45 številka.
Letnik YU.
* Maribor, dne 7. junija 1915.
Naročnina listu: —
Celo teto . . K10 — Pol leta . . . „ 5'— četrt leta , . „ 2'50 Mesečno. . .	« 1'—
Zunaj Avstrije:---
Celo leto . .	„ 15’—
Posamezne številke —	10 vinar j e v. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vcfflr — popust
„Straža“ izhaja v pon» deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj«.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113.
sic© ljudstvo
IZ uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Italijani s krvavimi glavami.
Ob Krnu so imeli Italijani velike izgube. —. Iznenađeni Italijani pri Bovcu. — Naše čete polagoma prodirajo proti Lvovu. — Veliko razburjenje v Varšavi. — Srbiji dovaža trospo-razum pomoč. — Izmenjava ujetnikov med Avstrijo in Srbijo. — Nova kriza v Angliji.
Uloga Italije v svetovni vojski.
Mnogoupoštev.ani vojaški sodelovalec -„„ournala de Geneve“ razpravlja v- članku, ki je vzbudil veliko pozornosti, o ulogi Italije,' ki bi jo mogla igrati v sedanji svetovni vojski. Najprej se peča z- vprašanjem, ali se naj smatra Italija za prvovrstnega ali drugovrstnega činitelja.
Ako namerava Italija igrati prvovrstno ulogo, potem bo nastopil sovražnik — kajpada s potrebnimi sredstvi — tako, da bo najprej Italijo spravil do nezmožnosti, nadaljevati vojsko, to se pravi, zagrabil bo bika pri rogovih in se b(o z vso silo zagnal proti Italiji. Med tem bo n,a izhodnem in zahodnem bojišču nastopil odmor. Po vojaški povedano n Zaveznika bosta začela proti Italiji z močno ofenzivo in med tem ostala na ostalih bojiščih v žilavi defenzivi.
Ako se bo p,a smatrala Italija za drugovrstnega činitelja v tej vojski, potem bo vojevanje Avstrije in Nemčije obstojalo v tem, d a bosta v s vi o j i h močnih obrambnih postojankah pričakovali italijanske nap (a de in šele, ko obračunata z ostalimi ententnimi armadami, se bosta vrgli proti Italiji.
Po mnenjih, ki se slišijo med vojaškimi strokovnjaki, odgovarja drugi sluÖ'aj splošnim vojnim razmeram in sicer to tem bolj, ker bi, ako se odpravi I-t ali j a, še vojna ne bila končana Vojna se mora končati le, • ako je poražen dosedanji trosporazum. Ako bi izginili Italijani z bojišča), bd to pomenilo samo, da se vojna začne znova, toda pod neenakimi okolnostmi. Ako pa se ofenziv la p; roti Italiji odgodi in se premaga ententa, potem je tudi usoda Italije zap pečatena, kajti potem bosta Avstrija in Nemčija zavladali čez italijanska vodovja in vse ranljive točke Italije se bodo za nasprotnika odprle.
Kako dolgo bo trajala vojska?
Amerikamski list „The Literary Digest“ je najbolj znanim časnikom vojskujočih se narodov stavil vprašanje, kako dolgo še ho po njih mnenju trajala vinjska. Nfa to je dobil te-le odgovore:
Nemški časopisi nočejo odgovoriti na to v-prašianje, ampak vsi zatrjujejo, da bo Nemčija zdržala do konca.
Francoski časopisi so bolj zgovorni. V „'Journal de Debats“ piše francoski ministrski predsednik Viviani, pod katerimi pogoji bi Francozi sklenili mir. „(Vse prejšnje pokrajine si moramo pridobiti nazaj. Belgiji se mora vrniti njena svoboda in njeno blagostanje, pruski militarizem mora; bit zlomljen za vselej.“ Toulons-ki „jTelegramm“ piše: „Mi smo mnenja, da se bo mir sklenil proti koncu septembra ali tekom oktobra tega leta.“ Nantski „Telegramm“ pravi, da bomo slavili mir prihodnji Božič. ,„Tempa“ objavlja u-tise nevtralnega diplomata, kä meni : („Ljudje so mnenja, da je v dveh mescih Rnsijaporaže-n a), Francija bi dobila polovico Belgije, ako bi sklenila posebej mir in se potem hotela zvezati z Nemčijo, da uničita Anglijo.“
R u s 'k o časppisje Je istega mnenja kot „Bir-zheviya Vyedomosti“, ki piše: „,(Še le ko bo N e m 6 i-j a popolnoma uničena, bomo sklenili mir. To bi se že sedaj lahko zgodilo, todja stalo bi nas to
200.000	do 300.000 mož. Za to boljše, da čakam o.“
Irsko časopisje je različnega mnenja, „pel-fast News Letter“ je mnenja, da bo vojska trajala tri leta. Drugi listi pišejo, da ako bo uničena, Nemčija, se bo mir sklenil že letos v zgodnjem poletju.
Angleški listi izražajo mnenje, da še bode vojska trajala šest mescev do tri leta,, „pa.ily Mail“ pravi: „Nemci še vedno lahko postavijo najmanj tri milijone mož na bojišče; tudi financijelno je Nemčija tako močna, da lahko še vsaj 12 mescev zdrži.“'
Iz vsega tega, sledi, da nihče ne ve, kako dolgo še bo trajala vojska,
Kaj bo z Rumimi jo?
Marghiloman predsednik konservativne stranke.
Marghiloman je zopet izvoljen predsednikom konservativne stranke. Govori se, da bo Marghilo-
man prevzel predsedništvo v ministrstvu, Marghiloman velja kot prijatelj Avstrije.
Rumunski socijalisti proti vojski.
Rumunski socijalisti po celi državi agitirajo, da ostane Rumunija nevtralna. V vseh mestih in občinah se vršijo zborovanja, M so kljub terorizmu ruskih pristašev sijajno obiskana.
Nova sestava ministrstva.
Sedanji ministrski predsednik Bratianu se trudi, da bi se sestavilo novo ministrstvo iz liberalcev in konservativcev. ,Po njegotvem načrtu bi naj bilo 5 ministrov vzetih iz liberalne in 4 iz konservativne stranke. Kot predsednik bi naj vstopil v ministrstvo Marghiloman, ki bi ob enem sprejel posle zunanjega ministrstva. Vodstvo vojnega ministrstva bi sprejel Bratianu,
Napetost med Nemčijo in Ameriko.
Predsednik Wilson je (sprejel nemškega poslani* da grofa Bernsdorfa, ki mu je stavil predloge: Nemčija ustavi boj s podmorskimi čolni, ako Amerika doseže, daj sme Nemčija neovirano uvažati žiylla in surovine, nadalje ako doseže, da ne bodo parniki, ki odhajajo iz lamerikanskih pristaniščj vozili ne vojnega gradiva, ne topov, ne streliva. Wilson je odgovoril, da se hoče pogajajti le z ozirom na človeeanstve-no stvar zadeve, ki zahteva, da Nemčija ne uničuje več trgovinskih parnikov.
Nova kriza v Angliji.
Poročila iz Londona napovedujejo novo krizo v angleškem ministrstvu, ki bo zelo resna. Dočim pri-t'skavaio novi unionistični ministri Bpnar Law in La. ndsdowne z vso s:lo, da se> uviede v Angliji splošna Vojna dolžnost, se temu upirajo kar najodločneje vsi liberalni ministri. Asquith in lord George bj' prte j e odstopila, nego glasovala -za splošno vojno dolžnost,
Kaj ponuja Četverosporazum Bolgariji.
Listu „Kölnische Zeitung“ se poroča iz Sofije: Četverosporazum je izročil dne 29. maja Bolgariji noto, koje vsebina ni,sicer prav natančno znana, ven-
LISTEK.
V|spomin vrlemu možu.
