MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNBC
Uredništvo In uprava: Maribor. Ooaposka ul. It / Taleton uredništva 3440, uprava 340S Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob IS. uri / Valja mesešno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa esnlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun SL 11.400
JUTRA
99
Po sklepu odbora devetnajsterice
ZAČETEK KONCA VELIKE ILUZIJE.
Sklep, ki ga je napravil na seji od so-na nedeljo odbor devetnajstorice društva narodov v Ženevi, ki mu je bilo Overjeno proučevanje spora med Japon-in Kitajsko, je morda najvažnejši politični dogodek po zaključku svetovne y°ine in mirovnih konferenc. Ta odbor ie namreč v tem svojem sklepu ugotovi da je posredovalna akcija Društva narodov propadla in da sedaj ni nobene-G& sredstva več, s katerim bi moglo spre-®eniti ustvarjena dejstva. Društvo narodov, tisto Društvo narodov, od katerega je človeštvo pričakovalo več kakor od vsega kar so ustvarili rezultati velike vojne, torej ni moglo preprečiti °borožene imperialistične akcije Japon-£ev proti principu samoodločbe naroda, W ie prav tako član društva. Ta sklep n° sicer predložen še plenumu Društva narodov v mesecu februarja, a tudi ta ne bo mogel konstatirati prav nič druge-2a in bo naposled odobril likvidacijo svete Ponesrečene misije!
Nobenega dvoma ni, da bo ta sklep ^bora devetnajstorice Društva narodov Usodno uplival na mednarodne odnošaje ‘n njihov nadaljnji razvoj; brez posledic Da tudi ne bo ostal na sedanjo svetovno Gospodarsko krizo. Kot nov element ne-Gativnosti bo vsaj omeja! optimizem, in *'Jdi to bo zadostovalo za ustvaritev no-v'b težkoč. Saj vidimo in vemo, da so vČasih moralni porazi usodnejši kakor Materialni in se njihove kvarne posledice Mžje in počasneje odstranjujejo in pojavljajo. Zamisliti se moramo namreč jed vsem v eno: odkar obstoja kitajsko-japooski spor, se v vsem svetovnem tiska diskutira o moralnem ozadju zadeve, j iz vseh ‘eh diskusij, kolikor niso in-NMrirane po posebnih diplomatskih itn-teresih, zveni ena sama ugotovitev: da 80 vse široke množice Evrope in Amerike strani Kitajske. Kljub vsemu temu pa Vldimo, da ima Japonska v diplomaciji veliko zagovornikov in da so prav ti zagovorniki onemogočili Društvu narodov vsako tako akcijo, ki bi mogla roditi uspeh. Iz tega sledi, da je svetovna dl-ntomrclia zelo zelo daleč od čuvstvova-nja širokih množic, ki so še vedno zaverovane v tista načela, ki so bila proglašena s strani Wilsona in zaveznikov temelji novega svetovnega reda jk> blagi v veliki vojni. Diplomati računajo 2 raznimi trenutnimi materialnimi korist-hii, ki jih postavljajo nad m o rol n e vrednote, široke množice pa občutijo Kitajski zadane udarce kot udarce prot! njihovim nače!om, Mihovemu verovanju, ki so ga
sprejele kot najgotovejše jamstvo za obvarovanje pred novimi krvavimi preizkušnjami in katastrofami. Te mase občutijo, da slabejsi, manjši narodi še vedno niso zavarovani pred napadi organizirane sile močnejših, in da si močnejši vedno lahko znova izmislijo nove formule, nove fraze, s katerimi opravičujejo svoje nasilje. Imperializem je še vedno močnejši kakor primarne pravice narodne samoodločbe, močnejši kakor vse pisane pogodbe in vse garancije!
Diplomatski zagovorniki japonskega prodiranja na Kitajsko in v Mandžurijo zatrjujejo, da izvršuje Japonska s tem veliko »civilizatorično misijo«, ki da je v interesu mednarodne celokupnosti. Kitajci so za te odvetnike japonskega imperializma barbari, nesposobni, da bi organizirali državo, barbari, ki se bore medsebojno, ki ne vedo kaj je red — red in zakon sta pa pogoj za sodelovanje bele rase z rumeno, in ji edina omogočata gospodarsko eksploatacijo v obojestransko korist. Japonska bo, pravijo ti njeni zagovorniki, napravila red v barbarskih pokrajinah, zgradila ceste, ustvarila industrijo in odprla evropski trgovini nova tržišča. Bela rasa preživlja sedaj vso težo svoje gospodarske krize prav zaradi tega, ker je izgubila mnoge stare vire materialnega blagostanja, v prvi vrsti konzumna tržišča. Vsaka ped zemlje, ki jo bo Japonska »pacificirala«, bo zato indirektno povzročala zaposlitev deset industrijskih delavcev v Evropi in v Ameriki.
Ekonomski račun tega zagovarjanja japonskega imperializma je sicer navidezno prepričevalen, s propagiranjem take mednarodne morale se j»a v poslednji konsekvenci propagira boj vseh proti vsem! Ker s tem se daje vedno in povsod pravica močnejšemu in bolj civiliziranemu narodu, da napada, tlači, zasužnjuje in izkorišča v imenu moči in civilizacije slabejšega in morda za spoznanje manj civiliziranega. Po tej isti politični ideologiji sta Dunaj in Budimpešta tlačila in izkoriščala do konca svetovne vojne avstrijske in ogrske Slovane in Romune ter gradila most na Adrijo in Carigrad. Zmaga teh načel, ki so preprečile uspeh Društva narodov, jx>meni torej dejansko poraz načel, na katerih je bila zaključena svetovna vojna in zgrajena institucija Društva narodov! Po tem dogodku se vračamo nazaj v predvojne čase, in pred nami gine vePka in lepa iluzija, ki je žal — bila ie iluzija...
Reševanje vprašanja vojnih dolgov
POMEMBEN GOVOR ANGLEŠKEGA FINANČNEGA MINISTRA. AMERIKA SE NOČE POGAJATI S TISTIMI DRŽAVAMI, KI NISO PLAČALE OBROKA.
LONDON, 26. januarja. Predsinočnjim je imel angleški finančni minister Chamberlain na nekem banketu gospodarstvenikov velik govor, v katerem je razložil stališče angleške vlade z ozirom na bodoča pogajanja z Ameriko glede ureditve vprašanja vojnih dolgov. Med drugim je poudaril, da je medsebojno zaupanje med narodi in njihovo finančno in gospodarsko blagostanje odvisno edino ie od odstranitve pritiska, ki ga izvaja na svetov no gospodarstvo teža reparacij in vojnih dolgov. Najboljše bi bilo splošno črtanje reparacij in vojnih dolgov. Če to ne bi ugajalo Ameriki, se bo na drug primeren način skušala najti najboljša rešitev, pri tem pa se bo Anglija držala dveh načel:
1.	Sporazum mora biti končnoveljaven in 2. vprašanje nemških reparacij se ne sme več pojaviti, ker je bilo definitivno rešeno lansko leto v Lozani. Lozanski sporazum je povzročil prijateljske odnošaje med evropskimi narodi, zato se nikakor ne sme porušiti, ker bi se pokazale katastrofalne posledice v vseh ostalih svetovnih važnih vprašanjih. S številkami je dokazano, da so bila dosedanja plačila Ameriki izvršena s prekrcavanjem
zlata oziroma z ameriškimi novimi posojili. Zdaj pa to ni več mogoče. Amerika ne ve več nikamor z denarjem, novih posojil pa ne daje več. Vojni dolgovi se dajo plačati Ie s povečanim uvozom tujega blaga v Ameriko ali pa z omejitvijo kupovanja ameriških izdelkov po dolžniških državah.
Celoteu angleški tisk odobrava ta Chamberlainov govor. »Da',ly Herald« meni, da si bo Anglija našla posojilo, s katerim bo plačala pavšalno vsoto dolga, ki bo pri pogajanjih določena.
WASHINGTON, 26. januarja. Angleški poslanik Ronald Lindsay je obiskal Stim sona in izrazil željo svoje vlade, da se povabijo k pogajanjem o ureditvi problema vojnih dolgov tudi Franclja in ostale evropske države, ker bi bil sicer končni sporazum nedosegljiv. Ameriška vlada pa nasprotno trdovratno vztraja na stališču, kar je izjavil tudi novi predsednik Roosevelt, da se bo pogajala samo z onimi državami, ki so doslej redno zadostile svojim obveznostim. S tem se pravi, da se ameriška vlada noče pogajati s Francijo, Belgijo, Poljsko, Estonsko, Madžarsko in Jugoslavijo.
