pZZZZTP f^ T ir ri a nnjA A J&O l&rzLr Zjedinjettih drŽavah. H~ H j ' / M I ^ / ^ I ^ ■ BIB / m mo v zalogi. Kdor rojakov ga še ni- i "fhaia vsak dan izvzemii m B B ^ A m L. T X i ft B Ej\ W B ^ 1 M ma, naj hitro poseže po njem in nam , « . HBt f ' ^^ ^^ ^^ ^^ M ^ -A. Jk dopošlje 30 et., kar se tudi lahko v OCdeJl m praznikov, # poštnih znamkah zgodi. .M, i.....■■■■»i ,, \ List slovenskih delavcev v Ameriki. upravnic. X; 82 Cortlandt St., New York. TELEFON PIS AKNE: 2687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT« NO. 46. — ŠTEV. 46. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 25, 1910. — PETEK, 25. SVEČANA, 1910. VOLUME XVITT — LETNIK XVHL Štrajk v Philadelphiji. Vzroki velikega štrajka in dosedanje posledice! tamošnjih nemirov. ŠTRAKARJI ZAHTEVAJO BREZPOGOJNO PRIZNANJE UNIJE IN POVEČANJE PLAČE. Doscdaj je bilo nad 500 osob ranjenih. VČERAJŠNJI DOGODKI. -■■ o........- Položaj, ki .je nastal vsled štrajka železničarjev, oziroma vslužbencev u-1 k-n i h železnic v Philadelphiji, je še vedno nespremenjen in postaja tem nevarnejši, čim brutalnejše se vede tamošnja policija zajedno z miličar-sko konjieo, k tem je prišla t je iz osrednje Pennsylvanije. (Kakor znano, zahtevajo štrajkarji, da družba uličnih, naduličnih in pod-uličnih železnic brezpogojno pripozna njihovo organizacijo in da jim poveča plačo, tako, da bodo dobivali po 25 centov na uro. Nadalje so .štrajkarji sedaj stavili tudi razne dru^e zahteve, ktere so pa manjše važnosti. Posledice štrajka in neprestanih nemi tov to bile do današnjega dneva sdedeče: Trije neiuteresovani meščani so bili ubili. Velikn porota_ je dosedaj obtožila meščanov vsled izgredov. Nekteri so bili že obsojeni v ječe do dve leti. G.O. Pratt, vodja štrajkarjev je bil aretovar in sodišče ga je postavilo }>od +5000 jamčevine. Nek iajgrodrtlk. imenom Carr, je bil ubsojen v šestletno ječo, ker je udaril nekega policaja. Poleg tega bode moral še jedno leto sedeti, ker je pro-vzročil izgrede. Mnoj^o družili je bilo obsojenih v ječe od dveh do petih let. Množica je razdejala nekaj uad 700 vozov ulične železnice. Nad 3000 oken vozov ulične železnice je razbitih. , Delavski vodje zatrjujejo, da štrajka 0000 vslužbencev ulične železnice, dočim trdi družba sama. da jih štrajka le 4000. Običajno je v mestu po dnevu in po j noči 2200 vozov ulične železnice, toda j ; včeraj jih je vozilo le 152. Philadelpliijsko policijo so pomno- j] žili z :*300 novinci. Dosedaj so policijo pomnožili z 5300 posebnimi poli- : ca ji. Oblasti t-o pozvale milico Fencibles ; na pomoč, toda množica je te vojake nevsmiljeno pretepla in pognala v beele po preteku jednejra tedna. Splo- ' šno se misli, da bode družba zadovoljna z posredovanjem, samo, da delavske unije ali Amalgamated Ass. ne bo- j de hotela pripoznati. Slednje vprašanje je pa bai glavni pogoj. Družba tudi ne želi poravnave po | načinu, . kakor - predlagajo duhovni. ) kajti inače bi se seja ravnateljev ne vršila šele prihodnji teden, oziroma prihodnjo siedo. Družba namerava pred vsem unijo železničarjev vniciti, da zamore svoje delavee še bolj, kakor dosedaj izkoriščati. Ta cilj namerava doseči z pomočjo mestnih in državnih oblasti, ktere vse so na njeni strani. Pismo, ktero je poslala duhovščina družbi, je bilo podpisano po sledečih duhovnih: nadškof Ryan, škof Luther B. Wilson, Wayland Hovt. ra-binee Berkovič, Rev. Robert Forbes. Rev. Montgomery in Rev. Yates Hill. Prepis imenovanega pisrra so poslali tudi vodju štrajka Prattu. kteri se je kasneje pri zborovanju štrajkarjev posvetoval o tem pismu. Državna policija je prišla včeraj semkaj in njen glavni namen je varovati družbene skabe. Ti policaji izgledajo skrajno brutalno, tako, da jim je že na obrazih čitati, da se ne ustrašijo nikakega umora. Oboroženi so z velikimi revolverji, kolmi in drugim orožjem ter so izvrstni jezdeci. V ne-kterih mestnih delih jih je prebivalstvo sprejelo z izsmehovanjem; tudi se je na nje metalo gnilo sadje, toda inaee jih ni nihče nadlegoval. Bryan v Buenos Aires, Andes. Chile, 25. febr. Bivši demokratični predsedniški kandidat Zjedtnjenih držav, William Jennings Brvan, je dospel včeraj s svojo ženo in hčerjo iz Santiago de Chile semkaj. Sedaj potuje po železnici v Bu-j enos Aires, Argentiua. kjer ga bodo sijajno sprejeli. denarje v staro domovine pobijamo Ea f 10.30 ........................60 kron i sa 20.45 ........................100 kron ca 40.90 ........................200 kron. » 102.25 ........................600 kron. ca 204.00 ........................1000 kron ca 1018.00 ..................6000 kron Poitarina js viteta pri teh svotak Doma se nakasane svots popolnoma Izplačajo brea vinarja odbitka. Naše denarne poMljatve iaplačmj* c. kr. poČtnl hranilni era4 v 11. d* 12. dnek. Denarje mam poelati je aajprfltf U«je do 126.00 v gotovini v pripore f»nea aH registriranem pisma, večjt tracks po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK 8AKSBB 00„ 82 Cortland* Bt„ Ne« York. N. f «104 St. Olair Ave., N. 1. Olswlaad, Okle. . J Za svobodo naseljevanja. Deputacija v Washington. ! DA SE PREPREČI SPREJEM PRO-TINASELNIŠKIH ZAKONSKIH PREDLOGOV, SE NAPOTI IZ NEW TORKA POSEBNA DE-PUTACIJA K PREDSED-' NIKU. ] Deputacija obstoji iz 18 članov, med kterimi je tudi urednik na- i sega lista, Viktor Valjavec. o LIBERTY IMMIGRATION LEAGUE A nekterih člankih, koje fino objavili v našem listu, sm« se bavili z raznimi zakonskimi predlogi, kterih vseli I namen je naseljevanje po možnosti o- j 1 mejiti, oziroma staviti naseljencem ta- j i ke pogoje, kterih ne more vsakdo j vršiti, da se na ta način število na-! seljeneev pomanjša. Med vsemi temi predlogi se po svoji krutosti najbolj ; odlikuje znani Hayesev predlog, ki določa pred vsem povišanje naselni-! ške^a*(lavka in poleg tega tmli. da je analfabete od naseljevanje izključiti.: ; Xadalje določa ta famozni predlog, da se dekletom, ki ne prihajajo v sprem-, i stvu starišev, izkrcanje zabratii itd. A'^led te^a predloga se je pričela ! sedaj po vsej deželi agitacija proti o- ; mejitvi naseljevanja. Ta gitaeija je v toliko vspela, da se je osnovala posebna liga. ktere namen je skrbeti za i to. la ^e naseljevanje ne omeji in da ; en odbor v obrambo naseljevanja. Vodstvo tega odbora, j v kterem so večinoma časnikarji, je prevzel predsednik organizacije ue-angleških Časopisov, Mr. Louis Ham-meri ing, dočim so bili v odbor izvoljeni razni časnikarji, med kterimi je tudi urednik našega lista. Xadalje se •je pri imenovani seji, ki se je vršila v poslopju lista "World'' tudi sklenilo, J da se v nedeljo popoludne odpelje v Washington k predsedniku Taftu in tajniku vladinega oddelka za trgovino ! | in delo. Mr. Nagel ju. posebna deputa- j eija ne\vyorškili Časnikarjev, da izroči predsedniku, imenovanemu tajniku oddelka za trgovino, kakor tudi senatorjem in članom kongresa, ki so v odseku za trgovino in delo. posebno resolucijo. s ktero se v imenu v Ameriki živečih inozemeev in naturalizovanih . državljanov odločno zahteva, da se1 naseljevanje sicer reformira, nikakor j pa ne omeji. Deputacija. ktere član je tudi ured- ; nik našega lista Victor Valjavec, se napoti iz New Vorka v nedeljo popo- ! ludue. tako, da pride zvečer istega j dne v Washington. V ponedeljek ob ' 10. uri dopoludne sprejme deputaeijo ' predsednik Taft v Beli hiši. nakar se ; vrši »prejem pri trgovinskemu tajniku i Nagel ju in kasneje pri senatorjih, ki i so člani trgovinskega odseka zvežiue-j ga senata. Zvečer je deputacija po- | I vabljena na prosto zabavo in večerjo , ! k senatorju Penrose iz Pen nsy I van i je. | ki se sedaj mudi stalno v Washingto-i nu. O vspehih deputaeije poročamo obširneje prihodnji teden. Kakor zgoraj navedeno, ustauovila *e je v varstvo naseljencev posebna liga, ktere namen je varovati nase-j Ijence, kakor tudi vse tukaj živeče! inozemce pred napadi od strani nati-' ; vistov, kakor tudi pred izkoriščevu- j njem po takozvanih naselniških druž- j bali, kterih imamo v deželi mnogo,; i med kterimi je pa le malo takih. Aa bi j se za blagor naseljencev v resnici kaj , zanimale. Natančnejše o tej l|gi bo-derao kasneje poročali, toda, za danes naj le omenimo, da bode število njenih članov v kratkem nafraslo na j 1.000.000, in da bi bila dolžnost \-sa-jkega tukaj bivajočega naiiiga rojaka | da postane «Un.-te lige J Letna čl a-j narina znaša; te doč!m bod^: jfna- Blizard na severu in v Pennsylvania TAKEGA SNEŽNEGA VIHARJA,! KAKOR VČERAJ. V SEVERNEM NEW YORKU ŽE DOLGO NI BILO. ! Po vsem zapadu in tudi na iztoku je zavladal izreden mraz. —o— 39 PALCEV SNEGA. _ i i -o- i i Albany, X. V.. '24. febr. V severnih i 'pokrajinah države Xeiv York je vče-j raj in minoli noči divjal najhujši blizzard, kar ga pomni prebivalstvo tekom zadnjih let. Promet med mesti I Rome, Watertown in Ogdensburg je popolnoma ustavljen. Vihar je div-jal z hitrostjo po (>5 -milj na uro in. 'ponekol so nastali zameti po 12 čevljev globoki. ^Tek vlak je obtičal v ; snegu pri Great Bend. Xa vseli že-llezniških progah sedaj odstranjujejo ' sneg 7. pomočjo parnih plmrov. V Oswego so zaprli vse šole in tudi trgovina počiva. Dosedaj je v osrednji ' Xew York padlo 03 palcev sn.-ga. kar Je izredno mnogo. j Medtem, ko v severnih pokrajinah sue/i. imamo v Xew Yorku najlepše vreme, sauio nekoliko mrzlo je zopet i postalo. I Cony. Pa.. 24. febr. V miuoli noči j je padal sneg, kakor mvka droben in ; pri tem ga je toliko zapadlo, da je promet na progah Pennsylvania železnice zelo oviran in ponekoli liemo-Igoč. Štirje tovorni vlaki so obtičali! v snegu. Potniški vlaki med tukajš-* injiir mestom in Kiie vozijo j)o domačih progah, dočim we morajo od Erie do Bufalo posluževati prog Erie | železnice. i . Detroit. Mich.. 24. febr. Po vsem zapadnem Miehiganu je zavladal izreden mraz. ki je najhuši v letošnji zimi. Po nekterih krajih divjajo snežni viharji. Nek potniški vlak. ki je včeraj zvečer est a vil postajo Pd ničlo. tako. da je bil včerajšnji i dan najmrzlejši v letošnji zimi. Mraz j vlada tudi po 'Xebraski. Oklahomi. Missouriju in severnem Texa?u. Chicago. 111., 24. febr. Včeraj smo imeli tukaj najmrzlejše vreme v letošnji zimi. Dve uri je kazal toplomer (i stopinj pod ničlo. -o- Vozniki vspenjač nameravajo štraj-kati Chicago, lik. 25. febr. Vozniki vspenjač vsek tukajšnjih visokih poslopij. kteri so ustanovili svojo unijo, nameravajo pričeti s štrajkom, ako sem jim plača ne poviša. Oni, ki so ! vslužbeui v osemnadstropnih poslopjih. dobivajo sedaj po $55 na mesec in oni v višjih poslopjih po $60. Sedaj zalitevajo. da se daje vsem jed-naka plača in sicer po $65 na mesec. šala dosmrtna članarina le $10. Liga bode pred vsem skrbela za to, da se varstvo naseljencev centralizuje in da se takozvano "varstvo* naseljencev odvzame navidezno verskim družbam, proti kakoršnjim so na«elniške oblasu že lani z vso strogostjo nastopile. Nikakor namreč ni potrebuo. da bi naseljence takoj na nasefniškem otoku sprejemali razni "misijonarji", kteri | jih potem v svojo lastno korist izko-; riščajo. kakor se je to lani v- dovoljui ; meri dokazalo, ko so naseliliške cbla-jsti prepodile znanega faxoznega fra-jtra iz naselniškega otoka. Naselniška li^a bode zgradila v New Yorku svoje lastno veliko poslopje, v kterem se bode za naseljence kar najboljše skrbelo, kar bode tem ložje, ker bodo člani lige tudi vsi odlični Američani. V ravnateljstvo te lige, je bil jednoglasno izvoljen tudi naš rojak JVank Sakser. »lasiravno ni prisostora! seji. Kratke in zanimive' brzojavne vesti. I PREBIVALSTVO ZJEDINJENIH I DRŽAV, IZDA VSAKO LETO NA MILIJONE ŠOLARJEV — VSLED MUH. \ Snežinka, velika, kakor možka roka v Chicopee, Mass. — Ženitne ponudbe za veselo vdovo. —o— PAMETNA ŽIVINA V OKLAHOMI i -o- Washington. D. C.. 25. februarja. Dr. L. O. Howard je včeraj predaval ; o muhah, oziroma o hišnih inuhah in pri tem je dokazal, da naše ljudstvo t izda vsako leto vsled muh najmanj j $10.000.000. Koliko izda naše ljud- j : stvo poleg imenovane svote še za f zdravljenje legarja. kolere in družili ' nevarnih bolezni, ktere se razširjajo radi muh in po muhah, še ni dogna- j no. Devetindevetdeset odstotkov muh ■ bi bilo lahko manj. ako bi se skrbelo za to. da bi bili hlevi in stanovanja ' bol j čista. Imenovani zdravnik je zajedno tudi kazal potom kiueniato-; irrafa muhe in njihovo življenje. Muhe so bile 12000 krat povečane. Chicopee. Mass.. 24. lebr. Včeraj je tukaj padla snežiuka, ki je imrila v prerceru tri palce. Snežinko je j meril F. H. Norton, ki dela v neki tu- ! i ■ kajšnji predilnici. Snežink, ki so merile po dva in pol palca v premeru, je innoito padlo. Ivausas City. Mo- 24. febr. Vdova j ; Mamie Morison. ki je stara 59 let, je 'včeraj naprosila sodišče, naj jej pre- ■ skrbi stanovanje pri kakem mladeniču. Takoj, ko se je to zvedelo, se je | javilo 151 filantropov, ktr-ri vsi se -o vdovi ponu iili za moža. Mrs. Mo-lison je potom od vseh ženinov odbrala š-titi. med kterimi je tudi George Linn, ki je star 50 let. S slednjim je potem odšla se potem krave in biki ^reli, dokler J ni nastalo toplejše vreme. Prebival- ! j stvo mest. ktera imajo plinovo kurja-| : vo, je moralo v^led slabega pritiska ' 1 plina zelo zmrzovati. -o— Letalni stroji za skrivarje. El Paso, Texas, 25. febr. Zrako-plavee Charles K. Hamilton je vče- j raj tukajšnjim carinskim oblastim dokazal, kako nevarni so letalni stro-i ji za earinarje, kajti slednji ne morejo preprečiti, da bi se carini podvrženo blago ne prenašalo brez najmanjše skrbi iz jed ne dežele v drugo. Hamilton je pred carinskimi uradniki Zjedinjenih držav in Mehike letel preko meje v Ciudad Juarez, za kar je potreboval le petnajst minut. Se-j boj je nesel nekoliko carini podvrže-! nega blaga. Oblastim ne bode preostalo sedaj kaj družeča, nego naba-» viti obmejnim stražarjem tudi letal-! ne stroje in potem se bode pričel lov na kontrobantarje'' tudi v zraku. Zarota na Portugalskem. Lizbona, Portugalska, 24. febr. — Vlada je do skrajnosti vznemirjena, ker je policija prišla na sled revolu-eijonarni zaroti. Vsaki dan zapro veliko .