štev. Z69. v LjDbllanl, v četrtek, dni 21. novembra 1907. Leto mu. Velja po polti: sa telo leto naprej K 26 — za pol let« „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6 50 aa en mete« u „ 2-20 V upravniStvu: u celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ tO-— sa četrt leta „ „ 5-— ia en mesec „ „ 1*70 Za pottlj. na dom 20 h na rocsec. Posameme Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzernSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie u Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefrankJrana pisma se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Pa na taja Številka obsega 4 strani. modemska organizacijo. Govor dr. Krekov aa VI. katoliškem sbodu na Dunaju. Dunaj, 18- nov. 1907. Posnemam aa kratko govor dr. Krekov, ki je vzbudil v vseh krogih toliko pozornosti in priznanja. Kaj hoče delavsko gibanje? Delavec hoče najprej kruha, noče pa samo dovolj življen-skih pripomočkov, ampak hoče tudi stalnost, noče imeti kruha le za trenotek, ampak za celo življenje, ne samo zase, temveč za celo družino, ne samo za čas, ko je sposoben delati, temveč tudi za starost. (Živahno pritrjevanje.) V delavčevem življenju je danes samo eno stalno in to je kriza. Njegova delavska pogodba je odvisna od gospodarskih, da celo od vremenskih okoliščin, on je barometer splošnega gospodarskega stanja! Ena beseda, en migljaj, dostikrat tudi en sam pogled zadostuje, in delavca vržejo na cesto, da je brez kruha in izpostavljen revščini. On je »prost«. On ie nesvoboden ravno zato, ker ie »svoboden«, ker je zakon svobodne delavske pogodbe postal temeljna postava našega gospodarskega življenja. Delavec se bojuje v času, v katerem se hoče živeti brez dela; on se bori za čas, v katerem bi lahko delal, da bo lahko živel in v katerem oni, ki ne bodo hoteli delati, tudi ne bodo mogli živeti! (Burno pritrjevanje.) Tako postane delavčev gospodarski boj — moralni boi. — Kai naj vrše mladinske organizacije v delavskem gibanju? Zgodovina človeštva nam pripoveduje, da je bil glavni činiteii razvitka kulture ogenj. — Mladinska organizacija naj d& delavskemu gibanju ognja ! (Gromovito pritrjevanje.) Mladinska organizacija naj bo mlad Prometej, ki v delavskem gibanju goii ogenj upanja, poguma in požrtvovanja. (Odobravanje). Ogenj upanja se razneti ob krščanskem svetovnem naziranju, žari iz vere v večno pravičnost. Svet se primerja pokopališču in moderna literatura je napolnjena pesimistično s to mislijo, ker ji manjka vere na oni grob, ki so ga našli na veliko nedeljo praznega. Mladinska organizacija naj da delavskemu gibanju ogenj poguma. Čas, v katerem živimo, je sposoben iztrgati iz srca ne samo upanje, ampak tudi pogum. Slabost označuje naš čas: moderen človek, slab človek! (Odobravanje.) Sicer nahajamo pogum predrznosti tudi pri organizacijah, ki nočejo poznati krščanstva, toda pravi pogum ne more biti pri njih. Nevernemu ma-terijalistu mora priti sredi boja misel: »Kai sem? Nič, prašek v neskončnosti, zakaj vse to? Prišel bo čas, ko bo izginilo vse življenje in vse, kar hočemo sedaj, bo za večno izgubljeno.« Iz takih materijalističnih naziranj se ne more razvijati pogum. (Čisto prav!) Veren človek, v zavesti, da je on središče stvarstva, ima pogum, ki ne ntore opešati. Kako more veren človek, ki sc zaveda, da ga Bog v pravičnem boiu podpira, omahovati? On ne more izgubiti poguma, ker ne more podleči! (Veliko odobravanje.) Mladina je posebno požrtvovalna. Naš egoistični svet noče o žrtvah, o upih ničesar slišati. Protiutež egoizmu, ki je vzrok socialnega nereda, je v požrtvovalnosti mladine. Mladenič misli nase šele nazadnje in ie najprej pripravtjen delati za skupnost. Zato lahko rečemo, da more pričakovati delavsko gibanje od daru, ki ga prinaša mladina, najlepših sadov. V takozvani atenejski šoli Rafaelovi sta posebno globoko-timno naslikana dva grška filozofa. Aristotel, ki krepko nastopi, upira pogled v zemljo in hoče rešiti svoje probleme na trdnih tleh in Plato, ki gleda v nebotične višave ter tam išče svoje ideje. Mladinska organizacija, ki povspešuje samo verstvo in ni socialno delavna, je podobna Platonu in ostane brez uspehov, ona je platonična. Neobhodno je potrebno za vsakega, ki se hoče bojevat* za vero, da pomisli, da moramo izvojevati hoj na zemlji. Za človeka je čutnost največje važnosti, ker samo na tej podlagi sc more razvijati duševni svet. (Odobravanje.) Mladinska organizacija gleda navzgor in išče od tam svežih moči ter podpira one, ki gledajo na zemljo. Mladinska organizacija je važen člen v verigi krščanske organizacije in naj obsega vse stanove. V moji domovini, na Kranjskem, kjer živimo sredi mladinske organizacije, smo dosegli skoro vzor združitve delavske mladine s kmečko in ono, ki študira. In težko se dobi dežela, kjer bi b la ta organizacija bolj razvita, kot je v moji ožji domovini. (Burno odobravanje.) Imamo dobo v zgodovini razvoja, ki jo imenujemo halstatsko dobo. Iz Avstrije je doma kultura železne dobe, ki je bila začetek italske kulture in vsake druge. In jaz bi želel, da bi mi razširili železo krščanskih značajev, kakor ga ie halstatska kulturna doba po celem svetu. — Želim, da bi mladinske organizacije to železo v blagor domovine in človeštva povsod razširile, tako da bomo govorili o novi halstatski dobi, dobi železja, dobi neomajnih krščanskih značajev! (Gromovito odobravanje.) NAGODBENI ODSEK. Dunaj, 20. nov. Pri glasovanju so se sprejeli členi VI., VII. in VIII. nagodbene predloge, odklonili so se pa predlogi nagodbenih obštrukcionistov Rennerja in Ploja. Nato se je začela debata glede na železniška vprašanja, katera je pojasnjeval minister Derschatta. Derschatta je med drugim povdarjal veliko gospodarsko, politično in strategično važnost dalmatinske železniške zveze, ki ie uspeh avstrijske vlade. Seja se je nato zaključila. Govoril ie tudi dr. Laginja v svrho obštruk-cije. KATOLIŠKI ČEHI. Dunaj, 20. nov. Katoliškonarodni češki klub je v svoji današnji seji sklenil, da bo v narodnih in državnopravnih vprašanjih s klubom čeških agrarcev in mladočehov skupno postopal, kakor tudi v vseh zadevah, ki se tičejo razmerja do vlade in ostalih strank. Kar se pa tiče posebnega programa katoliškona-rodne stranke, bo klub slejkoprej postopal čisto neodvisno. POLJAKI. D u n a i, 20. nov. Danes je poljski klub izvolil bivšega ministra Dzieduszyckega in poslanca Stvviertnija za podpredsednika, tretje podpredsedniško mesto sc ni zasedlo, ker se mora še počakati vstop poljske ljudske stranke v skupni klub. VSEUČILIŠČA — PRETEPALIŠČA. Dunaj, 20. novembra. Liberalna »Wie-ner Allg. Ztg.« ostro obsoja nasilja nemškega liberalnega buršovstva proti katoliškim akademikom. Kar so v tem oziru počenjali nedavno praški nemški »svobodomiselni« dijaki, ki so katoliške dijake imeli zaprte in jih niso pustili k inavguraciji rektorjevi, je čin, ki spada v kazenski zakonik. To jc kaznjivo omejevanje osebne svobode Seveda, dijaki sinejo počenjati, kar se jim ljubi, ker jih ščitijo profesorji in akademiške svoboščine. Če pa na naših vseučiliščih zavlada popolna anarhija, potem ne bi bilo čudno, ako bi policija v interesu osebne varnosti storila enkrat konec akademiškiui svoboščinam. — Tako piše velcliberalno glasilo. Zadnja misel je vsekakor zelo pametna in morda bi prav nič ne škodovalo, ako bi se z njo bavil parlament. D u n a j, 20. novembra. Dr. Lueger odgovarja nekaterim svobodomiselnim profesorjem, ki so se razburili zaradi njegovega govora na katoliškem shodu, da on ni prav nič govoril o svobodni znanosti in raziskavanju brez predpostav. Pretepanje ni nobena svobodna znanost in ravnotako ne spada med svobodno raziskavanje, ako kdo drugemu svoje mnenje izkuša ubiti v glavo z gorjačo. Pričakujem — piše dr. Lueger — da boste svojo energijo, ki jo brez haska obračate proti meni, uporabili za to, da napravite na vseučiliščih mir in red in varujete akademiško dostojanstvo ter ščitite akademiško svobodo pred surovostmi in navadnimi zločini. Z vc-lespošovanjem dr. Lueger. PREDSEDNIŠKA KRIZA NA OGRSKEM. Budimpešta, 20. nov. Zaradi moškega nastopa zborničnega predsednika Justha se je kriza zelo poojstrila. Justh ne odneha in jc v kuloarjih zbornice izjavil, da poslovnika ne bode pristransko tolmačil, tudi takrat ne, ko se gre za to, da se zlomi hrvaška obstrukcija. On da svoje prisege ne bo prelomil. Fe-yervaryjeva vlada da je zato padla, ker ie poslovnik pristransko tolmačila. Justh ie prišel danes v zbornico z namenom, da svoje predsedstvo odloži. Dejal je NVekerlu in Košutu, da bo detnisijoniral. Takoj nato se je sklical ministrski svet, ki je iz strahu pred vplivom Justhoviin izjavil, da je z njim popolnoma solidaren. Justh zahteva, da neodvisna stranka ad trdne garancije, da se ne bodo ponovili izgredi proti njemu. Ker sta pa podpredsednika Navay in Rakovsky izjavila, da tx..