I Mtfjs vsak daa razen »obot nedi j in praznikov. PROSVETA , i Uradniikt in upravnlikl prostori: S667 South Lawndalt Ava. Office of Ppblication: 1687 8outh Lcv.*ndal« Ava. Talaphon«, Rockw«U 4904 « 1 jgvUed daily ezcapt Saturdaja, I Sunda/i and Holiday* . l*f?v ■ * , . * ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' ^AH XXXV. C ■ena lista je $6.00 iSTcSSJS S SL5TV5S chicago. ilu četrtek. 4. februarja ( februar y 4). rna Su^scription $6.00 Y«arly STEV.—NUMBER 24 r • * ■■■■■i« » Acceptaaoa for mafling at spadal rate of postage provided for in MctiontlOS, Act of Oct S, 1S1T, auUioriied on June 4, 19t« Moskva-Harkov nad Kurskom Poveljstvo naznanilo okupacijo Kupjanska, glavnega železniškega križišča. Bitka za Stalingrad končana z likvidacijo ostankov nacijske oborožene sile. Rusi ujeli 24 nemških generalov in čez 2500 drugih visokih častnikov ter zaplenili ogromne količine orožja.—Bitke na morju in v zraku za kontrolo Solomonov se obnovile.—Oddelki britske osme armade se bližajo Marethu v uničenju nemških Moskva, 4. febr. — Sovjetske I čete so presekale železnico Mo-skva-Harkov nad Kurskom v prodiranju in udrle na ozemlje, ki so ga držale nemške armade od 1. 1941. V veliki ofenzivi so prodrle 60 milj naprej. Druga ruska armada se vali proti Rostovu in dospela je do točke, ki je oddaljena samo 27 I milj od tega strategičnega mesta. Poveljstvo je naznanilo I okupacijo Kupjanska, važnega železniškega križišča, 63 milj južnovzhodno od Harkova, in I Kuicevke, 43 milj pod Rosto-I vom. Sovjetske čete se nahajajo na ozemlju, ki leži 22 milj severno od Kurska, nemške trdnjave v južni Rusiji. Zasedle so koridor pod Rostovom in s tem spravile v past nacijsko armado na tej fronti. Padec Kupjanska pomeni, da Rusi kontrolirajo železnico, ki vodi v Valuko, mesto,»ki je že v njihovih rokah. Belgorod,* nadaljnja nemška trdnjava, je obkrožena. Jeklen obroč okrog nacijske armade 200,000 vojakov, koncentrirane pod Rostovom, se nuje. —— - Ruske bojne ladje ln letala ibardirajo nemške transpor-med Tamansklm polotokom Krimom, se glasi poročilo. Iz tega je razvidno, da skušajo Nemci pobegniti iz kavkašklh pokrajin. Moskva« 3. febr.—Bitka za Stalingrad, največja v tej vojni, je bila včeraj dramatično končana, ko je ruska armada zdrobila odpor nemške sile in jo likvidirala. "Zgodovinska bitka za Stalingrad je bila včeraj zaključena z našo popolno zmago," pravi komunike ruskega poveljstva. "Topovi so prvič utihnili, odkar je Hitler vrgel ogromno armado, da zavzame mesto. Obleganje se je pričelo 26. avgusta in v bitkah, ki so sledile, je bila nemška armada 330,000 vojakov uničena." Kusi so ujeli 24 nemških generalov in čez 2600 drugih visokih vojaških častnikov v teku bitk za Stalingrad. Okrog 81,000 nemških vojakov se je podalo v zadnjih treh tednih. V zadnjih dveh dneh so Rusi ujeli 45,000 sovražnikov. General Carl Strecker, komandant enajstega nemškega voja-ike«a zbora, ki je vodil opera-CIK na severni strani Stalingra-|}a. in polkovnik Helmuth Ros-šef stoba, sta bila včeraj "Ma. Prej so Rusi ujeli feld-piošahi Knedricha von Paulusa In **tnajst generalov. so zaplenili ogromne ko-Iicmc,- nemškega orožja, streliva p ^jn« opreme. Plen uključu-t.oikov, 6700 topov, 1462 J"prusk.h baterij, 750 bojnih le-tjjUl 100 vojažkih motornih vo-pušk. 7369 motorci-traktorjev, 320 radij-• piratov, tri oklopne vla-■ ' k .motiv, 1125 tovornih I '" r, v »n ogromne količine opreme. |j< naslovil posebno po-— ' Ijn.kom ruske sr-* i« /drobila nemško obo-'1". vsebujoče Čestitke M'' junaštva ruskih vojs-' ar,ico sU dobila mar ronov in genera tt^^n K kosovski, ki sta jrika^^^^BH rezultirale armad. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da se ruske armade vale naprej proti Rostovu, kjer se reka Don izliva v Črno morje, in Harkovu, glavnemu ukrajinskemu mestu in jeklarskemu središču., Prvi vojaški oddtelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 35 milj od Rostova, in okupirali nadaljnje naselbine. Proti Harkovu prodirajo ruske čete s petih strani in izgleda, da bodo kmalu obkrožile nemško oboroženo silo. To čaka ista usoda kot je zadela Hitlerjeve armade na o-zemlju med Volgo in Donom. Waahlngton. D. C.. 3. febr.— Vojna v južnem delu Pacifika je ponovno zadivjala, ko so Japonci napeli vse sile, da dobe kontrolo nad Solomoni, katero so izgubili v avgustu preteklega leta, ko so se ameriški pomorščaki izkrcali nfr Guadalcanalu, Tulagiju ln drugih otokih Solomonove grupe. Mornarični department poroča, da so v teku ljute bitke na morju in v zraku za kontrolo ni U'»\ skih ki Sui, ti I Ti p,,} Nov davčni načrt pred kongresom Morgenthau vidi leta visokih davkov Waahington. D. C.. 3. febr.— Zakladni department,)alarmiran, ker stari in novi davkoplačevalci odlašajo s prijavo dohodkov in plačitvijo davka vtem letu, je pozval kongres, naj sprejme davčni načrt glede plačevanja davkov sproti. Davek naj bi bil na mezdna izplačila in prične naj se pobirati najkasneje 1. julija tega te ta. Ta naj bi znašal skupno z davkom zmage, ki se že plačuje, 24 odstotkov. Randolph Paul, pravni svetovalec zakladnega departmenta, je priporočil kongresnemu odseku za pota in sredstva, naj takoj odobri novi davčni načrt, da bo denar prihajal v federalno blagajno in šel za kritje vojnih in drugih stroškov. On je dejal, da je le neznatno število izmed 44,000,000 davkoplačevalcev plačalo davek. TI morajo prijaviti svoje dohodke za preteklo leto ln plačati davek do 15. marca. Federalni zakladnik Henry Morgenthau je izjavil, da ae mora ameriško ljudstvo pripraviti za plačevanja visokih davkov v prihodnjih 25 letih. Ti bodo šli za kritje vojnega dolga, ki bo po aodbi predsednika rooseveltova izjava 0 afriški konferenci Poraz nacijske Nemčije je prvi cilj zaveznikov CHURCHILL OBISKAL OTOŠKO TRDNJAVO Solomonov in-4a sta obe strani RooaeveKa narastel na $210,000, utrpeli velike izgube. Japonska ooo.ooo do 1. julija tega letp. poročila se glase, da so Japonci potopili dve ameriški bojni ledji, tri križarke, eno ladjo in eno križarko pa poškodovali v napadu na enote ameriške bojne mornarice, zbrane pri otoku Rennellu, zadnji petek in soboto. Uradnik mornarlčnega departmenta je dejal, da Japonci pretiravajo, ni pa hotel razkriti ameriških izgub, ker bi to ogra-žalo uspehe ameriških operacij tamkaj. Uradnik ni omenil japonskih izgub. Prvi komunike je razkril koncentracijo japonskih bojnih ladij in transportov na Pacifiku med Guadalcanalom in Rabau-lom, otok New Britain. Ta vsebuje tudi namig o izkrcanju novih japonskih čet v severovzhodnem delu Guadalcanala. Ameriška križarka je zadnjo nedeljo bombardirala japonske ladje pri rtu Esperancu poleg Guadalcanala. Mnenje prevladuje, da je ameriška pomorska sila, kjer se vrše bitke, močna. To bazira na izjavi mornarlčnega tajnika Kno-xa, ki jo Je podal po povratku Guadalcanala zadnji teden. V tej je napovedal zdrobitev ja ponske sile na teta otoku v tridesetih dneh. Mornariški department je naznanil japonske letalske napade na ameriške vojaške pozicije na zapadnih otokih AleuUke gru pe pri Alaski v nedeljo in pon-deljek. Japonci so vr^li več bomb, ki ps niso povzroctle nobene škode. London. 3. febr.—Prvi oddelki britske osme srmsde, kateri poveljuje general Bernard L. Montgomery, ki ao udrli v Tuni zijo iz Tripolitanije, se pripravljajo za udarec po osiščni sili maršala Rommela z južne strsni Vest iz Alžirs prsvi, ds ao a britske čete približale Marethu, kjer so zbrsni ostanki Rommelove sile. Prej objsvljeno poročilo se je glasilo, da si drugi oddelki britske osme srmsde utirajo pot v Tunizijo iz Zaure, Anglija počasti rusko armado Člani vlade bodo govorili London. 3. febr.—Vlada bo organizirala proslave 25-letnice ustanovitve ruske rdeče armade po vsej deželi in vršile se bodo 20. in 21. februarja. Dvanajst članov Churchlllovega kabineta bo govorilo na proslavah v angleških mestih in poveličevalo prijateljstvo med Anglijo ln Rusijo. ^ Vlada je določile omenjena dneva za proslave« čeprav pade obletnica ustanovitve rdeče armade na 23. februarja. Vršile se bodo na soboto in nedeljo z namenom, da se jih bo lahko u-deležilo več ljudi. Glavna proalava se bo vršila v dvorani Albert, ki je največja v Londonu. Na tej bodo govorili zunanji minister Anthony Eden, sovjetski poslanik Ivan Majski in Aleksander Bogomo-lov, sovjetski poslanik pri ubež-nih vladah. Proslsve se bodo udeležili člani diplomatičnih zborov vseh zavezniških držav. Ameriški letalci potopili mnogo osiščnih parnikov Domače vesti Avto povoell rojaka ob Pacifiku San Diego, Calif. — Dne 27. januarja je avto ubil rojaka Josipa Upoška. Sel je čez ulico in pridrvel je avto in ga zagnal dvajaet čevljev proč. Eno uro kasneje je umrl v bolnišnici. Ponesrečeni LipoŠek je bil star 73 let in doma od Brežic na Spodnjem Štajerskem. Nekoč je bil član SNPJ. Tukaj je bil sam. Njegova družina, od katere je bil ločen, biva v bližini Pittaburga, Kansas. . MiUreuškoe novice Milwaukee. — Dne 27. jan. je v državni bolnišnici umrl Fr. Gornik, ki je dolgo trpel na arčni hibi. Rojen je bil v Na-zarjlh pri Mozirju na štajerskem in v Ameriki je bil okrog 33 let. Tukaj nI imel sorodnikov. — Slovenske in napol slovenske poroke: David Smith in Josephine Grabner, Erwin Vodnik in Rose Deželan, Fr. J. Žafran in Lorraine Nowakowski, Math J. Matko in Margaret Mc-Gowan ter John Podlogar ln Mary Novak. Ia Brooklyna Brooklyn, N. Y. — Dne 29. Jan. je tukaj umrla Katarina Dalač, teta znanega Jacka Piškurja. Nov grob na aapadu Canon City, Colo. — Pred kratkim je tukaj umrl Frank Koncilja, star 66 let in doma Is Suhe Krajine. Pokopale gs js pljučnica. Tukaj je bival 25 let ln zapušča ženo, dva sinova ln štiri hčere. . • Ia Clevelanda Cleveland. — Dne 31. jan. je umrla Frances Suhadolnlk, vdova, atara 79 let in rojena Mikuš v Rakitni. V Ameriki je bila 32 let in tukaj zapušča omoženo hčer. —- Družini John . in Jean Hrovat je umrla šestmesečna hčerka Jean Mario. — Jos. Hro-vatin in njegov pajdaš Andrew Haller sta bila pred sodiščem spoznana kriva, da sta zadnjo jesen oropala • Alico černlgoj pred gostilno njenih staršev. Vzela sta jI $6778. Waaklagton, D. C« 3. febr.