število politično sumljivih o-sob. Oblasti so tudi zvedele, da je iz Xemčije na potu na Portugalsko velika pošiljatev orožja in streljiva, koje je uametijetio za revolueijonarje. Vsled tejra so v vseh lukah dobite ob- i lasti nalog, naj strogo pregledajo1 vsako pošiljatev. ki pride v deželo. Cena vožnja. Parnik od Anstro-Americana prog« j ALICE odpluje 2. marca, iz New Torka v Trst in Reko. S tem I parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta ali Reke...... 35.00. Do Ljubljane ...... $36.60. Do Zagreto J f36.30. - \J. k, , ; Južne republike. Bitka pri Tismi. V NICARAGUI JE PRIŠLO MED VLADINIM VOJAŠTVOM IN VSTAŠI DO VROČEGA BOJA. Vojaki obeh strank se bojujejo mož proti možu z machetami. VLADINI VSPEHI. -o- Managua, Nicaragua. 24. febr. Vojni minister Toledo naznanja, da sta vladina generala Rivas in Lara popolnoma premagala vstaške čete pod j vodstvom generala Chamorro. Bitka j se je vršila včeraj pri Tismi, dvanajst milj daleč od Masaye. in je trajala 7 j ur. Na obedi straneh je mnogo ubitih in ranjenih. Bitka se je pričela ob 8. uri zju-; t raj. General Lara je napadel vsta-še, kteri so bili v Tismi. Kasneje so ' prišli na lice mesta z novimi četami generali Masis. Chavarria. Valdez. iGarrida, Zelodou. Vasquez in Agui-lar. Streljanj' se je prenehalo zvečer ob (i. uri. ko so vstaši bežali proti ; mestu Tipitapa. Boj je bil skrajno krvav, kajti vojaki so se z vstaši borili mož proti možu. in sicer ponaj-več z machetami. Na obeli straneh je .bilo najmanj 400 mož ranjenih in j ubitih. Mali oddelek vladinih voja-1 kov so vstaši vjeli, toda kasneje so jih morali izpustiti, ker so jih vlatli-ne čete preveč preganjale, i General Chamorra je kasneje re-iorganizoval svoje čete, nakar ^e je pri Tipitapi vnel nov boj, toda po preteku par ur so morali vstaši, ki so bili decimirani, zopet bežati. Svoje mrtvece in ranjenec so ustavili ležati, ko so bežali proti Saltillo, kjer se nameravajo združiti s četami generala Mena. -o- O BEGU DALAI LAME. Dalai Lama je srečno ušel preko tibetanske meje v Indijo. —o— ** j1*1 Calcutta. Indija. 25. febr. Iz Tibeta. oziroma glavnega tibetanskega mesta ubegli Dalai Lama je srečno prekoračil mejo in prišel v indijsko ineeito Siki n. Potoval bode dalje v Darjiling. kjer namerava ostali. Njegov bejr je bil zelo nevaren in 1? malo je manjkalo, da ga ni kitajsko vojaštvo vjelo. kajti sklenilo ira je na vsak način vjeti in mu je sledilo vse do meje. Potoval je dan in noč. toda Kitajci so .^a došli. Njegovi pristaši so se pa pričeli s Kitajci bojevati in tako so izposlovali Dalai Lamu čas za beg preko meje. kamor ga je spremilo le nekoliko njegovih privržencev. London, 25. febr. Angleška vlada dosedaj še ni dobila oficijelnega poročila o onem be*ru, vsled česar je v Tibetu tako hitro prišlo do krize. Kljub temu je pa poslala indijskim i oblastim stroga naročila, da se morajo ravnati strogo po pravilih nevtralnosti. Tako naročilo so dobili tu-!di zastopniki Anglije v Tibetu. Vla-! tla je pričela s Kitajsko dopisovati vsled zanimivega položaja v Tibetu, toda dosedaj še ni dobila pojasnila iz Pekinga. Oblasti bodo povabile Dalai Lamo. naj se nastani v Calcutta kjer se ara bode spoštovalo kakor kralja ali verskega glavarja, ki ima na milijone podanikov. Dalai Lama pričakuje od angleške vlade varstva. Iz Tibeta je pa prišlo poročilo. da Kitajci zelo zatirajo prebivalstvo v Lhassi. -o Ubegli jetniki Hot Springs. Ark.. 25. febr. Iz za-■ porov tukajšnjega eountvja je v mi-; noli noči ušlo šestnajst jetnikov, kte-; re sedaj šerifovo možtvo v mnojrih i oddelkih išee po vsej okolici. Kakor zatrjujejo pazniki, je jetnike pridobil za beg nek Conlin, ki je v San Fran-ciseu, Cal., izvršil veliko tatvino. V ječi je bilo 24 jetnikov, od kterih jih je osem slaboumnih. Ko so po noči pazniki pregledovali zapore, so našli 1© še slaboumne jetnike. Jetniki so nšli, ker se jim ^e pošreeilo prepiliti železne drogove na-'tratik. J Iz Avstro-Ogrske. V državnem zboru. 9 -o— ; VČERAJ SE JE ZOPET PRIČELO ZASEDANJE AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ^ ZBORA. fS I Prva debata se je vršila o predlogu glede vojaških novincev. I OGRSKO DRŽAVNO POSOJIL©. Dunaj. 25. febr. Zasedanjt državnega zbora se je zopet pričelo. Takoj spočetka so poslanci volili dv» ym-u j podpredsednika poslanske zborniee. i in sicer iz onih skupinj poslaneev, ktere dosedaj še niso bile zastopane v državnem zboru. Podpredsednikoma sta bila vsled tega izvoljena Italijan Conci in Malorus liomančuk. Takoj po izvolitvi podpredsednikov se je pričela debata o vojaških novincih. Budimpešta. 25. febr. Danes ?e je tukaj zvedelo, da namerava ogrska ; vlada najeti novo državno posojilo, in sicer v znesku pol milijarde kron, kajti le na ta način zamore premagati razne finančne potežkoče, ki so nastale vsled prepira ni "d vlado in parlamentom. Polovico državnega posojila se najame v Franciji, drugo pa v Xemčiji. Dunaj. 25. febr. Dunajski župan Lueger ne more več okrevati. V minoli noči se je pričela kriza v njegovi bolezni," tako. da zamore le še par ur živeli. Zatrjuje -e tudi. da je že pričel umirati. Zdravniki so njegovo rodbino že pripravili na bližajočo se smrt in so o tem tudi sporočili oblastim. _______ _ -■—Q-- JAPONSKA JE ZOPET VZNEMIRJENA. J Iz Zjedinjenih držav prihajajo za Japonsko zopet vznemirljive vesti. Tokio. 25. febr. Iz Zjedinjenih držav se tukajšnjemu časopisju poroča, da se jc* v San 1'ranciseu, Cal.. zopet pričelo gibanj 1 proti Japoncem. Vsi tukajšnji ča-opi-i -o včeraj objavili poročila o govoru bivšega tajnika državnega zaklada Leslie M Shawa, kteri je v tem govoru trdil, da je vojna med Japonsko in Zjedinjeniaii Jr-žavami neizogibna. Ta govor je napravil na Japonce, kakor tudi na tukaj živeče iuoz nice skrajno slab vtis. Glasom brzojavk je tudi ameriški general J. Franklin Bell izjavil, da je vsaki čas pričakovati vojne med Japonsko in Zjedinjenimi državami. Časopisje in prebivalstvo si ne zna razlagati, čemu se je pričela zopet protijaponska gonja v Zjedinjenih državah. Lista Asal'i Shim bun i;i Jiji Shim-po objavljata dolge brzojavke iz San Franeisea s celimi odstavki Siiawove-ga jrovora. kterega je slednji jovoril v Morristownu. X. J. Časopisje pov-darja. da se je to v Zjedinjenih državah jrovorilo v istem trenotku, ko se je ljudstvo v Vokohami pripravljalo, da svečano sprejme Američanov, ki pridejo tja s parnikom Cleveland-Uredništva listov izjavljajo, da si Japonska ne želi prisvojiti kontrole na Pacifiku in da jim je ameriško tekmovanje vedno dobrodošlo. Rojaki, kteri potujejo v staro domovino in želijo za velikonočne praznike dospeti domov, naj potujejo z naslednjimi parniki: ALICE odpluje dne 2. marca. L A SAVOIE } odpluje dne 3. marca. '• PHILADELPHIA odpluje dne 5. marca. KAISER WILKELM DER GROSSK odpluje dne 8. marca. LA LORRAINE - i I odpluje dne 10. marca. ADRIATIC odpluje dne 12. marca. & LA PROVENCE odpluje due 17. marca- Za vožnje cene in druga pojasnila se zaupno obrnite na tvrJTko: PRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St, New Tork, N. T, v "GLAS NARODA": (8lov«nlcDollyw -1 Owned and published by the ;Aov*nlo Publishing Co. (a corporation.) V PRANK SAK8ER, President f VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bcwinefcs of the corporation and >ddi«MM of above officers : 82 Cortland t •treet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y, It celo leto velja list za Ameriko in . Caxuuio.........$3.00 • pol leta.........1.60 I ** leto za aneeto New York . . . 4.00 m pol leta za mesto New York . . 2.00, •• Evropo za VBe leto . . . . 4.50 i" «• " pol leta.....2.50 I- " " četrt leta .... 1.75i J*3LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-^ VMmii nedelj in praznikov. MGLAS NARODA" ("Voice of the People") tamed every ^except Sundays and Subscription yearly $3.00. AdvertlMmtnts on agrMnwnt« I Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne Oatinnejo. Denar naj ne blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spceuiembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejinje blvallAtie naznani, da hitreje najdeno naslovnika. * Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-1 iov : > "GLAS NARODA" ••Cortlandt St., New York CSty. . Tel efon 4687 Cortland t. Bo]i v Philadelphia j K** . Dosed a j si nikakor nismo za mogli' predstavljati, i policija kakega j drugega mesta zamogla glede brutal- j no>ti nadkriliti nevrvoniko policijo, j ktera se vedno odlikuje, kadar ima opraviti pri nemirih, ki nastanejo | vsled kakega štrajka. Dolgotrajni] štrajk tukajšnji!.1 šivilj nam je namreč v obili meri dokazal, da v tem pogledu naša policija na vsak način za- | vsema prvo mesto, tako, da je poli-j eija kakega drugega mesta ne more j nadkriliti. Vendar so nam pa zadnji dogodki i v Philadelphiji dokazali, da temu m tako. Celo skrajno kapitalistično ča~ j so pis je, koje smatra vsaki štrajk za nekak smrtni greli proti obstoječemu redu. ne more drugače, kakor da vse-• stranski kritikuje pliiladelpbijsko policijo. oziroma njeno postopanje proti množici, ktera simpatnje s št raj k u-jočimi vslužbenei uličnih železnic imenovanega un-sta. I-t o časopisje pri tem povdarja, da je postopanje imenovane policije tako, da zamore po vsej pravici obuditi jezo vsega delavstva v Pliiladelphiji, vsled če-. sar se /.amore položaj še izdatno poslabšati. Časopisje tudi povdarja, da je bila aretacija delavskega vodje Pratta v imenovanem mestu povsem neosnovana. Inače je pa bilo že v naprej znano, da bode policija postopala brezobzirno in da se pri eveu-tuelnih nemirih ne bode ozirala na pravico in zakone. In philadelphijska policija sedaj nadaljuje dokazovati svojo srčnost in junaštvo na najrazličnejše načine. Tako je nek junaški policaj ustreli! nekega dečka in zopet drugega je ranil, ko .je streljal i/, voza. na kterega je množica metala kamenje. Naravna posledica taki brutalnosti je pa generalni štrajk v>ega delavstva. Sledu je je namreč glasom poročil tako ogorčeno, d^ se bode pozivu na štrajk gotovo vsak organizovani delavec odzval, a^o tega še ni storil. Vsled tega je sedaj pričakovati, da bodemo zamogli zopet do konca štrajka poročati dan za dnevom o na-i silstvu, ktero je pri vsakem velikem strajku opaziti. -o Tihotapstvo s Kitajci Ix>s Angeles, Cal., 24. febr. V to-! vortiem vagonu Southern Pacific že-} Jeznice, na kterem je bilo zaznamo-1 vano kot vsebina "stavben les*' in ki je prišel iz Mctuphisa. Tenn.. so našli 14 Kitajcev, ki so bili z jedjo j. in pijačo dobro preskrbljeni. Kitajci so prišli na vlak najbrže v Rf Paso. Texas. Vsled tihotapstva s Kitajci' so zaprli nekega Tbomas A. Monteza. Kitajce, kteri so bili namenjeni vi San Francisco, je prevzela naselniška oblast, ktera bode za nje skrbela to-: liko časa, da s? preiskava tega slučaja konča. Kitajci so prišli naj-i brže preko mehikanske meje in so jih Itioteii vtihotapiti v Californijo. Bryan ▼ Chile. Santiago de Chile, 24. febr. Večni demokratični predsedniški kandidat Zjedinjenih držav, William Jennings Bryan, je včeraj odpotoval v Concep- I eion. Predvčerajšnjim je bil častni gost pri predsedniku Pedro Monte. : Y poslanstvu Zjedinjenih držav se je vršil predvčerajšnjim sijajen spre- j , kdt t . . __ mL - j . ! #r Tarif io draginja. Ako je resnica, da človek, ki mora kaj trpeti, svOjo bol le na polovico, lobčnfi, ako ve, da mora tudi kak nje-I (gov tovariš toliko prestati, kakor on,' potem je naše trpljenje le polovično.! To velja namreč pred vsem glede s?- i Idanje draginje živil. Iz statističnih i podalkov vladinega oddelka za delo; . in trgovino je namreč posneti obilo! tolažbe, kajti uradoma se naznanja.' da se drugim ljudstvom godi ravno j tako kakor nam, ali pa ne mnogo boljše. Tekom jednajstih let, oziro- ] Ima od leta 1896 do 1907, ktero dobo j so glede draginje ali napredka cen j natančno- preiskali, se je tudi v An-; .