Kakor da bi ob jasnem, mirnem dnevu naenkrat padel velik, močan hrast, Itako nas j G) obmejne 'Slovence osupnila tragična smrt cirberškega župana An. tona Hanc1, V zadnjih burnih časih smo navajeni na najhujše reči, naši živci so že postali trdni, a ta žalostna smrt nas je popolnoma presenetila. Če se pri hiši podere močen steber, potem se strese vsa hiša do temelja; tako se je stresla] naša. Steber je bil ta mo^, steber naše katoliške organizacije. Mož v pravem pomenu besede. Bil je vtelešen značaj. Malo takih je najti. Diogeu je iskal take može po dnevu s svetilko. Njega bi bil hitro našel.
Vse ga je spoštovalo. Sovražnikov ni imel, pač pa veliko nasprotnikov, in tudi ti so ga občudovali. Rajni je bil mož, kateoršnih nima vsaka fara. Ponos smo bili nanj, z občudovanjem smo govorili o njem, in nanj smo se ozirali, Solnoe ima svoje pega,‘jasne, nebo ima tu in tam svoje oblačke, pa| madežev na značaju rajnega nismo opazili. Kaj naj vemo o njegovih lastnostih? Vse jih je imel, ki jih mora imeti katoliško narodni mož v današnjem času.
Bil je neupogljiv, Svojih kafpliško-narOdnih načel se je držal jekleno. Nobeno nasprotovanje ga ni ugnalo. Osebno je bil tudi proti nasprotnikom prijazen, a v naših načelih neupogljiv. Najhujšim svojim
nasprotnikom, ki so ga z neverjetnimi lažmi hoteli u-gonobiti, je velikodušno odpustil. Vsi smo bili radi tega njegovega čina pred dvomi leti osupnjeni, sveta, jeza se nas jo lotila, a Hauo je bil pač plemenita du. ša. Tudi mi včasih nismo poznali njegovega plemenitega in dobrega srca.
Bil je mož žive vere. Če včasih ob nedeljah ni bilo nobenega moškega pri obhajilni mizi, je pristopil on kot zastopnik našega moštva. Bil Je tretjerednik, bil cerkveni ključar,. Se tisti dan, ko je umrl, je pripeljal procesijo v St, Iljsko farno »cerkev iin pristopil k mizi božji. Imel je navado, vsak» sv. obhajilo prejeti kakor zadnje. Kdo bi si bil mislil, da bo to njegovo zadnje ! Po obhajilu še je bil silno vesel. Za ne kaj ur pa je že ležal na mrtvaškem odru.
Bil je dober oče. Kako izvrstno je vzgoje val svoje otroke ! Kako strog jo bil ! ‘Dve njegovi hčerki ste usmiljeni sestri. Tretja je na potu v red., Kako lepo je bilo videti rajnega Hauoa v spedi svojih pridnih, zdravih, rdečeličnih otrok! Bil je izvrsten gospodar. Njegovo posestvo je bilo najlepše v Ceršaku. Z vsakim delom je bil on prvi gotov, če ne 'delam, je rekel večkrat, pa nisem zdrav. Vse svoje veliko posestvo je obdeloval sam s svojimi otroci. Blagoslov je bil vedno pri njegovi hiši.
Bil je ljubljenec sv,oje občine, ponos in dika svojih občanov. Blizu petintrideset let je županoval dični občini Ceršak ob Muri, Kakšno spoštovanje so imeli ljudje do njega, je res občudovanja vredno. Kar je on rekel, to je bilo sveto, če je kje nastal kak pre-pip, je on s svojim nastopom vse ppmirib Bil je oče
svojih občanov, njih svetovalec in vodnik. Divji volkovi so napadli njegovo občino, hoteli napraviti, kakor drugje, sovraštvo in zdražbo, a on jih je vse u-krotil. Društvo, ki ima milijone na razpolago, ni) v njegovi občini nič doseglo kljub dolgoletnemu divjemu rogovilenju, Da je Ceršak na tako dobrem glasu, je zasluga in edino le zasluga tega moža. Pri vsem tem pa ni bil noben narodni napetnež. On je ravno v občini s svojim konCilijantnim nastopom tudi pridobil za se poštene Nemce. Samo tisti Nemci .in posilinemci ga niso marali, ki hočejo le povsod! hujskati, le zdra. žbo in prepir napraviti in ki hočejo delati zoper sv. Cerkev in za protestantizem. Tem je Ml trn v peti in tem se je ustavljal. In vsak pravičen Nemec je odobraval njegov nastop.
Kaj čuda, da plaka v pesnici cela vas Ceršak za njim! Če bi prišel te dni v Ceršak, bi 'videl vse od malega do velikega v žalost zatopljeno. Pa ne samo Ceršak, osobito St. Ilj in sploh vsi dobro misleči ljudje, naj si bodo ‘Slovenci ali Nomoi, kateri so ga poznali, plakajo za njim.
Ge kedaj, bi si lahko človek ob smrti tega moža začel misliti, zakaj nam ga je Bog vendar tako hipoma in na tako žalosten način vzel? Pa božja beseda nam pravi: „Človeške misli niso božje misli, človeška pota niso božja pota,“ .Ukloniti se moramo naredbam božje previdnosti. Veliko, neizrečeno veliko smo z rajnim zgubili. Ob odprtem njegovem grobu se nam je izvil bolesten klic: Slovenec, trdja je tvoja usoda! E.
dar pai se je izvedelo, da ponuja četverosporazum Bolgariji za slučaj, 5e poseže v prilog četverosporaz-uffla v sedanjo vojsko, sledeče : Turško ozemlje ob črti Enos—Midia, srbski in grški del Macedonie in o-zemlje, ki je v zadnji balkanski vojski morala Bolgarija odstopiti Rumuniji.
Nizozemska se tudi oborožuje.
Na Nizozemskem je vlada dne 4. junija razglasila. postavni predlog, po katerem se bo črnovojniška vojaška dolžnost razširila. K armadi se pokličejo on; moški, ki so sicer sposobni za vojaško službo, a še dosedaj niso bili prideljeni vojaškim četam.
Mornariški minister je izdelal načrt za gradnjo dveh križark in 4 podmorskih čolnov.
Noy način p idmorskega vojevanja.
Francoski mornariški minister se je nasprot poročevalcu „Corriere della sera“ o dosedanjih izkušnjah dosedanjega desetmesečnega pomorskega boja izrazil sledeče: Nasproti izkušnjam, ki jih je nudila ru-sko-japonska vojska, je nastala sedaj nova šola, k se zavzema zato, 'da se zgradi večje število lahkih ladij in podmorskih čolnov. Zdi se„ da bodo dogodki dokazali, da ima ta šola prav. Velikih pomorskih bitk ni več. Samoumevno je, da javnost povprašuje, zakaj se ne pokaže mornarica., za katero je ljudstvo moralo doprinašati velikanske svote, in zakaj se ne poišče nasprotnega brodovja v njegovih, skrivališčih. Mornariški poveljniki brodovja so prisiljeni, da se poslu žujejo načina v, bojevanju, katerega v začetku niso mogli niti slutiti. Nasproti podmorskim čolnom ni drugega. orožja nego neprestan ai,,, neumorna pazljivost. Že kaki mesec nam se je posrečilo, da sovražnik nima nobenega veselja več, da bi se približeval naši o-bal,i v Rokovskem zalivu. PodVzetja v Dardanelah se ne bodo prekinila radi nemških podmorskih čolnov, ki so se prikazali. Nemogoče je, da bil se rabil podmorski čoln proti podmorskemu čolnu, velike ladje pa se morajo ogibati odprtega, morja.
Vatikanska „bela knjiga“.
„Az Est“ poroča iz Rotterdama:	Papež name-
rava izdati i„belo knjigo“, v kateri bo' z akti dokazano, koliko je sv. Stolica že storila, da bi se nehala vojska in sklenil mir.
nvstpijsko-italijanstto bojišče.
Dne 4. junija.