— Predaednlk Roptfvelt je dejal, da je bila konfeNpca med njim, premierjem Chifrihillom in člani ameriškega tat britskega generalnega štaba Iv Casablanci, francoski Marokcl bistveno mi-litarističnega značaja. Tajni zaključki, sprejeti pa konferenci, se predvsem nanašajo na zlom vojaške sile nacijške Nemčije. Roosevelt je ppdal to izjavo na prvem sestanku s časnikarji, odkar se je vrnil z dolgega potovanja v Washihgton. Od 9. januarja, ko je odletel v Afriko, do povratka domov, je naredil 16,-965 milj dolgo p9t in obiskal tri kontinente, Po ŠMtsnku s Churchillom je odpotoval v Brazilijo, kjer je konferirsl s predsednikom Vargasom. Razgovori so re-zultirall v sporazumu, da se bo vojna nadaljevale do brezpogoj-' ne kapitulacije osiščnih sil. Konferenca v Casablanci je bila Izpolnitev skgotovila, ki ga je dal Roosevelt v svoji poslanici novemu kongresu, ko se je sestal v svojem tasedsnju. To je bilo, ds bodo Amerlks, Velika Britanije in Rusija udarili po Hitlerjevi evropski trdnjavi z vso razpoložljivo silo. Churchillov poznejši obisk nevtralne Turčija ja imel.na vidiku utrw ditev odnošajev med to državo in zavezniki. - Roosevelt je dejal, da se bo politična situacija v francoaki severni Afriki razčistila, zaeno pa je napovedal večjo kooperacijo med generalom Giraudom in generalom De Gaullem. Ruski premier Stallh ln general Kajšek, vrhovni poveljnik kitajske armade, sta bila informirana o poteku in zaključkih konference. Stalin se ni udeležil konference, ker Rusija ni v vojni z Japonsko. London. 3. febr.—P r e m i e r Churchill je obiskal britski otok Ciper, vojaško trdnjavo, k i tvori važen člen v obrambi vzhodnega Sredozemlja, po konferenci s turškimi voditelji v Adsni, mestu v bližini slrijske meje, se glssl ursdno naznanilo. Na otok H je prišel v spremstvu generala te, ki morajo skrbeti zs žene in Alana Brooka, šefa britskega otroke. Odredba velja za one, generalnega štaba. nl*> uposleni v vojnih indus- Churchill si Je ogledsl utrdbe trijsh in'nanaša se na 2« rezlič in govoril s poveljniki močno poklicev, 19 Industrij in tr Olajšave za očete odpravljene Morali bodo iti v armado ali v vojne industrije Wsskiagton. D. C» 3. febr.— Naborna administracija je na znanila odpravo olajšav za oče britake oborožene sile. Prebi vslce otoka Je zagotovil, da zdru- govine ha debelo in drobno, | Akcija je prvi korak glede ženi narodi tvorijo najbolj mo- vpokltoa ™"ih * ^Mml, ki gočno vojaško kombinacijo na V London dospela poročil, se ff^ati med delom v teh glase, ds je Nemdijs pospešila itsdsas^^h las v •rmmdš. gradnjo u rdb n. balkan^em V. McNutt, n-če nik ^ obrežju In Dodekaneških otokih ^if ? mobilizacijo človeške ter ojačila voj.Ake posadke, k. * da se bo lista raz- U i t V Tl, tegnila na druge Induslifije In ^enahajajo tamkaj Iz bojazni « ^ ^ ^ ^ pred zavezniško ^azijoChur- £ ■ UmJV„)-j(lUh chm je> omenilI silno trplenje n|h ^ y ^^ prebivalcev Greje pod oslžcr o £ v mrmmAi okupacijo in naglasil, da pride ,ri miUMU kmalu dan rešitve ln osvobodi- tu- dl drugih držav, ki ao prišle pod osiščno oblast. Zavezniški stan, Afrika, 3. ___ m 7T a 11 ve na samo Grčija, temveč febr.—Ameriški letalci so pOto, H| Mn|a|k „ nriklm pili in poškodovali 54 osiščnih bojnih ladij in parnikov od začetka operacij v severni Afriki. Med temi so bile križarke in tovorni pernikl. v armadi. Sa mo oni, ki so pohsbljeni ln oni, ki so stari 36 in več let, bodo izvzeti. McNutt je priznal, da od redbe pomeni, da morajo biti val sposobni moški v armadi ali uposleni v industrijah, ki so u* deležene v produkciji vojnega materiala. Sabotaka v J akni Afriki se širi Johannesburg, Južna Afrika, 3. febr. — Sabotaža se širi v Juž- Urugvaj dobi ni Afriki, odkar Je premier Jan j Ammr:L„ C Hm Lita nriHiloiil oarlarnentu P<>SOJtlO od Amerih, Odmerjanje konzerviranih živil Prične se prihodnji mesec Wsskln0ton. D. Cm 3. febr.— Administracija za kontrolo cen je naznanila odmerjanje konzerviranih živil, ki uključujejo čez dvesto vrst sadja, zeienjav, juh in sadnih sokov, ki se prične 4. marca. Uradniki so izjavili, da se bo morda odmerjanje zavleklo nekaj dni, Če ne bodo v določenem času natiskane ln razpečane knjižice, s katerimi bodo ljudje lahko kupovali konzervirana živila. Prodajanje konzerviranih živil bo ustavljeno v vseh trgovinah za en teden, ki ae prične 21, februarja. Odjemalci s« bodo morali registrirati v času od 'il. februarja do 1. marca. Uradniki so dalje izjavili, da bodo pokrajinski uradi administracije za kontrolo cen določili dneve za registracijo., Ta se bo morda vršila v šolah aH ps v po-krajinakih uradih. Odmerjanje mesa je bilo odloženo in morda se prične 1, aprila. Poslanik za Avstralijo bo kmalu imenovan Washington, D. C., 3. febr.-Predsednik Roosevelt Je nežna-nll, da bo kmalu imenoval poslanika za Avstralijo. Kdward J, Flynn, bivši t^čelnlk osrednjega odbora demokratske stranke, ki je bil Imenovan za poslanika, se je odpovedal poziciji, ko se je pokazalo, da ga senst ne bo potrdil. Možnost ja, da bo zs poslsnlks v Avstrsllji Imenovsn vlada bo ustanovila delavske bataljone Rudarji bodo morda odpuščeni iz armade DELAVSKI VODITE-UI SKEPTIČNI Ckicago. 3. febr,—Vojni department je storil korske, ki naj bi preprečili ustavitev dela v vojnih tovarnah zaradi pomanjkanja delavcev. Voditelji kon-Kresa so bili informirani, da se je odločil za ustanovitev vojaško-delavskih bataljonov, ki naj bi zamašili vrzeli, ki so nastale v vojnih industrijah in na farmah, kjer je pomanjkanje delavcev. Zadevni načrt je predmet dia-kuzlj med uradniki vojnega departmenta in člani komisije za mobilizacijo človeško sile, katere hačelnik je Paul V. McNutt, Doznava se, da bodo diskusije rezultirale v sklenitvi sporazuma, . General H. S, Aursnd, šef šestega armadnegs poveljstva v Chlcagu, Je naznanil ustsnovltev vojaško-delavske podružnice, ki bo izvajala smernice vojnega departmenta v zadevah razpoložljive delovne sile in odnošajev v vojnih tovarnah, ki izdelujejo bojno opremo ss armado. Korak je v soglasju z odredbo uprave za zaloge v Washlngto-nu, ki Je bila objavljena 26. januarja. McNutt je izjavil pri sasllšs-nju pred senstnlm odsekom, kateremu je bila poverjena preiskava ISvajanja obrambnegs pro- feriral z Rooseveltom Ši In nekaj ur pozneje Je odpotoval v New York. Joseph C. Grew, bivši ameriški ,. ooalanik v TokiJu. Flynn Je kon- f1r™*> vojsško-delsvski Kffl ^taljmil uposr.nl v tovarnsh, če C. Smuta predložil parlamentu načrt, ki določa pošiljanje voja ruske oborožene v"jne operacije, ki anjmeriška bojna letala. Nemci raztegnili mobilizacijo na Češko London, 3. febr.—Nemška od-_______________ redba za mobilizacijo človeške'kov na zunanja bojišča Sabo-sile je bila raztegnjena na Ca-J terji so rszdejsli električno na-4ko in Moravsko. Praška radio- peijavo Victoria Falls-Tranavaal miirta1« ie oddaljeno 35 milj od| postdjs je naznanila registracijo Power v Johannesburg u, Kru-^ Tunizije Prodiranje U| za moške od 16. do 65 leta tn|geradorpu, Brackpanu in Fkiridl ^mlda podtirajo briUka in s- Wc M do 45. leta za dela m teUfon^to zvezo med Johan-- I-----nesburgom In Pretorijo. j v vojnih industrijah. MontevUkK), Urugvaj, 3 febr —Zunanji minister Alberti* Gua-ni, ki se nahaja v Washingtonu, je sklenil dogovor z ameriško vlado glede poaojiia v vsoti $20,000,000. Denar bo šel za financiranja gradnje javnih del v Urugvaju. Illinoiski delavski department kritiziran Chicago, 3. febr.—Agnes Nestor, predsednica Žensko lige strokovnih unij, Je obdolžila dr-žavnl delavski department, da ne enforslra delavskih zakonov. Delodajalci Z dovoljenjem tega de|>artmenta kršijo zakon gleda osemurnika za ženske in zakon, ki določa enodnevni počitek v tednu. Francis B. Murphy, direktor delavskega departmenta, je dejal, da so bile provizije zs-konov začasno olajšane z dovoljenjem federalnih avtoritet. Factor dobil deset let zapora Cedar Raplds, Is„ 3. febr,— John Kaetor, čikaškl špekulant, je bil obsojen na deset let zapora ln plaeltev $10,000 na ob-ravnavi pred federalnim stališčem. Spoznan je bil za krivega, da je osleparl! 250 ljudi v državah srednjega zapada za bilijon dolarjev. Deset drugih, ki so bili obtoženi s Fsctorjem vred, Je bilo tudi obsojenih v zapor od enega do deset let. Obnova razdejanega Stalingrada naznanjena Moskvs, 3. febr—Načrti za rekonstrukcijo Stalingrada so že sestavljeni po poročilu, ki ga j« objavila Pravda, glasilo komunistične stranke. Odbor, ki b vodil in nadziral obnovo mests, je bil že Imenovsn. Finski predsednik vidi odločitev v vojni Stmkholm, ftvedaks, 3. febr Finski predsednik Rysto Riti fr rekel v psrlamentu, da sa vojna bliža odločitvi In Izrazil upanje, da bodo zavezniki razumeli položaj Finake, se glasi poročilo iz Helsinke. Ryti ni omenil Nemčija, zaveznica Finske v njeni vojni proti Rusiji. bo to sshtevsls situacija. Rudarji, ki služijo v armsdi, bodo morda posluh! nazaj v rudnike. Kongresniki in senstorji Iz poljedelskih držsv so ss to, da vojaki pomagajo farmarjem pri obdelovanju farm ln posprsvljs-nju pridelkov. Voditelji delsvskih unij niao na Jasnem glede oblasti .vojsško-delavske podružnice, ki Jo jo ustanovil general Arsnd, Vlctor A. Olander, tajnik držsvne delavske federacije (ADF), je dejal, da ne ve, kaj se priprsvljs. Delavske unije immvsčsJo vso pozornost nsporom, ksterih namen je zvišsnje produkcije voj-negs ms ter is la na najvišjo mogočo točko. Sllčno isjsvo js podal Allen E. Olenn, podpredsednik sveta unij CIO v IUlnolsu. Nov rekord v vojni produkciji Donald M. Nelson objavil številke Wa«hlnyton. D. C« 3. febr.