Pavel Keller: 2. nadaljevanje.. ** Hubert *< Roman iz gozdov. ., :¦; Poslovenil dr. Ivan Dornik. »Kot predstojnik urada,« je rekel, »se moraš za vse okrog sebe brigati.« Sklenil sem, da mi bo dajal ta mož poročila, v čemerkoli mi bo treba. Ustregel sem mu najprej s tem, da sem ga popeljal po svojih sobah in 3 tem nasitil njegovo očitno radovednost; z obžalovanjem pa sem moral spoznati, da je to, kar je videl, vplivalo na njegovo zaupljivost. Postal je redkobeseden in zbegan. Tisto malo udobnosti, kar jo imam, je spravilo preproatega moža v stisko. Tega pa celo nisem nameraval. »Gospod Boltežar,« sem rekel, »veseli me, da sem vas spoznal. Saj želim živeti tukaj čisto samotno — fcako dolgo, še ne vem — imeti hočem gozd, sicer pa sedeti v svoji hiši in pri svojih knjigah. Toda sem in tja bi vendarle rad šel % doma — v družbo nekaj znancev. Tudi v gostilno bi rad tu in tam. Ali kaj zahajate v gostilno, go spod Boltežar?« , , 't! »Seveda — seveda — tudi v gost.lno grem — redko sicer — toda primeri se le.« , »Ali igrate tudi sfltat?« l\ »Skat!« ..-..' Njegov obraz se je razjasnil. »Seveda — seveda — prav rad celo — trdijo celo o meni, da dobro igram. Z vsemi mogočiml zvitostmi. Gospod Bernard tukaj — nadu.itelj je v vasi — igra tudi prav prebrisano. V ostalem pa je edini izobraženec, ki kot tretji prihaja y, poStev.« ¦ > i -%f, »No, dobro! Morebiti bo gospodoma kdaj p<i volji. Zimsiki večeri so dolgi in gostilna spodaj v vasi je prav 5edna. Poleti stanujejo y njej paC izletniki?« ¦,'>:¦ ' ,¦.¦¦'¦«• v i,;,.M1#( »Seveda — prav Cedna gostilna. Dve sestrl gospodinjita v njej. Eni je ime Emilija, drugi Amalija. Kličemo ju pa za Mil&ko in Mal&k^ Kadar mi je vseeno, katera pride, pokličem MulCko.« Smejal se je svoji šali in mi pri slovesu srčno In krepko stisnil roko. Ko je odšel, me je Tim gledal mol.e, pa z očitlkom. »Ali Je to naša nova družba?« Tudi sam sem imel v srcu dvojna čuvstva, sMenil pa sem, da bom Živel s prebivalci v gozdu, dokler bom prebival v njem, v sporazumnoati. Včeraj torej je bil prvi večer pri sfcatu. Gostflna se imenuje »Pri grozdu«. Zakaj, ne vem; kajtl v vsej tej visoki dolini med gozdovi nikjer nl trte. Obe gostilničarki, Mil5ka in Malčka, sta brhki deklici, dvojčki in .udovito si podobni. Ker lmata obe enako pre.o in enako spletene lase, obe enak glas, isto hojo, se čisto enako oblačita, ^ve morem razumeti, kako bi ju mogel kdo ločiti. Nadučltelj mi je pripovedoval, da sta si bili Eot otroka taiko podobni, da ju tudi starši niso mogli ločiti. Zato so Milčki takoj po rojstvu privezali okrog vratu rdeč, Malčki pa moder trak. Nekoč pa, ko sta imela otroka nekalko dve leti, sta obe obenem izgubili trakova in tedaj je bilo težko dognati, katera je bila Milčfca in katera Malčka, posebno še zato, iker sta otroka na vprašanje, kako je ikateri ime, odgovarjali s čisto enako dorte.im tuljenjem. Tedaj je gostilničar »Pri grozdu« očetovsko razsodil: »Ta je Malčka, ta pa Mil.ka. In bitro jima privežite nova trakova! In kar sem rekel sedaj, pri tem ostane!« Bog daj, da bi se gostilničar ne bi bil zmotil in da se bo vjemalo to s krstnim listom.« Nadučitelj je tudi povedal, da jiK ne loči, čeprav ju je imel v šoli in ju ima sedaj vedno pred očmi. Gospod Boltežar se je porogljivo zasmejal. »To pride od tod, dragi moj, kcr nimate pravega pogleda, ker takorekoč ne znate preceniti! Jaz vselej vem, katera sester je. Toda to je moja skrivnost.« »Da,« se je oglasila ena izmed sester, ki nam je ravno prinesla piva; »ta skrivnost pa je Cisto preprosta. Jaz imam zlat podočnik, Malčka ga pa nima. In gospod Boltežar pazi na to, če katera govori in zazeha, in potem ve.