nato je prečital obe brzojavki, ki sta bili sprejeti z viharnim odobravanjem.
Zatem so govorili poslanci, zastopniki raznih klubov, in sicer v imenu Narodnega kluba Spinčič, v imenu Jugoslovanskega kluba Fon in v imenu Demokratskega kluba Biankini. Vsi govorniki so protestirali proti tialijanskcmn postopanju z našim prebivalstvom v zasedenem ozemlju. Nato je naznanil minister dr, Marko Trifkovič v imenu vlade, da sprejema tudi vlada odredbe predsednika narodnega predstavništva na znanje. Po ministrovi izjavi jc predsednik zaključil sejo ob sedemnajstih in določil prihodnjo sejo za danes ob šestnajstih z dnevnim redom: Razdelitev v sekcije in določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo.
Narodno predstavništvo odgodeno.
LDU Belgrad, 10, maja. Kakor se zatrjuje, bo zborovanje narodnega predstavništva odgodeno do 16. t. m. Do tega časa morajo odbori narodnega predstavništva pripraviti svoja dela za nadljnje zasedanje.
Agrarni odbor bo moral predložiti do tedaj svoje poročilo o zakonskem načrtu za agrarno reformo, finančni odsek pa poročilo o vladnem zakonskem projektu glede davkov na vojne dobičke.
Prepoved proslave 1. majnika.
rr' LDU Beograd, 10. maja. Poslanci Ko-/aČ in tovariši so interpelirali notranjega ministra zaradi prepovedi proslave 1, maja Poslanci zahtevajo, da se utemelji ta pre-
poved in vprašujejo, ali hoče vlada v bodoče dovoliti delavskim razredom svobodo sestajanja,
Praske na Koroškem.
LDU. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira dne 9, t. m. Našo četo, ki jc korakala proti Vratom (Thiirl) vzhodno od Spodnjega Dravograda so Nemci ob-
streljevali; prišlo je do kratkega boja. Nemci so Vrata zapustili in naši ta kraj zasedli. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen.
P vrsto barvanih fotografij, ki so taka I ijajale, da jc sklenil napraviti lastno delavnico ali laboratorij. Ko je razvijal plo-™e, je rabil za kurjavo oglje, pa je nekoč pozabil odpreti ventilator in dobili so ga ^dušenega od ogljikove sopare. Nikomur j1*1 ni bil razodel svojega odkritja in čeladi so bile njegove plošče deloma že •koro končane, so jih gledali strokovnjaki vendar kot nerešeno uganko, — Druga ‘rtev take znajdbe je bil Adams, odkri-
talija, eno največjih odkritij sploh. Adams jc napravil neko kovino, ki je bila j^vnotako trda kot jeklo, pa samo pol tako draga in pol tako težka. Vsa Amerika £a je navdušeno slavila, velika železniška Podjetja so mu pošiljala naročila na tisoče ton te izredne kovine. Pa je bilo že prepozno. Velikanski duševni napor pri iz-Hmetju mu je vzel razum in prepeljali so 8a kot neozdravljivo bolnega v norišnico.
s Nastavljanje zločincev. Policija se flajhujših zločincev najlažje obvaruje s tem, da jih vzorne v svojo službo. S svojo skušnjo in pridnostjo ji največ koristijo, poznajo vse vrste prevar in ' -se druge zločince. Ravnateljstvo er . .ečjih bank v Cikagu sc je hotelo zavarovati proti neprestanemu goljufanju in ponarejanju listin in je pisalo nekemu prvovrstnemu pcnarejal-tu čekov, ki je bil ravnokar prišel iz petletnega zapora. Dalo mu je tole ponudbo: Njegovo delo bo obstojalo samo v tem, da bo pregledoval čeke in bankovce, ali so ponarejeni ali ne. Nekdanji kaznjenec je Ponudijo takoj sprejel in si služi kruh se-5*aj z delom, ki je ravo nasprotno od onega akor ga jc vršil prej. Velik uspeh je imel neki igralec v Illinoisu z zločincem, obsojenim na smrt. Tik pred izvršitvijo obsodbe Jo prišlo igralcu na misel, da bi šel v zlo-činčevo celico in vjel tam njegov glas na fonograf. Pri nas bi bilo to seveda nemogoče, v Ameriki je pa čisto drugače in dali so mu dovoljenje. Dva dni pred usmrtitvijo je šel v celico, zločincu se je zdela stvar smešna in dobre volje je obširno pripovedoval, kako jc izvršil zadnji umor. Na dan smrti so veliki plakati oznanjali, da vsak lahko sliši, kako je morilec govoril in vse se je gnetlo k fonografu.