— Ameriške industrije so dosegle nov rekord v produkciji orožja vseh vrst v decembru preteklega leta, kaže poročilo, ,kl ga je objavil Donald M. Nelson, načelnik odbora za vojno produk- njo Iz poročila Je razvidno, da je .produkcija bojnih letal poskoči-ta v decembru za 20 odstotkov v primeri z novembrom, tankov, težkih topov In drugega orožja pa za 25 odstotkov. Nelson je dejal, da Je bila produkcija o-rotja v decembru petkrat večja od one v mesecu prad Japonskim na pa« lom na Pearl Harbor, Havaj. Samo letalske tovarne so v decembru dostavila armadi , in mornarici ter zaveznikom 54S9 bojnih letal. 667 več kot v no-vembtu. "Število bojnih letal, tankov, topov in drugega orož-js, prodacirsnegs v decembru, je bilo največje," Je dajal Nelson. "Produkcija bo doeegla nadaljnje rekorde v prihodnjih mesečin. r 1 PROSVETA VHP nrUOHTOMSIfT OLABILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE •i br ^Tt PROSVETA dršave ( m teto. SSSS m pol Uta, SI M a V M m colo loto. SS.7I m pol loto; m ratost for tho Unitod Stat« ( Chtciio aad Clcoro flM IS ■o ao rrmčajm IUk>|il»l literarno rsstiias Ud.) m vrnejo po411JaieI|u Io v slu**«. te Jo priložil NmIot a PROSVETA 2SI7-M So. Latradalo Avo. MEMBER Or THE PTDOUTED PRESS Glasovi it naselbin Datum v oklepaju na primer (Pebruary 2*. 1S4S), pok« v« aa naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina, vito Jo pravočasno, da ae vam llat ne ustavi. imena Pono- Nase privatne vojne Ko je bile pred petnajstimi meseei Amerika napadena po tiranskem osliču, se je vss demokratična masa Amerike zavedla naj večjegs dejstva, da od tistega dneva pa do popolne zmage nad osličem je glavni sovražnik Amerike — osliče, da od tistega dneva velja za vse one, ki ljubijo demokracijo in smrtno sovražijo nacizem in faiizem — samo ena vojna, ki je vojna z osličem. . To staliiče je zavzelo tudi uredniitvo Prosvete. Pisali smo dan za dnevom, te^en za tednom: Vsa naša prizadevanja, vse naie energije naj se strnejo s prizadevanji In energijami onih, ki delujejo stoodstotno za zmago Amerike, za zmago vseh Združenih narodov in za jporaz barbarskega osliča! — Dslje smo pikali m apelirali .Zastavimo vse naie sile za vojno z osiičem! Zdaj ni čas za naie privatne vojne, ki so msnj važne v primeri z gigsntično vojno z osličem! Naie privstne vojne lahko počakajo — Vojna z osiiČ-niml barbari pa ne more in ne sme čakati. Zgodilo se pa je, da po Ameriki na sploino ie danes ni stoodstotnega odziva na demokratični apel; usmerimo vse naie napore zs vojno z osiičem. Neka msnjilna ekonomskih in političnih reakcionarjev se ie vedno obnaia, kakor da je Roosevelt bolj nevaren Ameriki kot je Hitler; neka manjiina mizernih sebičnikov se ie zmerom bolj brigs za svoje osebne interese kot za zmago Amerike; neka manjiina delavcev se bolj zanima za itrajke "as ' usual", neka manjiina — ali je morda večina? — kapitalistov pa za "buslness as usual", kakor za zmago nad osiičem, Prav tako je med nami, ameriikimi Slovenci. Neka manjiina rojakov ns tej in oni strani nikakor ne more ali noče prenehati s svojimi privstnimi vojnami. Tem manjiinam se zcU nekaj strašnega, če bi morale opustiti vsaj začasno svoje privatne vojne. Pri njih so njihove privatne vojne bolj važne, kakor Je vojna s Hitlerjem! Pri njih so katoliki — ki Jih po krivici na sploino imenujejo klerikalce, kajti vsak katolik ie ni klerikalec — bolj nevarni kot je Hitler! Ko je padla Jugoslsvijs in je bila Slovenija pahnjena v strai-no trpljenje, so se zmerni svobodomislcci in katoliki zedinili najprej sa gmotno pomoč, potem pa ie za politično. Nihče, ki je pameten, nI vsled tega zatajil avojega prepričanja, nihče se ni kom-pre ihiUrsi načelno! Nihče ni sklenil kakšnega načelnega kompromisa! Kompromis je bil le v tem, da prenehamo med vdttko vojno s privatno vojno med seboj in delujemo skupno za pomoč onim v starem kraju — za pomoč, s katero se vsi strinjamo. To je bilo vse. Velika večins zmernih, demokratičnih slovenskih svobodo-misiecev ln katolikov v Ameriki se strinja s to akcijo in ne vidi nič napačnega v tem. Kaj pa manjiina ns obeh straneh? V katoliškem listu čitamo, da se nekateri katoliški neetrpneži zgražajo, kako more katoliški duhovnik pisati članke v breeversko Prosveto! Kakšen duhovnik je to! Ali se Je prodal socialistom in brezvercem? Na drugi strani slišimo nestrpne očitke, kako Je to, da svobodomiselna Prosveta objavlja članke katoliškega duhovnika! Nekaj je narobe! Ali se je urednik Prosvete prodsl "farjem"? — Niti prvi ne drugI ne vidijo ali nočejo videti dejstva, da Kazimir Zakrajšek objavlja isto stvar v vseh slovenskih listih in njegova stvar se tiče le zadev Slovenskega ameriškega narodnega sveta, čigar tajnik Je; on piše li*e stvari kot tajnik SANSa, ne pa kot duhovnik oli frančiškan. Tu pa še ni konec naših privatnih vojn. Zadnje čase je neka naša manjšina, kateri daje potuho vsaj eden slovenski list v Združenih državah, začela privatno vojno z Jugoslovansko vlado oziroma z generalom Mihajlovičem. Povod za to privatno vojno Je dala komunistična propagandu — in kadar koli se oglasi ta propaganda, takrat se vsi sopotniki složno zaženejo na agitacijo . . . Poročila pravijo, da je razkolno četniško ("partizansko") gibanje v Jugoslaviji (»snovala in začela vojno z Mihajlovičem Moskva. Ml ne vemo, če je to res, ker uradnih poročil o tem ie nismo videli. Morda je to res, in če Je, Imajo v Moskvi gotovo neke namene — kar pa ni lepo od zaveznika demokracije, brez katere bi težko izvojeval zmago Mi ae dosledno držimo proč od vsake kritike napram sovjetski vladi .odkar je bilu Rusija napadena in tega se bomo držali do konea vojne — čeprav naa sopotniki nesramno izzivajo neprestano. Naj vojno z Mihajlovičem vodijo komunisti in njihovi sopotniki sami. če mislijo, da bodo s tem kaj pridobili ali pomagali nesrečnim Slovencem. Hrvatom in Srbom v starem kraju — če mislijo, da je Mthajlovič z Jugoslovansko vlado vred večji sovražnik kot je Hitler Ml ne mislimo tega, ker nimamo nobenega dokiza ra to - komunistična propaganda po nI za nas noben dokaz Dokler je Jugoslavija a svojo vlado vred - pa naj bo ta vlada ie tako za-nlkrna in pasivna uradno priznana kol članica Združenih ne-rodrtv in zaveznik Amerike ter ontalih Združenih narodov, torej tudi Husije. nimamo nobenega povoda. da bi huj&all na privatno vojno z njo. Naš glavni sovražnik, ki mora imeli voo našo pozornost. je še vedno osliče in pa vsi oni, ki to barbarsko uaiiče očitno podpirajo Ponovno apeliramo na brate In aestre. ne dajte se zavajati? Ne pomagajte razdirati slog* med nami, kt nam je danAi najbolj potrebna! Trpinčeni slovenski narod v starem kraju, ki preliva svojo kri na debelo že dvajaet mesecev pod straftno peto naclfašistič-negu Uranstva — želi naie sloge in pomoči. V Imenu morja prelite krvi naših bratov v starem kraju prenehaj mo s privatnimi vojnami, ki nam nič ne koriatljo ln nas samo postavljajo na — let pred ameriško Javnostjo, ki je bila poučena, da ameriški Slovenci ae ne kavsamo med aeboj! — * \ Nekaj • tem la onem Chicago, I1L — Žarki svetlobe glede razmer v Jugoslaviji so pričeli uhajati skozi Špranje na-cijskega ia fanatičnega terorja, o katerih je in še vedno trdi u bežna - jugoslovanske vlada i Londonu, ds so zgolj komunistična propaganda. Toda poročila trdovratno vztrajsjo Že precej časa, ds general Draža Ml hajlovič ni več jugoslovanski junak in da sedi v zadnjem Sf-dežu, prve sedeže ps so zasedli partizani Glede zanesljivosti teh vesti se more reči toliko, da ne morejo biti zanesljive nič msnj, kskor so one, ki jih v svet pošilja jugoslovsnska vlada, če niso bolj. Nepristranski opazovalec bi razsodil, ds morajo biti bolj zanesljive kot na primer vladne. Poročevalec "The Chicago Dailv News", Paul Ghali, iz Ber-na, Švica, je imel dolgo poročilo dne 20. januarja pod naslovom, "Mihajlovic Takes Back Seat; Partisans Lead Vugoslav Fight." Vsa znamenja kažejo, da se je tam izvršil preobrat, ki brez dvoma povzroča težko spanje ne samo gospodom ministrom, ampak lahko tudi komu drugemu. Kam pride Evropa, če se pohuj-šajo še drugi narodi; zato se ni čuditi, če je krvolok Hitler poslal posebno armado v nesrečno Jugoslavijo, da tam zatare ljudsko armado. Dokler je po Jugo-slaslaviji rogovilil samo Mihajlo-vič, ki najbrže ni bil nevaren nacijskemu režimu, so tudi v Berlinu potrpeli, sedaj pa, ko se je ustanovila vlada po zgledu Švice, katero podpira 300,000 vojakov in na čelo kateri so še po-stavili človeka z imenom Ivan Ribar, ki je politično orientiran kot social-demokrat, tedaj je pa treba v Jugoslaviji napraviti red. Če se bo Hitlerju posrečilo, o čemur skoro ni dvoms, ker ar-mada, če tudi šteje veliko število vojakov, če nima orožja, se ne bo mogla posebno dolgo tipkati, mu bodo Wez dvoms v krogi!}, katere stresa mraz nad rpskimi zmsgami, is zelo hvaležni. Skoda, ker je ljudstvo v teh kritičnih časih tako zmešsno, da ne ve, koga bi poslušalo in komu zaupalo; da težko loči resnico od propagande, itd. Sreča za človeštvo je, da niso vsi taki. Dobijo se časnikarski poročevalci, dasi v službi velebizniških interesov, kateri so večkrat bolj pošteni in objektivni glede vprašanj, ki jih javnosti poročajo, kakor na primer oni, ki se štejejo, da so razredno zavedni. Pravijo, da se "prijatelj pokaže v nesreči!" V tej nesreči, ki tepe človeštvo po krivdi brutalnih nemških nacijev, so se tudi v delavskih vrstah odkrili "delavski prijatelj 1"^ katerih naj delavstvo nikar ne pozabi po vojni. o Tu želim tudi navesti neksj številk posojila v blagu, ki ga je naša, ameriška vlada dala svojim zaveznikom do konce leta 1942, kakor je lend-leasni administrator kongresu poročsl, mogoče bodo katere čitatelje zanimale. Posojilo je precej visoko in je doaeglo kolosalno vsoto $8,252,-733,000.00, ki se deli sledeče: Združeni kraljpvini Anglije $3,-990,090,000.00; Avstraliji, Novi Zelandiji, Indiji, Egiptu in drugim angleškim teritorjem $2,-393,193,000 00; Sovjetski Rusiji $1,532,230,(100 00; Kitajski $156.