^'jij kjer nimajo varnostne carine, kakor tudi na evropski celini, kjer i imajo carino, moka podražila za devetnajst odstotkov; cena slanine in | ovčjega mesa je v Evropi v imeno-1 vani dobi poskočila za 31-?4 odstot-( kov. Poleg tega moramo povdarjati,' da so cene v Evropi tekom zadnjih dveh let še izdatno hitrejše napredovale, kakor pri nas v Ameriki, tako,} da je tam draginja mnogo bolj občut- i na, kakor tukaj. Ako se pri nas še vedno zatrjuje, da je za sedanjo draginjo odgovoren | j novi tarif, potem prihaja to od tod, ' ' da si oni, ki kaj takega trdijo, stvar j povsem napačno predstavljajo. Da larif za sedanjo draginjo saj v prvi vrsti ni odgovoren, je razvidno že iz ! zgoraj navedenega, kajti v tem slučaju bi se morala živila in druge potrebščine le pri nas dražiti. Da cari-j na na draginjo in dražitev ne vpliva, ie že razvidno iz tega, da se je bombaž, na kterega pri nas ni plačevati ; carine, tekom jednajstih let podražil /.a 50 odstotkov, dočim se je čaj, na kojega tudi ni plačevati carine, podražil v isiein času le za 10 odstotkov. Sladkor, na kterega je pa plačevali carino, kakor tudi petrol je, sta pa v istem času .postala celo cenejša. Vzrok draginji je toraj iskati je-dino le v povečanem pridobivanju 1 zlata. Leta 1896 se je pridobilo le za 202.milijona dolarjev zlata, toda leta 1007 za 412 milijonov dolarjev, ■ izirotna za 50 odstotkov več. Jedino ovečana pridobitev zlata je odgovorna za sedanjo draginjo. Pisma iz Koroške. VII. Tuji duh je šola lako vcepila v Slovence, da se ne da izruvati iz njih. Slovenske besede niso slišali v šoli nikdar; marsikje se še latinskih črk ne smej« učiti, da bi ne mogli Mlati slovenskih knjig, in žalostno je, da »<• najde še dosti mladeničev, ki bi 1 radi čitali slovenske knjige in časopise. ali oni jih ne morejo, ker ne znajo slovensko čitati. Pogosto se opazuje, da celo zavedni Slovenci či-lajo v cerkvi samo nemške molitve-uike. ker ne znajo slovensko čitati. Občevalpi jezik teh ljudij je navadno še slovenščina, ali strašansko zmešana. (lovori se pa veliko tudi že nemški. Take so razmere v okolici Celovca in Beljaka. V teh krajih je i šola deloma že dosegla svoj namen, sedanja generacija je vsaj toliko pre-šinjena s tujim duhom, da se pri njej ; ne daja niti govoriti o kakšnem delovanju v narodnem smislu. V družil,i krajih, kakor v Velikov-cu, Pliberku, na Prevaljah v Spodnjem Dravogradu, v Gutslanju, Črni. Železni Kapli. v Borovljah, v Pod-kl ostru, Smohorju itd. so ravnotako popolnoma nemške šole. V te šole zahajajo navadno tudi otroci iz oko-, lice. Pri otrocih z dežele se vspeh ne kaže tako vidno, ali vendar gotov! je. V prvi vrsti dosezajo to, da o- • troei v trgih in mestih navadno ne j znajo več slovenskega jezika, medtem ko njihovi očetje še navadno govorijo! oba jezika, slovenščino seveda jako slabo. Vpliv teh šol se kaže posebuo na slovenskem jeziku. Slovenski je-:'.ik postaja bolj in bolj spakedran, vedno več tujih primesi j je v njem. lu kam vodi to, lahko spre.vidja vsakdo. Mladina pije pa tudi tukaj i tuji dub."slovenščina jej ostaja tuja v !>esedi in pisavi, slovenskih knjig ne mara in jih tudi ne more čitati. j Po deželi so šole utrakvistiene. —' Kakšna je vzgoja v teh šolah, kakšni J so vspehi, v kratkem ne da povedati. Rečeno bodi samo toliko, da j so povsod drugod v Avstriji te šole! že deloma odpravili; le na Koroškem jih čuvajo, kakor dragoeen zaklad, j kakor najvspešnejše pedagoške zavo-i de. Omenimo še lahko, da so izpre- j videli že sami nemčurski učitelji.! kakšen nestvor so te šole; znano je.! da je predlanskem na učiteljski kon-j ferenci v Velikoveu nemčurski uči- j telj Rogelnik V svojem referatu bi-i čal nesmisel teh Šol. Kakšni so uči-I telji na teh šolah, smo že omenili, i Podpirani od Scbulvereina in Siid-1 marke, marljivo delajo v šoli in iz- < ven šole in vspehe imajo prav lepe. tfk&L te razmere &miso dosti žalost- . ' I BBBBB Ponemčevanje gre še prepočasi naprej. Treba je bilo zraven še ustanovitev Scbulvereina, ki naj bi varoval nemško deco pred potujčeva-njem. Nesramnosti] in hinavščine pri nasprotnikih pač ni polna mera nikoli. Koroški rodoljubi naj"bi začeli z reakcijo proti tem zločinskim krivicam. "Možtvu umljiv jezik" v avstr. vojski. Praski list. "Union" je dobil iz vojaških krogov sledeči dopis: 4'Medtem, ko se v starejših vojaških instrukeijah pogostoma nahaja beseda "materini jezik*', je ta beseda v najnovljem službenem reglemen-tu popolnoma izginila. Mesto tega se šopiri tam sramežljiv opis tega izraza. ne m reč: "možtvu umljiv jezik." Zdi se. da je ta pojav zopet koncesija Mad j arom. Da bi se pri ogrskih polkih naročilo, naj se možtvu eilj, kamor ima streljati, n. pr. naznanja v slovaškem jeziku, kadar je možtvo slovaško, se pač ne upajo, a po drugi strani treba vendar čuvati edino pravilno praktično stališče, da mora mož nineti, kam naj strelja. Zato se prepušča razsodnosti razsodnosti in odgovornosti nižjega vodje, da zadene pravo. In če je on gotov, da njegovi Slovaki nmejo madjarski, potem ima zapovedati po — madjarski. Tega je vsaki Madjar gotov. Samo v slučaju da madjarščina kakor "državni jezik" še ni napravila nikakega napredka. bi trebalo slovaški zapovedati. vsakem slučaju pa je gotove materini jezik najraznmljiveji. Zato proč z vsemi klavzulami in uvede naj se zopet simpatično besedo "materini jezik". A tudi glede te "pridobitve" nenemških narodov, ki jo je narekovala praktična potreba, je opažati poslabšanje od leta do leta. V starem reglementu za pešče iz 1. 1889 je bilo še rečeno: "Lego in kakovost je na kratko označiti v jeziku, ki ga razume možtvo". V onem iz leta 1903 pa se čila: "Cilj se ima, kolikor potrebno, razložiti tudi v jeziku. ki ga možtvo umeje". Torej "kolikor potrebno" in "tudi". Slednje je posebno zanimivo. Najprvo naj se toraj označa cilj v kakem nerazumljivem jeziku; in če je posebno nujno, ali se ne bode preje začenjalo z umljivim jezikom, ter se pozabi popolnoma na neu ml ji vega ?!" Tako vojaški dopisnik v "Union". Možno je, da so "materini jezik" nadomestili z "jezikom, ki ga umeje možtvo". da ustrežejo Madjarom. Ali ta odredba bode imela velik in usoden pomen ludi za avstrijsko državo. Na podlagi omenjene odredb? bode možno popolnoma izpodriniti slovenščino n. pr. iz koroškega polka, ker razmere na Koroškem so pač take, da skoro vsaki Slovenec umeva tudi nemški! Tendenca naredbe je torej madjarizaeija v -vojski v eni in germa niza eija v tk^iigi državni polovici. Xaredba iz leta 190.J, da se ima možtvu označiti tudi v 'kakem timlji-vem jeziku, je naravnost — Bog nam grehe odpusti! — velika neumnost. Toraj. če pride do vojne, bode poveljnik moral našim Korošcem najprvo nemški povedati cilj, in potem — če ga ne bodo umeli — šele slovenski! Čudno bi ne bilo. če bi Avstrija ko-nečno doživela še kak Kraljevi Gradec. Gospodje vodijo državno barko po čudnih vodah! DOPISI. Delagna, Colo. Z veseljem Vam poročam vest, da se je dne 9. febr. tudi v naši naselbini ustanovila nova podružnica sv. Cirila in Metoda pod številko 23. — Število članov znaša 25. Odbor sestoji sledeče: Predsednik Jakob Glažar, tajnik Ivan Požar, blagajnik Fran Lenarsiš; nadzorniki: Ivan Fatur. Andrej Glažar in Zmago-dav Slave. Seznam članov, ki so uplačali po ")0c udniue: Fran Lenarsič, Jakob illažar, Josip Iščulae, Ivan Kristan. Andrej Novak, Fran Urbančič, Fran ilažar. Fran Slave, Fran Smrdel, Matija Glažar. Ivan Zorič, Zmago-dav Slave. . Alojzij Fabič, Andrej Glažar, Miss Ana Glažar, Miss Marija Glažar, Martin Pavlovec, Ivan Patfor; Ivan Tomšič, Ivan Požar, Ivan [Tabic, Ivan Glažar. Matija Clerogop, Pran Jnvančič in Mrs. Terezija Gla-sar. Pri veseli družbi krstinje hčerke; 'avlitie v Gval.nrjevi hiši so darovali :a družbo sv. Cirila in Metoda: Ma-ija Clerogop in Ivan Fatur po 50c, i Van Rus, Ivan Peeek, Fran Frank, 'van Tomšič. Anton Jenko, Fran Irahar in Ivan Prime vsak po 25e. j Živeli darovalci ip člani nove po-: Iružniee! , Tu. je naaelWwa z Jti majo dof danert ^ podfKrfBa' druiiva. Jela se vsaki dan in včasih tndi ob . '.....Ml III m mi Iiifcin ill I lin II Ililfci ■ nedeljah. Zaslužek je srednji, da se ■ zamore shajati pri sedanji draginji. Do sedaj bila, je -Delagua kot ru- ■ darska naselbina, a z današnji^ i dnem je bila proglašena za mesto. Tu smo v bližini nesrečnega mesta i J Primero, kjer se je pred nekaj tedni i (zgodila katastrofa v rovu in tudi tu- j kaj marsikdo žaluje po svojeib. Pozdrav vsem rojakom in rojaki- i njam po širni Ameriki, osoblto pa F ostalim Ciril-Metodovim podružnicam ! Ustanovnik. Slovenskemu narode! — Spoznavaj se sam! 11 -1 Pred nami leži brošurica pod gor- - u.iim naslovom, v kteri je ponatisnje- j i nih iz "Nove Dobe" več članov, ki - so bili deloma že leta 1005 objavljeni - v "Domovini". Ta knjižica kaže vso našo mizerijo - na šolskem polju, kaže pred vsem, da t so v teih oziru tudi na Kranjskem. , | tudi kar se tiče ljudskega šolstva, na-i ravnost škandalozne razmere". Ven->|dar, poglejmo, kaj piše avtor o ua-i šem j i srednjem šolstvu: Srednje šole, t. j. gimnazije in realke, nimamo slovenske nobene; edini narod na Avstrijskem smo, ki pre-. seza število- eden in pol milijona, a ^ nima niti ene srednje šole v svojem I jeziku. Da se krivičnost tega našega ! položaja še bolj razvidi, naj navedem nekaj številk: Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1900 ■so našteli na Avstrijskem 9,1(>8,000 * | Nemcev, 5,900,000 6eli>v, 1.193.000 ' Slovencev, 727,000 Italijanov, 711,000 -'Hrvatov in Srbov. Srednjih šol pa, ] j . , _ _ * ,]e bilo na Avstrijskem, in sicer leto j |poprej, to je I. 1899, 298, in sicer: 201 gimnazij in realnih gimnazij ter 97 realk; od teh je bilo 108 gimnazij i in 01 realk nemških, 47 gimnazij in 20 realk čeških, 4 gimnazije in 3 re-ialke italijanske, 4 gimnazije in 1 realka hrvatska, — toda slovenske ni-Jli ene, ne gimnazije, ne realke. (Ti-j sto, kar v politiki dela zgago kakor ' i celjska slovenska gimnazija, je neko i - revno obojce ter ranžira v statistiki ' , med utrakvističuimi gimnazijami, ka-( kor tudi mariborska in vse kranjske — le kočevska menda ne?!) 5 j l>a slovensko ljudstvo razvidi, ka-^ ! ko med Nemci, Čehi. Italijani in Hrvati raste potreba po višji izobrazbi, in kako se vsoredno s tem množe i srednje šol?, naj navedem najnovejše , j statistično poročilo iz leta 190G—7. Po tem poročilu obstaja 244 uimna-e .. . . _ ° /.ij in realnih gimnazij, realk je 131. ]' in sicer 121 gimn. in 43 realk nemških, 52 gimn. in 41 realk čeških, ita-n lijanske so 4 realke in 0 gimnazij in . hrvatskih je 5 gimnazij in 1 realka. To je velikanski napredek v 7 letih! I Slovenci pa kakor da bi bili prikovani na eno torišče! Naše šolstvo se a i , - v | ne gane za korak naprej, marveč po- ^ staja kakor slovensko šolstvo še sko-! ro slabše. Učiteljišča. a Učiteljišča se nahajajo v Mariboru -in Celovcu z nemškim učnim jezikom, ti , v Ljubljani, v Kopru in v Gorici z •; nemško-slovenskim učnim jezikom; a - tudi na teh je, kolikor so meni raz- 0 mere znane, uredba takšna, da se tu-e di ta tri učiteljišča smejo imenovati ! j nemška, kajti slovenščini je prostor -; odkazan takorekoč za vrati. In res--; niča ostane, da se učitelji, ki imajo 3 j vzgojevati slovensko deco, po vsem |Slovenskem vzgajajo nemški! — In mnogo predmetov, ki jih. morajo po-; tem po ljudskih šolah učiti slovenski. |se sami slovenski nikdar niti učili niso! — Ali jje možno izmisliti še bolj i neumno uredbo učiteljišč? — Kakšne i pa morajo biti posledice temu? 1 O tem sedaj ne bodemo razpravlja- - li. — Le to rečemo: žalostno je za * | Slovence, da je tako. a še žalostnej--1 še za naš narodni obstanek j? to, da , slovensko razumništvo vseh stanov : do zadnjega časa ni še napravilo niti * j enega resnega poskusa, te razmere : poboljšati, za kar ima zakonito vso - j pravico. naravno pa kot slovensko | razumništvo najsvetejšo dolžnost. ►! Ali mar ono teh' naših razmer ne 11 pozna? Sicer bi to bilo neopravič-. ljivo, a pri večini ni mogoče. Radi ' tega jih popisujte, slovenski listi! — i Spoznavajmo se sami. in ako je še v nas kaj zdravega jedra, napredek i! ne izostane, .j , j Višja dekliška šola. Za učiteljišči naj takoj uvrstim kot ,; vzgojevališče "Mestno višjo šolo v i Ljubljani", na kteri je učni jezik za veČino predmetov slovenski, le za ■ nemščino in zgodovino je nemški. — Toraj tudi ta šola je v jezikovnem oziru lisasta. Tudi tukaj 'se naši! i "radikalni" krogi boje dejanskega izvršenja načela: vsi predmeti s? mo-rajo učiti v materinščini, sicer pa se ( j "tujih jezikov, v prvi vrsti nemščine, j naj uče, kolikor le mogoče! — Za ; Slovence v drugih pokrajinah ni več ; nobenega višjega učnega zavoda za; i J dekleta; a za Nemke; oziroma za Itk-lijanke obstoje povsod. [; —-•• —Tiiiiiif-M.li■■. v ■ . i tj PAIN-EXPELLERJA H odpodite bolečine. m. 5 sredstvo nima para. NiC ne n ; j olajSa tako hitro in tngno rov- \ J matizem, ncvralgijo, zvinjenja E ' Dobi se v vseh lekarnah po 25 p \ F. Ad. Richter & Co., § \kl 15 Pearl SL, New York. H \ -a Ti Pazite na varstveno J? M znam to s aij»m. Strokovne šole. Nič na boljem nismo Slovenci glede strokovnih šol. Kočevarji imajo pač svojo samonemško "C. kr. strokovno šolo za obdelovanje lesa". * v Ljubljani je c. kr. umetno-strokov-na šola dvojezična, pa tako urejena, da se slovenščini tudi na tej šoli godi kakor pastorki. Pisatelj prihaja do zaključka, da. če pregledamo vse obrtno-strokovno šolstvo na Slovenskem, nimamo skoro nič. In na vprašanje: Posledice temu? odgovarja: Prvič se Slovenci strokovno sploh ne izšolajo, ali pa se izšolajo v tujščini ter se na ta način svojemu narodu odtujujejo, — da premnogokrat postajajo celo najhujši sovražniki svojega naroda, ali vsaj brezbrižni mlačneži. Drugič: Vsa boljša mesta po različnih tovarnah po Slovenskem dobivajo ne-Slovenci: domačini — Slo-| v 'iter, kakor manje izobraženi — pa ;se morajo zadovoljevati z najnižjim zaslužkom ter ostajajo s svojo popačeno in s tujščino pomešano slovenščino nekako inferiorni. preziraui, zaničevani. Tretjič: Slovenščina gineva vedno bolj in bolj kakor strokovno-občeval-ui jezik naših obrtnikov ter obubožava vsled izmiranja strokovno-obrt-j nih izrazov. '! Da te nedostatke, škodljivosti in napake odpravimo: vzdramimo se. Slovenci, in ustanovijajmo obrtne