->ta takoj demisijonirala, ako bo Justh dosegel, da morata onadva poslovnik tako tolmačiti kakor on, to je, da morata Hrvatom pustiti govoriti k poslovniku hrvaško. Justh je nato izjavil, da on postopanja podpredsednikov ni napadel. Ljudska stranka je početje Rakovskega odobrila in mu izrekla zaupanje. Poslanec Szmre-csanyi od ljudske stranke je pri tetn napadal Justha, katerega je pa branilo mnogo članov neodvisne stranke. Glede na Justhove zahteve, naj se mu dajo garancije, da sc ne bo v zbornici vprizarjalo proti njemu napadov, se je vršila seja izvrševalnega odbora neodvisne stranke. Sklenilo se je, da predsednikovih naredb člani stranke odslej ne smejo več kriti-kovati. Tudi glede na rešitev hrvaškega vprašanja se je sklenilo nekaj definitivnega, kar pa je sedaj tajno. Justh sam je izjavil, da bo vodil pomirjevalno akcijo s Hrvati, toda šele pozneje, ker jc položaj sedaj šc nejasen. Čuje se, da so poslanci zadovoljni, da se hrvaške pritožbe spravijo pred osebno regnikolarno de-putacijo, glavne pritožbe, uvedbe inažarščinc pri hrvaških železnicah pa nočejo na ta način rešiti. Danes ie položaj ta, da Justh ostane predsednik, vendar pa uradni organ »Magyar-orsag« nadalje ruje proti Justhu, češ. da kon-spirira s Hrvati. Tomasič je VVekcrlu izjavil, da se Hrvatje s sedanjim režimom nikoli ne bodo spoprijaznili. Ker se jc vlada zavzela za Justha, je položaj postal zelo kritičen, kajti ako Justh demisijonira, bo moral tudi \Vc-kcrlc demisijonirati. Budimpešta, 20. nov. Danes je predsedoval v zbornici Rakovsky. Vsem 18 hrvaškim govornikom je po vrsti vzel besedo. NAGODBA. Budimpešta, 20. nov. »Az Ujsag« poroča, da namerava vlada uveljaviti nagodbo potom naredbe, ako sc nc reši parlamentarno do 31. decembra. Drugi pa pravijo, da ni niti potrebno, da se nagodba do tedaj sprejme. iim Zgodbo o oBnleiem rubinu. (Angleški spisal C. Doyle.) (Konec.) »V tem slučaju je boljše, da se mirno raz-govorimo v prijazni sobici, kakor pa tu na trgu ob mrzli sapi. Toda povejte mi poprej, komu mi je čast storiti uslugo.« Mladenič je trenotek pomišljal. »Ime mi je John Robertson,« je odvrnil in se pri tem plaho oziral v stran. »Ne, ne, pravo ime,« ga je zavrnil Holmes prijazno. »Z dvema imenoma se nikdar ne izhaja dobro.« Hipna rudečica je oblila obe lici mladeniča. »Bodi toraj«. je dejal; »moje pravo ime je James Rydcr«. Tako je pravilno; prvi hotelski sluga v hotelu Cosmopolitan. Prosim, kar vstopite; dal vam bodem vsaktero pojasnilo, kakoršno-koli želite.« Mladi mož je nekoliko postal ter se oziral sedaj na enega potem zopet na drugega izmed naju deloma s strahom, deloma z izrazom upanja na obrazu. Videlo se je, da si ni v svesti. ali ga čaka nepričakovana sreča ali pa katastrofa. Sedel jc v voz in po preteku pol ure smo bili že v topli sobi mojega prijatelja. Niti besedice nismo izpregovorili med potjo; čulo se jc lc dihanje v kratkih odmorih najinega spremljevalca, ki si je nemirno mel roke, dokaz njegove notranje vznemirjenosti. »Tu smo sedaj,« dejal je Holmes, ko smo stopili v sobo. »Toplota jako prija človeku ob tem vremenu. Posebno vi ste popolnoma prezebeni, Mr. Ryder; izvolite sesti v ta naslonjač. Predno uredimo to malo zadevo, preobujem le še čevlje. Vi bi toraj radi vedeli, kai se je zgodilo z gosmi?« »Da gospod.« »Ai bolje rečeno — z gosjo, saj je bila pač ena gos, na kateri vam je toliko ležeče — bela, s črnim perjem v repu.« Ryder se je tresel razburjenosti. »O, gospod,« je vzkliknil, »ali mi morete povedati, kam je prešla?« »Semkaj.« »Ali je mogoče?« »Da. In izkazala se je kot ptič prav izvanredno čudovite vrste. Prav nič se ne čudim, da se zanimate za njo. Znesla je po svoji smrti jajčece vijoličaste barve, najnežnejše in najkasnejše jačece, kar se jih je šc kedaj zneslo na svetu. Hranim je tu v svoji zbirki.« Najin gost je vsled razburjenosti le iz težka vstal ter se oprijel z eno roko za rob kamina. Holmes je odklenil kaseto ter držal dragoceni kamen proti njemu. Svetil se jc kot zvezda, sipajoč okrog sebe kot ogenj žareče žarke. Ryder je stal pred nama z izrazom negotovosti v obrazu, nc vedoč, ali naj prizna ali taji, da jc bil dragoccni kamen v njegovi posesti. »Igre je konec, Ryder,« je prekinil Holmes mirno nastali molk. »Sedaj ni čas omahovati, mož — čc nočete priti vragu v kremplje. Pomagaj mu, Watson, da zopet sede na svoj prostor; za lopova nima še dosti trdnih živcev. Daj mu tudi požirek konjaka! Tako. Glej, sedaj je zopet trdnejši. Res, pravi junak!« Nekoliko časa je Ryder omahoval in bil bi skoraj padel, toda vsled zavžitja močne pijače je dobil zopet nekaj barve v obraz. S strahom se je oziral na naju, sedaj na Holmesa, potem zopet name. »Po večini vse dokaze imam že v rokah«, je nadaljeval Holmes. »Več mi jih skoro ni treba in vi bi mi mogli Ic prav malo povedati. Pa tudi to, kar bi mi utegnili povedati vi, se pojasni lahko na drug način, ter se da dobiti popolno zvezo. Gotovo ste že popred čuli o tem višnjevem kamenju grofice Morcar. Ryder?« »Da, Katarina Cusack mi je pripovedovala o njem,« je ta odgovoril z zamolklim glasom. »Kajpada, grofičina hišina. No seveda, iz-kušnjava, da postanete na tako lahek način bogat mož, jc bila prevelika za vas, kakor večkrat žc za boljše ljudi, kot ste vi. Toda v izberi sredstva, katero ste izvolili v dosego svojega namena, pač niste imeli mnogo pomislekov. Odkrito rečeno, Rydcr, to jc bila prava lopovščina od vas. Znano vam je bilo, da je bil ključavničar Homer že popred enkrat zapleten v enak slučaj in da bo vsled tega tem preje zopet sum padel nanj. Kaj ste torej storili? S svojo sokrivko, Cusack, ste uredili vse tako, da je bilo treba izvršiti v sobi grofice malo popravilo in da ste v to svrho pozvali ravno Homerja. Ko je ta odšel, oropali ste potem nakit, nato pričeli seveda kričati ter povzročili, da so prijeli nesrečnega Hor-nerja. Nato----« Holmesa je v nadaljevanju prekinil Ry- der s tem, da je padel pred njim na kolena ter sc ga oklenil okrog nog. »Za božjo voljo vas prosim, imejte usmiljenje!« jc prosil, »če ne radi mene, pa vsaj z ozirom na moje stariše, na mojega očeta in mojo mater! Srce bi jima počilo. Nikdar nisem šc zakrivil kaj slabega, in tudi v bodoče ne bodem storil kaj takega, prisegam vam! Pri vsem, kar mi je sveto, prisegam. Le pred sodišče me nc tirajte, vas prosim v imenu Kristovem.« »Sedite zopet na svoj prostor,« je ukazal Holmes s strogim glasom. »Sedaj kazati sc skesanega ni nikaka umetnost, ampak takrat, ko ste pripomogli, da je prišel vsled neopravičene sumnjc v zapor nedolžni človek, oni ubogi Horner, takrat sta imeli seveda popolnoma mirno vest.« »Umakniti sc hočem, oditi iz dežele; potem bode preiskava proti njemu ustavljena.« »Morda. O tem itoino še govorili. Sedaj povejte, kako se jc godilo dalje. Kako je prišel kanicn v gos — in kako ta na trg? Toda govorite čisto resnico! V tem je edina nada na rešitev.