-738,000.00 in ostalim $210,622,-000.00. Za vojne potrebščine je blk> poslano Angliji za 21.171.6511,000; Avstraliji, Novi Zeiandiji, Indiji in drugim britskim teritorijem ter F.glptu za $1,420.«!6.000; Sovjetski Rusiji $911,701000; Kitajski $106,336.000 in ostalim za $100.156.000 Industi lalno blagu A n g 11 j i $l.(M.6tiiMNNi. Avstraliji, Novi Zelandiji, Indiji in drugim britskim lerilorjem ter Egiptu $70,-949.000; Rusiji $102.3X2 000 in o-stalim $1.553,000 Za ameriško pomoč zaveznikom prt tranRportacijl In popravilih: Angliji $700.043 000. Avstraliji. Novi Zelandiji. Indiji In drugim britskim teritorijem ter Egiptu $632^*1,000; Rusiji $271,-20*00*; Ifitofaki $00,470,000 in ostalim $01,006,000. U Poleg gornjih številk vojnega blaga, ki gs je Amerika posodi la svojim zsfeznikom, so ps za-jvezniki v Ameriki kupili in plačali s svojim denarjem za $0,-900,000,006 nar0čil. Skoda, ker viri, iz katerih sa bile nsvoden« številke posnete, ne povedo, kattre zavezniške države ao tiate, ki so v Ameriki naročile vojni material, za koliko in katere so gs tudi plsčele. Navedena Šifcvilke jasno kažejS, kako ogromna trgovina z bojnim materialom se dela v tej deželi, od katere bo£o mnoge družbe na pravile velika bogastva, toda delavec naj bo tiho glede plač za časa vojne, če ne, se ga enostavno proglasi za nelojslhegs. Tako si nekateri ljudje tolmačijo demokracijo v tej deželi in tako bi tisti radi videli tudi po ostalem svetu. F* A. Vider. Pripomba uredništva: "2arki svetlobe", ki jih vidi br. Vider v nekem poročilu iz Švice, so komunistična propaganda. Pred kratkim smo čitali, da je Mihaj-lovlč poročsl jugoslovanski vladi v London, da je madžarski komunist Nagy ali Nadj, ki vodi "partizane" v Bosni, poslal svojega agenta v Švico za širjenje svoje propagande. Poročevalec je seveda nasedel temu sgentu, kakor jih nasede mnogo drugih, ki so drugače pošteni. Ali se br. Vider ne more strpeti, da bi počakal, ds se razčisti konfuzija? Kdor je objektiven in komur je za resnico, prav lahko počaka. Ali bomo na ta način delovali za zmago Amerike in Združenih narodov, ds bomo podpihavali razdor med savezniki Amerike in blatili one, ki jim Amerika zaupa? Poročile zastopnika TIre KUL Pa^-Moje zadnje poročilo z dne 1. decembra je šlo nekaterim globoko v želodec, na primer bratu Charlesu Cerjsku. Mu \ bom odgovoril na njegov napad v kratkem, da bodo čita-teljl sodili, kdo je kdo in kaj se tukaj dela. V mojem zadnjem poročilu je bila mala tiskovna pomota. Pokojni brat Izidor Horvat je bil star 58 let, ne 28 let. Ko sem se prvi teden v decembru nahajal v Clevelandu na slovenskem kongresu, sem bil zelo zadovoljen s sklepi za staro domovino. V Clevelandu sem etanoval pri družini Joaeph Ga brovšek, ki se že poznamo od leta 19?? kot dobri prijatelji. Oni so se preselili od tukaj v Cleveland v jeseni leta 1937 k svojima dvema sinovoma in dvema hčerama, ki so že prej tam delali. Mislili so, ds bo vsa družina akupaj, ampak računi so se jim drugače obrnili Hčere so se omožile in po enem letu ostale same, ker jim je Stric Sam poklical može v armado, potem pa je poklical še oba Gabrovškova sinova, Stanlayja in Josepha. Tako se je dririUna zmanjšala na tri osebe. Pri starših je sedaj le še 14-letna hčerka Betty. Fan tom želim srečnega povratka, Ti otroci so bili zelo prijazni napram meni m drugim. V petih letih, ko so prišli vsako leto štirikrat ali petkrat na oblak, me niao nikdar pozabili obiskat. Družini Gabroviek hvala lepa za stanovanje in postrežbo. Par dni pa kongresu sem v metropoli obiskal moje vaščSne. in sicer druzlai Šircelj in Ivan čič, nato družteo Mlack, prijatelja Jakoba Dolgana in par aoiol cev, s ksteri mi se nismo videli že nad 20 leL To ao John Gcrly (CJerlep?), ženi in aeetre, Ludvik Kovačič in ifns, ki imata gostilno. I .epa Kvala vsem skupaj *a postrežbo in prijsznost. Ko sevh se vrnil lz Clevelandu 9 decembra, me je še čakalo štiri zabojev Ameriškega družin-skega koledarfa. po Številu 216 Najprej sem t njimi obiskal okolico Johnftt»wna. naselbine v okrsju Csmbria in 8omerset po dvakrat ali celo večkrat In roba je šla precej dobro izpod rak Nekaj pnoametnfkov moram še obiakaU, toda mi je koledarjev * ČETRTEK, 4. FEBRUARja osvobodil Abraham Lincoln, tako da so sedaj lahko na istfem mestu kot je naš Tone Vehovec, E iKovsčič in Pucel. Njegova dolžnost torej je, da dela v tovarni, kjer se izdelujejo obrambne stvari in mora se dobro ns-fcpaftk»'. * In tako je James prišel s pred« logom pred mestno zbornico, nsj se upostavi tako zvani "curfew* ki je neke vrste postavs iz st»- , da Jim ali James jBno»j* pa resnica, in to i* * ati. ,ln da "sflksT Slovend ne moremo dosti 'JS čakovati od te zmage, ker se dT dan s sli ne zanimamo in tudi ne pod. gremo onih, ki žele nekaj sto. '-"^rojake v stari do- Domača kritika _______ _____r____mtf moj prvlj seboj, da podprejo njegov za- $2Pis zadnji konvenciji SN-mski načrt za ♦♦eurf«w". kirf« « sicer nisem potem več pisal iz rbztogft, ker se nisem Hough ave ne morfe spati "vupije", je pač treba strogega zakona. In prišel js na predlogom za tak zakon. Potem seveda je bilo zaslišanje, ker nai koncil man Jim je hotel, da vsak otrok med enim dnevom in 10 letom starosti'gre in ostane v "krevetu" med deveto uro zvečer do šeste ure zjutraj. In še priče je pripeljal g konski načrt za "curfevv", ker taka bi* morala biti pač postava! Naš "možganski trUst" v mest« ni hiši je pričel skupaj stikati glave in iskati po zakoniku, ali se tak predlog lahko sprejme, ali je proti principom in pravilom/ In koncilman Špeeth je rekel, da je že taka postava Ampak mr. Crowley, ki je avtoriteta postav, pravi, da se mr. Speeth rtoti, ker take postave ni v nafcm zakoniku! "Well, mr. Crowley, poglej v 'bukve1, kjer je točka 1034 naših postav," Be je nssmehnil mr. Speeth. Avtoriteta postav mr. Crowley je pogledal to točko, se mslo namrdnil in zsmrtnral, da se ta točka r(es nekako tako glasi kot "curfew." zmanjkalo; pričakujem jih še en zabej i« ae vidimo. Naj prvo sem obiskal Csmb na Ctty, Merfclville tn Coepepdale, prodsl 24 koledarjev, dobil par naročnin Pres veti, tri Proletar-cu, eno Cankarjevemu glasniku m prodal Adamičevo knjigo *'Whst'i Your Name". Nato sem šel na hrib Bon*tr, kjer je prijazna slovenska naselbina. Prodal sem 18 koledarjev, dobil pet naročnin Prosveti, od teh eno novo, dve Proletsrcu in dolar p&dporte. Nato sem st podal na Kraln ln Dtiglo, prodal £9 koledarjev in tri Adamičeve knjige, dva "Whst's Vour Name" in eno "Two-Wey Pssoage" in dobil šest naročnin Prosveti—eno novo. / Natp sem se.zamudilj>ar dni v South Forltu, St. Mitfflielu in Lloydellu, prodal nad 30 koledarjev, dobil 10 naročnin Prosveti, od teh eno novo in dve Proletsrcu. Nato sem se podal proti Windberju, Roekinghamu, Cavrnbrooku in Oentral Cityju. Prodal sem okrog 25 koledarjev, knjigo "What's Your Name" in dobil Šest naročnin Prosveti. V. teh naselbinah sem izgubil tri naročnike Prosvete—enega radi smrti, drugega radi vojaške službe in tretjega radi pomanjkanja financ. Potem sem se podal proti Holr sopplu, Hoveesvillu, kjer je bolj malo naših ljudi, jprodal vsem koledarje m dobil Jest naročnin Prosveti, od teh dve novi. Nsto sem se podal ns Gray in Aeosto. Tja sem prišel pozno zvečer ia se ustavil pri prijatelju Johnu Jurci, kjer sam tudi prenočiL On mi je dal piet dolarjev za pomoč revežem v stari domovini in 50c podpore Proletsrcu, kar sem že odddal na pristojna mesta. Johnu priznanje. On je "fant za devet", toda Še bolje bi bilo, ako bi imel dva sinova doma, mesto v vojaški službi. John je Šel z mano od hiše do hiše in prodala sva pet koledarjev, zadnjega pri samostojniku F. Kovačiču, kjer smo se dobro zabavali. Ali čas je prihajal in moral sem proti domu, kajti bus noče čakati. Ostale koledarje pa sem največ prodal na Moxhamu in nekaj posameznikom v okolici, dobil več naročnin Prosveti in Proletarcu. Tudi na našem Tire Hillu sem prodsl deset koledarjev, knjigo "Two-Wsy PSs-sage" in dobil par naročnin Pro-svetl. Torej hvala vsem odjemalcem koledarjev, Adamičevih knjig in listov, ki jih zastopam. Hvala vsem, ki so mi pomsgali p(i agitaciji in imeli sitnosti z menoj s prenočiščem in postrežbo. Frank Cvetan, zastopnik. 