Krvava noč v Draždanah
ZBOROVANJE KOMUNISTIČNE PROTIFAŠISTIČNE LIGE. — NAPAD NA PO-LICUO. - ODGOVOR STRAŽNIKOV. - DEVET MRTVIH IN ENAJST NEVARNO RANJENIH.
Pričetek francoske proračunske debate
Položaj je zaenkrat še popoln oma nejasen. — vprašanje radi
hirtenberške afere.
Pariz, 26. januarja. Danes dopoldne je pričela v zbornici z veliko napetostjo pričakovana plenarna seja, na ka-tori se bodo razpravljale proračunske dvanajstine in z njimi zvezan sanacijski Predlog vlade oziroma finančnega odbora gornice. Predlog bi moral biti sicer spre-l®t do 1. februarja, kar se bo pa Ie težko zgodilo, ker se je priglasilo k besedi v Generalni debati nič manj kakor 34 go-vornikov. Padlkalni socialisti in socialisti so skušali najti v pogajanjih, ki so trajala vso noč, skupno podlago za skupil® taktiko. Če in koliko se je to posredno, se trenutno ne da ugotoviti, nekaj Da le gotovo; Položaj vlade F ila-Bon-c°ar’a se s tem ni prav nič izboljšal. Zu-l,anjl odbor zbornice je na željo soclall-stlčne in radikalno-soclallstlčne frakcije sklenil vprašati zunanje ministrstvo gle-
de stanja njegovih intervencij v zadevi hirtenberške afere tihotapljenja orožja oziroma glede tega, kaj se je s tem orožarn storilo.
VAL OSTREGA MRAZA.
VARŠAVA, 26. januarja. Vso Poljsko je objel mogočen val izredno ostrega tnraza. V pretekli noči je pad-1° živo sfebro na 26 stopinj Celzija pod ničlo. V Stari in Vzhodni Poljski divjajo močni snežni viharji. V samem Lvovu je zaposlenih nad 500 delavcev s kidanjem snega noč in dan. Kljub temu pa je promet zaradi neprestanega naletavanja snega po mestnih cestah komaj mogoč.
B0MBAY. 26. januarja. Tudi tukaj je včeraj zjutraj nastopil mraz, ki ga prebivalci Indije že dolgo ne pomnijo.
DRAŽDANE, 26. januarja. Sinoči je imela v Koglerjevi dvorani komunistično pobarvana protifašistična bojna organizacija veliko zborovanje. Dvorana z galerijo vred je bila nabito polna. V pričetku zborovanja pa so bili sklicatelji obveščeni, da je zborovanje policijsko prepovedano in da se mora dvorana takoj izprazniti. Komaj pa so pričeli policijski stražniki prazniti dvorano, se je vsula nanje z balkona in galerij gosta toča krož-
nikov, kozarcev, steklenic, stolov itd, Istočasno so padli proti policiji iz množice tudi prvi revolverski streli. V silobranu je segla tudi policija po orožju in odgovorila s streljanjem. Na kraju spopada je takoj obležalo 9 mrtvih in 11 nevarno ranjenih. Povod za izpraznitev dvorane je podal rezervni poročnik Friedrich, ki je javno pozival zbrano množico k vstaji proti obstoječemu pravnemu redu.
Kontrola oboroževanja nemogoča
LONDON, 26. januarja. Na predsinoč-nji seji urada ženevske razorožitvene konference so se razpravljala vprašanja o kontroli nad oboroževanjem, ki pa sploh ni mogoča. Prijatelji razorožitve so bili nad tem močno razočarani. Splošno mnenje je, da bi mogla rešiti sedanji zapleteni položaj le konferenca petih velesil. Odločno stališče malih držav, ki se boje, da bi jim velike države zrasle preko glave, je neopravičeno. Razorožitev je nemogoča brez potrebnega sporazuma med velesilami, ker ne bo v primeru, da ne bodo oborožene velesile, potrebna tudi oborožitev majhnih držav.
Prvi rezultati irskih volitev
DUBLIN, 26. januarja. Ministrski predsednik de Valera je dobil pri predvčerajšnjih volitvah za svoj mandat 6000 glasov več kakor pri zadnjih volitvah. Dublinski župan, ki je skušal ustanoviti novo protirepublikansko skupino, je bil sicer zopet izvoljen, vendar ne na prvem mestu. Tudi Cosgrave ie bil v York-City-•u ponovno izvoHen. Točni volilni rezultati še niso znani, ker zadevno štetje še ni končano. Doslej, kolikor Je znano, je bilo ugotovljenih za republikansko stranko de Va>ere 17, za Cos^rsvea 7, za neodvisno stranko 4, za delavsko stranko pa le Še 1 mandut.
Svetovna gospodarska konferenca
ŽENEVA, 26. januarja. Včeraj dopoldne je bila seja odbora Društva narodov, ki ima nalogo izdelati tehnične priprave za svetovno gospodarsko konferenco. Odbor je zasedal pod predsedstvom sira Johna Simona, Zaenkrat še ni določen noben termin, ker so se temu protivile Združene države Severne Amerike. Nem-škl predstavnik dr. Hosse je izjavil, da Nemčija želi, da bi se konferenca čim prej pričela. Sir Simon je izjavil v imenu Anglije, da je angleška želja, da se najprej reši vprašanje vojnih dolgov. Končno Je bilo sklenjeno, da se mora odbor v teko treh mesecev ponovno sestati In določiti dan konference.
SAMOMOR AMERIŠKEGA POSLANIKA V PRAGI.
PRAGA, 26. januarja. Predsinočnjim ie izvršil v Pragi samomor tukajšnji ameriški konzul Raymond Davis. Skočil je iz drugega nadstropja v medstopnlščnem prostoru v pritličje, kjer je obležal z zlomljeno hrbtenico na mestu mrtev. Bi! le star šele 50 let. Domneva se, da so vzrok obupnega dejanja slabe finančne razmere.
EPIDEMIJA GRIPE V NEMČIJI.
BERLIN, 26. januarja. Epidemija hripe se razširja vedno bolj. Večina šol je že zaprta. Enrka poročila priba ja jo iz drugih nemških mest.
StHBf ' . _ v	Mar	IborSlči	~»V~E	CE	RK	1	K«	Jttfra_V	M	a	f	i	b	o	r	u,	dne;	26.	T.
Dnevne vesti
OBRTNIKI! Težka gospodarska kriza ie prizadela Vas morda najbolj občutno! Zato Vam je dobrodošel vsak naročnik. Kako pa naj ve za Vas tisti, ki Vas potrebuje, ČE NE OGLAŠATE? NA STOTINE JE V MARIBORU OBRTNIKOV, KI JIH PRAV MALOKDO POZNA! Kako naj si tako pridobe naročnikov in odjemalcev? Samo tako, da se priporoče Mariborčanom in Mariborčankam potom MALIH OGLASOV V »VEČERNIKU«! Za velike oglase nimate denarja, mali pa seznanijo z Vami preko 30.000 mariborskih Slovencev, vso okolico in deželo. Poizkusite! Pridite v našo upravo v GOSPOSKI ULICI II in nič več ne boste nepoznani in hvaležni nam boste za to dobrohotno opozorilo!
Slovesna izročitev odlikovanja v mariborskem gledališču. V soboto 28. t. m. bodo pri predstavi »Nevihte« ob navzočnosti gospoda župana dr. Lipolda izročili odlikovanje ge. Šteli Dragntinovičevl, zaslužni in priljubljeni članici mariborskega gledališča, ki je pretežni del svojega, umetniškega delovanja žrtvovala slovenskim odrom v Mariboru, Trstu in, Ljubljani.
Svetosavska proslava. Na svečani sve-tosavski proslavi, ki bo jutri dopoldne ob 11. uri v veliki unionski dvorani, bo predaval znani vseučiliški profesor dr. Laza Popovič iz Zagreba. Nastopili bodo tudi razni mladinski pevski zbori in so na bogatem sporedu še drugi nastopi in deklamacije. Pri tradicionalni večerni proslavi, ki bo tudi v veliki unionski dvorani, se bo med pestrimi sporednimi točkami prvič izvajala ob spremljanju vojaške godbe pod taktirko kapelnika g.! Svobode, njegova pesem o Mariboru.