Pa tudi druge ponudbe dobijo zločinci, namreč ženitne, in ravno najhujši jih dobijo največ. Mlada morilka svojega moža Je dobila v preiskovalnem zaporu nad štirideset ženitnih ponudb. Včasih igra pri takih ponudbah vlogo tudi sočutje in ponudba velja morebiti bUju, ki sočutje res *asluži. V grozni bedi je skočila v Londo-nilada žena z otrokom v naročju v vodo. trolc jc utonil, njo so pa še živo potegnili en. Zaprli so jo, a dobila jc samo par me-secev zapora, ker to ni bil umor. Ko je } a še v ječi, je dobil jetnišni duhovnik P smo, v katerem se ponuja neki mož, da bo poročil. Bil ji je čisto tuj ,n rekel je, ,a ga je žalostni dogodek tako pretresel, ”a J® sklenil poročiti jo in ji v novem do-1,1 Ponuditi novo srečo. Mlada žena jc po-Rauoo sprejela in postala sta srečen par,
y Zastrupljevanje z mesom Slučaji za--rupitve z zastrupljenim mesom pridejo j°gosio v poletju, Sesckano meso je radi cgn najbolj nevarno, ker se prične kvariti JltJPoprci. Čc jc na toplem in vlažnem
mestu, jih dobi v kratkem času plesnoba in gnjiloba. Sesekano meso je pogosto že pokvarjeno, ko samo na sebi ne kaže znakov pokvarjenosti in gnjilobe. Največ slučajev zastrupitve se izteče dobro, a pogosti so vendarle tudi slučaji smrti. Zastrupitev se pojavi takoj po nekaj urah v glavobolu, vrtoglavici, bolečini v mišicah, v zatilniku in ledjih. Zdravljenje se izvrši na ta način, da se prebavni organi kolikor mogoče naglo in popolnoma izčistijo zastrupljenih jedi. Prva pomoč je močno sredstvo za čiščenje. Veliko vlogo za to igrajo srce in živci, ki jih je treba umiriti z vso močjo in vsemi sredstvi. Zdravnika je treba poklicati takoj. Da se izogne temu nepotrebnemu obolenju, je treba zelo paziti pri kupovanju mesa in ga porabiti takoj, ne ga pustiti, da stoji na mestu. Posebno poleti ga je treba sesekati in peči takoj. Na stroj za sekanje je treba zelo paziti in ga držati v- največjem redu.
s Kraljevske kuhinje. Kraljevska kuhinja v Windsorju ima za 250.000 kron našega predvojnega denarja kuhinjskih posod od medi in srebra. Kredenca in druga kuhinjska oprema je iz hrastovega lesa in je izza časa kralja Jurija Ilf. — Kuhinja bivšega ruskega carja v zimski palači v Petrogradu ima opremo, ki se ceni na 2,500,000 kron naše predvojne valute. Posode so večji del iz težkega srebra. Kredence so bogato z zlatom okrašene. Okraski so umetalno izdelani carski znaki. Stene carske kuhinje so iz črnega marmorja. Nožev in vilic jc okoli 3000, Zojemljiv je zlati raženj izza časa ruske carice Katarine. Prvi kuhar carske kuhinje je imel letne plače 180.000 kron. Vse kuhinjsko osobje je stalo carja skoraj 2.8 milijonov kron na leto. Najdragocenejšo kuhinjo ima perzijski šah v Teheranu. Kuhinjska oprava se ceni na 20 milijonov mark. Tudi ameriški milijonarji ljubijo lepo kuhinjsko opre mo. T ako si je omislil kolifornski milijonar Ashbury v svoji vili v Filadelfiji kuhinjo za šest milijonov mark.
s Nagrobni spomenik angleške kraljice Viktorije. Nad grobom kraljice Viktorije se dviga krasen spomenik iz belega marmorja, Kakor znano, počiva kraljica poleg svojega moža. Marochctti je izdelal njegov spomenik tako, da počiva na tleh, pokrit z obleko angleškega reda, glava mu je lahno nagnjena na stran. Podobno je izdelan spomenik kraljice Viktorije. Oblečena je v dolgo obleko, na glavi ima krono, obraz ji je obrnjen notri, tako, da se obe sohi tako-rckoč gledate. S tem se je leopta sarkofaga, ki stoji sredi kapelice, vsekakor še povzdignila. Na štirih stebričih spomenikovih kleče štirje nngelji od belega marmorja s razpetimi krili od brona. Temelj je izdelan iz pestrega marmorja, ki so ga pripeljali s Portugalske, Laške, Francoske in Ašrike.
s Slovenski medicinci, ki jim je bilo iz kateregakoli vzroka onemogočeno, nadaljevati študije na nemških univerzah, se vabijo, da sporoče tozadevne podatke zdravstvenemu oddelku Deželne vlade v Ljubljani. Omeniti bi bilo posebno, v katerem semestru je dotični medicinec, kje je dosedaj študiral in iz katerega vzroka svojih študij ne more nadaljevati. Staviti je tudi predloge, kje in kako bi se študije najlažje nadaljevale.
s Vojni magneti. Ko je izbruhnila vojna, je bila Anglija, kar se tiče avijatiških magnetov popolnoma odvisna od Nemčije, ker ni imela nobene tovarne za magnete, niti materijala, iz katerega se naredi. Tako jih je leta 1914 z veliko muko dobila samo' 1140 kosov. No, 1, 1918 je z energijo, ki jo moremo pričakovati le od žilavosti angleškega plemena, imela že štirinajst tovarettj ki so napravile 128.500 magnetov na leto. Najinteresantnejše pa je, da so angleški magneti lažji in trajnejši ko nemški.