1.e Motropolskl "curfew" Cleveland. — Bo že res, da se nekateri radi pohvalijo, koliko dels imajo in kje. Kar se tega dopisnika tiče, se ne more pohvaliti, ds je sktiven ie pri kakšni drugi podporni orgainzaciji, ker se držim Napoleonovege izreka: "Ena država, en cesar." In tako tudi meni ena jednota zadostuje. Pri tem dopisniku velja tudi to pravilo, ds al naloži le toliko dela "za narod," kolikor ga lahko opravi po dokončsnem delu. Če si nsložlš le toliko dels, ga boš lahko zmagal ln tudi izvršil dobro in točno. To Je naie pravilo in radi tega nočemo korakati k vsaki zvezi, jednoti ali kamorkoli že nas vabijo z godbo. Mi smo pač prevlAni ljudje in nočemo skakati iz jarka v jarek. Kako je v naši mestni hiši, kjer imamo "možganaki trust"? Well, če si mestni zastopnik je prav tako kot če si aktiven dru-štvenik. Kadar se kakemu naših koncilmanov kaj ne dopade, pride Ukoj z resolucijo, naj se to in to uključi v mestni zakon Če si pri društvu In ti nekaj ni prav. pa prsv tako hitro staviA predlog, dS ssora to in to v pra- vU4<...... Nai mestni zastopnik *Cokrnel* (po naie polkovnik, pod Fran-com Jožefom pa oberst) James KI. je hotel staviti predlog proti slsvije. Vemo tudi. da Je vojni razsopajenosti mladine, ker ao minister jugoslovanske zamejite g;. n:.dleg..vall otroci. Zgodflo vlade, kateri je pač odgovoren. ° P^J ni & »e mora koga kaj delžili, če- tnast koncilmani dobivajo po mu se ne dolll^^H^^H $9000 plače na leto ha teden, kar je pač več kot p« do« predsednik društva ali fe veliko čitali v angešk. „, rodavnih časov, da morajo vsi o saržentu Yorku. Ali to li mladoletni ob gotovi uri zvečer sem srečal tri kentuekvike ? v posteljo. Rekel je, dS tal* boVce na Superior ave mladež dela tak "vupi" in tako m st., ki so * pa smej a , ^ "žiterbuga" na Eaat 79 st in poznajo Vorka. ^ "O, da/' se je oglasil naš nadaljnji "možganski truster" v mestni h iii kondlman - Dieti Zingler. "Spominjam se prav dobro, da smo sprejeli tako postavo že leta 1898. Čudno se mi je le zdelo, kaj se je s to postavo zgodilo." Tako so naši "možganski trus-tarji" študirali, če bi ta "curfevv" obnovili ali ne, dokler se ni o-glasil še varnostni direktor z: "You gotta! Remember, da tj naši otroci znajo bežati kot srne." Ali se bo ali se ne bo upoštevsl ta "curf*w", ki je v "bukvah" mestne zbornice, vam vaš dopisnik nič ne garantira. Sicer ps "Kranjci" tsni ne žive, in kaj nas briga drugega kot St. Clalr ave.! Dne 22. januarja smo čitali, da bo "javni forum" v Slovenskem delavskem domu na Wa-terloo rd. in da bo glavni govor-riink Joseph Brant, organizator komunistične stranke v Ohiu, ki se je boril 18 mesecev proti fašizmu v Španiji. Predsedoval je pa Clifford Saunders. Predmet je bil: "General Mihajlovič je iftdajalec." Kar se tiče tega bojevnika v Španiji, moramo povedati onim, ki so aranžirali ta shod, ako bi se komunisU ne bili vtikali boj proti Franku, bi on po mnenju tega pioca ne bil nikoli zmagal. Ker pa so oni vtaknili svoj nos tja, sta dobila Hitler in Mus-solini pretvezo, da sta 1 ona vtaknila svoj nos tja z vso moč jo ln porazila republikansko špansko vlado. In tako je bila zadušena liberalna vlada, ker tudi ambulanca iz Collinwooda nI nič pomagala. Prav tako je sedaj. Manj kot bodo tako zvani komunisti vtikali svoje nosove v U boj proti fašizmu, bolje bo, ker zmagali bomo brez njih. L*ta 1940 so komunisti rogo-vili pod geslom: "I did not raiae my boy to be a soldier for Wall Street." Pisali so: "Stay neutral! Not a dollar for war! Yanka are not coming this tirne!" Sedaj, po 21. juniju 1941 p* kar gore od patrittizma in lahki, da Fos-ter zopet prodaja vojne bonde. Kaj je Mihajlovič, mi ne vemo. Vemo le, da je Ml in je vojsk in genersl, Id se j« s svojimi čttnlkl postavil po robu naci-fašlstičnim okupatorjem Jugo- dopu.ukJ da dosti na to, ksr se tuk^P ieoMihajlovič^ihgenldht partizanih. Bolj zanesljiva nU ročila bomo dobili, kadar dcT mo direktne zveze z Jugosw ni. Ti-le slavospevi v Enako,* nosti nam tudi ne gredo v g^l enani so nam mnogi jUl v knjigah, v resnici pjH čini btU. Na primer nedavno smo riti za naše 4tlovtai. Frank Barrbič, 53. strinjal z njenimi zaključki posebno glede Prosvete, ker zdaj lahko dopisujejo le "brihtne" glave, drugi pa ne. Zdaj bom. napisal nekaj kriti-ke o mestni vladi. Vi ste že lah-ko čitali, kaj je neka slovenski pijana družina storila s svoji« otrokom, ne da bi se zavedali svojega čina. Po preiskavi so oprostili oba, očeta in mater. Zdaj pa je taka kritika, zakij sta bila oproščena. Še celo pro-hibicijo zahtevajo. Še celo slo. venski naprednjaki ne morejo ali pa nečejo tega razumeti, in sicer zato, ker imamo slovenske-ga župana. Meni je pa vseeno-Slovenec gor, Slovenec dol, ka-dar je kritika na mestu. Jaz sem že in tudi bom kritiziral. Kakor je razvidno iz časopisja, omenjena dvojica ni sposobna za vzgajanje otrok, pa naj bo pijana ali trezna, ker ni pri pravi pameti. Zato so ji tudi od-vzeli otroke. Kakor poročajo, io to dvojico že prej po ječah vlačili, toda je niso ozdravili, ker so dognali, da spada bolj v norišnico kot v ječo; ampak si mislijo, dokler ne bo velike škode naredila, naj bo prosta. Kje je torej "krivda, cto omenjeni otrok trpel in umrl! Po moji skromni pameti so kri-vi mestni uradniki, katerih več kot pa gostilničarjev. Oni bi morali biti prvi kaznovani, ne pa bebci, ker ti spadajo v norii« nico, ne pa da plode otroke. Prav tako je tudi s tem reli-fom. Prej so se naši koncilmani izgovarjali, da to dela Burtoa (prejšnji župan). Zdaj imajo svojega "majorja", in koliko bolje, kar se tiče relifa? Sedanji župan je bil prvi, ki je priporočal, naj se vzame densr it relifne blagajne, da se zavaruje veliki biznis proti zračnim napadom, potem pa zopet povišati davek za rellf. Od relifa in communlty fondi imajo največ koristi politiki ia "kruki", ne pa ubogo ljudstvo, ker relif lahko izrabi vsak politični zvijač, ne pa revež. Zdaj vidite, da sem pravilno pisal, ko je vse vrelo za sedanjim županom. Kot oseba je an lahko dober človek, toda je bil izvoljen na taki platformi, da ne more storiti nič koristnega a narod. In tako bo ljudstvo izgubilo zaupanje vanj. Pa brez zamere. Loala Kocjan. 5. - « - Al! sle neročeat aa dnevaft "Prosveto"? podpirajte svoj Uetl deraclje pri SNPJ.) Ampak daj smo v vcflni In James je jugoslovansko eno sejo* Vlado In ne nJega? Sploh pa. če se mora kosa dolžltl .zdaj a lat v., je to treba pripečatitl ameriškim komunistom, ki so ie neštetokrat zatajili to. kar so pred meecci tto Ia 6ltlft>**' SE* vice eotrf trtot. ker je njegove prednike sli pred Mi propagirali S ~tpTEK. 4. FEBRUARJA PROSVBTA esti z •onte ^^^ Poročil« Jugotlovandceg« informacijskega centra in drtifih virov Italijanska ofenziva > opremljena armade I proti naoborošenlm kmetom polhovgradec: Od l***7' Italijani v mestu ustrelili de-t oseb, v vasi Belca pri Dvoru so zažgali šest hiš. * 't rTomlselj: Dne 28. 7. SO Italija-ustrelili 12 ljudi, ki so jih llZani izvolili v vaški sovjet. sto z imeni so partizani pri Cku pustili v občinski pisarni. [jUdohova vaai Dne It. T. je na fcmed Rožnim dolom in Ur-seli eksplodirala mina. je bila pokvarjena v dol-metrov. Zato so Italijani) tali JJirčno vas in Stransko Qr Radohove vasi pa so od-tijj 35 moških. Tu ni skoraj enega moškega več. Na po-nihče ne dela. | Borovnica: Dne 2« 8. sta bili gani vasi Breg in Paka. ur je pri Dobrovil—je bilo avno bombardirano. Promet i Polhovgrajski dolini je nemo-ker Italijani streljajo na ega, ki se pojavi na cesti, mpljei Dne 3. avgusts so ijani celo streljali iz topov Grosuplja v vasi Gabrje in w> goro. Pričeli so tudi seliti ebivalstvo iz Grosuplje, Šmar- okoliških vasi. | Stara vas pri Groettpljemi 8. 8. Italijani odpeljali naslednje in fante: Kocjan Jože, jbelj Janez, Podržaj Tone, keterjeve fante, Rome Stan-dva Tengaljčeva in učitelja, dpeljali so tudi večino mož in ntov iz vasi Mali vrh, Veliki in Razdrto, skupaj okrog 80. slo: Italijani so ustrelili osem iz Golega, pet iz Zapotoka ■>iz Visokega, čet, da so dpirali partizane. Govori se, I so partizani sami ustrelili ojega komisarja dr/ Antona ančica, advokata iz LJublja Dr. Zupančič je bil doma iz rje: Italijani so določili Odni, v katerem naj se doji vrnejo iz gozdov; sicer i izvajali represalije. Ljudje rivajo v okoliških gozdovih, njo se z nakradenim krom-Več ljudi se je vrnilo, njimi Polde Kovač iz F*re-Italijani so ga odpeljali, govo hišo pa zažgali, »ik: Italijani so zahtevali l^h urada družinske pola vse tiste družine, katerih ntje so pobegnili v gozdove, obcinj pa so pobrali sezname [ih družin. Siraža-Vavta vasi Dne 28. 7. Italijani požgali mnogo hiš v Straži in tudi nekaj v Vav- bi. »0*0 mesto: Dne 1. 8. so Itali- začeli. izseljevati ljudi iz hiš, ki Jie nahajajo v pasu tem poldrug kilometer na P> straneh železniške proge. I železnici grade bunkerje in fiej° globoke jame v ob-rbuv svrhe. Mnogo mož, žena otr«»k so odpeljali v in- pacijo. j, " JUgJ r#ika v°d* pri Stopita* IUH- Speljali 30 moških nekam. ' rn» Peč: V Mirnopeški fari MWijani požgali vasi Šentjur-soljano, baje tudi GlobodoL Ulkorec nad Trftlčemt Dne ,1r9u»ia so Italijani v Prijat-p zidanici zajeli in Ukoj ustre-L16 l,J"'tizanov. Nato so za- II vso vas Malkovec, t. j. 30 (,n vsa gospodarski poslopjs. I Malkovec: Dna h^ni ujciiH ■ ''"v-' ta iz Novega mesta. * j ''1 i, Ka v Mokronog. Pri f!: ' ' li imenik ljudi, ki so " "» Mokronogu podpi- 7..i,t.. povio w morftj ' a se je v zaporu s«daj love ljudi, ki ' "Ticl na seznamu. i|Ru^ri: Na gradu Dob je HjdjlelHt italijanskih ■j*' iz vasi &karpe fantov s partizani, vžgali pet hiš. Pne 4. 2. avgusta so Malkovcu par K, ttfttee: • vgusta SO se 4 j ^^ 1'frtlzafii v gozdu ' b bojih je ped-"V. zato so v Trii- 1 '1' mačinov. Krna-;1( t,,,(» nad Jržlščo ' k|l> letal, ki so vas bombardirala. Od bomb je bilo ubitih 17 vašeanov, a zgorelo je preko 20 hiš. V---- VEST! IZ: ČASOPISJA POD NEMŠKO KONTROLO "aertner Zeltun® poroča iz Sofije, da je v okolici vasi Smi-ljeva, nedaleč od Bitolja, oborožena "komunistična" tolpa napadla tamofeijo bolgarsko policijo. Nemški list trdi, da so imeli uporniki 14 mrtvih, a ostali so. se umaknili- na albansko ozemlje. Nadalje list trdi, da je ta gerilslca skupina že dolgo časa strahovala in preganjala bolgarsko prebivalstvo "vzdolž bolgarske meje". (Na jugoslovanskem ozemlju, na katerem bi bito težko najti bolgarsko prebivalstvo!) DeOteche Zeiiung la Kroatien poroča, da so uporniki nedavno ubili načelnika nemške Volks-grtippe Schuhmacherja. Gerilci so ubili tudi načelnika Nove Gradlške Rit z a, katerega so našli zjutraj mrtvega na uliet in načelnika hrvaške policije Karla Warnerja ter inšpektorja Vutuda. Kaertner Zeitung prinaša dne 30. septembra članek z naslovom: "Nemška znanost proti panalavistični propagandi". V Celovcu nameravajo ustanoviti institut za vzgojo ljudstva na Koroškem. Šef te sekcije pri namestništvu dr. Medved je izjavil, da je po priključitvi Gorenjske k Rajhu poglavitna naloga administracije popolno uključenje tega ozemlja v Rajhsverband. Ta naloga se bo dala izvesti le, ako se priključi t^y izvrši tudi v vzgojnem pogledu. Ljubljanska univerza je vedno skrbela za intenzivno propagando panslavističnih idej, katerim je skušala dati znanstveno podlago. Poglobljeno proučevanje nemške znanosti bo dokazalo, da so že izdavna, in vse do danes, Nemci dajali tej zemlji njeno plemensko in kulturno obeležje. Gauleiter je Hitlerju podal poseben raport, nakar je Fuehrer izdal naredbo, da je treba takšen institut takoj ustanoviti; služil bo političnim načelnikom kot politično naučno orodje. V...