« Rydcr jc začel pripovedovati: »Vse bom navedel tako, kot se je v resnici dogodilo. Ko so Homerja prijeli, je bila moja prva misel, da bi bilo najbolje, takoj pobegniti z dragocenim kamenom.Saj jc bilo vsak hip mogoče, da preišče policija mene in mojo sobo. V celem hotelu ni bilo za dragocenost pripravnega skrivališča. Podal sem se nekoč, navidezno kakor bi imel kaj opraviti izven hotela, k svoji sestri. Ta je omožena z nekim Oakshottom ter stanuje v Brixton u->ad in se peča s pitanj • ; .•-• . -3. Med blatt« poročati, da se v »Jugoslovanski zvezi« borijo med seboj tri struje. Prvi načeljuje Iv-eevič, in ta ie za to, da se nagodba sprejme iti se zadovolji le s kakimi malimi eventualnimi koncesijami. Močnejšo frakcijo pa vodi plitvi Hribarjev pobratim Mandič, ki, kar mu drugod manjka, izkuša nadomestiti z najgo-rečnejšim radikallzmom. Mandičevi somišljeniki odklanjajo nagodbo brezpogojno in hočejo nagodbeno razpravo "onemogočiti v družbi s češkimi radikalci z obstrukcijo. Tretja struja pa ima za svojega glasnika dr. Laginjo. On je uredniku »Agr. Tagbl.« dejal, da jc nagodba v sedanji obliki za jugoslovanske poslance nesprejemljiva. V ej obliki jo mora »Savez« odkloniti vzlic njenim velikim gospodarskim pridobitvam, kar se tiče kranjsko-hrvaško-dal-matinske železniške zveze! Njim nasproti stoji mnogo nedostatkov v državnopravnem oziru. »Savez« je solidaren s hrvaškimi poslanci v budimpeštanski zbornici in ne sme ničesar ukreniti, kar bi količkaj bilo nasprotno njihovim težnjam. Zato je parola: Preje se morajo hrvaška državnopravna vprašanja urediti, po-tem pa sprejmemo nagodbo. Vlada je že izjavila, da je pripravljena pogajati se z nami. — Kakor se vidi, je šla »solidarnost« »Jugoslovanske zveze« kmalu rakotn žvižgat. Zdaj se zdi, da se treznejši elementi umikajo, ker so izprevideli nepremišljenost sklepa nagodbo za prazen nič obstruirati Supilu in Man-diču na ljubo. Svojo retirado skrivajo z nekakimi »pogajanji z vlado«, da ne bi se zdelo, da so vrgli puško kar tako v koruzo. Sicer pa je veliko vprašanje, ali se vlada res misli s »Savezom« pogajati, kajti čisto neverjetno ie, da bi le količkaj upoštevala obstrukcijo kakega Mandiča ali Tresič - Pavičiča. Kaj pa Hribar? + Čudne politične poteze. Hrvaški delegati v ogrskem državnem zboru v Budimpešti skupaj s člani parlamentarne »Jugoslovanske zveze« v avstrijskem državnem zboru nasprotujejo sklepanju avstro-ogrske nagodbe, a zagovarjajo — ogrsko hrvaško nagodbo, bolje rečeno, hoteli bi na podlagi ogrsko-lir-vaške nagodbe od leta 1868 bratiti se z Madjari in v takem »bratstvu« bi kakor pri reški resoluciji pozabili na Slovence. To so res čudne politične poteze! Ali jc pri takih eks-perimentnih mesto za slovenske poslance? + Zarota v Črni gori. »Slov. Narod« pri-občuje včeraj to-le v Ljubljani skovano »brzojavko« : »Belgrad, 20. novembra. Sobotni članek v »Slovencu«, datiran s Cetinja, v katerem se podlo sumniči srbsko vlado, da podpira revo-lucijonarno gibanje v Črni gori, je napisal, kakor so poizvedbe dognale, neki sotrudnik lista »Bcogradske Novine«, ki so plačano glasilo sedanje reakcionarne črnogorske vlade. Koliko je potem verjeti časnikarju, ki piše »originalne« dopise s Cetinja v B e 1 g r a d u, je jasno.« Namen ic prozoren; oškodovati se hpče s tako Jažio našega belgrajskega dopisnika. »Narodu« povemo, da nimamo dopisnika samo na Cctiniu, ampak še marsikje drugod, tako da nam o črnogorskih razmerah ni treba iskati poročil v Belgradu ali celo iz neresničnih virov »Dnevnega Lista«, »Zastave«, »Srbo-brana« in »Pokreta«, katere .je ogorčeni črnogorski narod na skupščini v Podgorici zažgal. Da smo imeli prav, ko na te vire nismo nič dali, nam je pritrdil tudi v Trstu aretirani bivši črnogorski minister Radovič, ki je izjavil, da so opoziciji največ škodile grozovite neresnice teh listov. »Narod« jc torej v prav slabi družbi. Očividno ie sedai, da so izvestni ljudje spravili nercsnice o črnogorskih razmerah v nekatere liste, da bi se tako javnost atentatu preveč ne čudila. »Narod« položaja tudi s Svojimi neosnovanitni sumničenji ne bo prav nič izpremenil. + Slovenski liberalni akademiki se zadnje dni nenavadno razburjajo. Šli bi sicer preko njih na dnevni red. da ne bi se nam mladi ljudje smilili. Nekateri graški liberalni dijaki na primer zdaj pridno v »Narod« pisarijo članke proti nemškemu buršovstvu, ker ne pri-poznava slovanskim dijakom na vseučiliških tleh enakopravnosti. To je res hudo, toda liberalni slovenski akademiki so zadnji, ki bi imeli pravico se proti temu pritoževati. Ko so nedavno burši iztisnili iz vseučiliške avle »Ka-rolino« in katoliške akademike z veliko vnemo pretepali, so nekateri slovenski liberalni akademiki to početje odobravali. Nekaj teh akademikov je sledilo za sprevodom nemških bur-šev in dajalo svojemu pasivnemu veselju duška v protiklerikalnih vzklikih in pomenkih. j Burši so premikastili katoliške akademike na I podlagi njihovega namišljenega gospodstva na vseučiliških tleh, zdaj pa ta »Hausherrenrecht« uporabljajo proti Slovanom. Ako so slovenski liberalci odobravali prvo, jim mora tudi slednje biti prav. Liberalni graški akademiki so pa tudi protestirali proti S. L. S., češ, da ic izdala Slovenstvo, ker je omogočila »ustanovitev druge nemške gimnazije v Ljubljani«. Včerajšnji »Narod« pa poroča: Dunaj, 20. novembra. Včeraj je bil tu protestni shod slovenskega naprednega dijaštva z ozirom na slovensko srednješolsko in vseučiliško vprašanje. Na shod so poslala razna slovenska in slovanska dunajska društva svoje zastopnike. Izmed poslancev so se udeležili shoda: Hribar, Roblek, Štrekelj, Mandič, Ivaniševič, Diirich, Hrasky, Kalina. Na shodu sta govorila akademika Savnik in Mravljak, nadalje poslanci Hribar, Ivaniševič, Hrasky, Kalina in Dtirich. Shod je sprejel resolucijo proti delitvi I. gimnazije v Ljubljani in proti ustanovitvi druge nemške gimnazije na Kranjskem. Resolucija nadalje zahteva, da se vse kranjske gimnazije poslovenijo, da se oživotvorijo slovenske srednje šole na Štajerskem, Koroškem in Primorskem in da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani. Poslanec Hrasky je nasvetoval, naj bi »Jugoslovanski klub«, če treba potom nujnega predloga, spravil vse te zahteve pred parlament. Navzoči člani '»Jugoslovanskega kluba« so obljubili to storiti. — Ta resolucija je pljusek v vodo. Kako morajo slovenski napredni dijaki natveziti javnosti, da se je na Kranjskem ustanovila druga nemška gimnazija? Dejstvo je, da je S. L. S. dosegla, da se je popolnoma poslovenila dozdaj nemška I. državna gimnazija v Ljubljani in da se morajo Nemci iz nje preseliti s svojimi razredi drugam. Ce liberalni akademiki nadalje zahtevajo, da se vse kranjske gimnazije poslovenijo, je to čisto nepotrebno, ker je to S. L. S. že sama dosegla brez pomoči »svobodomiselnega« dijaštva. Ravnotako je S. L. S. že zdav-na storila korake za oživotvorjenje slovenskih srednjih šol na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Žalostno je le, da ie napredno di-jaštvo moralo člane »Jugoslovanske zveze« na slednje šele zdaj posebič opozoriti in da so ti člani obljubili to storiti šele zdaj, ko so poslanci SLS. brez kakega opomina to že zdavna storili. Čudimo se le in zelo pomilu-jemo napredne mladeniče, da se dajo tako vleči. Le lepo mirujte, gospodje: S. L. S. bo sama storila, kar ve, da je v korist slovenskega ljudstva. Napredna »mladina« naj rajši pridno študira, namesto da trati čas s tako zakasnelimi resolucijami. Kritik ne sprejemamo od ljudi, ki niso niti s palcem ganili proti nameravanemu Proftovemu imenovanju na I. državni gimnaziji in bi se to imenovanje tudi izvršilo, če bi bilo to odvisno od »dela« najnovejših kričačev. Protestirajte raje proti obnašanju šefredakterja »Slovenije« dr. Trillerja in Hribarjevega uaučnega ministra Šubica v Proftovi aferi! Pa ne, da bi vse razburjenje liberalne mladine izviralo le odtod, ker ni bil za ravnatelja I. državne gimnazije imenovan kak skrajno prononsirani liberalec? + Proti