Uraidno se razglaša:
Na prostoru ob tirolski meji se ni zgodilo nič kaj posebnega. Izhodno od gorskega sedla Kreuzberg (južno-izhodno od tirolskega mesta Tob-lach) so naše čete zavzele dva gorska vrhova, katera so imeli Italijani mimogrede zasedena.
Ob koroški meji se na nekaterih mestih topovski boj nadaljuje.
Na Primorskem se vršijo boji v prostoru pri Kobaridu.
Dno 5. junija.
Ob tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju se tudi včeraj ni pripetilo nič bistvenega. Sovražni bataljon, ki se je prikazal v ozemlju prelaza S t i 11 s e r (leži zahodno odi Bocena ob italijainsko-tirolski meji), je bil pregnajn, V judikariji, v dolini reke Adiže, na gorski planoti Folgaria—Lavarone in na več drugih točkah koroške meje se nadaljuje topovski boj.
Na Primorskem je bil krvavo odbit napad treh italijanskih bataljonov na naše postojanke pri iTiOlminu. Ujeti so bili 3 italijanski častniki in 50 mož.	1 i ’ i ! . i i 1 i i i ! i ■
Dne 6. junija.
Ob t i r o 1 s k o —k o n o š k e m obmejnem o-zemlju se omejuje' sovražnik na artilerijski ogenj, ki je brez učinka. Našim postojankam se ne približuje. V ozemlju Lavarone-Polgaria sq obstreljevali naši težki topovi sovražne obmejne utrdbe.
Na primorski bojni črti postaja artileprij-ski ogenj vedno hujši. V bojih pri gori Krn so imeìi Italijani' precejšnje izgube. Na južnem pobočju gore je ležalo 300 sovražnih trupel. Poteku s sovražnika, prebresti pri Zagradu reko Sočo, je bil krvavo odbit.
Načelnik generalnega štaba, pl. Holer, podmaršal.
Junaštvo majhnega oddelka na italijanskem bojišču.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Na južno-zahodnem bojišču se je posrečilo majhnemu oddelku naših čet, da je dne 2. junija v okolici Bovca neopažen padel sovražniku za hrbet ter mu povzročil precejšnjo škodo. Sovražnikov tren, taborišče in baraka, ki je služila najbrž kot' skladišče za živila, so razstreljeni. Sovražnik je imel 50 mrtvih, nastala je med njim velika zmešnjava. Pač je prihajjala od vseh strani pomoč, toda naš oddelek se je pred večkratno premočjo pravočasno in v najlepšem redu u-maknil.
Italijani počasi prodirajo.
Poročevalec „Pester Lloydä“ poroča: Na italijanskem bojišču še ppdvzetja niso nič drugega, nego uvodne priprave. Splošno se vršijo le spopadi, prednjih straž in artilerijski boji. V ostalem poskušajo I-talijani očividno polagoma prodirati. Kakor hitro so se za nekoliko porinili naprej, zagrabijo za lopate in se z a k o p a j o.
Izgube pri Gradiški.
Kakor poroö'a „Corriere della Sera“, so dne 3. junija v Rimu zaprli fino oblečenega gospoda, ker je pravil, da so Italijani pri [Gradiški izgubili 5000 do 6000 mož.
Avstrijski nevojaški ujetniki pred sodiščem v Vidmu.
Pred vojaško sodišče v Vidmu nai Italijanskem so postavili Italijani veliko avstrijskih ujetnikov-ne-vojakov, med njimi se nahajajo tudi duhovniki, ženske, uradniki in grajščaki, itd., ki so obdolženi, češ, da so pozivali svoje rojake na odpor zoper Italijo.
Potrtost radi avstrijskih letalcev.
V Italiji so radi delovanja avstrijskih letalcev zelo potrti. Časopisi zatrjujejo v pomirjenje, da se je za obrambo vse potrebno storilo.
Italijani si v Adriji ne upajo napadati.
Italijanski listi objavljajo zanimiva izvajanja i-talijanskega vojnega ministrstva, v katerih pravi, da ima avstro-ogrska vojna mornarica tako veliko stra-tegično premoč nad italijansko mornarico, da se bo moralo avstrijski pustiti priliko za napadanje. Avstrijske ladje lahko v treh urah napadejo italijansko obal. Italijansko brodovje pa more napasti avstrijsko zemljo edino iz luk Benetke in Brindisi. Italijansko vojno ministrstvo je mnenja, da italijanska mornarica ne more in niti nima namena napadati avstrijske o-bali, ker bi stem oškodovala tamošnje italijansko prebivalstvo.
Iz tega izvajanja italijanskega (ministrstva je razvidno, da se hočejo Italijani na lep način opravičiti in nočejo naravnost povedati, da jim je grozdje prekislo. Dejstvo je, da si Italija vi Adrifji ne upa pričeti z napadanjem.
Angleži svarijo.
Rimski poročevalec „Daily Malia“ pravi, da je vkorakanje italijanskih čet v avstrijsko ozemlje izzvalo v Rimu navdušenje, ki je nevarno. Bolje bi bilo priznati, 'da še pravih bojev ni bilo, in da so se Avstrijci dosedaj iz nekaterih točk brez odpora umaknili zgolj iz strategičnih ozirov. Sele izhodno od Soče se bodo Avstrijci začeli vojevati. Poročevalec svari Angleže, ki čitajo italijanska bojna poročila, naj ne pričakujejo naglih in lahkih)uspehov čez Avstrijce, ki so dobro pripravljeni in stojijo pod sijajnim vodstvom.
Hujskarija zoper duhovnike.
Iz Milana se poroča: Italijansko katoliško (čar sopisje toži, da se v italijanskem radikalnem časopisju vedno bolj pojavlja sovražno gibanje zoper katoliško duhovščino, öd časa. ko je med Italijo in Avstrijo izbruhnila vojska, je radikalno časopisje začelo objavljali poročila, da katoliški duhovniki v It/aljiji pozivajo vojaštvo k dezertiranju in da se vojaki naj ne borijo hrabro zoper sovražnika. Ob enem se očita duhovnikom tudi, da vohunijo v prilog Avstrije.
Vojaški škof za italijansko armado.
Papeževa kongrega|c(ija je ustanovila mesto vojaškega škola za italijansko armado, kateremu bode izročeno vrhovno vodstvo čez vse vojlalške duhovnike v italijanski armadi. Za vojaškega škofa je papež i-menoval dosedanjega pomožnega škofa v Turinu — Bartolomasija.
Za mir v Italiji.
Dopisnik lista „Temps“ poroča iz Rima: Vlada je mnenja, da so prijatelji miru svoja prizadevanja ob začetku vojske ustavili. A to je velika pomota. V višji družbi, kakor tudi pri siromašnem ljudstvu se gibanje proti vojski nadaljuje. V odličnih družbah se dela za prijateljstvo z Nemčijo. iTi poizkusi se mno-gokje posrečijo. Dopisnik „Tiempsa“ poziva italijansko vlado, naj strogo pazi na to gibanje in naj istočasno postavi krivce tega gibanja pod javno obtožbo.
Italija v denarnih škripcih.
Listu „Corriere della sera“ se poroča iz Londona., da odpotuje te dni angleški finančni minister Mac Kenna v spremstvu ravnatelja angleške banke v Nico, kjer bo imel sestanek z italijanskim finančnim ministrom. Že d-elj časa je znano, da bi Anglija dala vojna posojilo Italiji le tedaj, če bi Italija zastavila Angliji vse svojej o a) r i n s k e dohod-k e , katere bi nadzoroval angleški komisar.
Italija proti Turčiji.
Iz Geneve se poroča: Vsa znamenja kažejo, 'da se bo Italija začela vojskovati s Turčijo. Italijanska
vlada se je pritožila pri turškem poslaniku v Rimu, češ, turški emisarji spletkarijo v Tripalitaniji proti Italiji. V svojem odgovoru se je Turčija zavarovala zoper to sumničenje in se je odločno izrazila, da ni v nobeni zvezi z poglavarjem rodov Sefnusmjev v Tri-politaniji,
Mpe-Fiisiio bojišče.