— KONCENTRACIJA OSIŠČNIH ČET NA BALKANU Carigrad, 21. jan. (NYT).—Vojaške sile osišča v južnih predelih Balkana so bile baje silno ojačane in znašajo zdaj približno 28 divizij brez bolgarskih čet. Nekatera poročila trde, da so odpravili v Jugoslavijo oddelke bolgarske armade, pomešane z Nemci in Madžari v cilju, da za-duše gerilsko gibanje na Hrvaškem in v Bosni in zaščitijo stra-tegične železniške proge.' Nemške čete zasedajo v spremstvu močnih oddelkov nemškega letalstva Egejske otoke, Dodeka-nez, Kreto in Scarpanto. Oskrbo teh čet ste prevzeli mornarica in letalstvo. Speyerjevi delavski oddelki (oddelki zidarjev), so bili ojače-ni s prisilno nabranimi delavci iz Madžarske, Jugoslavije in Grčije ter z mrzlično naglico zidajo utrdbe na obalah Sredozemskega morjaf. Utrjene postojan- ke v globini se raztezajo od Vardarja in Moravske doline, vzdolž Jadranskega morja v Italijo in od Um do Sicilije. Nemško in laško letalstvo je baje potrojilo ali početverilo število izvktniških poletov od Krete na Rodos; vzhodni del Sredozemskega morja je zastražen podnevi in ponoči, posebno pa okraji okoli Cipra, kjer je na-sUnjen United States Army Air Porce v skupni službi z Royal Air Force z oporiščem v Kairu. V...-LONDONSKI RADIO O SPLOŠ-NEM POLOŽAJU London, 24. jan. Radiopre-jemna služba).—V oddaji za Jugoslavijo poroča govornik o članku važnega angleškega lista MNews Chronicle", ki trdi, da šteje polom Hitlerjeve avanture na Kavkazu med največje poraze, ki jih je zabeležila svetovna zgodovina. Citiran je tudi pariški radio, ki je trdil, da se bo Nemčija, ako bi bila poražena na Ruskem, nadalje borila na Poljskem, potem v Nemčiji in ako treba v Franciji in Španiji. ■V oddaji v slovenščini je govornik poudarjal, da se bore Slovenci in vsi zavezniki za isto stvar, za zmago pravice, katere bodo deležni vsi—naši ljudje umirajo za slogo in solidarnost vseh širokih narodnih slojev, Italijanska vlada ima že več" dni skoro nepretrgane seje, na kplerih razpravlja o položaju na Sredozemskem morju. United Press poroča dne 23. t. m. iz Berna, da so nemške čete začele veliko ofenzivo proti jugoslovanskim gerilcem, ki na ozemlju približno 0000 kvadratnih milj vodijo vojno proti hrvaškim oblastem. 3joda, ali naj Uki posamezni sveti slučaji dokazujejo, da je s kleri-kalizmom mogoče delovati za pravo demokracijo? Neštetokrat je že bilo poudarjeno, da s kapitalisti je nemogoč vsak kompromis za dosego industrialne demokracije. Na podlagi česa je pa mogoč kompromis s klerikaliz-mom za dosego politične demokracije? Posamezni kapitalisti so dostopni načelom industrijske demoktocije in tudi ppmaga-jqi pri delu za dofcego tega cilja, toda le dotlej, dokler jim dovo* lijo ostali "magneti" in ako se njih ediktom ne pokorijo in gredo preko "dovoljene meje" postanejo čez noč berači. Je precej Ukih slučajev. Ali je kapi talizem bolj zloben kot je kleri kalizem? Ali ne delata z roko v roki za "status t|uo" oziromn zs dva razreda: raared izkoriščevalcev in razred izkoriščanih? Nasvet, naj "pozabimo na preteklost in glejmo sedanjim raz meram v oči" je največji nesmi sel! Kdo je tega nasveU bol, vesel, če ne klerlkalizem. Al nam priporočajo to eksponent: klerikalizma? Ne, ker nočejo in tudi ne morejo, ako» bi tudi hoteli, ker zgodovine nI mogoče iz brisati. Zgodovina klerikalizma je preveč bruUlna, da bi jo bilo mogoče pozabiti. Ali naj po- Brez naslovav.. f*' Peter Bernik Prvenstvo v propagandi nosi Vatikan in v tem prekaša tudi nacistično in fašistično propagando. V svoji propagandi se poslužuje vseh mogočih sredstev, ker "sredstvo posvečuje namen". Ta propaganda deluje počasi, a sigurno, deluje kot počasen, ai-guren strup. Prilagodi se vaem razmeram' in dela vsakovrstne kompromise s svojimi načelnimi nasprotniki z namenom, da jih polagoma pridobi za svoj tabor in za svoje zaveznike, in sicer na Uko zvit način, da niti sami ne vedo, kdaj so prilezli v tabor klerikalizma. Toda, ko klerika-lizem s pomočjo Ukih svojih nasprotnikov doseže svoj cilj, so oni prvi, nad katerim se znesejo. Dogodki zadnjih let nam to pričajo. So posamezni, a zelo redki slučaji, ko je mogoče sodelovati s posameznimi osebsmi, katere Vatikan po njih poklicu smatra za služabnike klerikalizma, za pravo in popolno demokracijo, ki so .odločni nasprotniki klerikalizma, ki nočejo izvrševati tega, kar klerikalizem kot politična stranka veleva, in ki iskreno delujejo za blagor priprostega ljudstva. Toda koliko časa jim je mogoče vztrajati in delati v tem pravcu? Klerlkalizem se po-služi vseh mogočih sredstev, da jih ugonobi duševno in telesno, ako se zopersUvijo diktatu iz' Vatikana. Med Slovenci imamo nekaj takih in njih življenje in usoda je marsikateremu izmed nas dobro poznana. Klerikalizem ne pozna nobenega usmiljenja v preganjanju svojih načelnih nasprotnikov. , zabimo na "sveto inkvizicijo", a-li naj pozabimo na dogodke v Španiji, na Dunaju? Kdaj je pa volk slekel svojo kožo in oblekel ovčji kožuh? In če tudi bi ali bi% tem postal volk jagnje? Kdor kaj takega priporoča, je popolnoma upravičen dvom njegovih načelih in principih in resnosti prejšnjega njegovega javnega delovanj«; ne bi škodilo, ako bi zopet pazno in vestno prečiUl Cainkarjeve "Hlapce" in "Za blagor naroda«" i, Da, "glejmo'sedanjim razmeram v oči", .in sicer razmeram v Sloveniji, kjer so vsi , Slovenci brez razlike na poklic, versko ali politično prepriienje podvrženi največjemu sadističnemu pregsnjanju po gestepovcih in fašistih! Le kako naj pozabimo ali prezremo dejstvo, da do sedaj še ni bilo nobenega protesU iz Vstikana proti tej neznosni tiraniji? Ali je Vatikan naalovll kakšen protest na tytlerja proti barbarizmu v okupiranih deželah, proti barbarizmi* izvršenem nad katoliki? Da, da, naslovil je "milo prošnjo na Petaina, naj bo oblast v "neokupirani" Fran ciji bolj milostna napram Židom; to je bilo vse. • • Ksr zgodovina pomni, smo bi li Slovenci vedno pod popolno klerikalno kontrolo, in te kon trole ali nadvUde se Slovencem ni bilo mogoče nikdar otresti kot je to uspelo Čehom. Posledice tegs se ksžejo najbolj sedaj. Ko so v času zadnje svetovne vojne ustanavljali ssmostojpo čehoslo-vaško državo, ni odločal klerika lizem, ne Vatikan, ampak ljud stvo samo brez vsakih navodil ali 'direktiv iz Vatikana. Čehi imajo lepo število ljudskih voditeljev, katerih gUvno načelo je dobrobit ljudstva, ne pa klerika lizem ali vera, in radi tega je bila državna uprava ali ustroj čehoslovaške republike vzor o-stalim državam brez izjeme. Ali je bila državna tjprava Slovenije, ki je bila popolnoma pod kontrolo klerikalcev? Kierikall-zem p ima nobene zaslombe mn 1 Čehi in vero smatrajo za privatno zadevo vsakega posameznika. In to je tisto dejstvo, da so vsi Cehi složni v svojem detu za lastno državo. Kasimir Zakrajšek je v Pro- t4* . . z dne 8. januarja med* drugim navedel tudi sledeče:1 M. , . da bo treba delfti za staro domovino "dvotirno", t. j. katoliki zaae in nekatoliki sase, kajti prišle bodo stvari, glede katerih se ne bomo sedinili in spor bo neizogiben". Ta izjava je tako Ja-sna, da bolj ne more biti in naravnost v "brk" pove, da "vi socialisti in svobodomiselci pojdite po svoji poti, mi klerikalci bomo šli po naši poti". Voditelji alo-venskih klerikalcev v Ameriki torej odklanjajo vsako sodelovanje z neklerikalci in mi, slovenski socialisti in svobodomiselei, naj «e jim pa vsiljujemo? In kdaj so slovenski socialisti v A-meriki izjavili, da so napravili kakšen kompromis? Ali slovenski svobodomiselci? Ko se je leU 1017 ustanavljala organizacija za rešitev Slovenije izpod avstrijskega tiranstva, so bili poevsni na sodelovanje vel Slovenci. Ali so Be odzvali? Ko je bilo ustanovljeno SRZ, kateri elementi, kateri sloj Slovencev je najbolj deloval proti tej organizaciji? Ali je to že pozabljeno? Ali ni SRZ Sprejelo program sličen kot je bil sprejet na SNK v Cleveland u"' Ali niso čini, ki so aedaj na odločilnih mestih SANS, najbolj nasprotovali in delovali v SNZ, katere prG-gram je bil popolnomu nasproten programu SRZ, potneje JRZ? Kdo od voditeljev slovenskih klerikalcev je z Vsemi mogočimi sredstvi poskušal škodovati gibanju in delovanju SRZ in JRZ? Ali naj od teh sedSj pričakujemo, da bodo delovali za uresničenje Istega programa, ki ao ga pred leti zavrgli? Ne, ni mogoče pričakovati ln bilo bi sploh nesmiselno. V zadnjem svojem dopisu sem samo pojasnil, kskftno stališče zavzema klerikalizem, ki je politična stranka rimske hierarhije, v sedanji vojni in da je nemogoče pričakovati, ds bi Vatikan odločno nastopil proti nacizmu in fašizmu ln se izjavil za takozva* ni "atlantski čarter", kot se je 29 držav, ki so odločno zs porsz nacizma ln fašizma. Nikomur nisem ničesar očital, opozarjal pa sem ns nevarnost komproml-s klerlkallzmom. Dogodki zadnjih let preveč jasno pokazu-Jejo, da vse slovenske ustanove, ki so bile usUnovljene ln zgrs-jene ns popolnoma naprednih in svobodomiselnih (pravih svobodomiselnih) nsčelih* ki so bile u-sUnovljene ln zgrsjene po onih, ki so odločno odklanjali vsako sodelovanje all*kompromislranje klerikalci, prehajajo bolj In TCT IN ONO I Piše Zvonko A. Novak Naš predsednik enoinšeetde- setnlk.