šole! Industrija povzdiguje na slovenski zemlji, a tozadevno neobhodno potrebnega šolstva ni; zato na-' | ravnost ubijamo svojo narodnost, ako • zanemarjamo obrtno šolstvo. Slovenske trgovske šole , nimamo niti ene. Kmetijski šoli ima- - mo samo dve. V Gorici in na Grmu. . Xa Štajerskem in Koroškem nobene! . Deželna sadjarska in vinarska šola v - Mariboru — toraj na Slovenskem — i je nemška.» Gozdarske šole nimamo . mli ene! ! Pisatelj prihaja do zaključka: Toraj tudi na polju poljedelstva v > najširšem pomenu besede nam sloven-. ščino vedno bolj izpodrivajo, njeno - ozemlje vedno bolj utesnujejo! To je vendar ona stroka, s ktero se slovenski narod v prvi vrsti bavi, in še na tem polju slovenski jezik ne 1 prihaja do prave veljave! Kako tudi? Saj se mu že v ljud->! že leta 1899 vseli 770! Pred vsem se i sklicujem na državni temeljni zakon, i člen 19., kteri med drugim določa: "V deželah, kjer je več narodov, . naj se državne šole tako uravnajo, • da dobi vsak narod potrebne pripo-i močke, da se izomika v svojem jezi-■ ku. ne da bi se silil, učiti se drugega deželnega jezika." (Tu je menda pisatelj pozabil na meščansko šolo v Postojni. Ali pa se morda tudi tej šoli godi tako, kakor novemu Lloydovemu parniku " Adelsberg"? Op. ured.) Pisatelj navaja potem učne načrte za Primorsko. Kranjsko, Štajersko in Koroško. V učnem načrtu za Primorsko je za materinščino še najbolje preskrbljeno. Učni načrt za Kranjsko je prirejen tako, da se v istem zahteva več poznanje nemščine, nego slovenščine. To je bržkone po oni znaui: Bog Kranjca ne zapusti, če količkaj — nemško zna! Na Štajerskem je seveda še slabše. Na Koroškem pa načrt za ljudske šole slovenščine sploh* ne pozna več! Kako temu odpomoči? Pisatelj poživlja potem na delo, in sicer trezno, vstrajno. mirno, a vendar odločno delo vse one, ki še nosijo v sebi slovensko zavest, ter navaja v io razna sredstva in pota. Na vprašanje, kaj ga je pripravilo do tega. da stopa pred slovensko jav- i nost s svojimi razmotrivanji in nasveti, odgovarja, da trdno prepričanje. da je napačna jezikovna uredba našega šolstva (pižjega in najvišjega) kriva bednega polpžaja našega ; naroda. —..Potem nadaljnje pisatelj:; j In ako res ^»očemo ostati na božji > j zemlji še nadalje kakor narod sloven-i jttiiliiiii i •—--.......... .......1 ______________J slovensko katoliško • o podp. društvo ^^f. sveteBafe Za 2jedinjene države Severne Amerik* Sedež: Foreat City, Pa. jakorporirano dne 31. januarja 1902 v državi PetmsyVoT^. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Bo* 347. Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohi* Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa, o - -'- MADZ0RNIB3: MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. C. Box 547, Forest City, Pa JOS BUCENELI, starejši, H. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa, o----- POROTNI IN FEJZIVNI ODBOl: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORNIČ, IL porotnik, P, O. Box 522, Forest City, Pa ^ Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: (VAN TELBAN, E. 6. 7a Forest City, Pa. « Drultveno tfasilo je "GLA8 NARODA-" ) \wm den2'jy,*kiirpa najhitreje, najmtneje sn najcei/js i l preskrbi i FRANK SAKSER CO., \ 82 Cortland t St., New York, N. Y. (J \ -Podružnica:--\ K 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. ( N Čemu bi drngam sesrali, ako Tam Vaš rojak najboljše ] f postreže? Sedaj pošiljamo / 100 kron avstrijske vsljave za $20.45. j ski. je potreba, da začnemo s pre-nstrovitvijo vsega našega šolstva v jezikovnem oziru. A tu moramo biti vsi, kar nas je rodila slovenska mati. j brez ozira na kronovine in različna osobna naziranja — na svojem mestu: vsi moramo združiti svoje moči v dose*io teira velikega smotra, upoštevajoči lepe besede, ki jih je govoril profesor Suess 28. sušca 189.'» ob grobu Fischhofa: "Naj mlajši zarod , nikdar ne pozabi, da narod, ki nima j plemenitih skupnih smotrov, je rev-nt-jši nego srce, ki ne pozna Ijiiliczni. revnejši nego vrt, ki ga nikdar1— ne oLseva solnce. Kajti le to sn sijajni častni in slavni dnevi v vrv-či zgodovini kakega ljudstva, ko se milijoni združujejo v dosego kakšne velike in plemenite naloge. — in to so dnevi ponižanja, kadar je narod razdvojen in njeirovi deli (stranke) gredo vsak za svojim posebnim smotrom, ali pa celo za svojim posebnim dobičkom:; to je pot v novo sužnost!*' Proč toraj s strankarstvom (kli-karstvom) in skupno na delo za naše i (slovensko) življenje I To je enkrat možka in — slovenska beseda! Priporočamo to brošu-rico vsem onim. ki jim je dobrobit našega naroda na srcu. Knjižica je izšla v "Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in stane 30 vin. — * **- Madjarizaeija na Hrvatskem. V vasi Zdala je otvorilo madjarsko jdružtvo "Julian" ljudsko šolo. Župnik Stefanec se je branil poučevati krščanski nauk v omenjeni madjarski šoli. Na pritožbo družtva "Julian" je bila uvedena proti župniku disciplinarna preiskava. Izkazalo se je. ; da obiskuje omenjeno madjarsko šolo ."> otrok, med kterimi so o Hrvatje in samo 2 Madjara. Kje je ALOJZIJ .JANEŽIČ? Pred desetimi meseci je bival v Stockett, ]VJont., in od tedaj ni nič pisal domov. Njegova žena mu ima sporočili važno zadevo in bi rada zvedela za njegov naslov, kteri naj se •blagovoli poslati: Pavla Janežič. ■ PŠata štev. 25, pošta Dol (Lust-j thai) pri Ljubljani. Krain, Austria.i ali na "Glas Naroda". 82 Cort-landt St.. New York, N Y. (25—2 v d) ' 'rtff fihV^Hrn in POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino jiozdravljam vse rojake širom Amerike. posebno pa «>ne znance in prijatelje v Hendriek<. \'a.. ki so me spremili na kolodvor. \' h—o— Guy ae Maupassant. Pre vel Patuškin. h -o— Obiskal sem svojega prijatelja Simono Radevin, ki ga že petnajst let nisem videl. Nekoč je bil to moj najboljši prijatelj, prijatelj, ki je mislil natanko kakor jaz. ki sem preživljal nekoč z njim dolge večere, mirne in radosti polne, ki s^m mu zaupal najintimnejša srčne zadeve, ki sem jili imel zan j, ko sva takole 'kramljala, posebnih mislij, odbranih, duhovitih, nežnih, rojenih iz one simpatije, ki vspodbu-ja duha in je res, da je pogled odblesk misli. potem ni več v tej glavi onih mislij, ki sem jih poznal nekoč tako dobro." No oko s« je svetilo Radosti in pri" jateljst va; toda nič več ni imelo one duhovite jasnine. ki izraža vrednost duha prav tako kakor beseda. Kar mi reče Simon: — Evo, to sta moja dva starejša. Stirnajstletno dekli*. skoro žena. i« trinajstleten deček, oblečen kakor gimnazijec, sta približala nekam plašno i:i kakor v zadregi. Mrmral sem: — To sta tvoja? Odomoril je smelioma: — No, da! — K'i|iko jih pa imaš? — - IVt! Trije so ostali doma! Oovoril je s ponosnim, zadovoljnim, skoro zmagoslavnim glasom; tisti hip >ern občutil globoko pomilovanje, pomršano z nejasnim prebiranjem do tega nadutega in naivnega plod ilea, ki so -ran noči potekale v j tem, da je med enim snom in drugim delal v svoji hiši na deželi otroke ka-kur domači zajee v kletki. Stopil sem v voz, na katerem je; sam kočijažil, in zdrdrali srno skozi : mesto, to žalostno, leno, zaspano mesto, kjer ni bilo na ulieah razen ne-j kaj psov in dveh ali treh služabnic žive dti$e. Zdajpazdaj je privzdignil kak prodajalec, ki je stal na vratih klobuk; Simon je odzdravil in mi i-menoval človeka — brezdvomno mi i je hotel pokazali, da je j>oznal vse prebivalce po imeau. Prišlo mi je na miiel, da sanja bržčas o kakem po-stoniStvii, kakor sanjajo vsi, ki *o popolnoma v provineiji. Ivnialo smo prevozili mesto in kočija je zavila na vrt, ki se je po vsej i priliki trudil, da bi užival čast parka, nato je obstala pred hišo s stol- | piči, ki je skušala' učinkovati kakor grad. — To je moja luknja — je rekel Simon, da bi dobil poklon. Odvrnil sem: v — To je krasno. Na vzvišenem vbodu se je prikaza-; la dama, pripravljena za obisk, pokrita. kakor za obisk,| s frazami, pri-, pravljenim za obisk. To ni bila več j ona neukusna zlatolaska, ki sem jo, vide! v cerkvi pred petnajstimi leti,; i«, bil« dfhola r1a»u» * f«lhnl«n>; gl-lE- * ialbalami vl ' i- L i^r • . *!■ »• .. r,F»»ni>'.r, jiij i'kratki suknjiči, izmsd onih dam, Vi | nimajo ne pravih let, ne značaja, kar tvori žensko. Bila je pač mati, debela mati skrajno banalne sorte, skotite! jica takorekoč, koklja človeške pasme, stroj od mesa, ki je vstvarjal. 'dočim mu drugo ni bilo na skrbi razen otrok in kuhinjskih bukev. Voščila mi je dobrodošlico in vstopil sem v vežo. kjer so stali trije pa-Iglavei, razvrščeni po velikosti — zdelo se mi je, da vidim pred seboj ognjegasei, ki stojijo pred županom in čakajo pregledovanja. Vskliknil sem: — Ah, ah, evo, to so še ostali! Simon, ves srečen, jih je imenoval po vrsti: — Janezek. Zofka. Gontran. Vrata v salon so bila odprta. Vstopil sem in sem opazil v kotu na fotelju nekaj, kar se je treslo, človeka, hromega starca. Oospa Radevin se je približala: — To je moj stari oče, gospod. Ima že sedeminosemdeset let. Nato je za vpila tresočemu starcu v uho: — Papa, to je Simonov prijatelj. Smrček se je mučil, da bi me pozdravil, iu je momljal: — l'a. na, ua. — In je mahal z roko. Odvrnil sem: — Vi ste preljubeznivi, gospod. — Tn sem se spustil na stol. "1" daj je vstopil Simon; smejal se je — Ah, ah! Seznanil si se z dobrim i papanom. Neodkupljiv, zlata vi^den starček; otrokom v zabavo. In požrešen je, prijatelj, pri vsakem obedu bi j -del. da bi počil. Ti si ne moreš misliti, koliko bi požrl, ko bi mu pustili. A saj boš videl. Kako ti gleda s eukrom potresene krožnike, kakor da bi bile gospodične! Nikoli še nisi srečal kaj bolj smešnega, takoj boš vi-! del. Nato sii in? spremili v mojo sobo. da bi napravil svojo toaleto, kajti bližala se jt> ura obeda. Na stopnicah mi je udarilo na uho glasno topotanje i;i sem se ukrenil. Vsi otroci so mi sledili v procesiji za svojim očetom, gotovo zato, da bi mi izkazali čast. Moja soba je imela okna na ravan, brezkončno, čisto golo ravan, ocean trave, žita in ovsa, nikjer gruče dreves, nikjer holuta, — pretresljivo -žalostna podoba življenja, ki se j moralo odigrati v tej hiši. Pozvonil je -zvonec, znamenje za 'obed. St< pil sem doli. (jospa Radevin me je prijela z veliko svečanostjo za roko in sprevod j se je pomikal proti obednici. Služab- j nik je porival totelj nadložnega star-; 'ca; jedva je bil ta na mestu pred svojim krožnikom, že nm je krožil poželjiv in radoveden pogled nad jedrni in nihajoča glava se mu je obračala mukoma od ene skl de do druge. Tedaj -i je Simon pomel roke in je rekel: — Zabava se pričenja! Tu vsi otroci so brž razumeli, da s 1 j zdaj pričenja igra s požrešnim dedom i iii bo se začeli smejati vsi hkratu, do- ■ činuge je njihova mati samo nasmehnila in skomignila z rameni. liadetin } ■ napravil z rokami rog I ua ustih in je začel rjoveti proti star-i -u : — Nocoj imamo smetauko s pocu-kranim rižem. • Starčkov nagubani obraz se je zja- snil in zdajci se je stresal močne j ' j gorindol, da bi pokazal, da je razumel j in da je silno zadovoljen. Obed se je pričel. . i — (>l?j — je mrmral Simon. Dedu ni ugajala juha in zato se je je branil. Pa oželje nja. Gontran mu je zaklicala ti .te , v Vi* • U ■ -ji. ■ ■ .^^-Ms^Vi- III i i ■ "■.-!.■,■ »-p— ■ iijii » j/«. K* j'i^ini»i»iwii*rawi ■ ■■■■■■ i»j|i«i 1 j — Pojedli ste že preveč, zdaj ne r dobite več. In so se delali, kakor da mu ne mi- - slijo dati ničesar več. Tedaj se je staree spustil v jok. Jo-i. kal je iu se tresel boljinbolj, dočim - so se vsi otroci smejali. Ivone«no so mu prinesli njegov de-lež, čisto majhen delež; ko je poži- - ral prvi grižljej, mu je prihajalo iz - grla tako smešno, požrešnost razode-j vajoče grgotanje in oči so se mu vr-n t le kakor lisici, ki ji tiči v grlu preveliki kos. Ko je končal, je začel topotati z i nogami, da bi dobil še. • Ganljivo in smešno mučenje te-ara Tantala me je navdalo z usmiljenjem. zato sem prosil zanj: — Bog pomagaj, daj mu še uekoli-»- ko riž a! t. Simon me je zavrnil: — Nikdar, prijatelj, nikdar; za svoja leta je jedel že preveč, znalo i. bi mu škodili. Umolknil sem in se zamislil v to u besedo. O morala, o logika, o modrost! Za njegova leta! Torej iz same --krhi za njegovo zdravje mu kratijo '- edino veselje, 'ki ga se more uživati! Njegovo zdravje! Čemu tnu b<>. te- z mu nadležnemu, zvijajočemu se po-hablj >neu ? Čuvali so nad njegovimi dnevi, so rekli! Njegovi dnevi? Ko- - liku dni j? Deset, dvajset petdeset a-li sto? Za koga? Zanj f Ali samo za- e'to. da bi družina uživala del j časa ta igrokaz onemogle požrešnosti? a Njemu ni budilo to življenje nič i več. čisto nič. Ena sama želja mu je ,- ostala, eno samo veselje: zakaj mu i ^ie bi privoščili popolnoma tega zad-š njega veselja, tako dolgo, da bi u- - . mrl od njega. s Po dolgi partiji kart sem s" oddal-i jil zopet v svojo sobo, da bi legel: - bil sem žalosten, žalosten, žalosten! Naslonil sem se na okno. Zunaj ni bilo čuti ničesar razen navadnega rahlega, mehkega, ljubkega ptičjega i žgolenja. prihajajočega pač zato. da i bi zazibal v sen družino, ki je čepela - na jajčkih. t) In spomnil sem se petero otrok - mojega ubogega prijatelja, ki j? i zdaj gotovo že smrčal poleg svoje ženščine. !. -O- !1 ! Kako ministre angažirajo. 