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Uradno se razglaša:
Dne 4. junija.
V teku tega dneva je bil P r z e m y s 1 očiščen od Rusov, ki so se umaknili v, smeri proti iz-hodu. Njihove zadnje Čete so se postavile v bran na višinah izhodno od M e d y, k e (leži 10 kilometrov izhodno od Przemysla). Tam se sedaj vrše napadi zavezniških čet.
Istočasno se je posrečilo armadi generala Böhm-Ermollija od južne strani sem predreti rusko obrambno* črto in prodirati v smeri proti Mosci s k i (leži 25 kilometrov izhodno od Przemysla); naše cete stoje le nekaj malo kilometrov pred Moscdsko. V teh bojih je prišlo veliko Rusov v naše ujetništvo. Tudi napadi generala Linsingena so bili uspešni. Od danes naprej se umikajo Rusi pred armado generala Llinsin-gena.
Ob- črti Prut je prišlo vsled dogodkov ob reki San in ob gornjem toku reke Dnjester do novih bojev. Kjerkoli je skušal sovražnik napadati, je bil odbit, pri čemur je imel težke izgube. Ujetih je bil» 900 Rusov.
Sicer je pa položaj ob spodnjem toku reke San in na Poljskem nespremenjen.
Dne 5. junija.
Rusi se nam na izhodni strani Przemysla niso mogli ustavljati. Zjavtezniške cete so boreč se prodirale dalje proti M oso i s k i (izhodno od Przemysla). V prostoru ob spodnjem Siami so naši odbili več sovražnikovih napadov.
Zavezniške čete so od zahoda prodrle v bližino mest K a 1 u-š (med Stryjiem in Stanislavom) in Žu_ ravno (izhodno od Stryja öb reki Dnjestr).
Boji ob reki Prut se nadaljujejo. Sovražnik nas je na več mestih srdito napadel, a je bil 'vržen nazaj ob reko.
Dne 6. junija.
Zavezniške (avstrijske in nemške) čete so prišle včeraj izhodno od Przemysla v bližino Mosciske in so zavzele z naskokom Starcfa,vo.
Na Rusko-Poljskem je položaj popolnoma nespremenjen.
Zavezniške čete, ki zasledujejo Ruse iz ozemlja od Stryja proti izhodu, so zavzele z naskokom mostno utrdbo Zuravno in so vnovič porazile sovražnika na severni strani od mesta Kalusc,
Ob reki Prut se nadaljujejo boji.
Načelnik generalnega štaba., pl. Höfer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dne 4. junija.
Nemške čete so dosegle po bojih' krajo izhodno od Przemysla in proti severo-izhodu, črto Bolest-ražice —-Torki—Sto-rzaiva. Plen, ki je po padcu trdnjave prišel v roke- nemškim četam, še ni določen.
Po izpovedi raznih ruskih ujetnikov je dognano, da so napravili Rusi v noči od 2. na 3. junija, ko je bil Przemysl z naskokom zlavziet, splošen napad na armado generala Mafcensena, -toda ruski napad se je že takoj v pričetku, popolnoma izjalovil.
Nemške Čete generala Marwitza so 22 kilometrov izhodno od P r z e ta y š 1 aj vzele z naskokom višine ob obeh straneh- peke- M- yi s 1 a t i o e.
Armada generala Linsingena se pripravlja, da prekorači spodnji tok reke S t r y j , severno-izhodno od mesta S-tryj,
Dne 5. junija.
Izhodno od Ji a r o s11 a Ivi a ja položaj nespremenjen. Na izhodni strani Przemysla korakajo Čete generala Marwitza združene z avstrijsko-ogrski-mi četami proti Mosciki, Armada generala Linsinge-na je vrgla sovražnika proti mestoma K a 1 u Š in Zuravno ob Dnjestru.
Dne 6. junija.
Nemške in avstrijsko-ogrske čete so izhodno od Przemysla potisnile sovražnika (vt okolico severozahodno in južnozahodno od Mosciske nazaj. Armada generala Linsingena je naskakovala mostno utrdbo pri Žuravhu in se pripravlja, da si pribori prehod črez Dnjestr. -Tudi dalje na jugu napreduje naša ofenziva ter nam je dosedaj donesla 10.900 ujetnikov, 6 topov in 14 strojnih pušk.
Pot proti Lvovu prosta.
Vojaški sotrudnik rumu n škega lista „Vittorul“ opisuje padec Przemysla ter pravi:	Dejstvo, da so
Rusi izgubili močno trdnjavo PrzemysI po komaj dva*. tedenskem Obleganju, potrjuje naziranje, da Rusija nima zadosti vojnega gradiva. Zavzet.e Przemysla je pa tudi v sle d tega velevažno, ker ima sedaj avstrijska a r m a d a p r o s t o p o t p r o t i L v o_ v u.
Pred obleganjem trdnjave Kowno.
Ruski list ,„Slowo“ piše, da so zapustile vse ruske oblasti trdnjavo Kowno in se nastanile v mestu Vilni. Rusija se pripravlja na obleganje trdnjave Kowno, kajti nemška armada se trdnjavi približuje vedno bolj. Da Rusi računajo z obleganjem Kowna, se sklepa tujdi iz tega, ker so izgnali iz mesta vse judovsko prebivalstvo.
Veliko razburjenje v Varšavi.
Po časnikarskih in zasebnih poročilih iz Varšave je nastalo zadnje 'dni vi Varšavi veliko razburjenje, ker so oblasti vse važnejše uradne spise poslale v osrednjo Rusijo. Tudi sedež ruskega glavnega stana.se je premestil. Cene živilom so se zopet grozno povišale.
„Brez nadaljnega pomena.“
Ko so se nahajali Delcasse, Iswolski in, Tittoni v angleškem poslaništvu, je prvi tajnik ruskega poslaništva prinesel Iswolskemu poročilo, da je PrzemysI padel. Delcasse in Iswolsky sfa za liste sestavila uradno poročilo, da je padec Przemysla „brez vsakega nadaljnegla pomena.“ Dobro, toda naši armadi še daj Bog mnogo takih dogodkov „brez vsakega nadaljnega pomena.“
Kako je bil PrzemysI zavzet.
Vojni poročevalec opisuje zavzetje Przemysla sledeče :
Po padcu predutrdbe Dunkbvicki na severni strani Przemysla so prodrle bavarske čete v četrtek zjutraj na vse zgodaj do notranjega pasu utrdb, katerega so začele talko hudo obstreljevati, da je bilo o-. čiv|dno, da se tudi te utrdbe ne bodo mogle dolgo držati. Bavarske čete so nato naskočile trdnjavski pas in prišlo je do kratkih, toda skrajno srditih bojev z ruskimi četami, ki so se še nahajale v tem prostoru. Ob VA. uri zjutraj so ukorakajle bavarske čete v mesto.
Istočasno so prodirale čete 10. avstrijskega ar-mjadnega zbora od južnozahodne in južne strani čez reko San v mesto PrzemysI. Kot prvi so ukorakali v PrzemysI polki iz mesta in okolice Przemysla. Veselje mestnega prebivalstva, ki je štelo komaj 20.(TOO duš, je bilo nepopisno. Možjein ženske so j o-kale od s m m e ga veselja in sreče. 'Mnogo vojakov, ki so ukorakali v mesto, so našli svojce, prijatelje in znance v mestu. Ginljiv je bil prizor, ko so prišle na glavnem trgu skupaj ndše in nemške čete, častniki in vojaki so se od s a m e g a y e s e 1 j a objemali. Zvonili so vsi zvonovi po celem mestu ter naznanjali daleč naokrog dan nepopisnega veselja, dan zmajge. Po vseh cerkvah so se opravljale zap hvalne službe božje, vojaštvo kakor tudi mestno prebivalstvo se je v cerkvah kleče zahvaljevalo .Gospodu vojskinih trum za podeljeno zmago. Ker so Rusi odpeljali v Sibirijo prvega mestnega župana, je av-i sirijske in nemške zmagonosne čete pozdravil mestni ^podžupap s prisrčnimi besedami, izrazujoč veselje in zahvalo mestnega prebivalstva. Raz vse hiše in cerkve so plapolale zastave. Kako so Rusi zapustili PrzemysI, koliko znašajo njihove izgube in o množini plena, ki je padel zavezniškim četam v roke, pa Še manjkajo natančni podatki, znano je le, da so našle naše čete v Przemyslu velikanska skladišča živil in drugih vojnih potrebščin, katere Rusi niso mogli ne uničiti in tudi ne spraviti iz mesta, — kajti ruske čete so mogle zapustiti mesto le proti izhodni strani ob železniški progi Grodek, katero je pa tudi naša artilerija hudo obstreljevala.