s Napredek v cenah. Mi smo zelo zadovoljni, če najdemo jajca po 40 vinarjev. Ali veste, koliko je stalo jajce v 15. stoletju? Za štiri novce si jih dobil sto, a za en novec petindvajset, To se vidi iz računa, ki so ga dali Karlu VIII, v njegovi palači, v Amboise: »Mojstru Luku Vigua 1400 ja-jec, ki so kupljena za oskrbo vašega dvora, po 4 novce za 100 jajec ,,.« Niso zastonj tožili stari ljudje za davnimi, dobrimi' časi,
s Napoleon I. in ruski mužik. Ko je v letu 1812. prišel Napoleon na Rusko, so pripeljali k njemu ruskega mužika in so ga silili, da bi jim povedal, ako je J»lizu ruska armada. Mužik se je uprl. Vojaki so prijeli mužika in mu užgali na levo roko črko N, a častnik, ki je to okrutnost gledal, je dejal: »Zdaj nisi več carjev podanik, ampak Napoleonov, čigar črko imaš1 vžgano na roki. Pri teh besedah kmetič odveže sekiro od pasa, si odseka levo roko s črko ter jo vrže Napoleonu pod noge. la srčnost in zvestoba je bila Napoleonu tako všeč, da mu je dal roko zdravniško obvezati, potem ga je bogato obdaroval in izpustil na svobodo,
s Ameriške neveste imajo več,o iz-bero v moških, kakor evropske, ker jih je manj, V Cincinatu se je vršila svatba, pri kateri'je moral ženin obljubiti, da se' ne bo ž njo nikdar prepiral in da ne bo pil opojnih pijač. Ona pa ni obljubila možu pokorščine, V Hobokenu je vzel 23-letni mož 651etno starko, svojo nekdanjo dojiljo.
ti Poslednji posladek. Ko je eden katoliških misijonarjev potoval po Ameriki, so mu je dogodil izvanreden slučaj. Zelo mnogo Indijancev je krstil in spreobrnil. Stara Indijanka, ki je sprejela; novo vero, jc ležala na smrtni postelji. Misijonar je sedel poleg nje in jo je; tolažil. »Ti, ki boš zdaj, zdaj zapustila! ta svet. ali imaš še katero željo, ki ti jo is polnimo?« je vrpašal misijonar,: »Imam, dragi sinko,« mu je dejala Indijanka. »Moj želodec hrepeni po kakem posladku. Edino, kar me more osrečiti, bi bila glava kakega dečka. Uhlji mladih dečkov so mi od nekdaj zelo prijali.« — To so prinesli časopisi, 'Zanimivo bo najbrž to, da so zamenjali Indijance s Hotentoti.
s Avtomobilski rekord. Italijan Ralph de Palma je dosegel na obali Daytona do edaj naj večjo brziho z avtomobilom, ko je prehitel eno angleško miljo v 24 sekundah, kar pomeni 240 kilometrov na uro. V teku zadnjega čar* sa je napravil ta Italijan več avtomobil-nib rekordov.
s Razb'ta svetilka. Prebivalci Pekinga so sc nekoč pritožili nad temo, ki je vladala ponoči po cestah njih mesta. Šli so k policijskemu mojstru ter rekli: Pomagaj nam. Zvečer ni mogoče na cesto brez nevarnosti za telo in življenje. Policijski mojster, ki je bil že sit teh stalnih pritožb, je dal poklicati načelnika za občinska dela ter mu dal nakaznico za milijon zlatih taeiov. Spravi cestno razsvetljavo v glavnem mestu v red, — je rekel, — a kar najhitreje, Načelnik za občinska dela je dal vpoklicati svojega prvega uradnika, mu dal 500 tisoč taeiov ter rekel: Spravi cestno razsvetljavo v red, a čim najhitreje. Tako hoče policijski mojster. Ostalih 500.000 taeiov pa je spravil v svojo lastno blagajno. Prvi uradnik je spravil zase 250.000 taeiov ter izročil ostalo svojemu vrhovnemu inži-nerju z naročilom: Spravite s to vsoto cestno razsvetljavo v red. Vrhovni inžiner je sledil vzgledu svojih predstojnikov in tako je ostalo od celega milijona le še 5 taeiov. iTeh 5 taeiov je prišlo končno v roke nekega občinskega delavca. Ta je zabil pred hišo policijskega mojstra v tla kol, postavil nanj skodelico z oljem, v katerem je plaval Stenj, prižgal slednjega ter odšel veselo 'domov, ko je izvršil svojo nalogo, — Slučaj pa je hotel, da je prišel v isti noči neki izstradan berač do dotičnega kola. Splezal je na kol, izpil iz skodelice gorko olje ter še oblizal stenj. Prišla je tudi svinja ter ise pričela drgniti ob kol. Nato je pričela kopati zemljo krog kola, ki se je prevrnil [ter ubil svinjo. Naslednjega jutra je zapazil policijski komisar mrtvo svinjo ter razbito svetilko. Ves razjarjen je ukazal svojemu prvemu uradniku, naj preišče, kdo je vprizoril atentat na pocestno razsvetljavo. Uradnik je povelje izpolnil in kmalu tse je izkazalo, da je vsega kriv delavec, ki ni dosti globoko zabil kola v tla. Prebivalci glavnega mesta pa so begali še naprej v temi po cestnih ulicah ter zabavljali na ubogega delavca, ki jih je oropal cestne svetilke.