5 t Za časa kneza Bismarcka je bil - uradni predstojnik državnega kanee-ljlarstva Krištof pl. Tiedmann. Ta - j mož si je zapisoval različne dogodke - in te njegove spomine je sedaj izdal - njegov sin. Tiedmannovi spomini ob- - segajo različne zanimivosti izza Bis-i marekovih časov. Med njimi je tudi - uprav hmmorističrn dogodek, kako so leta IS7S v Berolinu angažirali nove- L- ga finančnega ministra. Takrat sta j zaradi nasprotstev glede davka na j tobak odstopila finančni minister 1 | Camphausen in trgovinski minister i Achenbaeh. Nihče ni hotel postati - ■ finančni minister. Bismarck je po- - i klical Tiedmanna na pomoč. Ta po- roča v svojih spominih: - "Knez si je gladil obrvi, gl: dal za-" j mišljeno "skozi okiu> in mi je rekel: ••('emu vas pa pravzaprav imam, če - mi še kakega ministra ne znate preskrbeti ? Premislite stvar še enkrat. " Do danes zvečer zahtevam od vas fi-', nančnega ministra — živega ali mr-1 ; tvega."' ■Pregledal sem državni izkaz, urad-j nikov — a nikogar nisem našel. Tako se je bližal večer. Bil je če-1 trtek in naš klub (svobodni kouser-1 vativ'ei) je bil zbran. Proti polunoči - sem šel jaz tja, slabovoljen in tru-1 den. A'sedel sem se poleg stavbnega -'svetnika Janeza Hobreehta. ki je za- - čel govoriti o ministerski krizi. Med l! drugim sem ga vprašal po njegovem - bratu Arturju Ilobreehtu, takratnem lierolinskem velikem županu. Kar po- • svetilo se mi je, če bi Artur Hobreclit - ne bil primeren za finančnega ministra. S lučaj ji o me je prišel klicat : 'sluga, naj grem takoj h knezu Bis-: ; mareku. Temu je misel ugajala in ■ prosil me je. naj grem takoj k Hob-1 reehtu in naj ga vprašam, če hoče minister postati ter naj prinesem 1 | knezu odgovor. ' j Ob L uri ponoči sem pozvonil pri - i Ilobreehtu. Sluga, ki me je poznal, " mi je povedal, da je veliki župan še ' na neki zabavi, da pa pride vsak čas. ' |Čezj>ol ure je Hobreeht prišel — po-1 polnoma pijan---- Končno sem ga vprašal, če ne bi hotel morda mini-1 ster postati. " Hobreeht m"- je debelo pogledal. ^-Smatral je to za šalo.in ni vedel, kaj 1 ; bi rekel. Ko pa sem svoje vprašanje ' j hladnokrvno ponovil in še dostavil, "(da se hočem še to noč z njim domeniti, je razburjen rekel in vskliknil: - i4To je stvar, ki bi me znala naen--; krat strezniti!" - j Čez nekaj časa me je Hobreeht "vprašal, kdaj bi mogel dopoldne z . menoj govoriti. Re"kel sem mu, da • bodem do opoldne doma. "No", je dejal Hobrecfat. "jaz 'bbdem ttr stvar prtapal; ee bOdem pa j^tri v svojem ..... i' mačku še tistih misli, kakor sedaj V svoji pijanosti, -bodem rekel: Da! - Toraj na svidenje!"' Tako poroča Tiedmann. Naslednji - dan je bil Hobreeht res imenovan za i ffhančnega ministra. K*> je knezu Bisinarcku priznal, da o finančnih stvareh pravzaprav nič ne razume, - mu je Bismarck mimo rekel: "Se i bodete pa s toliko manj predsodki lo-) - tili svojih poslov." Čitatelji ]>a naj nikar ne mislijo, a Ida je tak način angažiranja mini-jstrov samo na Pruskem mogoč. Tudi 7. drugod angažirajo ministre kaj krat- j kim potom. Ko je n. pr. po odstopu - koalicijske vlad« Wiiwlisehgraetzove - prišlo v Avstriji na krmilo Kielmann-seggovo ministerstvo, je moralo to - ministerstvo biti sestavljeno v enem dnevu, iu sicer do 6. ure zvečer: ob tej uri se je namreč cesar odpeljal j i ua lov. In prvo ministerstvo seda- > njega ministerskega predsednika Bie-nertha je bilo tudi sestavljeno kaj > kratkim potom: vsa ministerstva so i - dobila ukaz, imenovati jxi činu naj-b starejšega uradnika in ti uradniki so » postali ministri. Sedanji delavski ! minister Avgust Ritt je postal mini- - ster celo še na vpliko euduejsi način. - kak<»i- zgoraj omenjeni pruski Hob-i reeht. Kno se pa v Avstriji še nikoli ni - zgodilo: da bi bil kdo rekel, da neče - minister postati. 1 -o- i Za kratek čas. 1 —o— Tako ja. Dva mladoporočenca sta se takoj - prve dni po poroki skregala. Prepir : se je že tako poostril, da sta začela ! drug drugega vikati. i "Vi ste igralka! Sploh so vse žen-, i ske igralke! Kakšna ste bila pred i poroko? A sedaj se vidi! No, če bi i 1 to preje vedel, ste lahko prepričani, i da vas tudi pogledal ne bi!" se je sr-j dil on. v "A! Sedaj ste se pokazali v pravi ? luči. Ali vas je kdo prosil, da me ? vzamete? Ali sem mogoče jaz silila za vami!" mu je zabrusila ona. "Silila! Tudi miš ne sili v past, j pa se vseeno vlovile." Ljubezniva ponndba. Gospodinja: (gostom) "Izvolite i vzet i še nekoliko te jedi, drugače jo itak vržemo v pomije, da pojedo 1 prasci!" i .Roka roko umiva, milo pa obe. 3 * * • I Bolji je dober glas, kakor razdra- - pan i čevlji. • • • i Kdor ima maslo na glavi, naj ga "> | raje na kruh namaže! * * * " I t Kar ne želiš, da se dogodi tebi, u-i i čini ti drugemu. r • * i' Delavnim ljudem pomaga Bog, a i lenuhom — ljudje * * * Kdor prepeva, naj se Čuva — po-j.. v Dol. Stražo: Josii» Krajšek z družino iz Hendricks, XV. Va., v Tj:ebu,je: AL Škrabee in Fran Štiajde?>»#vj\e:id-ricks, W. Va., v Mirijo; Josip in Marija Selan ter Anton Otnahen iz Portland Mills. Pa., v Št. Vid; Ignac Šu-steršič iz Pittsburg. Pa., v Za tie no: Ivan Kralj iz Pueblo. Colo., v Zago-rico; Urban Mrak iz Butte. Mont., v Škofjo Loko; Elizabeta Opresnik iz ■Cleveland. Ohio, v Ljubljano; Ivan !Smolič iz Cleveland. Ohio, v Trebnje: Anton Kaluša iz Cleveland. Ohio, v Št. Peter: Jurij Muhičič i/. Px -semer. Pa., v Male Mmie: Fran Kokošš| in i Jakob Krajnik iz Indianaywlis. Hid., v Gorico; Josip Fat ur iz Wheeling Creek, Ohio, v Višnjo goro; Ivan V.ni-daršič z družino iz Ashtola. Pa., v |GraL«vo: Florjan in Anton Slapnik iz Ashtola. Pa., v Celje: Marija Kurent s sinom iz Great Falls. Mont., v Banjo Loko; Blaž Gmnz in Ivan Tomič iz Gallup. N. Mex.. v Merko-pelj; Miha?l Gerl iz Davi-. W. Va.. i v Novi Grad ; Jurij Paltiž iz Chis-holm, Minn., na Bloke: Jakob Dolič iz Flint, Mich., v Obran; Martin O-žanič iz Beadling. Pa., na Brod; ^Mihael Kosmač iz Herminie. Pa., v Cerkno; Fran Majdič z družino in Anton Čebela iz Eveleth. Minn., v Moravče; Fran Skolarič iz Cleveland. Ohio, v Trst; Josip Spehar iz Reading. Pa., v Črnomelj; Štefan Polič in Nikola Zatezalo iz Wheeling, W. "\*a.. v Reko: Ljudevit Mayer iz Chicago, i 111., v Logatec: Nikolaj Pustovrh iz iRook Springs. Wyo., na Vrhniko; Janez Ilovar iz Rock Springs. Wyo., v Trebnje. Vsi ti potniki so kupili parobrodne iistke pri tvrdki Frank Sakser Co.. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Zdravilne knjige t po celem svetu slove čega Msgr. Seb, Kneippa, in vsa ^ istih opisana zdra vila iz starega kraia kakor tavžent lože žajbelj. krčna trava lapuh, lipovi in be? govi cvet, pelin, bri njevo olje itd. imamo vedno v 7alogi Pišite po cenik na AL. AUSEiNIK & CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y NARAVNA Jij i KALIFORNIJSKA VIHA £ jP na peodaj. Dobro Črno vino po 50 do 60 ct ^ %]. galon s posodo vred. L.' Jjf Dobro beh» vino od 60 do 70 ct, ttj J, galon s posodo vred. JJj W Izrritaa tropavlca od $2.60 do #3 T( : galon a poeodo vred. ^ Manj nego lO galon naj fSf nihče ne naroča, ker manje ko- ličine ne morem razpošiljati, a ff Zajedno z naročilom naj gg. na- 71 mi roeniki dopoeljejo donar, o tiro- W J/ ma Money OnaeVj JJ Spoštovanjem — ?5f Nik. Radovicb, ! 594 Vemoal St., San Frucisco, C*!. ^ i--—i ^ " * 1 "■ A Avstr. Slovensko Bol. Pod. Droltvo. Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. G LAVNI ODBOR: JOHN EEEI.KNE. I. _:avni predsednik. MARTIN < »liKZAN JI. glavni predsednik. •lEO ILROMEK. -lavni tajnik. UI.ASirs MOREJ. slavni blagajnik. Ai.t/1^ SI.AFSCHAK. -.'lavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. PONOR AC JPRH HE. Mineral. Kan>. FRANK APOrSTIN. Mineral, Kans. f FRANK STARt HICH. Fronter.ae, Kans. GOSPODARSKI ODBOR. FRANK MArSF.R, Fronter.ae. Kans. PKTER WIRNSBERc;ER. Piti^iurgr. Kans. ( HAIiLES STARINA. Mulberr>. Kans. POROTNI ODBOR. JOSEF KVATTO. (Mney. Iowa. FRANK PRKMS. ( hrrokeo. Kans. FRANK SET1NA, Vale. Kans. MZciravju 11 ! najprimernejša pijača je i ^LSISY. R1 VO «$>«»» f ktero je varjsr.o ii najboljšega irr.portiransga češkega hmela. Bad: tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi • « svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Loisy p!»'o je nzjboij p'iljabljcno ter se dobi r vsec >c :jtb gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oso Trarnikir-a 6192 St. Ctab » *• -i,i. | kteiri Vam drage volje vse pojcisni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAN* j - CLEVELAND, O. J| ! Zvišanje obrestne mere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025-00 kron, Varnotni zakladi sklepom 1907.čez r 11-4 tiso«^ kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. ; ~ NAZNANILO. - ; I Glavna posojilnica f C registr. zadruga z neom* zavezo I v LJUBL^JAINI, Kongresni trg ŠL 15 §• *q obrestuje od 1. ianuarija 1908. hranilne vloge po | 4*1 i N takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren- ? ~ nega davka, tako da dobi uloinik od 100 K. čistih K. 4-75. *r Po naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ngodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljat ve za Zjed. države posreduje tvrdta FR. SAKSER CO., Cortlandt St., NewY< ri. Upravni svet* [i 4 ! Zvišanje obrestne mere. ! 4vstro ■ Am«rikan§ka črta (preje bratje CosuIicHJ Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta la Slovence in Hrvate. _ _ 'jii.i Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington''. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voznih listov iz New Yorka za DL razred so fe Vsi spodaj naveden; novi yy*roh*c- TRSTA..........................-----------— *35 OC di na dva vijaka imajobre« LJUBLJATnB...................................... 35 žični brzojav: REKE!.............................................. 35^ ALICE. LATJBA, ZAGREBA......................................... ,6 20 MARTHA WASHETQTOlf FiT?™n. KARLOvOA______________________________________ £6 25 ARGKNTIKA. II. &AZRHD do OCEANIA. TRSTA all REKE......................$50 00, 55.00 t 60 't PHELPS BROS, & CO., Geo. Agents, 2 Washington St, New York r. —; , Zgodovinske črtice. —o— L S tem se je spremenilo vse njeno ;' življenje. Njena mati, ki jo je v raz- • burjenju časih eelo klofutala že ko-je 1 bila Katarina nevesta prestolonasled- 1 nikova, jo je sedaj zapustila. Carica Elizabeta je ni marala, ves dvor jo j1 je gledal nezaupno in je strogo nad-;^ zoroval in zasledoval vse njene kora- . I ke. Celo njena pisma, ki jih je dobi- ^ vala ali odpošiljala, so zasledovali in J jih skrivaj odpirali, če so jih dobili. * Pisma, ki so bila poslana z doma ^ in niso padla v roke vohunom, je 11 skrivala v nogovice. "Vzlic temu so se že tedaj začeli j s pri nji oglašati tudi razni častilci. s Eden teh platoničnih častilcev je bil,v oficir in se je pisal Černičev. Jvo so jj1 dvorjani zapazili njegovo nagnjenje,,s jo bil takoj poslan v prognanstvo. I- ^ stotako se ie zgodilo z vsakim služab- ^ i lr nikom in z vsako deklo, če se je količkaj pokazalo, da vživa zaupanje ; prestolonasledniee. Bila je v carski 11 palači kakor jetnica. In bili so trdi ž njo. Ko je njen oče umrl, so ji dovo- u lili samo osem dni žalovanja, češ "saj o: ni bil kralj". Č:1 je želela družbe, so ^ ji očitali, da nima nič resnobe, če je ** hotela biti sama, so ji očitali, da ni- ^ ma smisla za svoje dolžnosti. Ker je ^ bilo življenje na dvoru tako nežno- j11 sao, je iskala razvedrila v knjigah. ja ( Stala je PlutarKa, Platona in francoske enciklopediste, 'kar jo je vspod-bnjalo, da je razmišljevala o različ- n nih problemih ter začela svoje misli 11 zapisovati. ,-1 svojih metresah in!sa popisoval njih tel?