rovarjenju Velesrbov. Da izvestni srbski krogi po Crnigori in I^sni rovarijo proti Avstriji in njenemu vplivu na Balkanu, je stvar, ki jo čivkajo vrabci na strehah. Kot Slovenci simpatiziramo z bratskim srbskim narodom, toda naša bratska čuvstva nc smejo iti tako daleč, da bi odobravali težnje gotove srbske klike, ki hoče omejiti vpliv naše monarhije na Balkanu. Ondi ima Avstrija zgodovinski poklic in je tudi v interesu avstrijskih Jugoslovanov, da se monarhija na Balkanu gospodarsko in politično utrdi, kajti to b; bilo ZAHTEVE KRŠČANSKIH SOCIALCEV j GLEDE NA VSEUČILIŠČE. D u n a j, 20. nov. Danes sc je podalo odposlanstvo krščanskih socialcev pod vodstvom princa Liechtensteina k baronu Becku. Poslanci so mu pojasnili, da ne zahtevajo za katoliška akademiška društva in za docente ter profesorje nobenih predpravic, ampak samo ravnopravnost. Baron Beck ie izjavil, da bo zadevo objektivno preiskal. ZBOROVANJE DESNICE RUSKEGA DRŽAVNEGA SVETA. V stanovanju državnega svetnika pleni. Goutscharo\va v Pcterburgu je imelo 36 članov desnice posvetovanje. Posvetovanja so se med drugimi udeležili tudi Schvanebach, Dur-nowo in Stišinski. Posvetovanje se je vrtilo okoli tretje dume, o čemur so se pa navzoči zelo pesemistično izjavili. Schu anebach je izjavil, da dvomi, da bi mogla tretja duma delovati; Durnowo se je izrazil, da ne sme priti pod nobenim pogojem do sporazumljenja med oktobristi in kadeti. To bi celo pomenilo razpad stranke oktobristov, ki je le tedaj pripravna za ustvaritev centruma, če se drži desnice. SKUPINA RUSKIH MONARHISTINJ. Iz Moskve poročajo: Tukajšnja stranka monarhistov je sestavila skupino gospa, kateri na čelu stoji dijakinja Olga Ivanova. V imenu svojih somišljenik z vseučilišča je poslala Ivanova carju udanostno izjavo. Car je sporočil novi ženski organizaciji svojo zahvalo. SKLEPI »PRAVIH RUSKIH LJUDI«. Iz Peterburga poročajo: Pod predsedstvom znanih članov zveze pravih ruskih ljudi Konovnočin in Osnobišin je imela jaroslavska filijalka zveze shod, kjer so sklenili sledečo resolucijo: Carja se naj prosi, da zopet vpelje neomejeno avtokracijo. Zavarovanje poljskih delavcev na DansJtem. Danski minister notranjih zadev je predložil zbornici zakonski načrt za zavarovanje poljskih delavcev. Zavarovanje bo prisilno in se bo tikalo le onih poljedelskih in gozdarskih podjetij, ki plačujejo čez 12.000 K letnega davka. Manjši posestniki morajo pristopiti prostovoljno in država plača zanje polovico doneskov. Ta letni državni prispevek je določen na 165.000 K. Na podoben način hočejo preurediti to zavarovanje na Nemškem. Dneune nouice. + Splašeni obstrukc jonisti ? Razna ofi-ci.ielna glasila »Jugoslovanske zveze«. Man-dičev »Balkan«, dr. Gregorin Rybafcva »Edinost« itd. so poročala, da je »Jugoslovanska zveza« sklenila glasovati proti nagodbi ter so napovedovala celo obstrukcijo, katero je naznanjal v nagodbeneni odseku tudi dr. Laginja, ki je pri prvem poizkusu v nagodbenem odseku tudi grdo pogorel. Danes nam došla »Slavenska Misao«: »Jedan član parlamentarne »Jugoslavenske Sveže« rekao je u nedjelju našemu uredniku, da još nije konačno odluče-no, da li če ista Sveža glasovati proti a. u. nagodbi,'ili ne. To, da če se odlučiti kroz jedno 14 dana, a po svoj prilici, da če barom večina Sveže glasovati za nagodbu. Ovo je dobro, da se znade,« — Mi tudi tako pravimo: Ovo je dobro, da se znade. Ali so se gospodje svojega lastnega sklepa ustrašili? Mi se ne bi prav nič zmenili za politične otročaje »Jugoslovanskega Saveza«, ako nc bi nepopisno klavrni vtisk njihove politike silno škodoval ugledu jugoslovanskega naroda. Kaj si more širša javnost o Hrvatih misliti, če niihovi zastopniki tako kompromitirajo sami sebe? + O solidarnosti »Saveza južnih Slavena«. Z velikim bobnom so oznanjali nedavno. da vlada glede na nagodbeno vprašanje v »Jugoslovanski zvezi« čudovita solidarnost. Zdaj pa ve izborno informirani »Agramer Tag- vso potjo sem smatral vsakega, ki me jc srečal, kot tajnega redarja ali zasledovalca, tako je curkoma lil pot po meni, predno sem dospel v Brixton Road. Sestra me jc povpraševala, kaj mi je in zakaj sem tako prepaden in bled. Potolažil sem jo s tem, da sem moral vsled tatvine v hotelu prečuti vso noč. Nato sem odšel na zadnji konec dvorišča v premišljevanju, kaj na sedaj storim. Intel sem popred nekega prijatelja, po imenu Maudsley, ki pa je tudi zabredel na kriva pota ter ravno tačas odsedel prisojeni mu zapor. Ta mi je nekoč pripovedoval o raznih zvijačah tatov hi kako znajo ti ukradene stvari prikrivati. Vedel sem, da me on ne bode izdal, ker bi tudi jaz mogel o njem marsikaj povedati. Sklenil sem toraj obiskati ga v Kilburnu ter mu stvar zaupati. Nadejal sem se, da mi nasvetujc, kako spraviti kamen v denar. Toda kako priti neopaženo do njega? Spomnil sem se strahu, ki sem ga prestal med IX) tj o. Saj je bilo vsak hip mogoče, da ine primejo in preiščejo ter najdejo dragoceni kamen v žepu mojega telovnika. Ko sem tako premišljeval, slonel sem na steni ter ogledoval gosi, ki so se gugale okrog mene. Naenkrat mi šine v glavo misel, kako bi prevaral tudi najbistroumnejšega detektiva celega sveta.« »Sestra mi je pred nekaj tedni obljubila za božično darilo najlepšo gos, zato sem vedel. da bode tudi držala svojo obljubo. Sklenil sem vzeti takoj s seboj to gos, dragoceni kamen pa odnesti v Kilburn v — goskinem želodcu. Na dvorišču v ozadju stoji lesena koliba in tja sem pripodil eno iznicd gosi, veliko in lepo žival bele barve z črnopisanim repom. Viel sem jo, odprl ji s silo kljun in ii pobasal kamen v goltancc s prstom, kolikor daleč sem mogel doseči. Požrla je kamen in čutil sem celo, kako ii je zdrčal po goltancu doli v želodec. Zbijala pa je s krili in pri tem kričala tako, da je prišla sestra iz hiše ter vprašala, kaj se ie zgodilo. Ko sem ravno hotel odgovoriti, iztrgala sc mi je žival ter odletela med druge.« »Kaj pa si vendar počel z gosjo, James?« me .ie vprašala. »Hotel sem se sam prepričati, katera .ie najtolstejša, ker si mi eno obljubila za božične praznike,« sem ii odgovoril. »O. zate smo gos že posebej določili; imenujemo je sedaj le Jamesovo pečenko. Glej jo, ono-le belo, tam na oni strani. Šestindvajset iih je, ena za te ,ena za nas in dva tucata za prodajo.« »Lepa hvala, sestra,« sem ji odvrnil, »pa če ti ic vseeno, jaz bi raje imel to, ki sem jo pravkar držal v rokah.« »Toda ona je najmaiije tri funte težja,« je pripomnila sestra; nalašč zate smo jo pitali.« »Vseeno, .iaz hi rajše to drugo in vzamem jo takoj s seboj,« sem ji odvrnil. »No, kakor že hočeš,« je dejala ter me nekoliko začudeno po strani pogledala; »katero toraj hočeš?« »Ono-le belo s pisanim repom, ravno v sredi.« »Meni je prav; kar vjemi jo ter vzemi jo s seboj.« »Tako sem tudi storil, Mr. Holmes in odnesel gos s seboi v Kilburn. Povedal sem prijatelju naravnost, kaj sem storil. Ta se je samega smeha vsled tega tolkel po kolenih. Nato sva gos zaklala ter ji razparala goltanec in želodec. Mislite si, da mi je zastala kri in srce nehalo biti, ker ni bilo o kamenu ni duha ni sluha. Vedel sem takoi, da se je pripetila strašna pomota. Pustil sem zaklano gos na mestu in tekel, kolikor hitro sem mogel nazaj k sestri in na dvorišče za perutnino. Toda niti ene gosi ni bilo več tam.« »Kam pa so prešle vse gosi?« sem zaklical sestri z daleka. »Trgovcu sem jih oddala. James.« Kateremu ?« Brickinridge v Covent Garden.« »Ali je bila med njimi še ena gos s pisanim repom?« sem vpraševal nadalje, »prav taka, kot sem si jo izbral jaz?« »Seveda, James, dve sta bili enaki: tudi iaz jih nisem mogla razločiti.«--- »Sedaj mi je bila stvar jasna, in letel sem zopet, kolikor so me nesle noge, k trgovcu. Toda ta Breckinridge .ie vse gosi tudi že dalje prodal, za nobeno ceno pa ni hotel povedati komu. Sami ste ga culi nocoj. Na enak način me je vsakokrat od početka odpravil, da bodem še zblaznel in čestokrat se zdi tako tudi meni samemu. In sedaj — sedaj imam na sebi pečat tatu, in vendar nimam od vsega bogastva niti sence dobička, od bogastva, za katero sem zapravil in prodal svoje dobro, pošteno ime. O Bog, o Bog, ti mi pomagaj!