s Družinska oznanila v polpretelkem
času. Čas od leta 1815. do leta 1848. je bil po mnenju nekaterih najbolj srečen. Nihče »e ni menil za politiko, vsak je živel zase, jceno je bilo vse, zabave skromne in dru-ižinske, življenje zelo udobno, razkritje src Savno, čuvstvovanje splošno. Nemci imenujejo to dobo »Biedermeierzeit«, mi se
*°
Spominjamo iz pripovedk naših prednikov p srečnih duhovih preteklosti, poznamo jo po fotografijah. Ženske s širokimi krili, tmoški s cilindri in palico, vse zadovoljno »n veselo, ne preveč duhovito, V nekem časopisu iz leta 1821. beremo 21, avgusta sledeče naznanilo nekega berlinskega dvornega svetnika: — »14. avgusta letos, zvečer ob devetih, je zaspala v Bogu moja Srčno ljubljena žena Henrijeta, rojena Ame-lang, preje vdova pl. Vacani. Več kot devet let so me spajale z njo nežne vezi medsebojne ljubezni, ko se je slednjič letos aprila meseca z dovoljenjem vseh njenih sorodnikov odločila, da me osreči s svojo roko. Njen poklic je zahteval, da se ie podala za par mesecev v Gottingen. Dan njene vrnitve nai bi bil dan naiine svečane zaroke. Nepotrpežljivo sem pričakoval prihod tega trenutka. V soremstvu njenega
brata, doktorja Amelanga, sem hitel prvega avgusta v Gottingen, da pripeljem ljubico nazaj v krog njene družine. Da se ona razvedri in odpočije, sem si izbral pot čez gorovje Iiarz. Ko pridemo na Brocken
— vrh Harza —, jo je pa zgrabila kolera, na kateri je umrla sedem dni pozneje, potem ko so naju poročili ob njeni mrtvaški postelji, kljub najbolj skrbni zdravniški pomoči. Umria je pa v Ilsenburgu ob podnožju Harza. Moja bol je neizmerna. Prenašati sem jo mogei le vsled resničnega sočuv-stvovanja nežnočutečih prebivalcev Ilsen-burga, s katerim so pomagali nositi tujim, njim neznanim popotnikom njihove skrbi in bolečine. Štejem si v svojo dolžnost, da jim izrečem javno še enkrat najodkrito-srčnejšo zahvalo tako v imenu rodovine rajnice kakor v svojem lastnem imenu.«
— Posmrtno naznanilo se bete kakor kakšen roman in če je bilo nesrečnemu ženinu na tem, da vzbudi javno zanimanje in so-čuvstvovanje, je gotovo dosegel svoj namen. — Kar pove to oznanilo preveč, povedo naša oznanila v časopisih premalo; sestavljena so skoro vsa po isti suhi šabloni, večina jih nima natančnih podatkov o smrti. Saj ni samo radovednost, ki nam pravi, da bi bilo dobro malo več podatkov, temveč večinoma tudi odkritosrčno sočutje. Če beremo o tem in onem po suhi šabloni sestavljeno poročilo o smrti, bi gotovo radi vedeli kaj več. V tem oziru so nekatera oznanila v omenjenem časopisu bolj prijazna. Tako na primer se glasi eno teh oznanil: — »Po tem, ko mu je bilo že par dni slabo, je zapustil naš tako iskreno ljubljeni mož, oče, tast in stari oče, kraljevi vojni svetnik in pisarniški ravnatelj T,, drugega tega meseca, okoli osmih zjutraj, navidezno zdrav, svoje stanovanje, da gre po opravkih. Med potjo ga je pa naenkrat zadela kap in vsak poskus, ga zopet oživiti, je bil zastonj, Spolnujemo žalostno dolžnost, da naznanimo to njegovim sorodnikom in prijateljem.« — To naznanilo je dostojno in pove vse. Vsak je poučen in ve, zakaj ga naenkrat ni. Zato bi bilo dobro, da bi tudi sedaj včasih opustili suho šablono in povedali kaj več. Pa vendar ne tako-le, kakor je to naznanil neki tajnik 24, julija 1821: »S strahupolnim srcem zaradi vsebine nekega pisma, ki me je poklicalo k bolniški postelji mojega očeta, sem stopil včeraj v domačo hišo, Žali-bože je bila moja slutnja opravičena. Mojega dragega očeta, tukajšnjega pridigarja gospoda Ivana Ernsta Ludvika Š,, ni več.« Naprej pač ne smemo javno smrti oznano-vati, četudi jo slutimo.
s Dvomljiva kost. K slavnemu naravoslovcu Rihardu Owen, nadzorovatelju zbirk v britskem muzeju v Londonu, pride nekega dne sluga tedanjega prvega angleškega ministra lorda Johna Russel. Sluga izroči učenjaku v papir zavito močno kost in mu da pismo, v katerem ga lord Russel prosi, naj bo tako prijazen in mu pismeno naznani, od katere živali je ta kost. Učenjak gleda in vidi na prvi pogled, da je čisto navadna svinjska kost. Maje z glavo in premišljuje, zakaj zahteva prijatelj Russel pismeno potrdilo za tako vsakdanjost; vendar pa napiše listek in pošlje slugo s kostjo in spričevalom do-.