—Dne 30. januarja je minilo enoinšestdeset let, odkar je Franklin Delano Roosevelt zagledal luč sveU. Pred dobrimi desetimi leti si ga je ameriško ljudstvo s tajnim glasovanjem obojega spola prvič in potem še dvakrat zapovrstjo postavilo za predsednike svoje »vezne republike Združenih držav smeriških. | Silne stvari so se dogsjale v tem desetletju. Tiste sile, ki so se že dolgo nabirale na svetov nem političnem obzorju, so sf sprostile ln razmahnile. Prot njim se je moral Roosevelt kot načelnik ene največjih velesi na svetu neprestano bojevat Nekaj se mu jih Je posrečilo vpreči v svoj voz; nekaj jih je odbil, a nekatere pa so šle preko njega ter mu delale v njegovih naporih za ljudsko blaginjo doma in drugod velike sapreke To desetletje je uvod k zgodovini, ki ima biti šele napisana in vanj bo vtianjeno vidno zna menje Rooseveltove osebnosti. Ko je bil Franklin D. Roosc volt prvič izvoljen za predsed nika naše zvezne republike, naatopil svojo visoko in sila od govorno službo sredi najhujšega denarnega in gospodarskega po-še doživela A ikanski polom j« zakrivila krivična razdelite* poljskih in tovsrniških dobrin ki 1 plaha, kar jih,i< merika. Ta velik jih je omogočila znanstvena le. iznadljivost v poljedelstvu in in dustriji. In le predsednikovi bistroumnosti in dalekovidnoati ss zahvaliti, da se je vršila veli revolucija, ki jo je bilo pr{ Čakovati v prvih mesecih prvir Rooseveltove službene dobe razdeljevanju poljskih pridelkov in tovarniških izdelkov, v okviru ustavnega sistema demokratične dežele. Rooseveltova admini straolja je vzela vajeti v roke tam, koder se jfc dotlej mislilo, ds imajo zasebni interesi izključno pravico in oblaat. Brez prelivanja Človeške krvi in brer vsake večje nesreče se je našs dežela naposled izkobarals ir močvirja hude gospodarske kri ze pod vodstvom svesne vlade ki ji je bil in ji je še danes pred sednik Roosevelt ns Čolu. Ksj bi bilo, da ni bilo njega, je. težke reči. Ali na vsak način bi bilo vse drugače. i Evropa in Azija sts bili iz 1 bolj pod klerikalni vpHv In «.ko "C" ' nnrf u., tno motvlrj«. Tod« ninta m re- pod kontrolo klerikalcev. Saj, ^ . t , n. čuda, ako je .lovenakl narod "»J£> "JgJ Rajši sU se zatekli k vojni, ki si jo je Roosevelt na vse kripljt Slika kale ranjenega vojaka, ki so ga ssnHeki pobrali na bofličn In odpeli ali v bolnišnico. Ameriki domalega na vseh važnih mestih zastopan po klerikalnih prvakih, ker eksponenti klerikalizma vse povsod pripravljeni sklepati kompromi se zs "rešitev nsrods". Ds, delujmo za združeno ln demokratično Slovenijo v okviru federativne in dfcmokrstlčne Jugoslavije, v kateri bo v resnici jrava demokracija, v kateri ne >o odločal "ne žandar ln ne ta ar", ampak ljudstvo ssmo, ds bo ljudstvo brez rszlike ns versko prepričsnje imelo eneke pravice n svobodščine! Da, lopo je geslo "vsi v eni hlAl, pa magsri sko je strehe rsztrgsns", toda ta hiša mera biti agrsfens ns temelj a »v obode, enakopravnosti ln bratstva« s ene hsssds, ls temelj mora biti DEMOKRACIJA. Pripomba urednlštvsi Kadar polemiziramo c nasprotniki, po-emizlrsjmo pošteno. Zskrsjšek je 27. jsnusrjs pojasnil v vseh slovenskih dnevnikih, torej tudi v Prosveti, ds je svojo Mdvotlr-nost" sprsvil v skladje s KrisU-novo izjavo na SNK: "Katoliki, osUnlte, kar sto in soeialfsti o-stanimo, kar smo, ampak za stvar, ki jc vsem Slovencem skupna, lahko skupaj delamo" — in zdaj se tudi Zakrsjšek stri-njs s tem. To je tisti kompro mk, o katerem vprašuje br. Bernik, kdsj so se slovenski socis-isti izjavili sanj. — Bemlkovo uvrščanje bivšega JRZ »poredno s SNK Ja zavsjslno. Tskrst se e usUnevljsls novs država, zalo Je JRZ priporočalo republik«), nasprotna organlzaciJar8NZ ps srbskegs monarha. Danes Je pe-ožaj popolnoma drugačen. Jugoslovanska država že obstoji in dsnes gre le ca to, de se državs osvobodi Izpod pete nacifsšisti'-- a dobivajo pl^nort P"»dev" °*vrava za neposreden nenasilen nastop posebej uspešno delovanje grsdilnega progrsms sa tka* nje, skupno vzajemnost in od-pravo neddtakJjlvstva. Ob vsa* ki priliki moramo širiti dobro voljo med sosedi ln tovariši ne* glede na kasto ali vero, Gledati moramo na to, da vzdignemo it 'nevednosti in revščina tisto, ki so se zanemarjali, in v vsakem ozlru pomagamo onim, ki se lm*» o za zaosUle In zatirane, V sva-iti smo si, da nimamo nič proti Angležem, uradnim in neuradnim, četudi stremimo za uničenjem imperialističnega sistema Mi vemo, ds se mors rat-iks med indijskim ljudstvom in nedotskljlvei odpraviti in Indijci jo morajo posebni v svojih vsskdsnjih opravkih. Dssl se mords nsši verski nazori razlit-nI, se vseeno hočemo obnašati v svojih medsebojnih od noša jih uit otroci matere Indije, povezani s vezmi skupne narodnosti in skupnih političnih pa goepodar-sklh interesov. Kolovrst In hodno (platno, na roko tkano domače petno) sta neločljiva dela nalaga grad i I ne-progrsnta sa vzpostavitev in rezmsh 700,000 indijskih vssi pa odpravo revščine, ki Ura ljudske množice. Zato moremo repno tkati ter rabiti sa evoje osebne potrebe edtnole hodno platno In kolikor je to le mogočg, samo izdelke vaškege rokodel-stvs Delujmo na to, da storijo tudi drugI Uko. Zaobljubuje-mo se, da se bomo verno 4rt*li kongresovlh načel ln političnih smernic ter se vsekdar odzvali longrseovemu pozivu k nedelje-vanju boja sa indijsko neodvisnost. > PROSVETA —n ČETRTEK 4. FEBRitadtj TUJEC Rado Murnik IIIIMAIIIIIIM IIHMIl) (Se nadaljuj«.) Oskrbnik je malo nagubal čelo in odgovoril: "Nemci nismo posebno priljubljeni. Slovenci se bore zoper nas za svojo narodnost, za svoj ostanek. Hm, ali nimajo čisto prav? Toda . . . meni je narodni boj zoprn — ali nismo vsi ljudje, vsi enaki? Po mojem naj bi mel vsak narod enake pravice, enako prostost v resnici, ne le na papirju! Vsak narod odločaj samostojno o narodnih stvareh. Nemci naj ne bi hrepeneli po vladi nad drugimi narodi." Mubinger ga je debelo gledal in si jel brisati ščipalnik. "Nemci se moramo vendar ie enkrat otresti starih predsodkov in se odpovedati otročjim fantazijam in jalovim sanjam Se zmerom si domišljujemo, ne, ie zmerom verjamemo, da je Avstrijs nemška država in da pristaja prvo mesto Nemcem. To so stare fraze, dobre za bombastične resolucije. Malo nam haane, da ob vsaki priliki in nepriliki poudarjamo nemški kurz, nemški značaj, kričimo "Heil!" — delamo pa premalo. Slovenci store in žrtvujejo mnogo več za svoj nsrod." "Ljubi Alfred, zdi se mi, da si že napol slo-veniran," ga je karal Edgar in hitreje brisal nanosnik. / , "Govorim odkritosrčno, prijstelj prijatelju," je odvrnil oskrbnik in si zapalil novo cigareto. "Poudarjam ti, nam Nemcem kaže slabo. Pra-vegs državnika nismo imeli že dolgo, dolgo ne. Ministri so enostranski strokovnjaki. Ni ga nobenega med njimi, da bi bil kos zavozlanemu avstrijskemu problemu. Nali titulami državniki poslujejo svtomstsko dalje po ljubem starem kopitu. Nekateremu se včasi posreči lep ministrski govor, ksj velikega, kaj odločil-negs ps ne." ' "Peslmjst!" "Naši poslanci preveč koketirajo z vlado; so-cialnodemokratski so vse drugačni ptički! Nemci potrebujemo brezobzirnih,v. krepkovoljnih mož, ne pa rokavic in sladkih obrazov. Zahte-' vajmo narodno politiko, ne maramo več politi- -ke dvornih svetnikov! Narodna blaginja je našim poslsncem devete briga. Kar store, store vse zgolj iz samoljubja, Iz častihlepnosti, iz veselje, vtiksti se v vsak močnik in igrati vlogo, iz želje in skrbi, ds bi si ohrsnlli preljubi man-datek in si zsgotovili ministrsko kandidaturo. Ns shodih in zborovsnjih pitajo uboge volilce z bonboni "Edelvolk" in "Herrenvolk," dekls-mirajo in prežvekujejo pogrete fraze, nabrane iz dnevnikov, revij in knjig. Komedijo nam igrajo, prežalostno komedijo megalomansklh političnih bajcev." Edgar je pomajal glavo, ln oporekal: "Bil sem predkratkim v Mariboru, Ptuju, Celju, v Ljubljani in Trstu — povsodl sem slišal nemški." "Verjamem. Toliko pa se ne govori več nemški kakor nekdaj. Toda pravtako važen se mi zdi napredek in uspeh njihovega socislnega dela, njih gospodarske zadružne organizacije. Slovenec seje in žanje, ml ne vidimo — nočemo videti! Kadar nas vendar kaj zbode v oči, pa gledamo debelo! Človek ne bi verjel, koliko moreta storiti dva navdušena delavca v svojem kraju za narodno stvar. Dvs, ali pa tudi samo eden! Pred nekaj leti Je tukaj v podgorski vasi še spalo« Najprvo je nadučitelj dramil narod, pozneje mu je pomagal mlad modroslovec. Zdaj imajo bralno društvo, pevsko ln tamburaško društvo, prirejajo narodne veselice, dramatične in glasbene večere ... To so važna pomugala za razširjanje in za gojitev narodne misli. Svoie dni se Je sukalo skoraj Žjivoje vse družabno življenje okoli tombole in okoli plesa gasilnega društva." , Langova izvajanja so Hubingerju ugajala čimdalje manj. Zdelo se mu je, da Slovence pretirano hvali, Nemce pa pretirano graja. "Ti si mi vrl Nemec, Alfred!" mu je očital in čudno dvigal rumene obrvi. ... "Saj sva sama. Pričo Slovenca bi govoril drugače." - "Drugače. Prav. Vsak človek je kolikortoli-ko hinavec. E — ljubi moj Alfred, jaz nisem politik, verjemi mi! Kdor se preveč peče s politiko, dobi trda jetra. Zakaj vsajc politik se mora neprenehoma jeziti; jeza slabo vpliva na žolč, žolč pa na jetra. Tako mi je pravil star doktor, star zdravnik. Politika pa tudi izpridi še tako lep značaj." 