« Tako je bil šir<.koustnež razkrinkan. Prijetno je »Pri grozdu«. Tu je prav ljubka sobica za boljše ljudi, obita z lesom. Po stenah vise štiri podobe, tri pokrajine in en portret. Ta ima napis »Milčka in Malčka«. Na portretu je le en obraz, in ta je lahko ena ali druga izmed sester. Mislim, da sta obe menjaje se sedeli kot model, Ikakor je že bilo, katera je pač imela kaj časa. Portret in pokrajine so izvirna dela, vse podobe so od istega slikarja, naslikane z dobrim znanjem. Zopet je bil nadučitelj tisti, ki mi je podobe pojasnil. »Podobe je naslikal Anton Močilnik'. To je mlad umetnik, ki živi večinoma na tujem, večkrat pa prihaja tudi semkaj.« »Sin mojega gospodarja,« je pristavil in objasnil Boltežar. »Pravijo, da je zelo nadarjen. Niegov oče, grajščak, je hudo nasprotoval, da bi sin bil slikar, in imel je prav. Meni te packarijs kar nič niso všeč.« Milčka se je opravičevala: »Nisva mogli dru-« gače, ker je pač sin našega milostljivega go-< spoda.« »Draga gospodi.na,« sem odvrnil, »podobg so dobre in portret je kar srčkan.« Zasmejala se je. »Ali sem taka? O Bog, o Bog! Potem je go* tovo Mal.ka, ona je večkrat sedela za model kakor pa jaz.« Prijetno je »Pri grozdu« — In nato smo pričeli s skatom. Gospod Bol-i težar, nadučitelj in jaz. To igro imam jaz za istGi kot hojo v gledališče. Vsaik dan — strašno! 04 časa do časa pa — prav rad. > Izgubljal sem zaporedoma. Moji soigralci sl» bili veliko močnejši. Gospod Boltežar je zgled dobrega, toda nervoznega igralca. Če sem kot njegov nasprotnik pri igri napravil napako, za-* radi česar je igro dobil, se je dobrodušno smejal in me tolažil: »No, napake, ki jih človek' ne naredi, so zgrešile svoj namen!« Če sem pa ikot' njegov tovariš ustrelil kozla, se je razburil, in le spoštovanje, ki ga je imel do mene novinca, ga je zadrževalo, da ni bil surov z menoj. Njegove kriti.ne opombe pa so postajale vedno bolj jasne. Najprej je rekel le: »Lahko" bi igrali tudi (Lrugače!« — Nato: »No, da, Clovek večkrat po»eže v prazno!« — Nato: »Grom in strela! Grom In strela« — Nato: »Toda, prosim vas!« — Nato: »Prekleto, sedaj mi izbije desetico!« — Nazadnje: »Toda, gospod Hubert, pazite no vendar!« »Ne znam bolje!« »Da, toda saj sem vam refcel: potegnite vedBO dolgo barvo! Na vsak na6in dolgo barvo! TiIrti, ki trdijo, da igralcu kratko, nasprotniku pa flolgo barvo, so morebiti čisto dobri ljudje, o skatu pa nimajo nobenega pojma. Kajti, poglejte, ttli drži dolga, potem je nasprotnik izgubil; če pa ne drži, ima trumf premalo. V vsakem naključju je torej le v prid.« Ko bi bil opazoval to moj sluga Tim — o forj-! Jaz pa sem potrpel. Zakaj pa naj se huttujem nad gospodom Boltežarjem? Prišli smo tudi na čisto nov pogovor. Boltežar je odložil karte in rekel: »Skat je pravzaprav res demokratična igra; kajti ikralji v njej nimajo veliko govoriti.« »To je dobro pripomnjeno!« sem vljudno pristavil. Tudi nadučitelj je pograbil misel. Menil je: »Potem bi asi morali biti veleposestniki; kajti največ štejejo.« S temi besedami se je hudo zameril Boltežarju; ta je bil namreč agrarec do dna duše. »Seveda — seveda: že zopet poljedelstvo — če mu je le mogoče priti kje do živega, čeprav samo s strupeno opazko! Da veleposestniki največ štejejo? Pač mislite denarja? To se vam zdi! Le povprašajte vendar, fcoliko štejejo lastniki premogokopov, gospodje tovarnarj}, predvsem pa judje, potem boste vedeli, kdo so asi.« »Saj ste vendar vi povedali to primero,« je odvrnil nadučitelj. Dalje sledl. avtomobilov in pride avto na vsakega 480. prebivalca, v Alžirju na vsakega 119. prebivalca, v južno-afriški uniji že na vsakega51, človeka en avtomobil. Na otoku Kuba posedajo drugokožci 40.000 avtomobilov, v južnoameriški državi Peru 14.300, v Urugvaju 46 tisoč, tako da ima vsak 40ti avto. V Aziji poseda Japonska 96.000 avtomobilov, od teh je ena tretjina tovornih. V angleški Indiji odpade na vsakega 1987. prebivalca en avtomobil, v nizozemski Indiji pa na 689. Na Filipinskem otočju poseda avto vsak 326. prebi^valec. Treba še povdariti, da se jo razmn&žil  avtomobil pri drugo- kožcih izredno naglo. Seveda nudijo v drugokožnih deželah potniku še danes pravi Babilon prometnih sredstev, kakor: volovsko vprego, kamelske karavane, nosače in '-* avtomobile.