Pomilostitev. Svoječasno je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen 42-letmi posestnik Jože Krištofič iz Stojncev radi uboja na dosmrtno ječo. Stol sedmerice mu je sedaj spremenil kazen v 201etno ječo.
Za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: Rudolf Kiff-matin, stavbenik 1000 Din, Josip Bau-meister, uradnik 300 Din, Celjska ljudska posojilnica, podružnica Maribor 500 Din, Avtoklub 5000 Din, Ana Reiser, posestnica 200 Din, Ana Halbarth, posest-nioa 200 Din, Lojzka Domicelj, industrij-ka 100 Din, dr. Franc Cukala, ravnatelj bogoslovja 100 Din, uradništvo mestne hranilnice 356 Din,, uslužbeostvo progovne sekcije Maribor, glavna proga 368.50 j Din, osebje Narodnega gledališča 250 Din, uradništvo OUZD 900.85 Din, in mestni; delavci 378.25 Din. Vodstvo Pomožne! akcije se vsem darovalcem iskreno za- j hvaljuje!
Predavanje primarija dr. Dernovška.
Jutri v petek bo predaval v Ljudski univerzi primarij tukajšnje splošne bolnišnice g. dir. Janko Dernovšek o vprašanju, kako si ohranimo zdrav in dober vid in sluh ter kako se izognemo boleznim naših dihal. Važno zdravstveno predavanje bo opremljeno z nazornimi projekcijami.
Spored jutrišnje svetosavske proslave.
Jutri, na praznik sv. Save, bo dopoldne ob 9. uri svečana liturgija (maša) v pravoslavni kapelici, v Melju. Dopoldne ob 11. uri bo v veliki dvorani Uniona pro-,slava s cerkvenim obredom in rezanjem kolača. Po obredu bo imel slavnostni govor vseučiliški profesor dr. Laza Popovič iz Zagreba. Nato bo zapel pevski zbor tukajšnjega učiteljišča himno sv. Save in deseti rukovet Mokra,ničevih narodnih pesmi iz Ohrida. Po pevskem nastopu in deklamaciji bo zapel zbor tukajšnje realne gimnazije Adamičevo »Po-smehuljo neumiti deklici«, »'Sni, sinek raoi« in »Izpraševalnico«. Po deklamaciji bo končno nastopil še pevski zbor tukajšnje klasične gimnazije in predvajal anti-fone iz staroslovenske službe božje. Ob pol 21. uri pa bo tradicionalna večerna proslava, pri kateri bo igrala vojaška godba.
repovedani publlkacili. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti periodični publikaciji »Privatni namještenik« št. 2. od 15. t. m. in »Odvietmk« št. 1. od dne
Davčno predavanje g. Ozvatiča. K napovedanemu davčnemu predavanju 24. t. m., ki ga je priredila mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeše-valnega zavoda, se je na kratke objave v listih zbralo v hotelu »Orel« iz Maribora in bližnje okolice toliko obrtništva vseh strok, kakor ga redko kedaj vidimo na kakem zborovanju. Prostorna lovska dvorana je bila s sosedno klubsko sobo do zadnjega prostorčka nabito polna. Predavanje samo, ki ga je imel davčni višji kontrolor g. Ozvatič, je bilo strokovnjaško in izredno poljudno sestavljeno, tako da je bilo za vsakogar lahko razumljivo in so poslušalci do kraja z izredno pozornostjo sledili predavateljevim izvajanjem. G. predavatelj je uvodoma omenil izkoriščanje obrtništva po nepoznanih zakotnih pisačih, ki v svoji nevednosti povzročajo davkoplačevalcem večkrat škodo kakor korist, podal nato pregled pridobninskih davčnih skupin, predpisov glede oprostitev, začetka in konca davčne obveznosti, davčnih odpisov, tolmačil pojem »davčna osnova«, kosmati dohodek, dal temeljita navodila za sestavo davčnih napovedi na podlagi predpisane tiskovine, navodila za prijavo poslovnega prometa in končno omenil brezhibno poslovanje mariborskega davčnega odbora in pozval obrtništvo, da se z zaupanjem obrača do organov davčnega oblastva, ki želi, da bi bilo proti davčnim predpisom kolikor mogoče man pritožb. Predavanju se je priključila debata, tekom katere so mnogoštevilni obrtniki prosili in takoj dobili pojasnila v najrazličnejših davčnih zadevah. Predavanje z debato vred ni trajalo niti polni 2 uri, tako, da se mora priznati, da je večer bil Tes zelo koristno izrabljen. Ko je ob zaključku imenom zbornične poslovalnice obrtnozadružni inšpektor g. Založnik izrekel predavatelju iskreno zahvalo, so poslušalci, ki so brez izjeme vztrajali do konca na svojem mestu, pritrjevali z bimnim aplavzom. Še več takih koristnih večerov!
Fotografska sekcija mariborske sokolske župe ponovno opozarja svoje člane in prijatelje amaterske fotografije na predavanje g. Rogulja iz Zagreba o fotografiji, ki bo drevi ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Vstopnine ni.
^ Zahvala. Mariborski odvetnik g. dr. Ferdo Miiller je daroval tukajšnjemu reševalnemu oddelku znesek 250 Din v zahvalo za hitro pomoč ponesrečeni ženi. Poveljstvo reševalnega oddelka izreka darovalcu tem potom iskreno zahvalo.
Zahvala. Namesto venca na grob preminulega g. Jeriča, je darovala občina Košaki tukajšnji požarni brarnbi znesek 150 Din, za kar se ji poveljstvo iskreno zahvaljuje.
Dijaški kuhinji v Mariboru je poklonil g. Miloš Oset, veletrgovec v Mariboru, v počastitev spomina na pokojno gospo Angelo Novakovo 200 Din, za kar mu izreka , odbor iskreno zahvalo!
Iz Glasbene Matice. Radi svetosavske proslave, ki bo jutri v petek v veliki unionski dvorani, je skupna pevska vaja preložena na drevi.
300 let varaždinske gimnazije. V jeseni bo varaždinska gimnazija svečano proslavila svoj častitljiv jubilej — 300Iet-nico obstoja. Radi tega prosi uprava gimnazije vse >nekdanje dijake in profesorje tega zavoda, naj ji javijo, če so pripravljeni sodelovati pri proslavi, mogoče tudi s kakimi spominskimi spisi. Javijo naj, kaj nameravajo obravnavati in v kakšnem obsegu, da bo mogel redakcijski odbor računati s prispevki po snovi in obsegu.
Razvoj starokatoliške cerkev. Staro« katoliška cerkev se v naši državi v zadnjih letih stalno razvija. Te dni so obha->ali zagrebški starokatoličani desetletnico obstoja svoje cerkve. Ob tej priliki je imel slavnostno predavanje dr. Tomac, ki je dejal, da je v naši državi že okrog 30.000 vernikov starokatoliške cerkve. Tudi v Mariboru šteje slovenska staro-katoliška cerkev že precejšnje število vernikov.
Naša pristanišča v decembru. V naših
Cenjenim igralcem drž. razredne lote-rije pri upravi »Jutra« in »Večernika* v Mariboru, Gosposka ulica 11, vljudno naznanjamo, da so srečke za V. razred 25. kola že prispele in se bo začelo žrebanje že 4. februarja 1933. Vse igralce vljudno prosimo, da svoje srečke vsaj do 2. februarja zamenjajo, ker jih bomo sicer prodali drugim interesentom. Novim igralcem je še nekaj srečk na razpolago.
Podporno društvo za revne učence realne gimnazije v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek 27. januarja ob 9.30 v posvetovalnici realne gimnazije. Vsi člani vljudno vabljeni! Odbor.
Obrtna zadruga ima svoj redni letni občni zbor 30. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu.
Sokol Maribor II, Pobrežje, naznanja, da. se bo vprizorila dne 2. februarja t. 1. bb 4. uri popoldne v dvorani br. Renčlja krasna štiridejanska dram* iz Napoleonove dobe »Legionarji«. Začetek točen, cene navadne. Ne zamudite te ugodne prilike! Zdravo.
Za FIS-ove smuške tekme, ki bodo v Innsbrucku od 6.—-13. februarja t. I., se dobe zadevne izkaznice' in informacije o celotnem programu pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122.
Mariborski teden? — Ne! Ta pokojno spi. Mariborski jesen? — Ne! Ta pozimi ae rodi
Zimskošportni teden? — Ne! Ta na Pohorje se preseli.
Torej kaj? Kaj naj Maribora bo sloves? Februarja prvega: Planinski ples!