Učinek in posledice padca Przemysla se bodo občutile! v najkrajšem času, kajti naše čete, ki so do sedaj oblegale trdnjavo, so sedaj proste in b|odo pritiskale z vso silo na ruske postojanke pri Sieniavi in v ozemlju Lubačovke, kjer so se že do sedaj izjalovili vsi ruski obupni napadi na avstrijsko-memško armado na tem ozemlju. Ker prodirajo naše armade tudi pri Drohobiču in Stryju nevzdržno naprej, se nahajajo vse ruske postojanke ob reki San in Dnjestr v veliki nevarnosti in je po zatrdilu vojačkih izvedencev le še vprašanje Časa, Kako dolgo bodo mogli držati Rusi te postojanke.
Važnost zavzetja mesta Stryj.
Za razvoj dogodkov v Galiciji je zavzetje Stry-ja se večjega pomena kot zavzetje Przemysla, ker je Stryj križišče petero železnic in vodi od tam glavna cesta v Lvov. S tem je zaveznikom omogočeno, dh, v kratkem času spravijo na to vojno torišče, na katerem hočejo zadati Rusom odločilen udapec, veliko vojaško premoč. Rusi se morajo, kakor je iz vojnega položaja razvidno, brez nadaljnega ustavljanja umakniti za reko Dnjestr, tako da se utegne odločilna bitka biti med rekama San in Dnjestr. Izid te bitke ne bo uplival v veliki meri samo na vojsko v Galiciji in na celotno borbo zoper Rusijo, ampak sploh na celo — svetovno vojsko.
Francoska pomoč za Srbijo.
V zadnjih dneh je došlo iz Francije v Solun
300.000	kg streliva, obuval in lekarniških predmetov, namenjenih za srbsko armado.
Rusi dovažajo Srbom municijo.
Dne 1. junija se je peljalo več ruskih ladij mimo Brade (Rumunija), ki so imele municijo za Srbijo. Že skozi dva tedna vozijo dan za dnevom ruske ladje mimo Brade.
87.000	bolnikov v srbski armadi.
Vodstvo oddelka angleškega Rudečega križa v Srbiji poroča, da se nahaja sedaj v srbski armadi
37.000	bolnih vojakov, od teh je 8000 siapio na legarju bolnih.
Izmenjava ujetnikov med Avstrijo in Srbijo.
Avstrijska in srbska vlada sta se dogovorili, da bosta izmenjali vse moške osebe, stare več kakor 50 le.t in manj kakor 18 let, kakor tudii vse ženske in otroke. Dne 3. t. m. je poslala srbska vlada že 70 o-seb iz Srbije v Rumunijo. odkoder jih bodo spravili v Avstrijo.
RüMmlio li A
Belgijsko mesto Mecheln zaprto.
Nemški generalni upravitelj za Belgijo ]e odredil, da se mesto Mecheln od 3. junija dopoldne naprej popolnoma zapre. Mesto ne more več občevati z zunanjim svetom in prebivalci zunaj Mechelna pa ne morejo občevati več z prebivalstvom v Mechelnu.. Ta stroga odredba se je upeljala radi tega, ker so se delavci v Mechelnu protivili v mechelnsfcih prometnih delavnicah opravljati službo. Izgovarjali so se, da se delavcev ne more siliti,, da bi delali za nemško armado. Že dne 25. maja je okrožni načelnik izjavil, da se gre tukaj edino le za. dela, ki' so potrebna, da se vzdrži železniški promet. Okrožni načelnik je. izjavil, da se torej v sl od delavskega zadržanja, škoduje belgijskim gospodarskim koristim. Kljub temu se je tajni odpor nadaljeval, tako, da je generalni upravitelj dne
30.	maja stavil delavcem do 2. junija ultimat, Ker pa se delavci kljub temu niso vrnili na delo, se je mesto Mecheln od 3. junija zjutraj naprej popolnoma zaprlo. Ta odredba ostane tako dolgo v veljavi, dokler se delavci ne podvržejo ukazom generalnega upravitelja. Francosko zračno brodovje napadlo prestolonaslednikov glavni stan.
Dne 5. junija, zjutraj med 4. in 5. uro, so francoski zrakoplovci vrgli na glavni stan nemškega prestolonaslednika na zahodneim bojišču 178 bomb. Neko francosko uradno poročilo pravd, da je mnogo bomb in psic zadelo svoj cilj. Nemci so zrakoplove krepko obstreljevali, a jim niso napravili škode, tako, da so se vsi srečno vrnili. Iz Berolina se k temu napadu uraidno poroča, da so francoske bombe ubile več navadnih vojakov, a druge posebne škode pa niso nar pravile. __________________________________
Ob Dardanelah.
Ob Dardanelah, in sicer v ozemlju Sedd-il Bahra dela sovražnik s pomočeo ojačen j, katera je prejel te dni, resine napade.
Nemški podmorski čoln je dne 30. majnika ponoči pri otoku Lem cs oddal strel iz tor-oeda na sovražno vojno ladjo in jo potopil. Kakšne vrste je bila potopljena vojna ladja, se ni moglo dognati.
V noči od 3. na 4. junija se je nasproti Smyrne ob maloazijski obali p o t,o pila fra^oosk a vojna ladja „Casablanca“.
Na ostalih bojiščih nič bistvenega.
Boji na polotoku Galipoli.
Londonskemu listu „Evenning News“ se poroča iz 'Aten : Turki so zbrali na polotoku Galipoli 250.000
mož v izborno utrjenih postojankah. Vrše isie cele vri ste napadov in protinapadov. Po dnevu napadajo pod varstvom vojnih ladij zavezniške čete, po noči pa, ko se vojno angleško-francasko brodovje ne more udeležiti bojev, ker bi sicer utegnilo obstreljevati lastne čete, se pa vrše grozni protinapadi turških čet, ki napadajo v trdno utrjenih vrstah.
Raznoterosti.
Kobaridski dekan ni ustreljen. „G. V.“ poroča, da vest italijanskih listov, Kakor da bi bil dekan v Kobaridu ustreljen, ne odgovarja resnici. Mi smo dotično vest, ki smo jo prinesli v petkovi številki, posneli po nemških listih.
C. g. dr. Anton Jehart, o katerem so nekateri časniki pisali, da je mrtev, Še živi. Dne 1. maja je pisal iz Cačaka, svojim starišem pismo, ki je došlo k njim dne 2. junija in se glasi: 1. 5. 15. Ljubi starisi! Dolgo že nisem dobil pisma od vas. Skrbi me, kako vam je. Pišite samo dopisnice, kratko in vsakih 14 dni. Nekaj jih bom že dobil, Alpaka pa ne pride. Za mene se ne skrbite. Dobro mi je. Tudi denarja i-mam v obilici. Le domotožje me tlači. Dela nimam. Prost sem. Vreme imlam lepo in kraj je zanimiv. Ljudje tudi in tako mine čas. V družbi sem s starnimi zdravniki. Dosedaj še nisem bil bolan. Iz Štajerske dobivam mnogo dopisov, naj iščem tega in onega, ki je izginil. Zdravi ostanite! Na veselo svidenje! Ma,S dr. Anton Jehart, c. kr. vojni 'kurat, prisonnier de guerre, Cačak, Srbija.