« Zakrit si je obraz z obema rokama ter začel krčevito plakati. — Dolg molk je sledil pripovedovanju in temu prizoru. Nič ni motilo tišine, kakor težko dihanje nesreč- tudi Slovencem le v korist. Ako bi zavladal na Balkanu vpliv izvestnih srbskih krogov, bi zavladala anarhija, kajti to je gotovo, da mnenje teh takozvanih »Velesrbov« ne odgovarja mnenju vsega srbskega naroda, ki je pošten in miroljuben, pa se da žal voditi od vsakovrstnih vladajočih struj v Belgradu. Uradno glasilo bosanske deželne vlade piše 20. t. m., da je želja srbskih parlamentarnih krogov, da bi Avstrija izjavila, da je njeno poslanstvo v Bosni dogotovljeno in sc potem umaknila iz dežele, kjer je napravila s tolikim trudom red. Ce bi se pa to zgodilo, bi nastalo splošno klanje med bosanskimi Srbi, Hrvati in Mohame-danci. Seveda ie temu kriv tudi birokraški sistem v bosanski upravi. (Zelo pozno je prišlo pravo izpoznanje med vladne kroge. Op. uredn.) Zato sta baron Burian in minister Aerenthal sklenila izvršiti velike izpreincmbe pri bosanski upravi in sploh začeti z novo balkansko politiko. Treba napraviti red. piše uradni list, da ne bodo gotovi elementi mogli v kalnem ribariti in se mora napraviti konec velesrbskim utopijam. Avstro-Ogrska mora iziaviti, da se okupiranim deželam nc bo odrekla in da hoče te dežele tudi državnopravno združiti z monarhijo. — Ako Avstrija to res izvede, treba ta korak pozdraviti. Izpremeniti pa bo morala korenito protislovansko balkansko politiko in baron Aerenthal bo moral pometati z veliko metlo, da izčisti Bosno ostankov politike Goluchowskcga. Jasno pa je tudi, da bo treba Ogrom dopovedati, da ic njihov apetit po Bosni neutemeljen in jim ga bo treba pokvariti. Kakor pa stoje stvari sedaj, avstrijski krogi tei nalogi najbrž ne bodo kos, ako ne slečejo docela svojo dosedanjo kožo. — Cez deset milijonov kron znaša baje letošnji vinski pridelek na Kranjskem, kajti po Gombačcvi cenitvi se je pridelalo vsega vina na Dolenjskem in Notranjskem okrog 240.000 do 250.000 hektolitrov (glasom statističnih podatkov celo 280.071 hektolitrov), toraj več, kakor sploh kedaj tudi pred trtnoušno dobo. Ker se vinogradstvo pri nas vedno'bolj širi, se tej panogi kaže še lepa bodočnost v gmotnem oziru. Glasom statističnih podatkov odpade: Na postonjsko glavarstvo 35.185 hI, na krško glavarstvo 66.735 hI, na novomeško glavarstvo 49.005 hI, na črnomeljsko glavarstvo 119.178 hI. na litijsko glavarstvo 8.852 hI, na kočevsko glavarstvo 216 hI; skupaj 280.071 hektolitrov ali 500.126 veder. — Povratek izseljencev. V par dneh pri-plove na Reko parnik »Cunard Linie« »Pano-nia«, s katerim sc vrača v domovino 2000 hrvaških, ogrskih in slovenskih izseljencev. — Zaklad za odvračanje jetike. Kakor, znano, dovolila jc vlada iz prihrankov leta 1906. svoto dveh milijonov kron za odvračanje jetike in hoče ta fond še dalje pomnožc-vati. Zaklad upravlja poseben kuratorij, ki bode imel meseca decembra svojo prvo sejo, v katerej bode sklepal o razdelitvi obresti za leto 1907 in 1908. »Avstrijsko pomožno društvo za bolne na pljučih« ima v kuratoriju tri zastopnike. Ker zastopajo ti obenem interese deželnih pomožnih društev, sklical je predsednik dr. Ivan grof Larisch na dan 24. t. m. zborovanje zastopnikov vseh deželnih pomožnih društev, na katerem naj se določi način, kako se imajo obresti razdeliti na posamezne kronovine. Kranjsko pomožno društvo zastopal bode glavni tajnik dr. Dčtneter Blei-weis-Trsteniški, ki je zbral vse tozadevno gradivo, da dokaže, kako potrebna je Kranjska izdatne pomoči. Treba je le naglašati, da zavzema Kranjska glede števila smrtnih slučajev za jetiko tretje mesto mej avstrijskimi kro-novinami. Neugodnejše razmere kaže le še Trst z okolico, kjer vpliva veliko število tujcev na številke in pa Slezija. Mej avstrijskimi mesti ima Ljubljana še vedno največ mrličev za jetiko. Seveda je tu vpoštevati deželno bolnišnico, v kateri sc zbirajo bolniki iz cele dežele. Vendar jc naglašati, da kažejo druga mesta, ki imajo tudi velike bolnišnice in celo industrijalna mesta z enakim številom prebivalcev znatno manjše številke. A tudi drugod nega mladeniča in Hohnesovo enakomerno bobnanje s prsti po mizi. Naposled je Holmes vstal ter odprl vrata. »Odidite!« je dejal. »Kako?! O, Bog vam tisočero povrni!« »Niti bescdice več; takoj proč!« Res ni bilo treba več besedice. Kot bi trenil, bil je zunaj in doli po stopnicah. Slišala sva, kako so se zaprla vežna vrata in obenem so se tudi porazgubili glasovi njegovih urnih korakov. »In naposled, Watson,« dejal je Holmes ter snel svojo priljubljeno pipo, — »naposled tudi nisem le zato v službi policije, da bi vedno pomagal ondi, kjer sama ni v stanu biti kos. Cc bi utegnila stvar za Homerja slabo končati, bilo bi to kaj drugega. Ampak ta mladenič ne bode kot priča nastopil proti njemu in tako se bode morala preiskava na vsak način ustaviti. Mogoče je, da nisem pravilno ravnal, da sem zakrivil morda veliko zlo; ravnotako pa je mogoče, da sem rešil izgubljeno dušo pogube. Ta mladenič ne bode storil nobenega zločina več. Njegov strah je bil preveč strašen. Ce bi ga spravil sedaj v ječo, bilo bi ravno tako. kakor bi ga hotel izročiti ječi za vse življenje. Sicer pa živimo ravno v dobi splošnega pomiloščenja. Slučaj sam nama je pomagal rešiti posebno zagonetko in enega izmed najbolj čudnih, četudi ne težko razrešljivih dogodkov. Ze to, da je stvar povoljno rešena, naj nama bode v zadoščenje. Stori mi uslugo ter pozvoni; poiskusiti hočeva s preiskavo druge vrste. na Kranjskem so razmere neugodne. Ozrimo se le na Idrijo, kjer vpHva neugodna lega mesta in delo v rudniku na zdravstvene razmere. Tu umre 70 na 10.000 ljudi za jetiko, kar je že zelo visoka številka. Mej mrliči jc 20 do 30 odstotkov jetičnih. Razmere so tu tako neugodne, da je odposlanstvo krajevnega odbora rudarske zadruge vročilo deželnemu predsedniku o priliki poseta mesta prošnjo, da se naj v Idriji ustanovi oskrbovalnica za jetičnike. Z ozirom na te razmere potrebuje tedaj Kranjska izdatno večje pomoči, kakor druge kronovine. Zborovanje na dan 24. t. m. ie tem važnejše, ker bo na njem določeni način razdeljevanja obveljal skoro gotovo za več let. Prispevki za leto 1907 in 1908 se bodo deželnim pomožnim društvom za bolne na pljučih vposljali meseca januarja. — Polzkušen samoumor. Iz Drage na Kočevskem se nam piše: Včeraj, 19. t. m. zjutraj ob 2. uri si je za tukajšnjim pokopališčem prerezal vrat tukajšnji občinski tajnik in je padel v omedlevico. Okoli 8. ure zjutraj ga je našla njegova žena v krvi; zavedel se je zopet in je šel ž njo v stanovanje. Za tajnika v Drago je prišel nesrečnež pred dvema mesecema iz Rogatca na Štajerskem. Auersper-gov logar Kiinzl, zagrizen vsenemec, župan in še dva občinska odbornika so mu v ponedeljek, 18. t. m. zvečer, odpovedali službo brez vprašanja občinskega odbora, tako, da bi prihodnji dan ,19. t. m., ne bil smel več priti v občinsko pisarno. Siromak v uboštvu in pomanjkanju vsega, je bil ob službo in vržen takorekoč na cesto. Iz obupnosti se je hotel zaklati. Najpred mu je rano spretno obvezal tukajšnji orožniški stražmojster ter energično posredoval pri županstvu, da so poslali po zdravnika v Cabar, ki je prišel in nesrečnežu rano zašil. V ponedeljek zvečer je bil napisal pismo, v katerem pripoveduje, zakaj da gre v smrt. Iz pisma se razvidi, da je Kiinzl tisti večer najbolj divjal zoper tajnika. Pismo je pri gg. orožnikih. — Razpisani sta učiteljski službi v Hrvaškem brodu. okraj Krško, do 25. dec., in v Ribnici do 18. dec. — Tujcev na Bledu je bilo letos za 1500 več kot druga leta. — Društvo slovenskih profesorjev. Letošnja glavna skupščina bo o božičnih praznikih. Na dnevnem redu