Brez vitam nov C ni življenja, tega pa je največ v Jaffa pomarančah. Dobe se v vseh špecerijskih trgovinah. — Glavna zaloga
Miloš Oset, Msridor
Dramski odsek Sokola III v Krčevini
je igral v soboto zvečer v šoli. Finžgar-jevo dramo »Verigo«. Režiser br. Sentočnik je pokazal pri tem vso svojo spretnost. Vse uloge so bile kar najboljše razdeljene, vsi nastopajoči pa so prav gladko in uspešno rešili svoje naloge, tako, da nam je dramski odsek zopet nudil popoln užitek. »Verigo« igrati na tako majhnem odru kot je krčevinski in pri tem še izpreminjanje kulis, ko je že itak vse tesno, ni lahka stvar. Oder je tokrat pridobil še celo nove kulise, kar je napravilo še večji efekt. Žal le, da obisk ni bil takšen kakor bi se ga moglo pričakovati. Razni izgovori, zlasti oni, da ni denarja, ne držijo, ker so vstopnice tako poceni, da se za take prireditve prodajajo za bagatelno ceno. V nedeljo 5. februarja se »Veriga« ponovi popoldne ob 3. (15.) uri. Pričakuje se, da bo zlasti članstvo in naraščaj v polnepi številu posetilo prireditev, vabljeni pa so tudi vsi drugi. Dajte nastopajočim zadoščenje za toliki trud, sebi pa privoščite užitek! Ivan Cvetko.
V Šmartnem na Pohorju, v tem idiličnem kraju, bodo od 28. I. naprej do nadaljnjega smučarski tečaji pod strokovnim vodstvom. Dostop iz Slovenske Bistrice. Ker je Šmartno na Pohorju lahko dostopen kraj in ima nešteto lahkih terenov, priporočamo, da se tega tečaja udeleže vsi začetniki. Tudi ostali že iz-vežbani smučarji in turisti bodo v Šmartnem dobrodošli! Vse informacije daje g. Furman, Šmartno na Poh.
Kino Union. G d srede dalje velika ve seloigra iz vojaškega življenja »Huzarji gredo«. V glavnih ulogah Fritz Schulz, Uršula Grabley, Hans v. Frohlichom. Uršula Grablev, Hans v. Schlettow, Ida VViist in 51etna Petra Unkel. Pripravlja se izborni dunajski film »Straussov valček« z Gustavom Frohlichom.
Grajski kino, Qd danes dalje največja športna senzacija, kar jih je do danes bilo v Mariboru: »Alpski raj« (Ljubezen v snegu ali pustolovščina v Engadinu.) Krasen film bujnih zimsko-naravnih posnetkov In srčkane vsebine, v kateri sredi stoji mlado, lepo dekle. »Alpski raj« je ilm, ki nam kaže in pripoveduje o krasnem zimskem športu, zabavata pa dva zimskošportna umetnika, ki nam predvajata stvari, da gledalcu zastane sapa. Za povzdigo športa daruje Grajski kino pri vsaki predstvi dne 26. in 27. po enemu obiskovalcu krasno športno darilo. V o svrho so vstopnice žigosane tra zadnji strani s številko, ki se bo izžrebala v odmoru.
»Franz Josefova« grenčica je izvrstna proti bolečinam w m hrbtu
Narodno sltdalljh
Repertoar.
četrtek, 26. januarja ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Red B.
Petek, 27. januarja. Zaprto.
Sobota, 28. januarja ob 20. uri »Nevihta«!
Zadnjič. Znižane cene. Izročitev odli-
kovanja ge. Šteti Dragutinovičevi.
Iz gledališča. Poslednja predstava »N®* vihte«, drame A. N. Ostrovskega bo v soboto 28. t. m. Pri predstavi bodo n® slovesen način izročili zaslužni članici mariborskega gledališča ge. Štefi Dragutinovičevi odlikovanje, ki je pravkar prispelo iz Beograda. Znižane cene. — V nedeljo 29. t. m. uprizore kot popoldansko predstavo Abrahamovo opereto »Viktorija in njen huzar«. Štefana Kolt:y® igra priljubljeni tenor. Peter Burja kol gost. — Večerna predstava bo izborno uspela revijska opereta »Pri belem konjičku. — Drugj del izvrstne vojaške satire »Dobri vojak Švejk«, ki bo sigurno prav tako ugajal kot prvi ter se godi v ruskem ujetništvu, se uprizori za naslednjo dramsko premiero v kratkem.
Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenosti tesnobnost, dražljivost živcev, migrenOi otožnost, nespanje, . odpravimo kmalu t uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za* gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iti .špecerijskih trgovinah.
Velika kavarna Četrtek
kabaretni spored
Gostuje g. Povhe
Valiina jajca Po znižani ceni. Banska uprava bo razdelila v' mesecih marcu i® aprilu valilna • jajca' selekcionirane in standardizirane štajerske kokoši po znatno znižani ceni.- Interesenti naj se takoi prijavijo pri 'pristojnih okrajnih- kmetijskih referentih, in'sicer preko kmetijskih organizacij, pri katerih so včlanjeni, ah pa preko šolskih vodstev in županstev.
Lanski promet mariborske carinarnici Iz golih številk se odraža ogromen promet mariborske glavne carinarnice. Skupno je bilo vloženih lani' 13.149 deklaracij-ki so bile s prilogami vred taksirane'* okroglo 100.000 Din. Lkshibit' pa izkazuje ob zaključku leta 27.942 številk. Lanski promet je znašal skupno 50 milijonov
328.833.10 Din, in sicer uvoz 50 milijonov 297.915.95 Din, izvoz pa 130.917.75 Din. Najmočnejši je bil promet v prvih štirih mesecih ni je znašal uvoz v januarju 4 milijone 355.602.90 Din, v februarju 4 milijone 246 073.75 Din, v inarc®
4 milijone 917.857.50 Din, v aprila 4 mi-
'ijone 780.097.85 Din, v maju 3 milijon«
727.117.75 Din,, v juniju 3 milijon«
112.751.75 Din, v juliju 3 milijone 461.801
Din 75 para, v avgustu 4 milijone 274 tisoč 685.75 Din, . .v septembru 4 milijon®
810.589.10 Din, v oktobru 4 milijon® 424.873 Din, v novembru 3 milijone 885 tisoč 838 50 Din, v decembru pa 4 milijone 299.622.75 t>in. Največ je bilo uvožene pločevine,-železnih izdehrov in ma-nufeikturnega blaga-,, izvoženega pa je bi-
lo največ sadja in mlevskih izdelkov! ogromen je bil tudi izvoz koruze, ki j® bila poslana preko mariborske carinarnice v Nemčijo. Vso to ogromno delo je opravljalo 43 carinikov in 13 dnevničar-iev z odgovarjajočim številom finančnih stražnikov.
Usoda bedne starke. Mariborski reševalci so morali včeraj popoldne prepeljati v tukajšnjo bolnišnioa 751etno dninarico Terezijo Verbičevo z Meljskega hriba št. 12, ki sta ji močno ozebli ob® nogi.
Nesrečen padec. Včeraj popoldne j® padla v svpjem stanovanju 421etna zasebnica Neža Ratajeva iz Vrbanove iili-°e tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Reševalci so jo morali z avtomobilom prepeljati v bolnišnico.
Ogenj. Davi okrog 8. ure je izbruhnil ogenj v baraki, ki stoji blizu. izolirnic® tukajšnje splošne bolnišnice. Ogenj je nastal zato, ker se je snela cev pri zakurjeni peči v kopalnici. Ker so začeli tlet) tramovi, so poklicali na pomoč mariborske gasilce, ki so prihiteli tja v nekaj .minutah in ogenj pogasili. Škoda je malenkostna. '
pristaniščih je pristalo v mesecu decem-10. t. m. Obe publikaciji izhajata v Za- j bru lani 7063 ladij. Od ladij, ki so priplu-2Tfct>,i	le, jih ie bilo pod našo zastavo 6565.
V M a r i b" o r ti, -3ne 26.1:15
JKuiGm	Jušr
15SSO)
Prosvetitelj Srbov sv. Sava
K JUTRIŠNJEMU PRAZNIKU.
Vedno bolj domače postajajo tradicionalne svetosavske proslave. Štirinajsti januar po pravoslavnem koledarju je največji praznik, ki ga praznujejo naši bratje Srbi, da tako počaste spomin ustanovitelja srbskega šolstva, srbske književnosti in kulture, spomin sv. Save.