Iz učiteljske službe. Stalna učiteljica na ljudski šoli pri Sv. Rupertu v Slov. goricah Ivana, Šeligo je imenovana za stalno učiteljico na štirirazredni-ci pri :Sv. Martinu pri Slovfenjgradcu.
Grof Pejačevič, o katerem so listi nedavno poročali, da ga bo francoska vlada izpustila na prosto,, se še ni vrnil iz ujetništva. V teku so sicer pogajanja med francosko vlado in ameriškim poslaništvom, a se še niso končala. Grof Pejačevič je pis.al svoji o-bitelji, 'da sedaj ž njim lepše postopajo. Radi prejšnjega slabega ravnanja se je pritožil naravnost na predsednika Poincareja.
Nemški poslanik Malik se nahaja v ruskem vojnem ujetništvu v mestu Omsk v azijski Sibiriji.
Grof BerchtoM avto-šofer. Ker bo najstarejši sin grofa Berchtolda moral odriniti na južno bojišče,, ga bo njegov' oče spremljal kot šofer v avtomobilu, ki ga ponudi južnemu armadnemu vodstvu.
Srečke Slovenske Straže. Vsled nerednih poštnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po 'deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, M bi s'e moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na 26. oktobra 1915, ob 6. uri zvečer, V slučajfi, 'da še kdo ni vrnil neprodanih srečk, ga prosimo, Ra jih blagohotno dalje proda. Ce pa je srečke vrnil, ga pa prav lepo prosimo, 'da takoj naroči srečke v, razprodajo. Nova vojna nam je naložila novo skrb za naše uboge invalide, vdove in sirote podlih vojakov, katerim je namenjen dobiček te loterije.
Odlikovani domobranci. Stotnik našega, domačega 26. domobranskega pešpolka Franc Jurkovič je radi junaštva pred sovražnikom dobil odlikovanje Signum Laudis; srebrno kolajno II. vrste so d oblili sledeči vojaki gorej imenovanega polka: četovodja J. Ledenik, pešci Franc Sinkovič, Ivan Soršak, ‘ Franc Petek in Jurij Klip ter četovodja Ujožef Režek in F. Knuplež.
Odlikovani slovenski junak. Iz Konjic se poroča: Posestniški sin Franc Stermšek, doma iz Konjic, ki je pred mesci v „Straži“ opisoval svoje vojne dogodke, je bil kot četovodja 20. poljskegat lovskega bataljona radi svojih junaških činov na severnem bojišču odlikovan z veliko srebrno in zlato hrhbrostno kolajno. Stermšek se je posebno izkazal s tem, 'da je svojo stotnijo z veliko neustrašenostjo na odprtem polju preskrboval s strelivom. Za ta čin je dobil že jeseni 1914 srebrno kolajno. Ko je prišel njegov bataljon nekoč v zelo kritičen položaj, se je oglasil četovodja Stermšek prostovoljno, (la hoče na tihem; poizvedovati o moči sovražnih postojank. Stermšek je izostal celih 5 ur. Ko se je vrnili je prinesel tako važna poročite/, da se je potem posrečilo, oteti, bataljon pred pogubo. Ob enem je Stermšek z izredno (previdnim ravnanjem tudi otel vojno blagajno. Dne 25. maja mu je poveljnik vojaškega okrevališča v Konjicah, major baron Vay de May a slovesno pripel zlato svetinjo na njegove junaške prsi.
Kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel. Dež. odbor je v zadnji seji dovolil 10.000 K za nabavo mlatilnice na motor, Kmetijska šola bode mlatilnico dajala posestnikom proti odškodnini na razpolago, kalr je pri pomanjkanju mlatičev za celo veliko okolico velike važnosti. Kmetje, poslužujte se v obilni meri te dobrote; z mlatilnico lahko zmlatite v nekaj dneh vse žito, za katero bi sicer rabili po štiri mla-tiči. več tednov. Prihranite si velikih stroškov, zlasti pa na hrapi, ki je sedaj povsod pičla.
Vlada rekvirira bodečo žico. Budimpeštanski uradni list prinaša 'dne 5- junija odredbo, po kateri se v^e zaloge bodeče žice pri trgovcih in industrijel-nih podjetjih — če je tudi prodjana — rekvirira za vojaške svrhe.
Rekviriranje žita po županih. V mariborskem okrajnem glavjarstvu je več županov na lastno roko odredilo rekviriranje žita. Dotično žito se zapelje na določeni mlin, kjer potem dobijo občaPi potrebno mo-
km Žito izplača posestnikom mlinar. Na ta način o-stane rekvirirano žito domači občini v korist. Rekvi-riranje po županih se mora pravočasno naznaniti o-krajnemu glavarstvu, ki temu rekviriranju navadno ne nasprotuje. Tudi v drugih glavarstvih bi se lahko uvedlo to postopanje.
Cene živini neprestano rastejo. Na zadnji živinski sejem v Gradcu se je prignalo samo 480 glav goveje živine. Prejšnja leta se je na tedenski graški živinski sejem prignalo na)v|aldno po 1000 do 1200 glav živine. Radi malega števila ponujane živine so se cene zopet izredno dvignile. Od zadnjega tedna se je cena dvignila za 8 do 20 K pri 10CT kg žive teže.
Kontrola pri mlinih. Uradno' se nam zatrjuje, da bo politična oblast pri mlinih, ki meljejo po občinah rekviriralno žito, uvedla strogo kontrolo, da mlinarji moko ne bodjo mešali drugače, kot jo po vladnih odredbah predpisano.
* Olajšava za kmečke mline. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz, da oblasiti me smejo, delati, težav kmečkim mlinom, če dajajo strankam moko iz tistega žita, katero so prejeli od strank, da ga zmeljejo proti plačilu, kar pa mora biti dokazano; to velja tudi v tem slučaju, ce se nahajata mlin in stranka v ražinih političnih okrajih.
Cene krušni In koruzni moki se znižajo. Štajerska namestnija namerava v najbližnjem času cene krušni moki in koruznim mlinskim izdelkom znižati.
Nakaznice za moko. Po nekaterih občinah mariborskega okrajnega glavarstva se je. pred kratkim odvišno žito rekviriralo. 'Žito se je zapeljalo v mline, v katerih sedaj dobijo potrebni občani moko. Pravico do dobave moke imajo vse občine v področju dotičnoga uradno določenega mlina in ne samo one, kjer se je žito rekviriralo. Moko sme mlinar izročiti posameznim osebam za uradno določeno eeno samo proti nakaznici za moko. Take nakaznice se dobijo pri županu, ki pa jih srne dati samo osebam, ki res nimajo dovolj živeža doma v zalogi. Župan mora voditi natančen zapisnik o izdanih izkaznicah, istotakoi mora tudi mlinar vse natanko zapisovati, komu in koliko moke je prodal.
Moka za štajerska zdravilišča in letovišča.
Štajersko namestništvo naznanja, da se je odredilo vse potrebno, da bodo štajerska zdravilišča in letovišča preskrbljena s potrebno množino moke. Poskrbelo se je nadalje, da tudi glede dobave drugih živil ne bodo nastale težkoče. Pričakuje se tedaj z vso gotovostjo, da ne bodo imeli obiskovalci štajerskih letovišč in zdravilišč pray nobenih težkoč in nobenih neprijetnosti.
*Kmet mora tudi kupljene poljske pridelke javiti oblasti. Najvišje sodišče se je te dni bavilo s vprašanjem, ki je za kmeta velevažno. Slo se je namreč za. vprašanje, ali mora kirnet javiti oblasti tudi take poljske pridelke, katerih ni sam doma pridelaj, ampak jih je kupil. Neko okrožno sodišče je obsodilo kmetico, ki je kupila od soseda nekaj poljskih pridelkov, za katere je predpis, da se morajo javiti oblasti, na 48 ur zapora. V ničnostni pritožbi,, katero je vložila obsojena kmetica, se je najvišje sodišče izreklo, da mora kmet javiti oblašti ne le samo tiste poljske pridelke, katere jie doma pridelal, ampak) ludi kupljene poljske pridelke in je potrdilo prvotno obsodbo.