mov, upajoč, da mu bo lord stvar že raz* tomačil. Ko pa preide več dni in mu nihče nič ne pove, gre k ministru in ga vpraša, kaj je mislil s tem. »A ja, kost,« pravi minister in se smeje. »To je kost od šunke, ki mi jo je poslal predsednik Grant iz Amerike s pripombo, da je šunka medvedova, Pojedel sem jo tudi kot tako, nazadnje sem pa vseeno začel dvomiti sem Vas prosil za Vaše mnenje. Posla* sem mu sedaj kost in pa Vaše spričevalo v Washington, Obljubil mi je pravo medvedovo šunko in mora mi jo dati.« -"J »Tako, tako,« pravi Qwen, ki je tudi ra® kaj dobrega prigrizek »Če Vam pa sedaj predsednik pošlje še eno šunko in jo boj» zopet moral jyeiskati, Vas pa prosim, d* pustite tudi meso gori. Potem bom veliko lažje videl in spričal, čigava je kost.«
s Čebula. Da je čebulo uživati zdr®* vo, je pač več ali manj znano. Razsek®' na čebula s sirovim maslom pomešan® in na kruh namazana prežene pl is to 1® pospešuje prebavo. S kisom pomešan® zmečkana čebula ustavi krvavenje n®" su. Čebulni kolači, pečeni v pepelu, & borno pospešujejo odprtje turov, a h® kurja očesa namazana čebula tudi d®* bro učinkuje.
s Mrtvaška cerkev v Sedlecu pri Km* nihori na Češkem je ena najzanimivejši® cerkva. Obstoji iz gornjega in spodnjega dela. Spodnji del je prava mrtvaška cerkev in peljejo vanj stopnjice od v.gora)> Stoječ, na najvišji stopnjici gledamo skozi mogočen obok v notranjost mrtvašk® cerkve in zona nas spreleti, ker ne mo drugega kakor človeške kosti. Visoko nad glavo opazim grb kneza Schv/arzen-berga. Ves grb, tudi najmanjša stvar je ^ mrtvaških kosti, Gavran ki kljuje oči & glave Turka, je narejen natančno po knezovem grbu in je pravo umetniško delo* Turkova glava je prava človeška lobanja* vidljiva gavranova perotnica pa človeška roka. Nad grbom je knežja krona iz lobanj in kosti. Na desno in levo od stopnic votline, iz katerih štrlijo v nas velikansk® vaze, vse iz človeških kosti. Čuden pom" mrak in skrivnostna tišina sta tukaj dom®* zamišljeno in resno stopamo doli v U®* tranjosl, Luč pada od zgoraj notri, medi®* skozi gotska okna. Neštevilne človeške 1®' banje nam grozijo od vseh strani, se zdi naši vznemirjeni domišljiji, kak®* bi se ta ali ona lobanja premikala, k e* smo jo vzbudili iz stoletnega miru. Vsa* okrasek, vsaka arabeska, celo mogočni 1®* stenec, vse je iz človeških kosti. V šli** oglih se dvigajo dva metra visoke pir®01^ de, umetniško zgrajene iz lobanj, nožnih ročnih kosti in opremljene z velikimi nami. Stene, vdolbine, oboki, vse je dob sedno posejano s fantastičnim, umetnij sestavljenim kinčem iz lobanj in kosti. teh sestav je najbolj znamenit omenjeni h stenec. Velikansk je njegov obod ha mojstrsko delo. Sestavljen je iz sedmih na katerih razrastkih so pritrjene ume niško vstavljene lobanje z voščeno svey v gornjem delu. Arabeske in drugi okras na lestencu so iz reber, delov hrbtenic kosti na ramah itd; verige pa, ki vez«7°Rj£ samezne veje, so sestavljene iz SP ^ čeljusti, vstavljen* druga X drugo, še
vidimo v njih. Na stranskem oltarni ležijo lobanje menihov nekdanjega sealeškega samostana, koje menihe so umorili še za časa husitskih vojsk (1419 — 1434), Mar-sikako teme teh lobanj kaže strašne razpoke, gotovo posledice hudih udarcev s hkratnim orožjem. V sredi mrtvaške cerkve je grobnica s trupli nekdanjih boljših ‘ludi iz sedleške okolice. Krste so še pre-'ci dobro ohranjene. Napisi na rakvah so T!?	^	CEem	oglu	je	nagrobni	kamen	s
sJedečim nemškim napisom:	»Preblago-
fodni vitez Vaclav Rosentalski, nekdaj Njegovega Veličanstva cesarja Karola VI. Podpolkovnik na konjU, v starosti 69 let.
mu daj blaženi mir«. — Ta napis so napravili šele pozneje, je najmanj tristo et mlajši kakor pa menihi iz husistske Jobe.
stan y m Japon-250 leti.
Stena kmečkega skm pred
Pod naslovom »Japonsko knežje ogle-Jalo« je japonski lektor T. Tsuji, na semenišču za orijentalske jezike v Berlinu, objavil nemško prestavo spisa japonskega odgojitclja odnosno narodnega gospodarja Kalibara Ekken (1630—1714 p. Kr.). Ta spis vsebuje članke in opazke o dolžnostih \ladarjev, ki so kljub nad dvestoletni starosti zelo zanimivi in včasih celo aktualni, našim časom primerni,
V življenju narodov se vse ponavlja j*1 te dobe se menjavajo liki noč in dan, ko dež in solnce, ko vojna in mir. Kar na ®as posebno blagodejno vpliva iz vsebine J® knjige, je visoko spoštovanje, ki ga ima taponski modrijan pred kmetom in ki ga Ceni kot temeljni steber države.