bo med drugim: volitev predsednika, poročilo o šolskih knjigah, poročilo o »Državni zvezi«, resolucija o slovenskem srednjem šolstvu, odprava oziroma izprememba mature. Želeti je, da referira o poedinih točkah čim največ gospodov članov in da se prijavijo še drugi novi referati oziroma predlogi. Natančneje bo dan in dnevni red določen pozneje. — Tombola na Bledu. V nedeljo, dne 24. t. m., priredi društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu tombolo za društvene namene ob 4. uri popoldne v gostilni »Kaps« v Gradu. Ker je čisti dohodek namenjen za društvene namene, je upati velike udeležbe. Po tomboli prosta zabava. — Poštne zadeve. Dne 18. septembra t. 1. razposlale so se okrožnice glede zboljšanja razmer uradnikov pri razrednih poštnih uradih ad circulandum pri vseh razrednih poštnih uradih proti povratku na Rakek. Ker se pa te okrožnice do danes niso povrnile in jih predsedstvo potrebuje, se dotični poštni uradi, kjer omenjene okrožnice ležijo, naprosijo, da iste takoj vrnejo na Rakek. — Promoviral je danes na dunajskem vseučilišču gospod cand. prof. Pavel Grošelj za doktorja filozofije. — Službi kletarskih nadzornikov razpisani. Na podstavi § 13. zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, o prometu z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo, se razpisujeta skupno za Štajersko, Koroško in Kranjsko dve službi kletarstvenih nadzornikov. Imenovanje se izvrši za zdaj začasno na dobo enega leta, in sicer s prejemki X. činovnega razreda in s popotnim pavšalom po 2500 kron, pri čemer bo izkazati najmanj 150 popotnih dni. V poštev se jemljo samo taki prosivci, ki so dovršili z dobrim uspehom vinarsko šolo ali kakšen drugi zavod, na katerem se uči poljedelska kemija, oziroma ojnologija kot glavni predmet in ki morejo izkazati dovršeno večletno uporabo v kletarstvenih ali drugačnih vinarskih obratih. Vrhutega se zahteva najtančno poznanje nadzorstvenega ozemlja in znanje v tem ozemlju navadnih deželnih jezikov. Prosivci, ki so že prestopili 40. leto svojega življenja, morajo prositi v svoji prošnji obenem tudi za izpregled starosti. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na c. kr. poljedelsko ministrstvo ter jih vložiti najkasneje do 5. decembra t. I. pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — 401etnico učiteljevanja je te dni praznoval na Ježici šolski vodja g. A. Zibert. — Cestni rop v bližini Voloske. Dne 18. t. m. ob 1. uri popoldne ie bila gospa Marija Leng, ko je šla v Volosko, od štirih mladih po-balinov na cesti napadena in oropana denarnice s 30 kronami, toda kmalu sc je posrečilo varnostnim organom roparje izslediti in aretirati. Ti nadebudni dečki so: Gustav Takacs, star 17 let, Ludovik Harsanyi, star 16 let, Iv. Feher, star 16 let, vsi iz Budimpešte in Franc Messaros, star 19 let, iz Vessprema. Izročili so jih sodišču. — Državno podporo za upravne stroške v znesku 3000 K je dobila kranjska kmetijska družba, za izdajo »Kmetovalca« pa državno podporo 2000 K. — Surovi mož. Posestnik Janez Prosen iz Predoselj pri Kranju jako surovo postopa s svojo ženo. Pred nekaj dni jo je zopet tepel po glavi z neko trdo rečjo, nato pa porinil v klet, ker jo je imel 7 dni brez vsake hrane in postrežbe zaprto. Vsled zadobljenih poškodb in oslabenia morali so jo oddati v de- želno bolnico, njenega ljubeznjivega moža so pa zaprli. Ij Zupno cerkev v Šmartnu pri Litiji bodo prihodnjo pomlad preslikali, ker so stene do zdaj znotraj še prevlažne. Leta 1909, bodo postavili v nji tudi nove orgije, za sedaj si pomagajo pri službi božji s harmonijem. Orgije bodo stale okolu 4000 gld. in bodo imele dva manuala. Znotraj manjka cerkvi še mnogo oprave, čvetero novih oltarjev in drugo. StdlersRe no«! ti š Občinske volitve v Gradcu. Včeraj je volil III. razred. Nemški nacijonalci so to pot kar brez boja prepustili socialnim demokratom III. razred. Izvoljeni so socialni demokratje, ki so dobili po 1340 do 1241 glasov. Krščan-skosocialni kandidatje so dobili letos več glasov kot lani in sicer od 487 do 534 glasov. š XI. redni občni zbor društva »Slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju« se vrši dne 24. listopada 1907 ob dveh popoldne v pisarniških prostorih gospoda dr. Josipa Karlovška, odvetnika v Celju. š Prepovedano popravljanje. V poštni hra-nilnični knjižici je trgovski pomočnik Martin Bouha popravil številko 20 K v 200 K in je vzdignil tako 32 K. Ko je še enkrat poizkušal svojo »srečo«, so ga prijeli in ker je tako popravljanje hranilnih knjižic prepovedano, je Bouha dobil za kazen pet mesecev ječe. š Tat v cerkvi. Iz podružnične cerkvice sv. Magdalene pri Pragarskem je neznan tat ukradel zlat kelih, vreden okolu 300 K- š Iz Celja. Neko posebnost smo Celjani dne 20. t. m. dopoldne doživeli; mil. g. opat F. Ogradi jc namreč poročil našega pridnega in vsem priljubljenega cerkovnika g. Valentina Korošec z gdčno. Nežiko Steblovnik, doma iz Pake v Savinjski dolini. Po poroki je imel mil. g. opat nagovor na oba novoporo-čenca. š Legar razsaja v celjski okolici, v zadnjem času posebno hudo na Hudinji. In vendar so v Celju še vse šole odprte in ljudje hodijo mirno iz okuženih hiš po Celju. Tudi v mestu je več slučajev te bolezni — a o tem sc molči. Treba bi bilo odločnega nastopa od sanitetnih oblasti! š Promoviran bo danes na graškem vseučilišču g. Arno Pernat, pravni praktikant pri sodišču v Ormožu za doktorja prava. š Neumnost aH budalost ? Nemški listi trdijo, da slovenski profesorji »prestavljajo« nemške učne knjige za srednje šole. Temu nasproti bodi povedano, da slovenski profesorji pišejo slovenske učne knjige za srednje šole. Štajersko bo pri tem častno zastopano: gosp. profesor Matek v Alariboru je že spisal in pripravil knjige za matematiko na višji gimnaziji, gosp. profesor dr. Polianec pa prirodoslovne knjige. Pripravlja se tudi nova slovenska slovstvena čitanka za najvišja razreda srednjih šol. KoroSke noulce. k Ustrelil se je due 20. t. m. v Spodnji Goričici pri Celovcu blizu neke kovačnice 30 let star moški. Ustrelil se je z revolverjem ter mu je šla kroglja ravno skozi sence. Bil je takoj mrtev. Dognati se ta dan ni moglo, kdo da bi bil samoumorilec. Po obleki je bilo le soditi, da je kmečkega stanu. k Prvi sneg v nlžavah na Koroškem je naletaval 20. t. m. zjutraj, pa še tisto kar je padlo, je takoj izginilo. Na večer tega dne je pa zopet začelo prav po malem snežiti. Ker je temperatura zelo padla in se oblači, bode letos začelo redno kmalu snežiti. Mrzlejši dnevi pa tudi opominjajo, da se je treba pripraviti na bližajočo zimo. k Poročil se bo v nedeljo gosp. Anton Coriary. učitelj v Vrbi,- z gdčno. Uršulo Šuster. lj Vabilo k zabavnemu večeru ki ga priredi ženski oddelek »Slovenske krščansko-so-cialne zveze« v nedeljo, dne 24. novembra 1907, v društveni dvorani. Frančiškanske ulice. Spored: E. Adamič: »Lipa«, poje društveni mešani zbor. Govor, govori profesor dr. I. Ja-nežič. J. Aljaž: »Pri zibelki«, poje društveni mešani zbor. (Nova skladba, besedilo S. Gregorčiča.) »Sirota«, deklamuje F. Černič. H. Volarič: »Slovenska pesem«, poje društveni mešani zbor. S. Gregorčič: Stara mati«, deklamuje I. Zakrajšek. Kordula, veseloigra v dveh dejanjih. Po igri prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K. druge vrste 80 h, tretje vrste 30 h. Stojišča po 20 h. — K obilni udeležbi vabi odbor. lj Prvi sneg je naletaval danes ponoči. Ij Shod poštnih uradnikov ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov na Dunaju, kateri se vrši v nedeljo, dnč 24. listopada 1907, ob 4. uri popoldan v salonu hotela »Ilirija« v Ljubljani. Spored: 1. Nagovor predsednika ljubljanske podružnice. 2. Poštnih uradnikov napredovanje v plači. (Poroča oficijal Sirnik.) 3. Službena pragmatika. (Poroča oficijal Šemrov.) Odbor ljubljanske podružnice. Ij Odredbe mesarjem. Mestni magistrat odredil je v smislu § 52. obrtnega reda, da morajo vsi mesarji brez razlike imeti v svojih prodajalnicah, oziroma na stojnicah, na vidnem mestu označene cene mesa vsake vrste IH) kakovosti in množini. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali po določilih 13. obrtnega reda. lj Ujel se je. V nekem tukajšnjem hotelu je dne 11. t. m. ukradel bivši dijak Vinko Stoklas, rodom iz Leskovca pri Ptuju, nekemu svojemu tovarišu 50 kron denarja, s katerim se je peljal v Zagreb in ga tam zapravil. Prišel je pa nazaj in hotel dobiti pri magistratu podporo. Ker so ga spoznali, so mu dali mesto podpore v denarju, jesti ričet in ga oddali sodišču. — Tudi splošno znano Malči P. so djali pod ključ, ker je pred par dnevi ukradla nekemu moškemu 28 K vredno uro z verižico. Tudi to, ki jc bila že v »rumeni hiši« na Poljanskem nasipu, so izročili sodišču. lj Radi oddaje mestne vožnje bo 27. novembra ob 10. uri dopoldne na magistratu potiudbinska razprava. lj Spored porotnih obravnav pri tukajšnjem deželnem sodišču. Dnč 25. t. m. Ivan Urh, dninar iz Dvorja zaradi zažiga in Gregor Troha, posestnika sin v Javorju, zaradi hudodelstva uboja. Dnč 26. t. m. Blaž Šavs, posestnik na Bašeljnu, zaradi hudodelstva uboja in Jožefa Knaus, babica in nadsprevodnikova žena zaradi hudodelstva goljufije. Dnč 27. t. m. Janez Podbevšek, bivši pismonoša, zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti in Janez Dolenc, hlapec v Pridobnem, zaradi hudodelstva tatvine. Dne 28. t. m. Janez Jerman, delavec na Javorniku, zaradi hudodelstva uboja. Dnč 29. t. m. Jakob Cerne, tovarniški delavec v Dobrunjah, zaradi hudodelstva uboja in Janez Weithauser, konjaški pomočnik ter Jakob Jeraj, delavec v Smledniku, zaradi hudodelstva uboja Dttč 30. t. m. Ignacij Tomic, bivši pismonoša na Jesenicah, zaradi zlorabe uradne oblasti. Mogoče, da pride še nekaj drugih slučajev na vrsto. lj Popravek. K v ponedeljek priobčeni notici »Noč ima svojo moč«, smo naprošeni kon-statirati, da se gostje niso stepli v Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti, ampak v Putrihovi gostilni. Konštantin Veiičkov umrl. Iz Sofije se poroča, da je preteklo nedeljo umrl v Grenoble znameniti bolgarski pisatelj Konstantin Veiičkov v 52. letu, nenadne smrti. Sto dinamitnih bomb je našla policija v Lisaboni v nekem stanovanju. Portugalskim časopisom ie prepovedano omenjati to zanimivo najdbo, ki je gotovo središče kake zarote proti portugalskemu kralju. Policija je dobila bombe vsled eksplozije dveh bomb, ki sta v dotični hiši ranili dve osebi. Dvoboj z bajoneti sta imela vojaka San-toro in Matera 4. kazenske stotnije v Pe-schieri na Laškem. Santaro je dobil vbod v pljuča, njegov nasprotnik pa tako rano v trebuh, da so mu izstopila čreva. Zarota proti Rockefellerju. V Omahi, v državi Nebraska v Ameriki so odkrili zaroto, katere namen ie bil umoriti milijonarja Rocke-fellerja. Štiri osebe umoril. V vasi Hoselkic na Brandenburškem ie brezposelni trgovec Liick iz Chariottenburga zabodel svojega očeta in njegovo goSpo dinio. Nato je zadal z nožem 10 smrtonosnih ran ženi svojega brata in težko ranil še neko drugo žensko. Naposled ie Liick samega sebe na pokopališču ustrelil. Liick je zahteval od očeta denarja, ker ga pa ni dobil, je izvršil strašna dejanja. Telefonsko ln Mm poročilo. SLOVENSKI NAPISI V TRSTU. Trst, 21. nov. Namestništvo je razveljavilo sklep tržaškega mestnega sveta, da morajo biti javni napisi na trgovinah tudi italijanski. NAGODBENI ODSEK. Dunaj, 21. nov. Nagodbeni odsek ie sprejel v specialni debati točke o železniških zadevah, o konzulatih in trgovski statistiki ter razpravlja o skupini glede varstva patentov in varnostnih znamk. ZNIŽANJE SLADKORNEGA DAVKA. Dunaj, 21. nov. Češki klub je z ozirom na splošno draginjo sklenil zahtevati od vlade, naj zniža sladkorni davek. ZA ZNIŽANJE POštNIH IN BRZOJAVNIH PRISTOJBIN'. Dunaj, 21. nov. Jutri bo predložen državnemu zboru nujni predlog proti povišanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Predlog bodo podpirale vse stranke. NENEMŠKO DIJAŠTVO. Dunaj, 21. nov. Zaupniki vsega nenem-škega dijaštva so sklenili, da naj se ne reagira na provokacije nemških dijakov od pretekle sobote. POLJSKI MINISTER. Dunaj, 21. nov. Jutrišnja »Wiener Ztg.« bo objavila, da odstopi poljsko minister-rojak Dzieduszicky in da na njegovo mesto stopi Abrahamo\vicz. OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA DUNAJU. Budimpešta, 21. nov. Ogrski ministrski predsednik NVekerle je došel na Dunaj in je imel najprej pogovor z avstrijskim ministrskim predsednikom. Nato ie imel Wekerle dveurno konferenco pri cesarju. Po avdijenci ie NVeckerle na razna vprašanja odgovoril, da je poročal cesarju o tekočih zadevah. Na vprašanje, ali je bil govor tudi o Hrvatih, jc dejal VVekerle: »Upamo, da bomo s Hrvati kmalu opravili. To bo v prvi vrsti izvršil hrvaški ban.« Glede poblastilne postave za nagodbo, jc rekel VVekerle. da .ie bila ta postava žc pred časom rešena. Na vprašanje, ako bo v ogrskem državnem zboru nagodba rešena do novega leta, jc \Veckerlc odgovoril: Da! Nagodba bo prav gotovo v ogrskem državnem zboru ob pravem času rešena. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 21. nov. Današnja seja ogrskega drž. zbora je mirna. Vrše se poimenska glasovanja, ki so bila včeraj določena za današnji dnevni red. Razvila se je kratka debata o poslovniku. Justh je hotel konstatirati navzočnost 20 poslancev, ki so včeraj zahtevali poimensko glasovanje. Pok>nyi se je uprl, češ, da bi se to moralo zgoditi včeraj. ČASTNA AFERA JUSTH-SZMRECSANYI PORAVNANA. Budimpešta, 21. nov. Častna afera med zborničnim predsednikom Justhom in poslancem Szmrecsanyijem, ki ie Justha razžalil, češ, da poslovnik tolmači, nepatriotiško, se je na prijateljski način poravnala. ČRNOGORSKA SKUPŠČINA. Cetinje, 21. novembra. Danes se je sestala črnogorska skupščina. IZJAVA BOLGARSKEGA MINISTRA STAN-ČIOVA. Sofija, 21. novembra. Bolgarski minister za zunanje zadeve je v sobranju demen-tiral, da obstoji tajna zveza z Rusijo, pač pa je Bolgarija v dobrih odnošajih z vsemi državami in se bo tudi s Srbijo glede na makedonsko vprašanje čisto sporazumela. Kar se Turčije tiče, zahteva Bolgarska enakopravnost bolgarskih državljanov turške države z ostalimi. Itolgarska vlada bo tudi podpirala reformno akcijo v Makedoniji, dasi bo še dolgo trajalo, predno se bo dosegel uspeh. SENZAČNI PREOBRAT V PROCESU NASI. Rini, 21. nov. Zagovorniki Nasijevi pred senatom so zahtevali, nai se jim dovoli vpogled in pregled računov računskega dvora, da dokažejo, da so sc še pred Nasijevim ministrstvom godile v ministrstvih nerednosti in se izdajale tajne vsote. Ker senat ogorčen to zahtevo zavrne, ie pet Nasijevih zagovornikov odložilo zagovorništvo. Nasi sam je protestiral proti temu, da je predsednik vzel njegovim zagovornikom besedo, očital senatu protizakonito postopanje, ker noče odkriti nerednosti, ki so se godile še pred Nasijevim uradovanjem in pretil s politično akcijo po deželi. Senat je sklenil proti Nasijevim zagovornikom postopati disciplinarno. KRIZA NA FRANCOSKEM. Pariz, 21. nov. Vsled odstopa dosedanjega voditelja radikalcev Sarriena preti ministrska kriza, kajti če zmaga opozicija v tej stranki, ne bo Clemenceauievo ministrstvo našlo več zaslombe pri radikalni parlamentarni večini. ŽENSKE PRIČE PRI POROKAH. Bruselj, 21. nov. V zbornici se je sprejel predlog, da smejo odslej tudi ženske pri porokah biti za priče. Tržne vesti. (Dne 21. novembra 1907.) Poročilo avstrijskega poljedelskega ministrstva se glasi ugodno ter se konečno potrjuje, da smo imeli srednje dobro letino. Tur-šica se je jako dobro obnesla. Ogrsko poročilo pa napeljuje vodo na mlin budiinpeške špekulacije. Znano je dovoli, da so bila poročila ogrskega ministrstva še vedno tendencijozna in tako se tudi zadnjemu poročilu nc more zaupati, ki se glasi neugodno. Budimpeški termini notirajo danes neutemeljeno visoko. Za pšenico se zahteva že 13 20 do 