Svinjske klobasice v Monakovem prepovedane. Poveljujoči general pl. Tann je v MonaJsfbvem izdial za celo monakovsko vojaško okrožje odredbo, po kar teri se na podlagi postave o vojnem stanju prepoveduje izdelava [klobasic iz svinjskega in telečjega mesa, Take klobasice se'ne smejo ne izdelovati, ne prodajati ali na kak drug način spraviti v promet. Kdor se ne drži te odredbe, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Uporaba vojnih ujetnikov za poljska dela. Ce
želi kdor dohiti vojne ujetnike ,-za običajna poljjska dela tier za dela v rudnikih, mora skleniti pogodbo z vojaškim poveljstvom. Pogodba, ki se sklene med njim in vojaškim poveljstvom, vsebuje najsl|ßdnje gjavne točke: Vojne ujetnike se sme uporabljati le samo za običajna poljska dela, pri čemur se naj po možnosti ozira na šaržo, omiko in na osebno sposobnost dotič-nega ujetnika. Vojne ujetnike mora zdravnik vsakih/ 14 dni na stroške delodajalca preiskati. Delodajalec mora skrbeti za primerno stanovanju za ujetnike in za kurjavo ter za hrano. Hrano mora dati trikrat na dan, in sicer zjutraj krožnik prežgane juheb opoldne juho in 100 gramov mesa ter prikuho, zvečer pa prikuhe v toliki množini, kakor opoldne, Kruha ali močnatih jedi se mora dati vsakemu ujetniku na deželi na dan toliko, da odgovarja uradno določeni množini 300 gramov žita, v mestu pa za 200 gramov moke. Vojnim ujetnikom dajati opojnih pijač, jie prepovedano. Delodajalec mora tudi Skrbeti za posodo in sploh za vso opravo pri kuhanju. Delodajalec mora dati tudi straž, nikom primerna hrano, in, sicer 250 gramov mesa na dan, krožnik prikuhe opoldne in zvečer, zjutraj krožnik prežgane juhe ter 500 gramov kruha na dan. Za delo mora plačati delodajalec vsak dan od vsakega ujetnika 6 vinarjev. Le samo ob nedeljah se ne sme uporabljati ujetnikov za dela. Zdravniške stroške za ujetnike in stražnike ter stroške prevažanja ujetnikov 5n stražnikov po železnici trpi delodajalec. Pripomni se, da se manj kakor 30 ujetnikov nikomur ne da. Pogodba postane neveljavna le tedaj, če se odpove 8 dni poprej, prodno poteče.
Petrolej Iz Galicije. Ker je gališko ozemlje, kjer so petrolejni izvirki, izopet vi avstrijskih rokah, se bo v kratkem začel uvažati petrolej iz Galicije v
Izdajatelj ta založniki Eons crei] „Straža/
Avstrijo. Prve vozove petroleja se pričakuje v dveh tednih.
Sleparstvo na Francoskem. Nevera in lakomnost se ne pokažeta nikjer tako grdo, kakor če slepari kjdo zdrave vojake, ki tvegajo življenje za obstoj in mir vseh jv državi in če slepari ranjene in bolne voja)ke, ki so prelili za n,as svojo kri, Ki so dali za, nas svoje zdravje. Ravno v tej vojski vseh proti vsem se je izkazajla povsod požrtvovalnost za ranjence, — hi povsod so se dobili posamezni, ki so si prilastili kaj od ranjencem namenjenih podpor, ali kar se je zgodilo po poročilih listov na Francoskem, presega že vse. Državno pravdništvo je naperilo tam preiskavo zoper vojne dobrodelne zavode. Izkazalo se je, da je od teh zavodov samo 71, ki odgovarjajo res svojim namenom, 'drugih 76 je na sumu nepoštenosti, 16 voditeljev zavodov je zaprtih in obtoženih. Preiskava je dognala lepe reči. Cisti dobiček nekaterih udeležencev pri teli zavodih je znašal nja dan 500 do 2000 frankov. Veliko teh možakov je najelo stanovanje za
18.000	frankov, ko je stanoval prej v skromnem pritličju. Dve ženski, ki stj živeli prej v skrajni bedi, imajta zdaj vsaka svojo hišo v mestu, vilo na Kmetih in lep avto. Dnevni dohodek teh žensk je znašal okoli 1000 frankov — število, ki je mogoče samo v velikanskem Parizu, kjer ima vsak odprto roko. Delali so tako: Na oklic zavodov na javno dobrosrčnost so prihajali obilni darovi. Tie so prodjajali in so dajali le majhen del skupička v bolnice. To je neslo. Se celo osebe, ki so nabirale darove, so zaslužile 30 odstotkov provizije in so dobile na dan 10 do 150 frankov.
V	Parizu je bilo nastavljenih 6007 nabiralnih pušic od zavodov, ki niso bili pod nikajkim nadzorstvom. Glavni tajnik! največjega teh društev: je bil že enajst-7 krat kaznovan zaradi sleparskega bankrota in drugih čednih reči.. Ženske protektorice teh društev so se razkrile kot ničvrednice. Iz takih ljudi je bila tudi sestavljena pisarna za poizvedovanje o pogreša- “ nih vojakih in civilistih. Ena teh pisarn je nesla voditelju 20CT0 frankov dnevno.
Potovanje z Izkaznicami. Civilne osebe se smejo v kraje južno od spodaj navedene črte voziti po železnici edino le, ako se izkažejo s pravilnimi izkaznicami, na katerih je popis in drugi potrebni podatki potujoče osebe. Črta, na katere južni strani se morajo potniki izkazati z izkaznicami, so sledječe železniške postaje: Inomost (neštevno), Schwvrzach-St. Vid na Koroškem (neštevno), jZieltweg na Gornjem Štajerskem (neštevno), Maribor (neštevno), Pragersko (v-števno), Gyekienyes in Barò na Ogrskem (vštevno). Crta. Zeltweg, Selzthal, Bischofshofen, Wö'rgl. Inomost, Bregenz leži izven, črta Pragersko, Čakovec, Barč pa v ozemlju, na katerem se morajo potniki izkazati z listinaSmi. Pcitniki se lahko izkažejo: 1. Z o-zirom na odredbo pd skupnega alvstr. ministrstva z dne 15. januarja 1915 ali ogrskega z .dne 16. januarja 1915 izdanim potnim listom, opremljenim s fotografijo, kateremu je pridjana pripomba pristojne politične ali deželne policijske oblasti: .„Veljavno za potovanje v ozemlje južno-zahodnegja| vojnega prostora,“
2.	Z izkaznicami s fotografijo, k! jih imajo državni in dvorni uslužbenci, nadalje uslužbenci državnih železnic ali zasebni nastajvljenci in njih družinski člani.
3.	S posebnimi izkaznicami, ki jih izdaje okrajno glavarstvo ali državna policijska oblast, če se taka nahaja v dotičnem kraju. Na potovanje v ozemlje utrjenih krajev se pripustijo civilne osebe, ako niso uradoma, ali v vojaško svrho ali v svrho državne uprave tje poslane, le tedaj, ako se izkjažejo s poleg gorej navedenimi izkaznicami še s poverilnim pismom do-tičnega trdnjavskega poveljstva ali poveljstva vojne luke. Civilne osebe, ki so v vojaške, ali svrhe državne uprhye uradoma poslane ''.v trdnjavsko ozemlje, morajo imeti pri sebi uradno poverilnico pristojnega vojaškega poveljstvfa, na kateri je razvidno, da, je dotično trdnjavsko poveljstvo o potovanju te osebe obveščeno. Da se te odredbe o potovanju z izkaznicami ložje razumejo, se še. sledeče dostavlja: A. Potovanje v ozemlju označene črte, izvzemši črt, ki so določene za vojni vozni promet, ni podvrženo gorej omenjenim odredbam. B. Prej omenjeni potni listi ali pa druge izkaznice nikakor ne_dajo dovoljenja zaj prestop ožjega vojnega ozemlja naše armade na bojišču.