Tako n, pr. pravi na str, 105:
Kmečki stan je podlaga dežele. Celo leto pridno obdeluje polje, seje riž in drugo žito, plačuje vladi davke in preživlja ljudstvo. Kmeta je treba najbolj negovati in skrbeti zanj, treba ga je varovati pred bedo in mrazom. Da se kmečkemu stanu ne vzame časa, ni le njemu v prid, temveč je to predvsem v korist države. Kmet dela dan in noč; kljub temu ima radi suše, "viharjev in mrčesa malo zaslužka. Če vsled slabe letine ne more plačati davkov, tedaj mora postaviti na trg ženo in otroke, da, celo svojo lastno osebo. V dobrih letih je cena rižu in žitu tako nizka, da vseeno ne uide pomanjkanju. Vzrok je, k_cr ima kmet malo zaslužka. Rokodelci °iniajo toliko truda ko kmeti, njihov zaslužek pa je večji. Zaslužek trgovcev je vakrat tako velik ko zaslužek rokodelcev. Vsled tega se število kmetov polaska krči, število trgovcev in rokodelcev f* v istem razmerju narašča. Zato je ^.,ki obdeljujejo polje, malo, in tistih, i delajo orodje in prodajajo blago, veliko, »stih, ki tkejo platno, je malo, onih pa, 1 vdelujejo brokat, svilo in vezenine, je ?"<>go. To stanje je vir splošne bede.
ato polagajo razsvetljeni vladarji starih <asov veliko vrednost na kmečki stan in ^tirajo trgovce in rokodelce; visoko ce-Pet žitnih vrst, denar in bisere pa zaplujejo. Če gojijo varčnost in prepovedu-razkošje, je to najboljši način, s ka-
terim utrjujejo podlago države in odvračajo slabe posledice. To je vlada, ki državo modro urejuje in zadovolji ljudstvo. Dalje beremo v tem izvrstnem delu: Kmet je odvisen od svojega riževega polja ko riba od. vode, ko drevje od zemlje. Brez vode poginejo ribe, brez zemlje zamre drevje, brez polja zgubijo kmetje svoj posel. Zato je obžalovanja vredno, če se ločijo kmetje od svojih domov.
Kako primerna so ta izvajanja tudi za današnje čase, tega nam pač ni treba posebno povdarjati.
Tudi socialne težnje so se izvajale na Japonskem že v najstarejših časih, kar nam dokazujejo nekatera mesta v navedenem spisu:
Vsem, ki so dosegli več ko 80 let, je podelil (japonski cesar) poseben časten naslov in jih obdaroval s svilo, volno, platnom in prosom.
Dalje:
Vdovce, vdove, sirote in samce }e podpirala država, če so oboleli in se niso mogli več sami preživljati^
Drugi nauki Kaibara Ekken so vzvišeni nad vsako hvalo in zadostuje, če rečemo, da so bili v stanu povzdigniti blaginjo naroda, pospeševati srečo v deželi in prinesti trajen mir med ljudstvo.
| V torek, dne 13. maja pridejo na vrstt stranke s sladkornimi izkaznicami štev. 55 (Jerše, sv. Petra cesta) popoldne od pol 2. do pol 3,, štev. 66 (Mencinger A.) od pol
3.	do 4., štev, 67 (Simončič), štev, 68 (Zor-čič), štev. 69 (Oman-Beguš) od 4. do pol 6. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 K. Strankam sc je točno ravnati predpisanega reda.
a Kruh na izkaznice št. 27 sc dobi od nedelje 11. maja naprej pri Balaži-| ču, Kolodvorska ulica, ker je Pauer opustil peko aprovizačnega kruha.
Zagrebška borza.
vszaaja.
a Amerikanski špeh za V. okraj dobe ( stranke iz Miihleisnovega skladišča na Du- ! najski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: ' V ponedeljek, dne 12. t. m, pridejo na j vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami ' štev, 51 (Krivec) dopoldne od 8, do 9,, št. j 52 (Stanzer) od 9. do 10., štev. 53 (Svetlič), : št, 54 (Gospodarska zveza), štev. 55 (Zorc, Dunajska cesta) od 10. do 11., št. 56 (Leh-nert), štev. 57 (Planinšek) popoldne od pol
2.	do 3., štev. 58 (Stupica), št. 59 (Meglič) od 3. do pol 5,, štev, 60 (Kham) od pol 5. do pol 6. ure. V torek, dne 13, t. m, štev.
61 (Sark) dopoldne od 8. do pol 10., štev.
62 (Stanzer), štev. 63 (Kham), štev. 64 (Verbajs) od pol 10. do 11. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 K, Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
a Amerikanski špeh za VI. okraj dobe straike iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu:
LDU, Zagreb, 9. maja, kurzi na današnji borzi:
<r
Banka za trg., obrt in industrijo Banka in hranilnica za Primorje na Sušaku, novo delnice . . Eskomptna in menj. banka, Brod nove delnice Hipotekarna banka, Zagreb „ Jadranska banka, stare delnice nove delnice Hrvatska kreditna banka,
Narodna banka Zagreb...............
Obrtna banka  .....................
Poljedelska banka,
Prva nrvatska hranilnica Mečka pučka banka, nove deln. Zemaljska banka, nove delnice . Slavonjska banka za les. industr. Tvornica strojev, Zagreb . . .