«ne skrivnosti in jtil svoje ljubezensko početje ž njimi. j ' Neko noč je prišel pijan domov.! Bil je tako pijan, da je komaj govo-j80 ril, a vzlic temu je svoji ženi začel pripovedovati, kako in na kateri na- j Čin se j? tisti večer zabaval z neko! na svojo met reso. Katarina ga ni marala poslušati in se je. ker je bila že v po- j gh atelji, -delala kakor da spi. Peter jo la je zbudil s takim udarcem s pestjo, je da je bila Katarina vsa krvava. | ho S to epizodo se j? začela ona car- j tri lica zakonska drama, ki se je končala op s krvjo.' ni< Carica Elizabeta je bila zaljublje- i aa v razupite navade, ki so vladale I rei Ba francoskem kraljevem dvoru.. Vse je urejevala po tem vzgledu. Na-. Pr posled je ustanovila celo dostojan-1 dii stvo "ofieijelnega favorita." Kdor! o ej opravljal to "službo", je imel j up je opravljal to "službo", je imel Pr posed no častno uniformo, je imel j no dolžnost in odlikovanje, da je obedo- (in val pri isti mizi kakor carica in je j sii veljal za prvega državnega dostojan-|pr stvenika. Seveda je bila ta znameni-jkr ta "služba " silno negotova, kajti če | si se ga je carica naveličala, ali Če j? st< bila slabe volje ali Če ji ta oficijelni mi priležnik ni več zadostoval, ga je ca- sv rica kratkomalo spodila. Tt V Petergofu je še danes videti i V bnndoir carice Elizabete. Krasna so-i B< ba je to, uprav čudovito krasna, sre- iz) di te sobe Moji z modro svilo prevle- i Be čeina zofa, a to po prostornosti nI na- J vadna zofa, nego že nekako vežbališ-izd Če. j K, {Prestolonaslednik Peter je izvedel zd da rešujeta eariea Elizabeta in njen j ga vsakokratni oficijelni ljubimec naj- so važnejše državne zadeve v tej sobi. ila Ker je bil radoveden, je skrivaj iz- no vrtal v vrata male luknjice in je sko- itn « t. luknjice z velikim zadovolji ■ I > > , ' L,.' I agtodevaLJkar » m nalsr « f4 J B 1 ~ ft" -'■i! . »■ ■ ■ > t" * J J... v -': I I modrosvileni zofi. Toda deležen je bil te "zabave" le malo časa. Nekega dne je bil pri svojem opazovanju tako nepreviden, da se je glasno zasmejal. in zdaj je prišlo njegovo početje na dan. Carica mu tega ni hotela od-. pustiti. Za Katarino je bilo to dobro, kajti carica se je zdaj tesneje oklenila j Katarine in postali sta prav dobri I prijateljici. Carica Elizabeta je bila lepotica svoje vrste. Njena lepota je namreč imela od ločno moški značaj in da bi dvorjani imeli priliko občudovati to njeno moško lepoto, se je dogovorila j s Katarino, da priredita posebne vr-' ste ples. Moški so na tem plesu na-' stopili v ženskih) oblekah, ženske pa j v moških oblekah. Med vsem števil- i i ! ; nim ženstvom, ki je nastopilo v mo-K škili oblekah, sta dosegli samo Eliza-j beta in Katarina resničen uspeh; vse . drugo ženstvo ie bilo v moških oble-;' 11 'kali samo smešno. Katarina je od tedaj pogostoma j ( ' nosila moško obl ko. V moški obleki' je jezdila vsak dan na sprehod, po! moškem običaju je sedela v sedlu. V J ( ozkih hlačah, s širokokrajnim klobu-jj kom in baršunastim jopičem je bila i tako zanimiva, da je vsem ugajala, i i Van Loo jo je v tem kostumu našli- ' kal- "Nisem lepa" je zapisala Katarina v svoj dnevnik, "a ljudem ugajam in to je moja sreča." Prijateljstvo med Katarino in med | carico Elizabeto ni dolgo trajalo. Ca-j rica je zahtevala, naj bi imela Ivata-! Tina kaj otrok in ker jih ni bilo, jo j * je obsipala z očitanji. Poslala je eelo ! ^ zdravnika in babico, da Ivata r i no preišče t a, in ker sta zdravnik in ba- ® bica podala ugodno poročilo, je carica poverila prvi dvorni dami kne-ginji Čoglogor posebno diplomatično misijo. Kneginja Čoglogor je obiskala prestolonaslednico Katarino in jo presenetila z dolgim govorom. "Saj veste sami" je rekla kneginja Čoglogor, "kaj mora biti. Res, da sta mož in žena drug drugemu dolžna ohraniti zvestobo — toda primerijo se i okoliščine in situvaeije, kjer so do-! j-voljene tudi izjeme." "Ali me hočete zvabiti v kako j ^ past?" je vprašala Katarina. "Nikakor ne," je prisegla knegin-! ja Čoglogor. "Nasprotno! V vsi res- j nobi vam svetujem, poslušajte brez: skrbi glas svojega srca, da bodete po- ^ zabili nesrečo svojega zakona. Gotovo vam kateri moški posebno ugaja. j j. Morda kapitan Sergej Soltikov ali pa komornik Leon Naraškin ? Če se j _ ne motim, bo to Naraškin!" j "Ne, ta ne." je hitela zatrjevati j ^ Katarina, na kar je kneginja Čoglo- g gor mirno rekla: "Potem vam pač! S ti»aja Soltikov." S Res je bil kapitan Soltikov Kata- ^ rini najljubši med vsemi dvorjani in na nekem izletu v zaprtih saneh se ^ je začel njiju Ijubavni roman. Katarina je mnogo ljubila. Kot carica je imela polno ljubimcev in se je udajala ljubezenskem vživa n ju z brezskrbno strastjo. A bila je pri tem A vedno dobrosrčna. Dočim je "deviška" angleška 'kraljica Elizabeta ka- A znovala nezvestobo svojih ljubimcev s smrtjo, je Katarina tudi nezvestobo E plačevala z dobrotami. Zvestoba ji je C bila pojem, ki ga ni razumela. Kakor G sama ni poznala zvestobe, tako je tu- j di od svojih- ljubimcev ni zajitevala. j E Saltikov, Orlov, Potemkin. igralec j Ivanovie, Nariškin, grof Poniatovski j K so bili vsi ljubimci Katarine. V mo-1 ti ški obleki je Katarina v Eremitaži N ponoči uhajala iz svojih sob in šla na obisk h grofu Poniatovskemu. Ko je Katarina kar zapored ustre- | ^ gla želji carice Elizabete in pomnožila število članov carske rodovine, se ^ je njen mož Peter začel čuditi in ni hotel verjeti, da bi bil on oče teh o- P t rok. Začel je paziti na svojo ženo, a ® opijanili so ga vselej in tako dolgo ni ničesar določnega izvedel. ^ Naenkrat se je ta razposajena opereta premenila v dramo. S ■Carica Elizabeta je teško obolela. Prestolonaslednik je začel korespon-dirati s pruskim kraljem, ga obveščal o vseh državnih tajnostih in mu zaupal tudi svoje rodbinske razmere. Prosil ga je sveta, kako bi svojo ženo Katarino vtaknil v kak samostan in se poročil s svojo ljubico, princc-sinjo Voroncev. Še več. Pomagal je ^ pravkar premaganemu pruskemu kralju. Pri Clrossjagernsdorfu so Rusi pobili prusko armado, a riiski prestolonaslednik j? ukazal zmagovite- A mu maršalu Apraksinu, da se mora s A svojo armado takoj vrniti na Rusko. Tedaj je Katarina posegla v politiko. A \ družit? z mogočnim kancelarjem F Bčsuevom je poskusila svojega moža t izključiti od prestolonasledništva in B sebi posaditi earsko krono na glavo. E Tedaj se je carici Elizabeti obrnilo F zdravj? na bolje in okrevala je. Med E Katarino in njenim možem je nastal zdaj ljut boj. Tožila sta drug druge- C ga pri carici. Kancelarja Best^ševa Č so zaprli. Katarina je v nagliei sežga- C la vse papirje, ki bi mogli izdati nje- C no politično spletko in od tedaj je C tudi nehala pisati svoj dnevnik. C ... ' " " ' -A' ^ n t il : umrla, Katarina se je postavila na; a 'čelo revolucije in ko je dobila s tre- j i- sočo se roko pisano pismo svojega - ljubimca Orlova. naznanjajoče ji, da t' je njen mož umorjen, si je s smelo - roko posadila na ijlavo carsko krono, i evropskim dvorom pa^naznanila, da, - je njen mož umrl na — hemeroidalni 1 i j koliki. i I i i ■ i ■ ; PRIPOROČILO. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo zlatarsko tvrdks 1 ; DERGANOE, VIDETIOH * 00., tri se nahaja na 1622 Arapahoe ftt, Denver, Golo. Imenovana slovenska tvrdka prodaja nuno zanesljivo, pošteno blago. Svetovati je vaaaa Slo-vencem, da kupujejo pri domafinik 2 in ne pri tujcih. In zakaj tndi pri v tujcih, ko imamo dovolj slovenskih E i trgovcev, M nam tako radi postrežejo 1 Naša dolžnost je, da jih podpi- s ; ramp. n Kdor potrebuje fine, zlate ara is sploh kako zlatnino, naj se obrne na d slovensko tvrdko Derganee, Videtaek S j A Co. v Denverju, Colo. Opozarjan* n budi na oglas, ki ga ima doti&na tvri n ka v našem listu. k Vabilo na naročilo i Mohorjevih knjig.' j i Kakor običajno, sprejemamo tndi b ; letos udnino Mohorjeve družbe za L ti L911. 6 Ista znaša za 6 knjig $1.00, za 8 i knjig pa $1.30 s poštnino vred. 8 Cenik: katere m dot SLOVENIC PUBLIS 82 CORTLANDT STREI I __. MOLITVENTKL D DUŠNA PAŠA v i latno vezano 75*. ^ E broširana 60^. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-, • n kost $1.50, fino vezano v usnje ' $1.20, vezano v platno 50*. ! KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano' v slonokost $1.50. E MALI DUHOVNI ZAKLAD, Sagrin, zlata obreza 90*. • P NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. j D OTROŠKA POBOŽNOST 40* ' E POBOŽNI KRISTJAN 60* E RAJSKI GLASOVI, 40*. E SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. E SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. E SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. F SVETA MAŠA, v usnje vezano, 75c. G Sv. URA v usnje vezano $1.20. G VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50. G G UČNE KNJIGE. | G ATSNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI ^ TOLMAČ, 50*. G ANGLEŠČINA BREZ. UČITELJA, G 40*. | EVANGELIJI, 50e. : G ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DER SLOVENI- H SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. H HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZ- H GOVORI, veliki 50*. V KATEKIZEM, mali 15c, veliki 40c. 15 HITRI RAČUNAR, 40c. U NAVODILO KAK® SE POSTANE u DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV. 15 5*. □ NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo Jl naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35*. K ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI K SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEM- K ŠKI Janežič-Bartel, fino vezan ^ $3.00. K SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN- K SKI JanežiČ-Bartel nova izdaja, ^ fino vezan $3.00. ^ SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- M ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ^ ZGODBE SV. PISMA STARE IN M NOVE ZAVEZE. 50*. W ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30e. K ZABAVNE x3f Kazali zi DRUGE ^ KNJIGE. ANDREJ HOFER, 20*. W AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. 90*. Jj nefez. 70*. jj AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20*. \ BASON TRENK, 20*. £ BELGRAJSKI BISER, 15*. \ BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BUCfeK V STRAHU, 25*. N BURSKA VOJSKA, 30*. N BOJTEK V DREVO VPREŽEN VI- N TEZ, 10*. n CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50. N CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. N CESARICA ELIZABETA, 1«. N CIOANOVA OSVETA, 20*. / N ia; Predplačniki so naprešeni, da nam dopošljejo ndnino najkasneje do 1. a marca, ako želijo hiti tiskani v ime-a niku družbenega Koledarja.' 0 Za prihodnje leto izdala bode drn-), i žba sledeče knjige: a 1. Molitvenik SV. SPOVED, velja 1 v nsnjn vezan z zlato obrezo 30c več. 2. Koledar za leto 1911. 3. Slovenske Vepernice, 64. zvezek. 4. Legende. 5. Zgodovina slovenskega naroda,!! > I. snopič ^velezanlmiva knjiga). 6. Drobne povestL ; 7. Zgodbe sv. pisma, 16. snopič. ] 8. Trije rodovi, povest. I Kakor že omenjeno, znaša ndnina t za prvih šest knjig $1.00 s poštnino ! j,vred; za molitvenik v nsnje vezah ^ i pridejati je 30c. 1 Kdor pa želi imeti vseh 8 knjig 1 skupaj, naj nam dopošlje $1.30 in to 1 naj izrecno označi. 1 i Udom se nudi tndi letos prilika, 1 , da lahko dobijo v zameno knjigo št. 8 "Trije rodovi" namesto molitve- 1 nika, ali pa št. 7 "Zgodbe sv. pis- * ma" za vsako drugo redno družbeno * knjigo. 1 ' j Cenjeni ndje Mohorjani dobijo po našem posredovanju ali iz-New Torka vsako leto NAPREJ naročene c knjige po pošti ali ekspresni družbi ^ i FRANKO POŠTNINE na svoj na- ^ slov. 5 c OPOMBA. Za Cleveland, Ohio, in j bližnjo okolico sprejema naročnino ^ tudi naša ondotna podružnica štev. 6104 St. Clair Avenue. £ i Upravništvo "Glasa Naroda". j 82 Cortlandt St., New York, N. Y. lobe t zalogi SHING COMPANY, EET, NEW YORK, IN.Y DEVICA ORLEANSKA, 30c. ČAS JE ZLATO, 20*. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*. I DVE (UD A POLN I PRAVLJICI, 20c ! DETELLICA ŽIVLJENJA TREII ! KRANJSKIH BRATOV, 20e. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, f 50*. DAAIA S KAMELIJAMI, fino vezana, $1.20. j DVE POVESTI 20* s ELIZABETA, 30*. 9 ENO LETO MED INDIJANCI. 20c. S ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. s ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. s EVSTAHIJA, 15* s FABIOLA, 60*. S GENERAL LAUDON, 25*. | GEORGE STEPHENSON, of, ie- ® leznic, 40*. ^ GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. S GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. 1 ; GRIZELDA, 10* , r GROFICA BERAČICA 100 zv. 56.50. 1 GROF RADECKI, 20* 3 GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige fino vezane $4.50. ^ GUY DE MAUPASSANT, Novele $1.20. HLLDEGARDA, 20c. ^ HIRLANDA, 20* , V HUBALD PRIPOVEDKE 20* ^ IVAN RESNICOLJUB, 20* v [ZANAMI, mala Japonka, 20* T IZDAJAIjCA DOMOVINE, 20* 1 IZGUBLJENA SREČA, 80* Z IZIDOR, pobožni kmet, 20* Z ILET V CARIGRAD, 40* Z JAMA NAD DOBRUŠO, 20* Z JAROMIL, 20* Z JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, n- Ž metno vezano, vsak zvezek $1.00. Ž KAKO POSTANEMO STARI, 40* -KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KRVAVA NOČ V*LJUBLJANI 40c. KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20c. MAKSIMHJAN I., cesar mehikan-' , ski. 20* MARRYAT, morski razbojnik, $1.00. , MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ, 3 zvezki sknpsj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOV A, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* i NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zve- | zki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvez- 1 ki, vsak po 20* . NASELJENCI, 20* ! ' NASELNIKOVA HČI, 20* 1 NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* i ' N4:YALpy?H MfeOi^M 15* ... ^ i ... -i—rr'i1 ii iMiiiii i n ■■■i—_..__ jp ii L ... i '^i_____" - - • • * f NEDOLŽNOST PREGANJANA IN' POVELIČANA, 20* ; NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1-50. OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 j PAVLIHA, 20c. j PESMARICA "Glasbene Matice,?." j $1.50. POEZIJE FRANCETA PREŠERNA, $1.00 . 1 POTOVANJE V LILEPUT, 20* i POSLEDNJI MOHLKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRST BOŽJI^ 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* REVČEK ANDRE JČEK, narodna igra, 50e. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROKOVNAČI, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SENILIA, 15* SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20* SPILLMANNOVE POVESTI 18 zv. 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15? 2. ,, Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* 4. „ Praški judek 15* 5. „ Ujetnik morskegt roparja 15* 6. „Arumugan sin indijanske- ga kneza 15* j 7. „ Sultanovi sužnji 25* I 8. „Tri indijanske povesti 25* I 9 „ Kraljičin nečak 25* 1 10. „ Zvesti sin 15rf $ 11. „ Rdeča in bela vrtnica 15* I 12. „ Korejska brata 25* | 13. „ Bog in zmaga 25* J 14. „ Prisega huronskega gla- | varja 25* 15. „ Angelj sužnjev 15* 16. „ Zlatokopi 25* 17. „ Pr\-ič med Indijane; 20^ 18. „ Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* SPISJE, 15* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, 90* STEZOSLEDEC, 20* ! STRELEC 20* j STRIC TOMOVA KOČA, 60* j SV. NOTBURGA, 20*. 1 SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* j Šaljivi SLOVENEC, 75* | STOLETNA PRATIKA, 70*. J TEGETHOF, slavni admiral. 