30 —, rž 12— do 12 40 in te cene, ki jih diktira budimpeški terminski švindel moramo plačevati tudi Avstrijci vkljub svoji dobri letini. Konzum se sicer kolikor mogoče rezervira, vendar kupiti mora potrebno, plačati mora najvišje zaihteve, ker ogrski židje že skrbe za to, da ne pride preveč blaga na trg in bi ponudbe pritiskale cene. Hos je naredila predvčerajšnjim znaten korak na obeh borzah, ker Avstrijcem konečno ne preostaja druzega, kakor capljati za Budimpešto, ako tudi neradi. Vspeh višjih zahtev: promet popolnoma ustavil. Pšenica. Vsled neugodnega ogrskega poročila so budimpeški špekulantje koj potisnili ceno za 20 v. višje ter so potegnili za seboj tudi dunajsko borzo. Ponudbe skromne, promet najmanjši, tendenca stalna. Rž. Ker ima to zrno jako živahen promet, zategadelj ravno temu pritiskajo ceno navzgor. Že zadnjič smo poročati, da se je pojavila na praški borzi poznanjska rž. Oves. Akoravno nikamor ne gre, jc promet nezadosten, vendar s ceno treba iti navzgor in zategadelj se zopet za približno 5 do 10 v. več zahteva. Turšica jc z ozirom ua pšenico in drugo prepoceni, treba ceno dvigniti in zato moramo beležiti znatno zvišanje cene. Uradno notira dunajska borza 19. t. in.: Pšenica, tiška, nova 13 05 do 13 55, z Južne železnice 1240 do 1270, avstrijska, nova 12 25 do 12-55. Rž, razna ogrska, 12 05 do 12 30, avstrijska 12 05 do 12-30. Turšica, ogrska, stara, 810/25, nova 740/70. Činkvantin, star, 8 75/905, nov 840/70. Oves, glede na kvaliteto in provenienco 8 45 do 9-25. Hmelj. (Žalec dne 19. novembra.) Zanimanje za blago je postak) zopet večje, cene so poskočile za 10 do 15 kron. Višje in srednje vrste so ostale K 128' do 135"—, prve vrste K 140--. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žaiec in L ffmmw>~ rnw*Mmia~mmmmm u ia vnmaikiH £iCllCb 111 Lcmo" g. Klinik (Telefon 51. 82.) —— ■■ ■ M mM H Načrti in izvršitev le pri domači ^f U ^f U I specialni tvrdki. (Tehniške ocene 14 O II F niener.h i d in načrti zaston;, ko se poveri kanalizacije, kopališča :: :: :: :: :: gradba) Beethovnove nlice 4. €l Lachfsik I jjubljlioa 2457 7 Brzolovi: Lacbnik, LjablJona. MOHOR J AN I! Spominjajte se »Narodne šole" v Št. Jakobu v Rožui Parov aprtltma upravnliNo ..Slovtnca". Novosti # w w te sezije! A. Lukič UuMJtma, Pred Škofijo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice po najnižjih oenah. mmmm 2397 16 RANČ JOŽEFOVA grenka voda. 300 vinskih sodov po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah tvrdka M. Rosner & drug 235i (6-12) Ljubljana. ielezo Malsga, znamka .orel*, za Ivoriltv Vrvi pri belici, slabosti, utrujenosti, najboljie krepil, o sredstvo za gospe in otroke ter rekonvalescente. Radi kem. zveze Chlna z železom lahko vsprejemljlvo, kar pri navadnem telezn. vinu ni vselej lahko mo- Fž .oče. Cena mali steklenici 2 K, veliki stekl. K 3 50. "zdelnje in pošilja tudi po poŠti lekarna pri y,orlu" kemika Mardetschlagerja Ljubljana, nasproti Tranže, Jurčičev trg, 2577 Pozor! na bivališče tvrdke/ 5—3 Službo 2628 2—1 cerkvenika in organista razpisuje župni urad na Homou, p. Radomlje, do 5- decembra. (poleg lepega, prostega stanovanja so dohodki v denarju, v biri, v sadnem vrtu in veliki njivi.) Nastop do Svečnice. Gospodično, zmožna obeh deželnih jezikov, želi nastopiti službo v kaki pisarni. Ponudbe se prosi poslati pod: »Služba«, poste restante Ljubljana. 2626 2—1 I Ponos I vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstva Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki )e le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker Je ta kava vedno sveža hi praiena potom vrofiega traka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, naj izdatnejša — zato najoaaajfta. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskaaa. 3674 31 Prvo ljubljanska velika 2$alnlca kave Dunajska oesta, nasproti kavarni »Evropa**. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih oenah F. HITI, Pred Mo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401 3 aH 4 mizarske pomočnike zmožne vsakovrstnega mizarskega dela, sprejme proti dobri plači po dogovoru JAKOB SERNEL 2535 6-5 mizar v Begunjah štev. 6 pri Cerknici. la. priporoča najtopleje 1 v kosih in orehovnik Zahtevajte zastonj In franko mol veliki. bogato iluslrovant glavni cenik t nad 3O00 slikami vseh vrst niktlnastih, srebrnih in zlatih ur. kakor tudi vsth vrst solidnih zlalnin in srrbrmn, god-benega orodja, jeklenega in usnjateg. blag. po izvirnih tovarniških cenah Nikel remont, ura...... Svic. izvir. „Roskopf" pat. ura reglstr,,, Adler Roskopf ", nikel remont 9 sidro...... Ooldin rem. ura ,,Luna", koles|e z dvojnim plaščem ..... srebr. rem. ura ,,Gloria" . , „ dvojni plaši . . . ,, oklep, verižica z riniico na pero in karali., 15 gr teika . . ru-ki Tula nikel urn cilind. z „Luna" kolesjem . . ara • kukavico K 850, budilka K 2 90, kuhinjska ura K J — švarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro Jtetno pismeno |amstvo! 1. Nlkak risiko! Zamena dovoliena, ali denar naraj' = Prva tovarna za ure Hanna Konrnd, c. In kr. dvorni zaloZnik v Mostu (Br0x) 654, ČeSko. 2315 1-4 Radi Izredno velike zaloje priložnostna prodaja jopice za dame, pale-toti, ovratniki, kožu-hovinaste jopice in koljerji, kakor tudi obleke za gospode, ranglan ovratniki, zimske suknje, kožuho-vinaste sacco. kožuhi za mesto in na po-:: :: :: tovanje. :: :: :: Najnovejši modeli! 2603 6—5 0. Bernatovič. Dovozna I Crhlffar Dovozna ceata 4, ^Ci|lner cesta 4. Droz verižico lejldLl'60 dobi vsak krasno srebrno remont. Oloria žepno uro sistem Roskopf patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči tri leta. Vrhutega pozlačeno primerno oklopno verižico za le gld. 160 tri kom. z verižicami vred gld. 4 50. Pošilja po povzetju tovarniška zaloga švicarskih ur S. O.bacb. Krakov H.95IB. 2573 5 - 3 2625 2-1 kakor tudi lepa suha bukova in mehka drva v polenih in razsekana. — Oddaja 2610 se v vsaki množini. 4-2 3 — v— v— S 50 8-40 12 50 2-80 10 50 Samec iftče čedne mesečne sobe* Ponudbe pod ,stalen' na upravn. .Slovenca'. Na prodaj so dobro ohranjene 2620 primerne za kako podružnico, s štirimi spremeni, borda 8', salicional 8', principa) 4', oktav 2'. Štiri in pol oktave. Meh je narejen po novem francoskem načinu s škarjami, goni se z roko. Omara ima lep prospekt, Igra se na levi strani. Orgle je pred 3 leti izdelal izkušeni orglar g. Nareks. Prodajo se po ceni radi pomanjkanja prostora. Več pove g. Peter Jagodič, pozlatar v Celju. V kuhinji in sobi se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. I. Podružnica ■ v Spljetu. 1 Delniška glavnioai 1 1 K 2.000.000. 1 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča k žrebanju I. decembra mmam« as a . . . . cele. . i K 20- glavni dobitek promese na državne srečke I. 1864 polovice k K u _ k 300.000 - Obrestuje vloge na knjižioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4V2°/o. vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5o/0. Podružnica a v Celovcu, s i Rezervni fond i s i i K 200.000. i i s I l Podružnice Pia*a a Mka U| ■lalnJeaml: Oraben H, Mata siru, Mast .lica IT, Badaa, Iras, UM. wia ~ * Sritan la Liber Kuaaloa, Mora raki Eunborg, nidlla«, Hovt JIM* Plua, Monjalnlc« na Donajo: L W.lla«Ha 1«, n. Tab.rilraiil 4, ID. U.gargant 77 (».gal Rtnnw«g«), in. L*-vengasse 17. IV. Wladaar Ha.plstraise 12, V. ScbSnbrannerstraase 8« a, VI 6*1.p«.dorfontr. H, VII. Marlahllirslraus T«, VUI. Lerchenlelderstraisa l>a, IX. Alsrrstrass« 39, X. rav.rllaastrassa N, XVIII. Wlhrlaferrtrassa M, XIX DSbllagar Ha.ptstr. 11, XIX. Ha.plstrassa ti. Sttnjalnlčna delniška družba « iso-143 MERCUR" Dunaj, L> Wollzeile 10. A Vi kapital X 20,000.000. Baaer. saklafl K 8 500.000 JNaJkolantnojal nakup in prodaja vash vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, crečk, deviz, valut in denarja. mr Zamenjava in eskomptir&^je izirabanib zastavnic ln obligacij, srečk ln kuponov.