'Tako, tako. Haha!" "Da, tako, dragi moj! Nič: haha! Politika pokvari človeku jetra in značaj." "Mhm, hm." "Zato se ogibam politike, kolikor morem. V dnevnikih me zanimajo le dnevne novice o goljufijah, ubojih, umorih in večjih nesrečah, ki prijetno jtazvedre bralca. Moja filozofija veli: Poglavitno jS, dk človek uživa in se lepo zabava, kar največ more. Saj tako prekmalu hudič vzame vse skupsj!? "Tsk si ti, Edgar, in takih je žalibog na tisoče drugih naših mož. Prvega absorbira lov, drugega šport, tretjega alkohol, četrtega karte, petega ženske —" "Ženske, Ženske! Mene ženske! Das ewig VVeibliche . . je hitel Hubinger, jako vesel, da se je zasukal pogovor na predmet, ki mu je bil najljubši. "Ali še zmeraj dirkaš za predpasniki?" "O še zmeraj, dragi Lanfe, še zmeraj!" se je požuril zatrjevati sovražnik politike. "Saj si vendar zaročen!" se je čudil oskrbnik. "Celo jako saročen, ljubček moj! Ali to nič ne de, nič ne de. Moja ljubezen je neizmerna! Moja zlata Suzana sama ne bi preneala toliko ljubezni, ne, zadušili bi jo občutki. Zato dirkam tudi za drugimi, dasi ljubim §uzano in njeni dve trinadstropni hiši v Gradcu kakor ssm sebe. Suzl pa ne ve ničesar o mojih dirkah in je pravtako srečna, kakor vsaka druga vesela nevesta. Tako je, vidiš, in oba imava mir in vsak ima svoje veselja." Suzl ne sluti in ne ve nič in tudi ne sme nič vedeti o mojih tajnih zabavicah!" Ne šali se tako . teko čudno!" ga je Zavrnil oskrbnik. Hubingerjev obraz je spačil ciničen posmeh. "Čudno? Morala in ideali in tako dalje, kajne, Alfred moj? Idealov sem se iznebil že davno, ideali porajajo le nezadovoljnost in brez morale živiš mnogo lsglje." "Lepo, jako lepo, Edgar!" je Vzkliknil Lang in mu ploskal Ironično. "Čuj! Danes sem se med potoma ustavil v vasi tu doli v veliki gostilnici blizu cerkve. Tam sem istaknil mlado dekle, sočno, zdravo lilijo. Povšeči mi je bila na prvo oko. Kakor nalašč za krat* čas! Ime jI je Milka." "Valenčakova Milka je še napol otrok." "No, recimo, tri četrtinke. Nič ne de. To trdnjavo moram osvojiti- Tsko vzsmem vražjim Slovencem nekaj "narodne posesti". Ali ni to hvslevredna "dejanaka politika?" Nemci naj bi pobrali Sloveneom vsa dekleta, a? He, he..." "Pri Valenčakovi fte ne boš nič opravil, Edgar! Ponosna je ln dekleta te dobe so najbolj izbirč-ns." "Ne, teke ptičke najrsjše lete v mrežo. Znati moraš!" (Dalje prihodnjič.) Razori Jui Kosak I (Nadaljevanje.) Spredaj so žc leteli. Z dračjem zastrta cesta jc padala po klancu Venomer • so preskakovali luknje. majhen borov go- zdieck so tekli. V i »oko nad njimi se je razletelu granata. Iz varnega naročja kostanjev so se »penjeli preko strmega pobočja po v aem golega hriba. Na prevalu »predaj »o vrste zastale... Utrujeni ao »sedli. Černota Je (»»kazal lliaju dolino, kjer »ta opa/ila globoko pod aeboj v »labem luninem »vitu borove gozdičke. Yr*e drugo Je ležalo zavito v temo. iz katere ao švt gali neprestano plameni, na kar )< vselej votlo treščilo. Odgo varjali so rezki »treli. čez In če/ |ta »e Je vila trepetajoča črta, kakor da »e skušajo preplesti go reči pr«tt dveh rok- Morje lu čle. priečih v zraku, bliskov v nedogledni daljavi, krvavo rde tih. rumeno zelenih plamenov je valovalo, a ničesar razsvetljevalo. Tam je fronlb." Je dejal Čer pota in ostrmcl,. "Bijejo se!" Za hrbtom je tisti hip zagr-rnelo, da so se prestrašeni po« tuhnili k tlom. Nekaj se je neslo po zraku in globoko aoplo. "Naš pes laja; tu zadaj!" Sredi hipne tišine je nekdo razločno govoril. "Kota . . . daljni strel." Zopet so se dvignili iti drveli navzdol. Med sencami podrtin male va»iee so zavili v ogromno vežo neke hiše; od vsepovsod Jim Je ularjal v nos vonj mrličev in smodnika. Onoetran vasice so se plazili po ozkem sedlu med dvema goličavama. Srečevali so več in več ujetnikov, ob stezici so »tokali ranjenci, hiteli sli. "Hudič ve, kam gremo," Je godrnjal Černota. "Tamle je bila fronta, zdaj pa za hrib. gotovo v»trah od nje. Proti vipav* »ki dolini gremo." "Morda pa vendar še ne nocoj." Spredaj je zopet zastalo, čez ča» je prišlo od moža do moša: "Spat gremo. Nocoj ne!" "Ze izveš," je topo odgovarjal Ušaj, Drug za drugim ao se razvrstili v majhnem borovem 1"go?(tilku ns precej »timem po-bo«.ju. Kakor grobovi v kata- British Troops Move Up on Nazb Near Mateur a k 111 top In northaaat TunUrfa, near Matsor, thaaa Britisk soldters ot tke First Ana jr oorer ne l'S lan d with thair machine guns. After tka position had baaa Consolidated the Tommles attacked and w#vt repulsed becauie of laek of air support That lack haa been re med led and tke Britisk troops have ■ the Nasis oat of a strongly-entrenched position ia the hilla M miles sosthwast of BUerte. kombah je zijala lz zemlje luknja nad luknjo, sekana v skalo, pokrita z dračjem ln deskami. "Nekdo, zavit v temo, je prepovedoval kaditi, češ, da semkaj še ni padla doalej nobena granata. Lezli so kvišku ter se ispotlkali ob nogah že spečih. "Hudič, tu že spi nekdo!" Je godrnjal Černots, ko je nekogs skoro pohodil. "Naposled še prostoru ne najdeš." ••černota! . . . Alo sem! . . . Tule Je nekaj." "Kje si za vraga!" Viaoko gori je lezel Ušaj v prazno dupli-rto. Štirje so zlezli notri." Ko so polegli, se pokrili plahtami, je Černota zvll cigareto. Bo* zažgal?" Kdo bo pa videl. Pa če tudi! Vseeno Je'" "Jutrt moraš tako notri!" "Kaj praviš, koliko je že ra?" Pritaknil je cigareto. •Tretja!" "Sakt »menske duše, ne bosta spela?" je mrmral sosed. "GoIm-c za tobmi!" "Jutri je sadnji dan!" je šepetal černota. toda Ušaj je že spal Njegove dolge noge so molele Izpod strehe. — V jutranjem mraku j« iigi njal mož za mOžem po ozki stezici. , . Černota je prebudil Ušaja: 'Ti, slišiš, ie gredo!" Krmežljavo, komaj da se je dobro zavedal, je buljil za odhajajočimi: "Prva gre!" — "Na jpomoč!" v "Mi ostanemo, kakor se kaže!" Tačas se je razneslo od poveljstva, da odhaja prva in četrta na pomoč. Zavila sta se zopet v plahte, zažgala cigarete ln strmela v puste, zapuščene skale onkraj sedla. Spredaj je treskalo, žvižgalo, golčalo. čutila sta rohnenje skal sredi hriba. Kakor da brizgajo črepinje krog in krog gozdiča. Solnčni žarki so zadrh-teli v borovcih, da so zablestele igle. Puste skale so se pozlatile. V daljavi je votlo zažvižgalo, zavilo, zahreščalo in tik pred gozdičkom je usekalo, da se je čulo sredi mrtvaške tišine utripanje src preplašenih mož, po-nikajočih glave med skale. Za hip jim je pošla sapa. Vse naokrog je tulilo, kakor bi tulili šakali v puščavi. Komaj se je pomirila somlja, se je zažrlo zopet vanjo a takim srdom, da so završali borovci; nekateri so se prevrnili; skala se ni mogla u-miriti od srda. V zraku so za-teglo zacvilili, zaklopotali drobci granat. ' Oba prebledela sta ležala Ušaj ln Černotk vznak. "Strašno strelja!" "Dan se je pričel." "Se Čez dan gremo!" * "Vse bo hudič vzel!" Sredi borovcev se je prikazala Človeška postava z obvezano roko in glavo. Vse krvave so bile oči. ' "So že notri!" "Kdo?" "Vaši! — "Kaj hudiča!" "Kaj pa, vse zbito! — Mačke pokajo. — Prodirajo. — Drugi bataljon ves zblt. — Tsmle na hribčku. — Majhna planota. — Tam leže mrtvi. Fantje, strašno!" Molče so stali krog njega in ustnice so jim bledele. Počasi se je vlettel .k obvezovallšču. "Morda prodro!" jc šepnil Černota. "Da bi le!" Drugi je prispel. Roko odbito jo je odtrgala. Ne boli Pripoveduje smehljaje, kakor bi se odmarjal. Pravi, da se ne vidi ničesar. Vse je zavito v ogenj. Kajpada prodro. Vse bo vjeto. Tako žejen je, da bi popil škaf vode. — Trudno se vlečejo ure. Sejejo čepinje in železo na skale. ** "Brez kosila ostanemo danes — pa tudi jutri!" , "Kdo bo nosil sem? Tisti hudiči Um zadaj!" tJšaj ne more prikriti svoje jeze. Neprestano se vlačijo ranjenci. "Kako mord nazaj?" vprašuje Černota enega izmed njih. "Stečem, kadar useka!" Černota vstane, da se razgleda; plazi se po gozdičku med u-ticami; privleče se do obvezali-Šča. ."Morda še ne nocoj!" je njegova tiha prošnja, katere pa si ne upa nikomur razodeti, zakaj kogar sreča, mu pripoveduje, da gredo še to noč. Ves prepaden ie vrne. • "Zdajle so ga prinesli," pripoveduje Ušaju. "Našega poročnika Boltavzarja. Opoldne je šel v linijo, neeli so patrone. Razsekalo ga je še na potu." "Kaj se je pa siliL" "Ampak hudičeva stvar!" ' "Saj pravim, da je meni vseeno!" Černota se hitro skloni in zleze v duplino. Tik nad njim je frčal kos železa. Na vse strani leti. Ljudje žvečijo igle borovcev, da si preganjajo tas. Zdi se jim, da se mora vsak hip sesuti hrib. Gfea ležita vznak in grižfeta ustnice. Nenadoma se Ušaj dvigne in otožno vzklikne: "So že tu. Madžari! Jih vir diš, rdeče našive imajo." "Po dnevi so jih nagnali. Zato je tako treskalo. Zdaj gremo." Potrdi Černota razločno. "Mar naj pošljejo Madžare!" "Kaj hočeš!" Da odvrneta od sebe resnico, ae pogovarjata o domu. "Kaj meniš, da dela zdaj oče?" Žalostno se ozira Ušaj v Černo-to, ki žveči -svojo cigareto in ne odgovarja, kakor da se je tudi njemu nekaj sanjalo. Ušaj nadaljuje: "Zdajle bo krompir pospravil. Kdo mu pač dela?" Cez nekaj v zapestju. Ročna granata mu čaaa vzplamti nekaj temnega v njegovih očeh, ogenj, ki ga je že dolgo molče krotil sam v sebi. "Zdaj naj pride sem! Tedaj me je silil. Zdaj pa naj leži tu, kot žival, ki jo še danes zako-ljejo! Hudič, tam bi vsaj hitro končal, če bi me dobili!" "Boš tudi tu nemara!" "Vseeno!" "Meni sta umrla oba, oče fn sin. Kaj me torej še veže?" Presunljivo4 je pogledal Ušaja, ki je za hip povesil oči. "Marija je kriva/' "Pravijo, da ona!" Černoti so se bliskale oči, kakor gadu fia pečini. "Že slutim, kaj je storila. Ved no je bila takšna ženska!" "Preklal sem jo!" Ušaj je imel solze v očeh. i "Kdo dela na mojih poljih, kdo orje, seje, žanje?" Stiskal je pesti. "Samo, da bi bil že enkrat tam.. Nazaj ne pridem!" —• Tvoj stari ne bo dolgo trave tlačil." « ■ ■» oP • BumOes for Boys ii pripovedujejo!" - Takrat d, vpil nad menoj, ravno um križem. Da moram in m-^a Samogolt!" "Le verjemi, zdaj se ke«.-"Saj to ga je spravilo. & ga bo pa zemlja požrla. Eh prokleto!" V gozdičku se je J Ljudje so pričeli hitrp vstaj, raznesli so povelje, r a zdel je! patrone. Bled poročnik je nemirno dil od enega do drugega. Černota je pošepml Ufa "Jih boš noeil? Jaz jih slreJ takoj. Streljal ne bom. Ua nosil to težo!" Ušaj je prikimal. Jipkdo je stal sredi njih in, navduševal. Se vedno je nabijalo. V