V	tem oziru veljajo v ozemlju dotične armade obstoječe vojno-policijske odredbe. C. Osebe, ki so poznane in zanesljive in katerih poklic je tak, da morajo vsak dan prepotovati meje določeniega ozemlja, kakor objiskovalci sejmov, nastavljeni delavci itd., lahko dobijo potrebne izkaznice pri okrajnem glavarstvu ali policijskem ravnateljstvu. Te izkaiznice imajo samo 14dnevno veljavo.
Meščanska straža v Trstu. Za vzdrževanje reda in varnosti se je s privolitvijo cesarskega komisariata v Trstu ustanovil poseben zbor meščanske straže kot oboroženi izvrševalni organ iza določene naloge, namreč za javni mir, za pomoč v, nujnih slučajih, za redno razdelitev živil in vjarstvo javni in zasebne imovine.
Ustavljen telefonski promet. Telefonski promet s Slov. Bistrico in s Konjicami je popolnoma ustavljen.
Ustavljen poštni promet. Ustavljen je promet sledečih korošikih poštnih uradov:	Pontabel, Lužni-
ea, Naborjet, Ukive in Žabnice. Pošiljatve, naslovljene na označene pošte, se zavrnejo.
Streljanje je prepovedano po celem Primorskem in Kranjskem. Na Primorskem je tudi prepove dano zvoniti.
Rekord avstrijskega zrakoplovca. Sloviti avstrijski zrakoplovac, nadporočnik Mandl, je v 1 ori 10 minutah preplul s svojim zrakoplovom črto Dun. Novomesto—Gradec. Cez Semernik je plul v višini 2300 metrov.
Pegasti legar na Štajerskem. Zadnje dni se je na Štajerskem, posebno (V ujetniških taborih, pojavilo več slučajev pegastega legarj,a. V vasi Altneudörfl pri Radgoni se je pojavil 1, v Wagni pri Lipnici pa 14 slučajev te kužne bolezni. V Gmiindu na Nižjem-Avstrijskem pa je dne 2. junija ležalo 234 oseb bolnih na pegastem legarju.
Vol v studeneu. V Wagni pri Lipnici je pri posestniku Rupertu Gornik padel vol v 12 sežnjevi globok studenec, Vola so še živega z veliko težajvo potegnili iz studenca. Mesar je napratvil konec mukam uboge živine.
*	Gradec. Mestni svet je prepovedal, da se živila, ki jih kmečko ljudstvo prinaša ali pripelje, v mesto, n>e smejo poprej pod roko prodajati, dokler niso na trgu. Ce pa se prodjaja, sta kupec, in prodajalec kaznovana z globo do 400 K ali 40 dm zapora.
Maribor. Mestni ubogi dobijo od magistrata vsak teden merico krompirja zastonj. Pojasnila: se dajejo na magistratu.
*	Maribor. Dne 3. junija je umrl 701etni nižji poštni uradnik Anton Mlakar.
•j'"'
-<• <
• * Maribor. Na Teznu bo vojaška uprava dala podreti večino drevja na tamošnjem vežbališču.
Št. Ilj v Slov. goricah, V občini Ceršak je bil v nedeljo dne 6. junija namesto umrlega g. Hauca izvoljen za župana g. Jožef Reiter, za njegovega namestnika pa g. Mihael Hercog. lOba sta zvesta naša pristaša.
Št. Ilj v Slov. goricah. Tukajšnji posestnik M. Kren, ki je mesca marca odšel na seiverno bojišče, se je skoro gotovo udeležil sedanja zavzetja Przemy-sl;a. Pred nekajterimi dnevi je namreč pisal svojemu svaku, da se bori na južni strani Przemysla in da i-majo Avstrijci še samo 12 ur hoda do glavnih prze-myslskih utrdb. Kren piše, da se je udeležil že mnogo bajonetnih jurišev in je tako naskakoval s svojimi tov|ayiši sovražne postojanke, da so Rusi iz strahu zbežali tako naglo, da so se jim kar — hlače trepetale!
*	Sv. Jakob v Slov. goricah. Justično ministra stvo navaja v, svojih izkazih o spremembah krajevnih občin, da se občina Sv, Jakobi v'Slov, goricah razdeli v samostojni občini Gornji Jakobski dol in Spodnji Jakobski dol. Kakor smo izvedeli na merodajnem mestu, se bo razdelitev občih® izvršila še le po končani vojski. Za obe novoustanovljeni občini se bodo izvršile občinske volitve še le, tedaj, ko nastopijo zopet redne razmere.
Spielfeld. Dne 31. maja je nagloma umrl g.
A.	Schallliajmmer, posestnik in lastnik smodnišnice v Spielfeldu. Rajni je bil star 67 let. Bil je občinski odbornik v ojbčini Cirknica pri Št. liju v Slov. gor. in raznih drugih občinah v šentiljski okolici. Dasi-ravno naš narodni nasprotnik, vendar je povsod spoštoval poštenost in je bil v mnogem oziru ljub prijatelj. N. v m. p.!
Halbenrajn. Umrl je v Gradcu prejšnji halben-rajnski župnik č. g. S. Peschi, ki je bil tudi v slovenskih duhovniških krogih znan in priljubljen. R. i, p. !
*	Slov. Bistrica. [Promet na železnici Slov, Bistrica mesto in Slov. Bistrica kolodvor južne, železnice je do preklica popolnoma ustavljen.
Prihova. Do Binkošti je bilo iz naše fare vpoklicanih k vojakom 179 župljanov, med temi je 22 u-dov Marijine družbe. Častne smrti za domovino so u-mrli 4 župljani. Na daljšem, deloma tudi na stalnem dopustu jih je 5, skoro ravno toliko ranjenih se je zopet povrnilo v boj. Ujetih jih je 9, vsi na Ruskem, —, V vojne namene se je poslalo okoli 280 K, okoli 100 kg suhega sadja se je nabralo po šolarjih, 4—5 vozov krompirja, zelja itd. se je zvozilo v Konjice. Napletlo se je pri nas 22 parov dolgih rokavic, 26 u-šesnih pokrival, en volnen telovnik- Vse za vero, in dom in cesarja!
Kozje. 'Živinski in kramarski sejem sie vrši dne 14, junija t. 1. v1 Kozjem, Sejmarji se, opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop; v sejmišče za živino je vstopnine prost, Ker je pričakovati mnogo lepe živine, se kupci uljudno vabijo. Tržko županstvo.
Žalec. S; svojo službeno puško se je ustrelil 26. maja orožniški stražmojster Karol Seherbel. Moral bi iti na bojišče in to mu je šlo tako k srcu, da si je raje vzel življenje.
Št. Jlj pri Velenju. Iz francoskega ujetništva se je oglasil Martin 'Ocepek, bogoslovec iz reda lazaristov v Daxu. Z dne 12, marca piše svojim stari-Šem : Dne 18. avgusta 1914 sem bil odpeljan v ujetništvo od Daxa v Mont-de-Marsan, kjer sem ostal do 29. decembra. Od tega časa sem pa tukaj v, Garaison, to je mala vas blizu španske meje. Meni gre dobro. Tukaj nas je okoli 900 Avstrijcev im Nemcev, Z Bogom! Vaš sin .Martin Ocepek, N. D. Garaison per Monl-con—Magnoac, Francosko.“ — Njegov brat Franc, desetnik 4. pešpolka je bil ujet v Karpatih dne 21, novembra ter odpeljan v Obojan,Kurska gubernija, Rusija.	'
Odgovorni urednik : Franjo Žebot,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,