Tudi letos bo mariborska pravoslavna občina priredila tradicionalno svetosav-sko proslavo jutri, v petek 27. t. m. v veliki unionski dvorani. Poseben odbor je poskrbel, da bo ta proslava najsloves-nejša. Dopoldanska proslava je namenjena v prvi vrsti šolski mladini, ki se bo mnogoštevilno zbrala pri cerkvenem obredu s sekanjem kolača, pri večerni Bro$lavi pa se bo zbralo vse pravoslavno 0»Činstvo z zastopniki oblasti in gosti.
Med svetniškimi imeni, ki jih pozna j*rbsko pravoslavje, je ime sv. Save naj-®°Ij cenjeno. Od domovine sv. Save ui daleč do Soluna, odkoder sta prišla tudi sveta brata Ciril in Metod, sorodna Sy. Savi ne samo po moči svoje vere,
Marveč tudi po krvi in jeziku, po kulturnem poslanstvu, po ljubezni do domače materine besede. Med solunskima bratoma in sv. Savo leži nekaj stoletii,
2a takratne razmere dolga doba, v ka-. teri je že vidno napredovalo kulturno . bi politično ločevanje balkanskih Slo-Vanov.
tn ko izgovarjamo ime sv. Save se JJam obuja v duhu patriarhalni dvor raškega gospodarja Stevana Nemanje, očeta bistroumnega Rastka in dveh starejših vladeželjnih bratov Stevana in Vukana. Njuni konflikti izpopolnjujejo ce-fe razdobje srbske zgodovine v mali Raški, celici bodočega Dušanovega carstva. In v ozadju tega skoro legendar-nčga sveta vidimo goro Atos, selišče Pobožnih menihov, kamor je pobegnil Piladi Rastko, prežet najčistejše srednjeveške poezije, izražene v svetniških ži-votopisih bizantinskega izvora. In med feni, ko Bizant ječi v notranjih bojih, ko sega tudi na-tla majhne Raške spor med yzhodom in zapadom, med Carigradom 'n Rimom, sledi Rastku, ki je dobil v hiskem samostanu na Sveti gori ime Sava, še njegov oče Stevan Nemanja. Oče ’n sin v meniški kuti, to je slika, ki izpuhteva ves mističen vonj srednjega Veka!
Oče in sin, brata Sava in Simeon, sta zgradila na Atosu srbski samostan Hi-fendar, ki je kmalu postal žarišče narobne kulture. Po očetovi smrti je začel Sava pisati prve tekste v narodnem jeziku. Nesloga obeh bratov Stevana in tukana pa je krušila tedai obstoj inlade, jfe tiezedinjene Srbije. Kakor božanski blagovestnik je jel takrat Sava pomirjevati svoja brata, jel skrbeti za domači Prestol in trgati mreže političnih intrig
a vozel spora med Rimom in Bizantom je razvezal tako, da je vzlic kroni, ki jo je papež poslal bratu Stevanu Prvo-venčanemu, obrnil srbsko duhovno in narodno zgodovino proti vzhodu ter izposloval dovoljenje za ustanovitev samostojne srbske nadškofije.
Ustanovitev te samostojne nadškofije ie pomenila v takratni dobi začetek srb-ske narodne cerkve, začetek narodne kulture in šolstva. S svojih potovanj v vzhodne dežele je prinašal sv. Sava uspeh za uspehom za srbsko državo in jo takorekoč s svojo bistroumnostjo rešil pogina v tistih zelo hudih časih.
Na povratku z neke take poti je tudi umrl takrat že nadškof sv. Sava, mogočni zagovornik sloge Srbov in Bolgarov, na bolgarskih tleh v trnovskem samostanu. Tristo let so počivale njegove posvečene kosti v Mileševu. V 16. stoletju pa so se Turki barbarsko maščevali nad prosvetiteljem srbskega naroda in sežgali njegove kosti v Beogradu ter raztresli pepel po Vračarju.
Iz srednjeveških prividov in spominov na legendarne čase vstaja danes lik sv. Save ne samo s svetniško glorijo, marveč tudi z obličjem prvega kulturnega organizatorja, ustanovitelja srbskega šolstva, srbske književnosti, kot zgodnji brat vseh, ki so nevede polagali temelje naši sedanji državi.
Odprto pismo ljubljanskemu »Triglavu«
K sporom radi triglavskih načel.
Zagrebška edinica jugoslovanskega akademskega društva »Triglav« oziroma njegovi predstavniki so sklicali 21 t m. izredni občni zbor, da zavzamejo svoje stališče proti ljubljanski edinici, ki hodi čudna in nerazumljiva pota. Povod za to so dale izjave in nastopi ljubljanskega »Triglava«, ki pričajo o diferenciaciji med ljubljansko in zagrebško edi-nico v osnovnih načelih ih smernicah, čeprav društvena pravila zaenkrat določajo enotno linijo.
Na triglavanskem zboru v Ptuju 15
s takimi nastopi politično nezrelega vodstva strinjajo Triglavam po večini. Tej večini v razmišljanje nekaj vprašanj:
1. Ali so res na sestanku tehnikov geodetske stroke Aleksandrove univerze sklenili Triglavani in katoliška akademiki, da naj se z naslova skupnega društva tehnikov črta beseda »jugoslovanskih« tehnikov?
2. Ali res namerava vodstvo J.A.D. »Triglava« črtati iz svojega imena prvo besedo »jugoslovansko«?
3. Ali so se v resnici domenili Trigla-
avgusta 1931 je bila sprejeta resolucija, j vani, da se oficielno ne udeleže prosla-ki odločno pravi med drugimi točkami, i ve 20-letnice »Preporoda«? da »Triglav« kot narodno in kulturno! 4. Ali je res, da je član odbora na vpra-društvo teži za priročnim tolmačenjem j šanje, v čem so se ločile kandidatne li-narodne zavesti, podpira obrambno de-; ste na zadnjem občnem zboru odgovo-io, ustvarja slovensko miselnost in gra- i ril, da je propadla sokolska lista, kar je di organično jugoslovanstvo t. j. izhaja j za »pravega« Triglavana samo ob sebi preko slovenstva do harmonije vseh ju-i umevno?«
goslovanskih rodov. To izjavo so poda’-5, i Tako poroča »Pohod«. Mi pa prista-
Triglavani, t. j. vse edinice jugoslovanskega akademskega društva »Triglava« soglasno na ptujskem zboru o bodočih smernicah njihovega udejstvovanja.
Ljubljanski »Triglav« pa si je med tem časom izbral drugo smer, menda pod uplivoin in po vzgledu nasprotnih političnih grupacij; v svojem »samosloven-stvu« išče poti, pa jih ne najde, ker ga je vodstvo zaneslo v meglene daljave. To dejstvo je neodpustljivo neizkušenemu in zapeljanemu vodstvu, ki bega po temi, eksperimentira in tava s članstvom po brezmejnih in najrazličnejših poljanah; danes celo zanika temeljne osnove »Triglava«.
V zadnji številki »Pohoda« z dne 7. januarja čitamo sledeče vrstice: »...Doslej se namreč o teh pojavih v triglavan-skili vrstah še ni javno razpravljalo, da-si postaja to vprašanje od dneva v dan aktualnejše. Ne moremo si misliti, da se
vimo še sledeča vprašanja:
5. Ali Je res. da so nekateri člani ljubljanskega »Triglava« javno v društvenem lokalu grozili predstavnikom zagrebškega »Triglava«, da jih dejansko napadejo, če se bodo pokazali v Ljubljani?
6. Ali je res, da se je v ljubljanskem lokalu šušljalo, če se je nenadoma prikazal zagrebški Triglavan? V pozitivnem primeru bi priporočali, da bi si ljubljanski »Triglav« nabavil vrtilna vrata za nadležne goste, izdajal vstopnice in nastavil vodnika.
Resničnost zgornjih dejstev bo skušal ljubljanski »Triglav« sicer zanikati — nedvomno dejstvo pa je, da se je ljubljanski »Triglav« hote ali nehote postavil na tisto stran, ki označuje nerealno in dvorezno smer slovenske politike; bolje bi bilo. da bi se nekateri člani ljubljanskega »Triglava« — njihovi starši oziroma
sami so se pred prevratom odredili- svojemu ljudstvu; sedaj se pa ponosno in samoslovensko trkajo na prsa, češ, mi smo narodni mučeniki — sami bavili z brezplodnimi političnimi eksperimenti in ustanovili »klub za germanizacijo severne meje«. Izvršitev narodne in kulturne misije »Triglava« pa gre edino le zavednim in odločnim akademikom, ki imajo legitimacijo za vodstvo ljubljanskega »Triglava«.