Zaključni
I>on»n	Blago
460	—
405	502
395	405
—	400
815	025
880		
010	925
426	435
225	234
95	100
7950	8050
201	203
685	705
845	855
215	—
In g. dr. MiROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specialno stavbno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, HilSerjeva ul. St. 7 Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne *age, elektrarne, betonske in železobe-tonske jezove, mostove, želozobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarjo železobetonsko oporno zidovje in vso druge betonske in železobetonske konstrukcije. — Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke. — Tehniška mnonja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate čevlje (Solne), predpra« InSke, slamnate podplat« za (evlj«
Franjo Cerar, tovarna slamnikov, Stob p. Domžale.
Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvora.
e zamudite prilike
ter si oglejte našo zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke.
Velika zaloga ostankov, samo predvojno blago, kakor: cefir, kam-brik, klot, barhent itd., različne vrste blaga za bluze in predpasnike meter od 12 — K naprej.
Imamo vedno v zalogi gotove obleke za dečke od 100 do 150’ K ter obleke ?a delavce od '-*00*— do 220*— K.
suram 4 BIZJAK, LinUlana. D nami trg ». 3.
Kapitan Dodero.
Italijansko napisal A. G. Barilli.
1.
Če se Še prav spominjam, je bilo pri neki gostiji. Devel ali deset oseb se aas je bilo zbralo pri ljubeznjivem prijatelju in ta nam je postregel na svojem letovišču. Bilo jo to v Kvinto, kjer *e moški rodi kot mornar, v življenje »topi kot pomorski kapitan, kot lastnik pomorskih družb začne počivati in umrjo kot milijonar. Kosilo, ponajveč morsko ribe in divjačina iz okolice, smo smlivali z domačim belim vinom, ki ga poznavalci zelo cenijo. Če še pripomnim, da smo jedli pečenko volov in te-Set. ki jili je spital naš gostitelj sam, iri da sta zelenjava in sadje zrastla na domačih vrtovih, bo jasno, da je bila ta pojedina prava slast razvajenim gostom. V živahnem, neprisiljenem razgo-v&rjanju je potekal čas, začelo so se na-. itnice, dolgi govori, vesele pri povesti; vino jo razvozi jalo jezike, in vsak gost . r je potrudil, da rie bi zaostal.
Neki milijonar je neprikrito pripovedoval, kako sc jo z nekim kapitanom podal prvič na visoko morjo. Takrat je imel dvajset z latov. Ravnatelj neke zavarovalnice je pravil o slučaju, ki ga je zadel kakor strela z jasnega, zavarovanec pa je postal bogatin. Toda zabava, ki se je vrtela samo v tiru kupčij, je naposled, vendar prešla v prost razgovor, in vsak je pripovedoval od Mxa, kar mu je ravno prišlo na misel.
»In Vi, kapitan Dodero, no boste povedali ničesar?« Tako je vprašal vesel liost svojega soseda, moža že bolj v lotih, kar so pričali še plavi stremeni v dvi bradi; njegovo utrjeno, zarjavelo obličje j« razodevalo, da je prestal že mnogo viharjev, dočim so'žive oči pričale, da jo kapitan Mavro Dodero, četudi objadral že večkrat zemljo in prebrodil več vode nego prehodil suhih tal, ohranil še vso moč telesa in duha. V resnici, kapitan je bil nadvse prijeten družabnik in d asi jo doživel mnogo, vendar ni hotel povsod prodajati svojih doživljajev. Vso ga jo rado poslušalo, ker je bil naobražen mož in je kot do-.fcfer govornik znal zanimivo pripovedovati. To ga je tudi priljubilo povsod. A kapitan Dodero je navadno dejal: »Naj gre ta kelih od mene,« čeprav je ljubil pripovedovanje. »Če začnem javno zabavati, sem v nevarnosti, da postanem resen mož, in to je žalostno, prava nesreča, ki pride kakor smrt — vedno dovolj zgodaj.«
Tisti dan je bil kapitan podoben previdnemu vojskovodju, ki ne razcefra svojih inoči ž malimi praskami, što-dil je z besedami. Ko ga je tovariš na levi neprevidno opomnil, ni odgovoril; gamo nasmehnil se je, dvignil kozarec proti luči in predno ga je izpraznil, ga J« ogledoval kot naj večji biser.
»Čemu vprašuješ, KarHno,« je začel drugi gost. »Ali no vidiš, da kapitan Dodero danes ni razpoložen?«
»Ubožec, skregal se .je s svojo ladjo!« jo pripomnil tretji.
»Zakaj pa ne,« je posegel Četrti, »saj pravijo, da se hoče ženiti; morda so ravno zdaj pripravlja na ta resen korak in mora izpraševati vest.«
Kapitan Dodero ni bil mož, ki bi ga take zabavljice potrle. Dočim so ga prijatelji dražili, se je neprestano smehljal, in ko je postavil prazen kozarec na mizo, si jo pogladil brado, kakor da ne bi imel drugega opravka. Ko je pa videl, da vendar pričakujejo odgovora, je nazadnje začel:
»Morda res mislite, da nisem mož, ki bi se oženil, če hočem? Som, a vendar mislim, naj mož ženitev odloži na poznejši čas. Nisem še končal svojih voženj, čeprav pravite, da sem se skregal z ladjo.«
»Saporlot! Pa vendar nisi pustil neveste kje na Japonskem ali \ Novi Zelandiji?«
»Kaj še! Radi žensk se ne bom podajal na morjo. Če iščeš žene, ostani doma, na celem svetu ne dobiš boljših. Torej brez tega je mogoče lepo potovati in si ogledovati svet.«
»Vendar ni vedno prijetno, če naletiš na viharje.«
»Malenkost! Dvakrat se mi jo ladja potopila, in kakor vidite, sem še pri življenju.«
»Morda te ribe niso marale.«
»Mogoče! Zato pa bi me bili radi snedli kanibali.«
»Kanibali? To nam je čisto novo.«
»Seveda, kanibali, ki so me pitali kakor pri nas prešiče.«
»Za vraga!« je vzkliknil Giacomo Duranle, ki je proj najbolj užalil kapitana. —
»Saj sem vam pravil!« je posegel hitro gost, ki je proj prvi napeljal razgovor- »Ali nisem rekel, da nam bo kapitan Dodero nekaj povedal? Dovtipxxož le začeti noče!«
»Dobro, kapitan, povejte nam svojo zgodbo o kanibalih!«
»Od srca rad,« je odgovoril kapitan Dodero in neprestano gladil brado. »Toda precej dolga bo, ne bom jo mogel končati pri kozarcu vina.«
»Tega se no bojte,« je odgovoril naš gostitelj. »Saj veste, da smo se zbrali, ker hočemo imeti prijeten dan. Naše žene vedo, kje smo.«
»Da, da!« so vzkliknili vsi obenem. »Ostanemo tu, da slišimo kapitanovo zgodbo!«	i
»Vidite torej, kapitan, kake hvaležne poslušalce boste imeli! Toda tu zdaj ni več prijetno. Stopimo doli na verando, kjer bomo prosto kadili in pili. Mesec sveti tako lepo.«
»Na verando, na verando! Kapitan Dodero naj živi!«
»Dobro, dobro,« ja zamrmral kapitan v brado, ko so je vesela družba selila iz obednice. »Imejte svojo zgodbo in povrhu dolg nos.«
Ko so zopet sedeli, je začel kapiteto: »Torej moja zgodba, ali bolje, zgodba, moje ladje »Morska zvezda«, katero ostanki leže na dnu Tihega oceana.«
»Katerega leta je bilo to, kapitan?«
»O, že davno! Takrat sem bil statf štiriindvajset let lahko izračunate.«
»Leta 1700. torej,« je šaljivo pri* pomnil Giacomo Durante.
Kapitan se je čutil malo užaljenega, vendar so je premagal, d asi težko. <■>
»V*
»Kakor sem vam rekel, sem bij štiriindvajset let star in služil kot drug* častnik na »Morski zvezdi«. Bila je to lepa ladja, težka petsto ton — za tiste čase pravo čudo. Kadar se spomnim te ladje, mi stopi živo pred oči njen kapitan Norčija, ki jo je ljubil bolj kako* more mož ljubiti svojo ženo. Kdo bi 3® tudi temu čudil? »Morska zvezda« inl1 jo bila pokorna, boljše rečeno udana 'k** kor najboljša žena; zato jo jo Čuval vseh koncih, od dna do jamborov, o* krova do zadnje kabinice. Zdaj sta mri V* oba, kapitan in njegova ladja, oba P°“ isto morsko gladino, drug poleg druge-ga, brez rakve in zvon en j a pokopana-4
Dobremu možu je bilo pravzaprav ovnni de! Bene ime, a po lem imenu ga skoro nihče poznal. Vsakdo mu je kapitan Norčija, bodisi ker je bil 'v resnic* norčav mož, bodisi ker je skoro pri vsak* priliki rabil besedo: norčija. Če mu je kdo rekel: »Kapitan, bolni ste! Treba bo p"‘{* lipov čaj!« je odgovoril:	»Norčija!«	AM
»Zdi se mi, da napravite slabo kupčijo, kaj pitati!« Vedno se je odrezal: »Norčija! Norčija!« Kratko: norčija spredaj, norci# zadaj, včasih na mestu, največkrat ne, n* jeziku mu je bila vedno — tako sc ga J* prijel ta priimek.
Takrat, ko smo napravili tisto nesreč* no pot v Limo, sem jaz doslužil na ravno dve leti. Po devetdeaetdnevni v . nji smo dospeli do rtiča Horna, ki nafl1 ^ takoj pokazal svoje rožičke. Severno za* padni vetrovi so planili po nas in začeli našati ladjo. Lahko si mislite, kako se taki godbi namrdne morje in kako nas r metalo semintja. Jambore nam je takoj p^. lomilo. Naša prva dolžnost je bila, da )“* postavimo, a v tem slučaju je bilo neia<>* goče, Udali smo se vetrovom — gnalo !ia je naprej.
Dva dni smo se tako ohranili na p°vt šju, in če bi »Morska zvezda« ne bila tako trdna, bi jo bili gotovo pogoltnili vf* tinci. A kaj je pomagalo revi, da je P1"®* stala težko izkušnjo? Že nekaj dni nato<»* toda tiho o tem ... Naj nadaljujem.
V teh dveh dnevih, ko smo proti jadrali južnemu tečaju nasproti, smo P. pravili za silo največje poškodbe, Prc^vS'?0-postavili jambore. Naposled se nam je srečilo, da smo objadrali rtič Hom, prot i vetru, ki je divjal hujše kakor k prej. Ni nam ostalo drugega, kakor da J dramo proti zahodu ali pa da o^T^ireTn0LXiJt šest kompasnih stopinj in plovemo po ve
izdalatel) konsorefl »Večernega Ij*'**' Odgovorni urednik Viktor Cencič. ..	.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liumv