Taka ie stvar v resnici. Iz tega jasno “ledi, da mora zagrebški »Triglav« izvajati konsekvence in odločno odklanjati vsako zvezo z ljubljansko edinico vse dotlej, dokler ne bo pojasnila svojih izjav in krenila na pot, začrtano od celotnega triglavanskega foruma, t j. tudi od njih samih. Vsi Triglavani, ki čutijo svojo moralno soodgovornost za javne zadeve, morajo do ljubljanskega »Triglava« zavzeti in javno izpovedati svoje stališče; kajti tudi javnost je zainteresirana na mladini, ki naj v bodočnosti vzame iz njihovih rok vsakdanje breme v procvit in napredek Slovencev v jugoslovanski skupnosti.
Lado Jerše.
Sokolstvo
Smuške tekme pri Treh ribnikih,
ki jih priredi v nedeljo Sokol matica, se bodo vršile v najidealnejšem snegu. Ker na ta dan ni nobene druge športne prireditve v Mariboru, se obeta velika ude-'ežba tekmovalcev in gledalcev. Ker žu-pa ne priredi posebnih izbirnih tekem za jugoslovansko in slovansko smuško prvenstvo, ki bo 18. in 19. februarja v Bohinju, bodo zbrani na startu najboljši smučarji župe, da preizkusijo svoje sposobnosti. Med prijavljenimi so že tudi Rušani, ki so na zadnjih podzvezinih tekmah dosegli zavidljive uspehe in bo borba gotovo ostra in zanimiva. Vsa društva opozarjamo, da pravočasno prijavijo svoje tekmovalce, kot to določa razpis v torkovem »Večemiku«.
Smuška tekma dece,
ki bo v nedeljo ob 11. uri pri Treh mbni-kih, je dostopna vsej sokolski deci. Tekmovalci se zberejo s svojimi voditelji ob 10. uri pri paviljonu v parku, odkoder bo skupen odhod na start, kjer prijavijo voditelji svoje tekmovalce. Naši mali se bodo kazali na primerni in kratki progi v dveh skupinah ter bo tekma nedvomno zanimiva in polna veselih prizorov.
Soort
Občni zbor SK Železničarja.
V torek 23. t. m. je imel SK Železničar v gostilni Vollgruber svoj 6. redni občni zbor. Otvoril in vodil ga je zaslužni predsednik g. inž. Wolf. Uvodoma
Uganka fakirjev
^nimiv doživljaj pisatelja potopisov in novinarja Glseiherja B. S. Mumma iz Berlina.
(Ponatis prepovedan.)
Predgovor: Izredne zmožnosti indijskih fakirjev in Čarovnikov so bile že mnogo opisovane in kritizirane. Kljub vsem naporom, da bi razkrili tajnost te redke umetnosti. pa sc doslej še nobenemu evropskemu raziskovalcu ni posrečilo odgrniti zastora tajinstve-nosti s te izrazito indijske posebnosti. Naslednja opisa dveh redkih doživljajev naj seznanita čitatelje z urnetnostjo indijskih fakirjev.
Žrtev fakirja. .
Ce obišče človek v Srednji Indiji ne-Rie v samoti, daleč od obljudenih cest 'h poti. Angleža, ki prebiva tam že desetletja in postane njegov gost. sliši po-kosto čudovito fantastične zgodbe največkrat o svetniško obravnavanih fakirjih, ki slepijo ljudstvo s svojimi »nadnaravnimi« močmi. Nekoč sem slišal pri nekem Angležu v Srednji Indiji naslednjo. skoraj neverjetno zvodbo o nenavadnem eksperimentu nekega fakirja, o materi je Anglež domneval, da io ie doživel.
V maihno mmicVo mesto ie nrisnel ne-
"CVa	tipVj fnli-i,- y cn«A«ictvu
fefih svojih pomočnikov in napovedal na
majhnem trgu sredi ijiesta svojo predstavo. Ob solnčnem zahodu se je pojavil fakir sredi ljudske množice, ki ga je obdajala v tesnem, gostem krogu in vrgel v zrak debelo, dolgo ladijsko vrv. Vsi navzoči so videli na lastne oči in so bili obenem seveda trdno prepričani, da je obdržala neznana Sila vrv trdno v zraku. Zdelo se je, da vrv nima konca in se je izgubljala v nedogledni višini proti nebu. Vse oči’ so bile uprte na vrv. Tedaj ie fakir zapovedal enemu svojih pomočnikov, komaj štirinajstletnemu dečku, naj spleza po vrvi navzgor, kar je ta takoj storil. Gledalci so napeto sledili dečku, ki se je prijem za prijemom dvigal po vrvi navzgor in obstal približno v višini 20 metrov. Po kratkem presledku mu ie stari fakir velel, naj pride zopet na zemljo. Deček mu je odgovoril, da ostane rajši zgoraj Tudi drugo enako povelje fakirjevo je bilo zaman. To upiranje njegovim poveljem ga je. očividno razbesnilo, zgrabil je širok, sekiri podoben nož in splezal po vrvi navzgor. Gledalci so napeto opazovali borbo, ki se je razvila na vrvi. kjer je fakir s svo-iim velikim mesarskim nožem sekal neprestano nove udarce v dečkovo telo in so padali, drugo za drugim, posamezni kosi telesa na tla. Padec teh telesnih delov so slišali vsi navzoči prav razločno, prav tako jasno so jih pa tudi videli, ko so nadah ob vrvi na okrvavljena tla. Ko sta nadla nannsled na tla še »lava in obokani trim ie srdezal na zemljo tudi fakir, zbral okrvavljene de-
le telesa v kos blaga in — v naslednjem trenutku je stal pod vrvjo deček živ in zdrav. Fakir je snel vrv »z tieba« in izginil izpred oči presenečenih gledalcev.
V pričetku svoje produkcije je namreč fakir pripovedoval zbranemu občinstvu vso zgodbo, ki naj bi jo pozneje izvršil. Pod vplivom tega pripovedovanja oziroma sugestivno silo fakirjevih besed in njegovih kretenj so navzoči doživljali krvavi dogodek.
Fakirjeva vrtnica.
Neko drugo zanimivo prigodbo setn doživel v Bombayu sam kratko pred odhodom našega angleškega parnika proti Evropi. Parnik je ležal ob obrežnem zidu, mi pa smo se naslanjali na ograjo krova in odmahovali svojim prijateljem v zadnji pozdrav. Pod nami je sedel tedaj na obrežni zid tik ob ladijskem trupu neki fakir. Z zanimanjem smo se ozrli nanj in sledili njegovim kretnjam. Najprej > pustil zlesti v svoje široke rokave velikih strupenih kač, ki so se plazi c skozi vso zgornjo in spodnjo obleko in nato zlezle v košaro, kjer jih je fakir zaprl. Nato je vzel dve polni pesti peska, napravil iz njega majhen kupček sredi kamna, vtaknil vanj drobno semensko zrno — in v nekaj minutah je vzklila iz peščeneega hribčka krasna, rožnato cvetoča, kakih 30 cm visoka rastlina Presrčno smo se nasmejali tej šali; ko pa je odšel neki Anglež z ladje k fpkiriu in s’ je sam odtrgal od rasfme svež, sočen list in ugotovil orJ rastlini
močno razraščeno koreniko, ni bilo našega začudenja ne konca ne kraja- Mislili smo, da bomo z ladje zagledali v peščenem kupčku umetno cvetlico, kakor je to običajno v evropskih varietejih. Bila pa je v resnici pristna, živa rastlina, ki si je poprej nismo nikakor mogli predstavljati.
Parnik je odplul, dočim je fakir spravil obilen »bakšiš«. Ponovno smo si prav natančno ogledali naravne, zelene lističe, ki jih je Anglež odtrgal; nato jih je položil skrbno med liste svoje beležnice. Ko pa je ostal na južnem rtu Arabije Aden za nami in smo zavozili v Rdeče morje, smo pričeli zvečer za mizo zopet govoriti o fakirjevi umetnosti in njegovi redki cvetlici. V Adenu vstoprvši sopotniki so želeli ogledati si čudovite lističe in Anglež je takoj radevolje izvlekel iz žepa svojo beležnico, da bi ustregel njihovi radovednosti. Toda lističa ni bilo več v njej, niti se niso na papirju poznali sicer običajni odtisi stisnjene sveže rastline.
V resnici nismo videli prav nobenega lističa, Anglež tudi ni nobenega utrga) in fakir niti ni pričaral kake prave, žive rastline iz peska. Dočim je med kačjo produkcijo s silo svojega govora sugeriral vsem gledalcem, da so si res predstavljali prej opisano, zelenečo rastlino; da so jo res videli vzkliti iz peska, so bili trdno prepričani. Sugestija je trajaila najmanj še dobro uro po odhodu parnika H bombavske luke in je ohranila take dolgo še vso svojo moč.
Stran 4
Mariborski »VE Č ERNI K« Jutra
V M a rib o r u, dne 26. L 1933.
Radlslav Rudan
Rod na r
(Povesit
XV.
Od tistega dne je bil Caharija ves spremenjen. Tih in vase pogreznjen je hodil od bajte do kamnoloma in od kamnoloma do bajte. V globeli je postajal in opazoval vrtenje koles vreščečih strojev, pred bajto pa je strmel v mogočne veje stoletnega hrasta, kakor da bi pričakoval, kdaj se bo silno drevo zamajalo in s treskom zagrmelo na tla.
France je predel misli in se je pripravljal na novo pot v življenje, v široki, borb in naporov polni svet.
Marička je bila vsa nemirna; v njenem srcu se je budila skrivnostna pomlad, vse lepša in bolj čudežna od tiste, ki je dihala v dolino in na rebri Rebrnie in Pasjega repa. V svoji samoti je živela kakor neraz-cveli cvet, kakor roža, ki še ni zadehtela in zahrepenela po tistem, kar je smisel pomladi, cvetja in življenja. Zdaj, ko je bilo prišlo v njeno samoto veliko življenje, je bila kakor Trnjulčica, ki jo je tuji vitez predramil iz dremotnega spanja. Tisti vitez je bil strojnik Peter.
Dasi je zaradi očeta sovražila stroje, se ji je zdel tisti, ki jih je vodil in jim ukazoval, kakor čudežni mladenič iz pravljice. Gledala ga je z velikimi očmi, ki niso mogle zatajiti svojih želja, čeprav so bile še čisto tiho in rahle, da se jih sama ni zavedala.
Zavedel pa se jih je on. Opazil je blesk njenih oči in trepet srca ter začutil sladko toplino njene bližine. Rahlo se je dotikala njegove duše in jo božala, budilcFjo
v novo hrepenenje, ki je prihajalo od nekod iz skritih globin in rastlo v višine, ki so ga omamljale. Iskal je njene bližine, kakor je ona iskala njegove.
Ko so zvečer utihnili stroji v kamnolomu in je zahajalo solnce za Kras, da so blestele Rebrnice. v rožnatem soju večerne zarje, je prišel, prižgal si cigareto in sedel ves oznojen na trhlo klop. Marička ga ni videla in ga ni slišala, a zaslutila je njegovo bližino, popravila ogenj na ognjišču in stopila na vrata.
On jo je pričakoval. Nasmehnil se ji je tako mehko in vdano, da ji je srce zatrepetalo in ji je kri pordečila obraz.
»Dober večer!« je pozdravila. »Kako potni ste!«
»Vroče je«, je dejal in se zagledal v njene oči.
Beseda jima je zastala, ker zadušil jo je naval krvi, ki jo je burilo hrepenenje mladih src, hrepenenje po ljubezni, po sreči.
Tako sta si gledala v oči in sta jasno in razločno spoznala, da mislita oba isto. Zardela sta še bolj in povesila oči.
»Brat se poslavlja«, je dejala Marička, samo da bi pretrgala tišino, ki ji je bila mučna.
»Da«, je odgovoril.
»Po svetu gre; za srečo...«
»Tudi jaz sem hodil za srečo, pa je nisem našel. Iskal sem jo tam, kjer je ni bilo; tam, kjer je bila, je nisem slutil.«
»In kje je bila?«
»Tu, nad belo cesarsko cesto, pod stoletnim hrastom je samevala, kakor Trnjulčica med trnjem...«
Marička je vzdrhtela.
»Menda nisem prišel prepozno?« je vprašal in se
ji znova zastrmel v oči.
Ni mu odgovorila; okrenila se je in odbežala v kU' hinjo. Srce ji je divje tolklo, kakor da bi ji hotelo pre' biti prsa in zbežati iz svojih tesni. On pa se je dvignili odvrgel cigareto in stopil za njo. Tiho, skoraj neslišno se ji je približal ter ji položil roko okoli pasu.
»Marička, ti si moja sreča! Tebe sem iskal...«
»Kolikim ste že povedali to?« se je zgrozila.
zakrila
»Nobeni še zares,« je odgovoril.
»In meni?«
»Tebe ljubim!«
Sklonila je glavo in si s predpasnikom obraz.
On pa je nadaljeval:
»Tebe ljubim in ne morem živeti brez tebe. Bodi mi družica v življenju, bodi mi žena!«
Marička je zaihtela, da so se ji v enakomerni sunkih stresala obla ramena in mu je skoraj padla na roke, ki so jo objele in prižele k sebi.
»Me ljubiš?« je zašepetal.
, »Ljubim ...« je dahnila Marička.
»Hočeš biti moja žena?«
»Hočem ...«
In njune ustnice so se združile v dolg vroč poljub-
Tedaj se je na pragu pojavila temna senca, da sta preplašena planila narazen in z odprtimi očmi in usti obstala, kakor ukopana...
Na pragu je stal Caharija. Veli roki sta mu viseli ob telesu, glava pa se mu je dvigala in oči so mu gorele; a v njih ni bilo jeze in ni bilo sovraštva, bila ie samo neskončna, trpka bol.
(Se bo nadnlievalo.)
je pozdravil vse navzoče, nato pa v vzmešenih besedah orisal klubovo delo v preteklem letu. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava:	predsednik inž. Wolf, I.
podpredsednik inž. Franc Jagodič, II. podpredsednik Milan Mozetič, tajnik I. Josip Fišer; tajnik II. Jože Bačnik, blagajnik I. Milutin Cilenšek, blagajnik II. Franc Podpečan, gospodar Anton Čop; odborniki: Kesler, Steinbucher, Špicma* gel, Zore in Šantl. Revizorji: Jurjavčič, Bačnik In Safran. Načelniki sekcij: nogometne Ilovar, lahkoatletske Franc Rak, zimskošportne Franc Pintar, težkoatlet-ske Ivcrn čop, teniške Gvido Mazi, tab-leteniške Kurt Lorber in šahovske Franc Radej. Častno razsodišče:	inž. Andrija
Jovič, dr. Korenčan in Rudolf Tumpej. Odbor za gradnjo igrišč: inž. Uran, Debevc, Šavpah, Stojanovič, arh. Bošnjak, Lint-ner, Čemeka, Hiibl, Kralj, Kesler, Vero-uek, Peharda, Alt, Kristl in Klemen. Končno je predlagal g. Fišer, da se naj imenujejo gg. inž. Jovič, dr. Korenčan in Tumpej za častne člane, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
I. kongres slovanskih smučarskih zvez
bo 30. t. m. po končanem državnem prvenstvu v Ljubljani. Referati kongresa so razdeljeni med zastopnike Češke, Poljske in naše zveze, dočirn se Bolgari zaradi kasne odločitve niso mogli prijaviti. Zunanja manifestacija tega sodelovanja bo vseslovansko smučarsko prvenstvo, ki bo že letos na Poljskem, in sicer v dneh 17.—19. februarja.
ISSK Maribor, zimskošportni odsek priredi v nedeljo 29. t. m. skupni izlet k Sv. Urbanu. Zbirališče pri gostilni pri »Treh ribnikih«. Odhod ob 8. uri preko Wolf-zettla k Sv. Urbanu, kjer bo praktični pouk v smučanju za začetnike. Že izvež-bani smučarji podaljšajo izlet čez Sv. Križ—Sv. Duh—Falo, odkoder se vrača-
jo z vlakom ob 21. uri v Maribor. Skupina začetnikov se vrača s Sv. Urbana popoldne preko Kamnice v Maribor. Vodja izleta bo načelnik sekcije g. Vekoslav Golubovič. Izlet je za članstvo strogo obvezen. člani drugih klubov in prijatelji smuškega športa dobrodošli!
Konjice
Iz strelske družine Konjice. V soboto 21. t. m. je bil izredni občni zbor strelske družine, ki je mesto odišlega bivšega predsednika g. Alojzija Šmida izvolil za predsednika g", sodnika Leopolda Šmalca. Ostalo upravo tvorijo gg. Rado Jereb in dr. Ervin Mejak kot podpredsednika, Srečko Vališer kot tajnik, blagajnik Franjo Lorber, odborniki dr. Mate SuhaČ, dr. Ante Goričar, dr. Ivo Rudolf, Ivan Nemec, Lojze Malenšek, Ciril Žagar in Marko Padežaniu. Revizorji so: Ivan Nedilka, Nande Nardin in Franjo Ajdnik. Čim prispejo od zveze puške, se bo začelo sobno streljanje in teoretično poučevanje. Strelišče bo zgrajeno pod Konjiško goro. Da se bodo dobila potrebna denarna sredstva za zgradbo stre Iišča, bo družina priredila tekom zime gledališko predstavo, 25. februarja zvečer pa v Narodnem domu maškarado.
Občni zbor JRKD v Ločah bo namesto prvotno javljen v nedeljo 22. t. m. v nedeljo 5. februarja ob 8. uri v gostilni Va-land z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora se udeležijo delegatje okrajnega odbora.
Krajevna organizacija JRKD v Vitanju je imela svoj letni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ter je bil izvoljen za novo leto stari odbor. Poročal >3 na zboru o političnem položaju in o delu v narodni skupščini narodni poslanec g. Karl Gajšek, o stališču napram »ljubljanskim punktacijam« in o gospodarskem polo-
žaju ter delu v okraju pa predsednik okrajne organizacije g. Rado Jereb. Zbor je soglasno sprejel primerno resolucijo glede punktacii.
Sokolska lutkovna predstava 21. in 22. t. »n., »Začarani gozd«, je izredno ugajala tako odraslim kakor mladini, ki je obakrat do zadnjega kotička napolnila dvorano. Naši požrtvovalni lutkarji s s. Marjano Režabekovo na čelu zaslužijo po hvalo za njihovo delo. Tekom zime bosta še dve predstavi. Ob priliki predstave v soboto 21. t. m. je po daljšem presledku zopet nastopil društveni orkester, ki ga sedaj vodi dentist g. Perc. Orkester Šteje izredno izvežbane moči in bo tekom zime priredil še poseben koncert.
Podružnica vinarskega društva v Konjicah je imela svoj občni zbor 22. t. m. v deški šoli. Zbor ie pokazal važnost te organizacije in njen lep napredek. Društvo šteje že preko 50 članov. Za pred. sednika je bil izvoljen g. Lojze Križnič, za podpredsednika g. Anton Berce, za tajnika Ivan Nemec. Zadnji je imel na zboru zanimivo predavanje o boleznih vina in o pomenu vinarskega društva.
Planinski in lovski ples Dravinske podružnice S.P.D. bo 1. februarja t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma v Konjicah.
nekega dne dekle k sebi in se pri tej priliki tudi sam zaljubil v mlado Arabkinjo. Ker je uvidel, da ne more tako lahko pozabiti fanta, ga je dal zapreti, dekle P3 ie povabil v svoje stanovanjc. Dekle se ie odzvalo povabilu častnika. Kaj se ie prav za prav odigralo tisto noč med dekletom in častnikom, se ni moglo točno ugotoviti. Drugo jutro so našli stotnika mrtvega. Pri obdukciji so ugotovili, da je bil zastrupljen. Atabkinja, ki se je tako strašno maščevala nad gospodom svojega fanta, pa je izginila brez sledu.
Krvavo maščevanje Arabklnle.
V Maroku, blizu Casablance, je majhna trdnjava, v kateri opravljajo vojaško službo tujski legijonarji. In ni še dolgo od tega, ko se je v trdnjavi odigrala strašna krvava ljubavna drama. Neki legijonar se je zaljubil v lepo Arabkinjo in živel nekaj časa z njo pod eno streho. Za to je zvedel njegov stotnik in ga kaznoval na ta način, da mu je prepovedal shajati se z lepim dekletom. Stotnik je poklical
Predavanje o Sloveniji na Poljskem.
Na iniciativo Poljsko-jugoslovamskega društva v Poznanju je imela tamkaj ga-dr. Ka\vecka, lektorica srbsko-hrvatske-ga in slovenskega jezika predavanje o Sloveniji. Predavateljica je v kratkih potezah orisala zgodovino slovenskega naroda, gospodarski razvoj dežele in visoki intelektualni nivo naroda, ki se more ponašati s tem, da je brez analfabetov. Na koncu svojega predavama je s pomočjo mnogih skioptičnih slik predstavila mnogoštevilnim poslušalcem lepoto prirode, živo folkloro in narodne običaje-Preteklo nedeljo je priredilo isto društvo v prostorih »Adrije« plesno zabavo, ki je imela značaj po'jsko-jugoslovanske manifestacije. Te dni pa je imelo združenje poljsko-jugoslovainske novinarske antante v svojih prostorili v Poznanju sestanek, na katerem je predaval slovenski novinar in publicist dr. L. Kuhar o sedanjih kulturnih in socialnih razmerah v 'Sloveniji.
Boji v Gran Chacu.
Spopadi med Bolivijci in Paragvajci se zopet nadaljujejo. Posebno krvava je bitka okrog trdnjave Navama. Paragvajci obupno branijo to trdnjavo proti 50GO bolivijskim vojakom, ki so utrpeli dosle' že znatne izgube.
Mali o
Razno
KDOR PREVOŽNJE
potrebuje naj se obrne na tvrdko Murko, Meljska cesta št. 24.	199
NAKUP IN PRODAJA
vsakovrstnega	rabljenega
orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka. peč!, štedilnikov, rabljenih avtomobilov, avtoplaščev itd. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul št. 14.	261
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetriniska ul. 22. nasproti
tvrdke V Wejxl.	_____
NAOEL.ICKE.
JA. NE POZABI.
da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči. ka kor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in najcenejše kupiš v Grajski starinarni, Trg svobode 1.	4000
Prodam
NA PRODAJ
omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovi ulici št. 6, II. nadstr vrata 19
193
šopke, vence. Kličite telefon __________________
27-66 Jemec, vrtnarstvo. 1791 »Večernika«.
SPALNICO IN JEDILNICO
masivno hrastovo, obstoječo iz 11 in D komadov, eno leto rabljeno, takoj zelo po ceni na prodaj. Naslov v upravi 290
PRODAM
poceni novo omaro, kuhinjsko kredenco, postelje. Razbor-šek, Davska ulica.	293
DOBRO IDOČA
delikatesna trgovina z vinoto-čom takoj na prodaj. Vprašati Maribor, Meljska cesta 1.
279
Soho odda
OPREMLJENO SOBO
oddam v centru mesta. 'Nasi v upravi lista.	270
OPREMLJENO SOBO,
solnčno, separirano z električ no lučjo oddam s 1. februar jem. Stritarjeva ul. 5, I. 269
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam. Prosti vhod. elektr. razsvetljava. Koroščeva ulica št. 5, II. nadstr., levo.
285
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam. Ob železnici 6.
277
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na prodai
Interesenti naj se zglasijo v upravi »Večernika" dnevno med 9. in 10. uro.
Stanovanje	NEŽNE. NESEBIČNE LJUBEZNI zaradi ljubezni, ki se ne plaši ovir in predsodkov, si želi gospod globoke duševne dojemljivosti. Hrepeneče duše v mestu ali ne predaleč na deželi, zlasti pa samevajoče učiteljice, nai se oglase pod šifro: »Zvezde z neba« na upravo »Večernika«. po možnosti s sliko! Diskrecija obojestranska častna zadeva! 21 la
STANOVANJE 2 sobi in kuhinja z električno razsvetljavo oddam. Stritarjeva ulica 17. 288	
TRISOBNO STANOVANJE kopalnica, ves komfort. takoj poceni oddam. Betnavska 96. 287	
Zaslužek	
PERICA gre prati na dom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Perica«. 289 Znania želi	Pouk
	ENGLISH LESSONS Miss Oxley. Krekova ul. 18/1* 165
GOSPODIČNA. poštena in zanesljiva, se sprej me na stanovanje v bližini kolodvora Za protiuslugo bi v večernih urah varovala triletnega otroka. Naslov v upravi	NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. konverzacija, začetni pouk. trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeli Poskusna Ickciia Din 10.—. Naslov Y
Izdaja konzorcil »Jutra« V JLiubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ RFHAR y Mariboru. liska Mariborski, tiskarna d. d., predstavnik
SJmm DEJELA V. Mariboru