20* | TIMOTEJ IN FILEMON, 20* ? TIUNG LING, 20* £ TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov j $6.50. 1 TRUE MUŠKETIRJI, svetovna i knjižica broširana $2.30, fino ve- 1 zana $3.00. | V DELU JE REŠITEV, 20* 1 V GORSKEM ZAKOTJU, 20* 1 VOHUN, 80* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2J&h ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* j i ■ ' r. : ' : " ~ ~T IN ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE. * veliki 25*, mali lb* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* i ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 00; 10* j ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR- ŽAV. 25* * < ^ RAZGLEDNICE , Kranjska narodna noša, ljubljanske I in drugih mest na Kranjskem, new- i yorške in rasnih mest Amerika, s cvetlicami, in hnmorfetične kakor tudi velikonočne po 3c, ducat 30 ct- - Eazne svete podobe, komad 5*, ducat ' j 1 Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znam-i kah. Poštnina je pri vseh teh eeaab že všteta. ® Josip Russ, z mešanim blagom, Saloon fn Grocer i j a. dajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp-Jos. Russ je nas zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo I — "Glas Naroda". r 1 0 . S 4 8 ...... to je bila številka bolnika, Lav ii ;c i ,1 nacir. : v letu iqoq se sprejet v zdravljenje sia\m«a in zaantmit ga Dr. J E TfiOMPSOiN - A, glavnega zdr:;\nika-in ravnatelja Slov nskt^a Zdravisča y New'4:'. :■ Ta c^xomni i;roj zdrav !jen,e sprejetih in tudi po kratkem času pepoinoma oz-Jravi jenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSON A iskušeno^t in zmožnost v zdravljenju vseh boieznij K Najboiša Garancija I za vsakega, kateri potrebuje u«pesno in hitro zdravniško j on.oc H ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiii I ROJAK! IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako \'zr" druei B zdravniki rri.^o rnogli ali \"as ne morejo ozdraviti : — zato torej če I se počutite slabi in rcrr.očni ter bolehate r.a še tako ttŠki in ne-I varni bolezni, kal or : I reumaiizmu. | 1na želodcu, kasiju. i Ra z;&ti naduhi. \ / Jlv /^m \ j na trakuiji, | prahlajonju, | / % ^ slabosti pre- susici. | /> ■ i ' ' J ^vnih or- gna Uljučah. ( ' f I na j strah. K fi na St'' |\ ..... . I na cusniku, \ ^^^^^^ \ na prhutah,' B na vodenici, j_____Z^BgP^^ , t na mazulih, I i>U. J. E. TH031PS0N. I Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih I boleznih: I triperju, čankerju, sifilisu, ižcurenju moškega soka, nezmož- I nosti v spolnem občenju; natfaije na bekm toku. nerednem H mesečnem čiič. nju. r.a vnetju sr:alernice, neplcdovitcsti, — ■ teda* se z zaupanjem obrnite za • on eč na slavnega in po vsem i svetu radi njei^ve i/.kuš^.osti v zdravljen;u dobro poznateca 1 Dr. J. H. TliOMI'SOXA k« r t;; je ni i. I AKUTNE ?N KRONIČNE BOLEZNI I katera bi ne bila rru ro in n a tn nI. o spoznata in katere bi se I on ne upal v kratkem popcSrcma cz Iraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE HOBRO K O.MU . v- rhe fo'eze: i v zdravi enje. VaSa lastna korist je da r.c odlagajte t :m:č tak.»j v inaterinem jeziku pi^i^tp za s vet in zdravniško v-^rr.c' ra SLOVENSKO Z DRA-ST F, kateremu r.a ceiu sto«i s'avni zdravnik r mm, Js E« THOMPSON 342 W. 27».h St. New York, N. Y. A IC O p^i« denarje v staro domovino, obrni se fta zanesljivo tvrdko, ktera ti, Hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 Cortlandt SL, NEW YORK. A Q potuje* t staro domovino, kupi ■i i » \ parobrodni listek / Pn Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St, NEW YORK. AU' želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega dragega iz starega kraja vzeti " ^ t to deželo, kupi parobrodni in železniški listek pn Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St* NEW YORK. A TZ" /^V želiš svoje trdo prisložene novce sigurno in obrestonosno ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. Cortlaifcdt St^ NEW YORK. A K O P* ptsksai ljndi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa m krivda iiuite viAOf Frank Sakser Co. —........................--'•■*■ ...... ........I g Jugoslovanska Katok Jednota. Uorporinna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. VXADMZKZ: Predsednik: FRANK MEDOS, 0483 Ewing Ave., So. Ckieafo, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. 1 Glavni tajnik: JURU L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Mann. Pomožni tajnik: MARS KERŽIŠNJK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. ' Blagajnik: IVAN GOVZB, E. Box 105, Ely, ICnn. u TC, ---' ' WADJOWHXI: * ALOJZIJ yiHANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Lorain, Ohio. ' '* IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, P. O. Box 841, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 116 -« 7th str. Calumet Michigan. ' ' POHOTNI ODBOS: IVAN KER2ISNIK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138 Burdine, Pa. \ ^^ IVAN MERHAR, dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 261, Aurora, -Minn. . , —o . „ Vrhovni rdravnik: Dr. MARTIN J. 1TEC, 711 North Chicago St. Johai, 11' ' •-o-- Drnžtveno glasilo jo "GLAS NARODA." Urobnosti. * p. KRANJSKE NOVICE. Nesreča. Dne 7. febr. ponoči je v obližju kemične tovarne vlak podrl 281etneg-a železniškega delavca Ivana Zabavnika in ga tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljat i v deželno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Aretovana sta bila dne 7. febr. 27 letni Ivan Žabljek iz Hrušiee in 40 letni Ivan Jerše iz Brniška, ker imata oba prepovedovati povratek za mesto. Oddali so ju sodišču. Najden utopljenec. Na Brezovici) pri Borovnici našli so dne -1. febr. utopljenca Antona Oblak, fif) let starega prsvžitkarja iz Ohoniee, katerega so pogrešali od Svetnice. Ponoči je Sel iz gostilne proti domu in zabredel v vodo. V Kranjskem deželnem zboru, ki je j' odgoden, je dr. Tavčar ostro pri je-! mal državno pravdništvo radi zaplembe narodnih kolkov 20 IV 1!K)8. — Črtala se je podpora Ciril-Metodovi h „ družbi. — Črtala se je podpora Dramatičnemu društvu. Klerikalni poslanec Hladnik je rekel, da izdatki za šolstvo ne pridejo v prid kmetijstvu. — Lepo delo klerikalnih poslancev . PRIMORSKE NOVICE. Samomor mornarja zaradi 70 K. Pri lovcu v Trstu so je nedavno ustrelil v glavo vojak mornarice Marko Kešič. vkrcan na torpedovki i(Ku-kuk", ki je vsidrana v tržaškem pristanu. KeŠiču so bili njegovi stariši * izročili 70 K. da jim nekaj nakupi, a fant je ves ta denar zaigra] v neki ; gostilni in se vsled tega ustrelil. Po- j veljstvo imenovane torpedovke je Ive-) Šiča popisalo kot vzornega in vestne- ' ga vojaka. Policija jo aretovala ne-'' kega 20letnega Luko Vladica iz Si-! 1 ska, ker sumi. da je pri ia-ri Kešiča i ] ogroljufel ter ga je izročila deželnemu \ sodišču. i , Dva samomora na en dan. Nedavno se je v ljudskem prenočišču v Trstu 1 zastrupil 531etni kurjač Ahil Orlaii- < do. Istega dne se je zastrupil 2.1- < letni deeko Gnidon Bradjovin. sin i ugledno družine, baje ker je imel raz- ; ne predsodke o življenju!! i Tragičen konec poštnega tajnika dr. 1 Slejka. Nedavno so našli redarji v gozdiču "Boschetto" pri Trstu v kr-| vi ležečega moža s prerezanim vratom. Ranjenec še dihal, a ko so ] dospeli ha lice mesta zdravnik in , policijski uradniki je bil že mrtev f V rokah je držal britev, s katero si j r je pre rezal vrat, in bil je ves zalit j od krvi. V žepu je imel listnico, v!j kateri je bilo. 400 kron in vo"- vizitk.!, glaseč i h se na ime dr. Ivan Slejko. j, Pozr.eje so konsta tirali, da ie samo- Nižj. Avstrijskem jih je 12. na ) Tirolskem istotako, na Solnograškem 18, a pri nas na Štajerskem 39. Pre-? iskuje vzroke nevspehov štajerskega šolstva. Trdi, da ne primanjkuje šol J ne učiteljev, da je tudi število učen-' cev povprečno ravno tako veliko, kakor n. pr. na Solnograškem, a imamo 1 ! vendar na Štajerskem več pihanja no-. ■ ! veščih ljudi. Pride do zaključka, da _ j je kriv tega žalostnega stanja le slab 1 i -o!ski obisk. Leta 1000 je »»stalo 3110 ■ šoloobveznih otrok brez poduka; do- - ločilo se je 20.000 šolskih kazni. Še - bolj pa nas mora zanimati trditev, da 1 je na Slovenskem še več analfabetov ■ kot pri Nemcih na Štajerskem, ako-ravno imajo Nemci mnogo več bebcev. ?! Med 1000 osobami roj. od 1880 do - 1889 je bilo leta 1000, 24 analfabetov - pri Nemcih, a pri Slovencih — 09. - Ako niso te številke objavljene le iz i golega sovraštva do nas, ampak so - posnete po pravični statistiki, tedaj -govore grozna očitanja. Pisatelj tudi i trdi, da jo res na 'Sp. Štaj. najslabši . šolski obisk. Otroci se rabijo za raz-. na opravila domu, a šola je bolj postranska reč. HRVATSKE NOVICE. > Deklico ustrelil. Na Reki se je - zgodila zopet strašna nesreča vsled - neprevidnega ravnanja z revolverjem. ■ - Lastnik bazara Josip Stagni se je v i soboto šalil z revolverjem v roki v de- l lav niči šivilje Vere Justi. ter je v' i Šali pomeril z revolverjem proti ■ gdeni Valeriji Potepan. Nakrat se je revolver, o katerem jo mislil, da ni vex nabit, sprožil in k regij a je zadela Valerijo Potepan v Čelo ter ji vrh Io- ! banje strašno razmesarila. Valerija i Potepan je kmalu nato umrla. Franjo Supilo je poslal predsedniku hrvatsko-srbske koalicije dr. firgi Tu-i škanu pismo, v katerem izjavlja, da vsled tega, ker je koalicija zapustila dozdanji način boja za pravice naroda. ne more več vztrajati v njenih vrstah, ker je njen poslednji korak v i zadevi pogajanj s 'Khuenom v po pol-: nem nasprotju z njegovim prepriča-njem. RAZNOTEROSTI. Strašna družinska tragedija. —, 1 Hči urmorila mater. V občini Feme-; vy na Ogrskem se jo zgodil nedavno j strašen dogodek. Soprogo Mihaela Ko-! f-ica so našli na živinski način uxor- j jeno. Ko se jo Ivočie neko jutro vrnil I deia v bližnjem rudniku domov, je ; našel svojo ženo mrtvo. Bila je v^a i razrezana z britvijo po vratu in o*ta- j leni telesu. 0 dogodku je bil3 obve-jščena policija, ki je takoj doŠla na li-j ce mesta. Sumljivo obnašanje Ivoči-1 Ičeve lOletne hčerke Vilme pa je vzbu-j i dilo sum, da je kriva umora matere. ^ Odpeljali so jo v z.apor. Na njenih j rokah so našli zareze od britve, ki jih je dobila, ko se je borila z materjo.; V peči so n^šli orožniki napol i:.go- i j rele ostanke okrvavljene hčerine oble- j ke. Kot se govori, imeli ste mati in! hči istega ljubimca, pa se je hči ho- i tela rešiti tekmovalke. Kako nastane revolucija? Nekega dne je prišel iz Odese v bližnjo vas i i Ovidiogel reda rs t ven i uradnik Sije- i zab, ki je moral opraviti neki posel. ! ; Tam se je začel uradnik bratiti s j 1 slivovieo, dokler se ni do dobra napil, j Ko je bil zidane volje, je še hotel i I dekle za tovariši jo* a nobeden junel^ j CARNEGIE TRUST COMPANY j 115 Broadway, flew York. ( | Glavnica in prebitek................$2.500.000,00 1 j Depozitarna za državo in za mesto New York. 1 b URADNICI: 4 ! J. B. Reichmaxn, President j James Ross Ccrran, Vice-President." Robekt L. Smith, Vice-President. I Ktaxton C. Dickinson, Treasurer. Robekt B. Moouhead, Sccretarj-. John j J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Treas., Albert E. Chandi.eu, Aas't Sec'y., f j Lawrence A. Ramage. Trust Olticer Chari.es E. Hammett, Ass't., Tr., * f Lbvester G. Ball, Auditor, Ciias. M. Scisji, Ass't. Auditor, Philip J. i I Rosy, Jr., Cashier. \ _ 1 f Določena det>ozitarna za Now York Cotton Exrhan**. , / L New York Pt«um Kxchonseiu Ni'iv Yuik Coffoe tixhanpc. | | Zastopnik državne hli^ajnc 7.n Jrzavo Tenncwsee. • f Carnegie varnostne shrambice pod Lunčnimi prostori. f 11 ————■—■- mu ni bil voljen ustreči, na kar je začel Odešan ves ljut razbijati pohištvo in steklenice. Da venta svoje kulturno delo, je še slednjič zapove-dal zapreti nekoliko vašeanov, nakar so se ti dvigniti in grdo natolkli urad-, nika. Ko se je drugo jutro prebudil, je javil oblasti, da so se kmetje spun-tali in da hočejo pobiti vse uradnike. ( ■ Radi tega poročila so zaprli šestnajst i kmetov in jih kot revolueijonarje ob-j sodili na smrt. Sedaj so pa kmetje seveda vse povedali, kako je bilo in , . pol vasi je bilo zaslišano, vsled česar .so vsi na smrt obsojeni sedeli samo 14 dni. Te dni se je pa v Odesi z a 5*0-; varjal tudi Sljezab. radi svojega div-jaštva in njemu so prisodili osem mo-| seeev težke ječe. ' Čudna demonstracija proti nočnemu čuvaju. V ogerskem-mestu Algyo so izbirali novega nočnega čuvaja, ker se je nekaternikom zamerilo postopanje dosedanjega. A čudo se je zirodilo, da je bil stari čuvaj zopet izbran. To dejstvo je vse prebivalce mesteca razdelilo na dva tabora. Oni, katerih beseda ni obveljala in ki niso mogli odstraniti čuvaja so se hoteli maščevati. In kaj so storili? Na sedmih mestih so že takoj prvo noč i vlomili v razna stanovanja na tako premeten način, da 00 m v višino, dočim more zrakoplov uspešno delovati samo v višini do o000 litrov. Naloga tega mednarodnega po-j verjenstva bode, ustanoviti, od katere strani zrakoplovstvo preti državam ; nevarnost in do kake višine si sme dr- j žava prilaščati zrak in odkod prjčenši i je svobodno "zračišče". Ta komisi-: ja se bode morala na vse možnosti ozi- 1 rati, na one namreč,,ki bi lahko bile v zvezi z zrakoplovstvom, kakor je vohunstvo, tihotapstvo itd. Istotako kakor pri pomorskem pravu mora biti tudi v zračnem pravu posebno urejen od 11 osa j med zrakoplovi. Je Ini se morajo razlikovati od drugih in vst, morajo Biti označeni kakor morske i ladje. Končno se pa še more pomisliti ! na možnost zračne vojske. Za mirov- ' ne .konference v Haagu leta 1899 jej ; bilo zabranjeno za dobo o let streljanje iz zrakoplova. Pri sledeči konfe- j renči so pa zaključili, da se to prepo- ! ve. dokler se ne sestane tretja konfe- j j renca. Nemčija je na to pristala ! samo pogojno, to je. ako privolijo v j to vse druge velevlasti, ako one niso zato, tudi ona ne more biti, ker so se j 1 pa one v tem zedinile. se je tudi ona i upognila. Prijatelj ženskih kit. — V Berolinu so aretirali m!a leniča. ki je v gneei odrezal dekletu kito. Imenuje se -Tos-sie Fodo. je Oger: dognaii se pa so ni moglo, ali reže kite iz nagnenja izvi-►rajočega iz bolezni, ali iz dobičkaželj-nosti kot lasuljar. Za iznajdbo pivnika se in:amo zahvaliti malomarnosti nekejra delav-: ca v neki angleški tovarni papirja. Delavec je pozabil pri lati surovi i papirnati tvariui potrebni lini. Lasl-nik tovarne je bil ves divji, ko je vi-j del cele skladovnice skaženega pa-' pirja. Malomarnega delavca je takoj j zapodil iz službe. Pozneje je tvorni-čar opazil, da po}»ije skaženi papir črnilo, ne da bi se razmazalo. Vpri-' zoril ie takoj velikansko reklamo za novo iznajdbo, ki mu je douašala 11 likšen dobiček, da je odslej izdeloval i samo — pivnik. Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pišite na nas. Poučujemo že dve i leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio. Ivje je moj sorodnik ALOJZIJ BAV-IXEK, ali njegov brat FR. BAV-DEIv Doma sta od Sv. Vida nad Cerknico iu se nahajata s?daj nekje v Dunlo. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njihov naslov, da mi blagovoli naznaniti. Hvaležen mu bodem za prijazno uslugo. ' Joseph Jakše. 1216 South Santa Fe Avenue, Pueblo. Colo. ————■ T * Iščem mojega prijatelja FRAN J A KORNIK. Pred tfemi leti sva bila skupaj v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Louis Rack. R. F. D. 24, La Salle, 111. (25-2—1-3) Kje je moj brat TOMAŽ MEZEK ? Pred letom dni je bival nekje v Mexi< o ali Colorado. Prosim cen,]. 1 j jat c. i' kedo ve za njega, da mi naznani njega v naslov. — Authonv Mczrk. Box 4. Meadow Lands, Pa. TTashington Co. Rad bi zvedel, kje je moj prijatelj LOVRENC KOVAČIČ. Pred dvema mesecema mi je pisal iz Sea'.'.It-Wash., pa brez naslova. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se mi pa sam javi in naj ne pozabi označiti tudi svoj naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. — George Dvoršek, 356 Florida St.. Milwaukee, Wis. V" " ""' Kje se nahaja FRAN MASASNEL? Doma je iz Planine pri Vipavi. Pred enim letom je bival tukaj v Richwoodu, W. Va.. in sedaj se nahaja nekje v Spokane. Wash. Prosim cenjene i*ojake, če kdo ve za , njegov naslov, da mi ga naznani; za kar mu bodem zelo hvaležen, najljubše mi pa je, če se sam javi. John Mihaljevie, Box 205, Rich-wood, W. Va- ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NT ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. ! --1 Hjihova privlačnost je brezmejna. Ciisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da-se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in. najdražje cigarete, kterih. si ne more vsakdo privoščiti-, Vse to smo pa spremenili in sedaj se je med našimi kadil, ci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo Turkey Red Cigarettes j ^^ m _ ^ Ls^n^ velik^ nakupu ^^^^ garet, kakor jih zamorete kaditi Vi, ako ' kupile Turkey Ked Cigarete. ^^^g^lfisaco,^ lOc. za 10 Pri vseh prodajalcih cigar. Kupite danes jedno škatljo. Poskusite jedno in prepričajte se. S. ANARGYROS, A Corporation, owned by the AMERICAN TOBACCO CO / POZOR ROJAKI! Novoiznajtiena, rantirsina, idratt Alpen Tinktura za pl^&aate in goIcbrad> ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti ia«je. brki in brada popolnoma zrastejo, Re-amatiiem in trganje v rokah, nogah it kriia, kakor potne noge, kurje oSesa, bradoviee in ozebline, we te bolezni m popolnoma odstranijo. Da je to resnica, •e jamči $500. PiSite takoj po cenik, kterega Vam-poli jem zastonj ! JAKOB VAHCIC, P. O. Box 6ft, CLEVK1AN O i . luuil •krv^B^cenik^Cene so »»In nVik^^/ ^ir- —* ns blaco. Mi pošiljamo božična in rirvoletns darila direktno v stari kraj in jamčimo 7a sarejom" Pišite danes po cenik. DERGANCE. WIDET1CH A C O, 1822 Arapahoe St^ Denver, Colorado Ne pozabite, da edino "jaz žgem BRINJEVEC iz importiranega brinja. BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne Razpošiljam. DROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od do 10 ali 50 galon. TROPINJEVEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VHTO, galona 50^;- v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75^; v sodih po 50 gal. Priložite naročila tudi denar. JOHN KRACEER, euclid, ohio. ^ JAMSTVO ' PRODAJE, KAKOVOSTI IN ČISTOČE- S tem se zavežemo, da na odjemalčeve pošiljatvene stroške (na podlagi našega cenik.v promenimo ta zavoj kodjnjekeganoRlJnnc n »li Copenhagen Snnff za kterokoli vrsto izmed naši5 nosljancev in sicer ob vsakem fiaso pre*t potekom tu dolofenrga časa; to se 2godiy ako tobak ni bil poškodovan potem, k<> je bil o^jwslan iz nase tovarne. Zamenjajo se samo polni zavoji in o tem se mora nas obvestiti, da »moremo tako določiti povračilo blaga., COPENHAGEN SNUFF je izdelan iz najboljšega, starega in dobro diSečega tobačnega listja;, kteremu je pridejan delež povsem čistih tobačnih zmesi. Nosljanec je prepariran tako, da mri*' je odvzeta vsa grenkoba in kislina naravnega listnatega tobaka. COPENHAGEN SNUFF JE NA SVETU NAJBOLJŠI TOBAK ZA ČIKANJE IN NOSLANJE. _ Zgorajšsje jamstvo je pridelano vsakemu zavojtTnosIjanca Copenhagen Snuff. Prireditev nosljanca je znanstveno izgotovljena. Prepariranje pomenja za tobak ono, kar pomenjo kuhanje za jed in vležonje za vino. Copenhagen Sruff se pred vsem rabi kot tobak za čikanje. Ker obstoji iz finih drobtinic čistega tobaka, si ohrani tem večjo moč, tako da je njegova raba ekonomične vrednpsii, ker daljše traja. Ako gi nimajo na prodaj v prodajalnicah v vaši bližini, vam ga dopošljemo po določenih cenah v kterikoli kraj Zjedinjenih držav in aicer poljubno količino Copenhagenca v Škatljah 5 centov. ■ t1" "'i' -.Ti. -i - AMERICAN SNUFF COMPLY, Dtpt S.> 111 Fifth Aveftue,N^w York,K Y. loppie geQeraie TreasaiiaDiigae. j Francoska parobredna družba, i 'WW-- mm . --A i i ■ ■ \ P ;-; . . • *r-i ^ •■-t" Direktna črta do Havre, Pariz?., Švice, Ilocios^ in Ljurijja:^ Požtni parnlki so: 'h'!r*^..................■?r ,T T , „ ..................' - *' - * /-1 J $ * ' " s'La Lorrair.e ' " " '« |-> l(1., .. --,,■„) »i^Tonrain«;; - « « .;;; v.;;;;;;;;. t-f M, .. .. "I a Ilretagne *............................... ........ &lr, .. .t • LaGascogne"......................... .........." i'.CvO " G 1 a v n a a jr e ii c i la: W FTATF Si.. Nr.Vv YORK corner Pearl Sirce!, Cfcereitreujj Buildiff. Parniki odplujcjo od seJaj naprej vedro oh čeiriL:'« xc. eri č^aiaane b pristanišča štfv. 42 North River, cb I'.^on St., K Y.: I.a Bret ague 2G. febr. *L.\ T' »TRAIN K 2-1. mart-n 1010. *LA SAVOlE 3. marca 1010. * LA SAYOIK VA. tnarca 1010. •LA LORRAINE 10. marea 1010. LORRAINE 7. 1010. •LA PROVENCE 17. marca 1010. POSEBNA PLOVITBA. V HAVRfJ; Li-^i parni k "CHICAGO" odpluje dne 5. marcu 1910 ob .X uri p<»p.>!udne. Paraiki z zvezdo umai,.in: anijo p« ire vijaka. M, Kozminsici, generalni agert za zapač, 71 i">aarbon; St., Cbžca-^ I I i Spominjajte se stare domovine in družbe 1— gi SV, CIRILA IN METODA ® - - Zahtevajte in kupujte Ciril-Metodove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. Ciril-Metodove smodke raipošiliamo tudi posamejnikero £i krm. za $3 €0, fine ha-vanske pa 50 komadov za $3.80,100 kom. za $7.00 poštnine prosto. Pojasnila dajejo in naročila »prejemajo gllvni zalagatel-i za Ameriko: ! A. AUSENiK & CO. 82 cortlandt st., nlw york, n. y. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS N.1RO-DA'^ NAJVEČJI IN NAJCENEJŠISLOVENSKI DNEVNIK! Phone 246. FRANK PETKOVSEK, jami netar - Rotary Public, 715-720 Market St., WALKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje iganje te izvrstne smotke — patentovana adia vila. PBODAJA volne listke vseh prekorrior-skih Crt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pofteao. UPRAVLJA vpe v notarski posel spada-jočadela. Zastopnik "GLAS NARODA", M Cortlandt St,New York. Ystaaovljena due 16. avgusta 19C8, ^ na. • sedežem v Conemaush, Pa. GLA VNI URADXI KI: Predsednik: MIHAEL ROVAXSE'K. R. F. D. No 1. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEOKtit; KOS, 524 Broad St.. Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZ0VEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora. Box 308, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. JOSIP DKEMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. jv" ~ POROTNIKI: ALOJZIJ BAVPEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik. Box 324. Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik, P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. f » -o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati denar naravnost na blagajnika in . nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V : 1 u<*a j ii da opazijo draStviii tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploli kjei.-ibodi v porot-ii i h »lavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se (o nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." V padlšahovej senci* Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L. m SESTA IN ZADNJA" KNJIGA. ŽUT. (Nadaljevanje.) ''Kje >{ | »a izvedel f" "Sam sem videl. "Tola kaj je z g< stilnirarjem govoril, tega nisi slišal?" "Olio. \> sem slikal, prav vst'! Ravno radi tega. ker ne bi smel slikah, sem pri;-Iuškoval. Jnz sem namreč- pameten, jako pameten, in moja sestra tudi, k. sedi notri zraven ognja." "Ali jo smem videti ?" i i V. I t "Zakaj ne?" "Ker se tujcev lw>ji. Pred vsakim pobegne." ! - s>;Pred menoj ji ni treba bežati. Če jo smem videti, ti dam petnajst pijastrov." "* ? * ; "Pet--najst--pi--pijastrov!" ponovi. "Takoj jo pokličem in--" , - "Ne, ne kliči je! Sam grem notri." Ta čuden Človek ve mogoče ravno to. kar hočem od njega izvedeli. Ratii tega skočim hitro, da se ne bi mogel premisliti, z sella in ga porinem skozi vrata. Potem mu sledim. \ ; kako luknjo stopim! Koča je narejena iz ilovice in slame. Slamnata jt- tudi polovica rtrelie. Druga polovica obstoji — iz neba. Streha je«gn|ita in vlažni koM visijo doli. Dva kamna tvorita ognjišče, na kterem gori. Nad ognjem stoji na tretjem kamnit velik lončen lonec, ktereuui manjka gorenja polovica. Iz lonca, v kterem vre voda. molita dve nogi, nogi neke živali. Neko dekle stoji zraven in meša z zlomljenih bičevnikom v jjosolli. Dva ležišča iz napol gojile slame, tvorita vso hišno opravo. njena stanovnika! Pastir je res na nek način kreten. Njegova suha postava tiči v hlačah, od kterih manjka ene hlačnice popolnoma, druge pa pol. Okolu spodnjega života si je ovil ruto. Gorenje telo je nepokrito. če se ne prišteva blato, ki tvori debelo skornjo. k obleki. V preveliki glavi ima majhen nosek, široka usta, modra liea in par nepopisljivih oči. Glavo mu krasijo skuštrani lasje. N jemu podobna je tudi sestra, ktere obleka je istotako pomanjkljiva. I Edina razlika med njim in njo je, da je skušala svoje lase zviti v kito, kar 1 se ji pa ni posrečilo. Ko me zagleda, glasno zakriči. vrže bičevnik stran, hiti k ležišču in zleze tako globoko pod gnjilo slamo, da se vidijo samo še bose, črne noge. Srce me zaboli. Saj sta vendar tudi človeka! "Ne pobegni Jaška!" ji pravi brat. "Ta gospod nama da petnajst pijastrov!'' "To ni res!'" odgovori pod slamo. "Seveda je res." "Potem ti jih naj da, toda takoj!" foljubi in — poišče potem bičevnik, da bi začela z njim zopet mešati v loncu. "Kaj pa tukaj kubas?" vprašam. • 'e ne bi pol strehe manjkalo, ne bi bilo v koči prestajati, posebno ker ; vsebina lonca strašen smrad razširja. "Aw — divjačino," odgovori in tlesne z jezikom, kakor pravi slad- kosnednež. "Avv ? — Ktero žival?" "Kipr — ježa. Jež je. kterega sem včeraj vjel." "In tega hočete jesti?" "Seveda! Jež je najboljša slaščica, ktero je mogoče dobiti. Poglej ;a! Če hočeš imeti košček, ti ga rad dam, ker >i nam dal strašno veliko s lena rja. Da, prav rad ti ga "am, in n.oja sestra tudi. ki stoji zraven ognja." _ • Divjačino' zgrabim za nogo in jo dvignem. Hrrrrrr! Ljuba človeka t -ta sicer potegnila kožo z živali, a je nista odprla in vzela drobovje iz nje. t Kuha se toraj z vsem! Ven, k tovornemu konju grem, vzamem nekaj mesa in kruha, ter ga lam pastirju. . f "To naj bodemo najino?" kriči začudeno. Oba se jako veselita. Ko -e veselje nekoliko poleže, mora Jaška zagrebsti podarjenih dvajset pija- i 1 -.trov v kotu, njen brat pa pravi: "Ves denar, kterega zasluživa, hraniva. Ko posta neva enkrat bogata, •d kupim ovco in kozo. Potem imam dovolj volne in tudi mleka. Zopet ! pa lahko govoriš o gostilničarju Kara Nirwan kana, gostood. Vse ti hočem i i—; . , --—= povedati. Tako dober si, kakor ni~bil še noben človek napram meni tri t udi ne Captain moji sestri, ki stoj?-zraven ognja." "Toraj si videl tega moža, ko je prišel?" "Da, jezdil je črnega konja, kterega je kupil ol kepriliškega paše. Jezdil je sredi moje črede in ubil mi je dve ovci, ki sta gostilničarjeva last. Radi tega sem pustil svojo sestro, ki stoji tukaj zraven ognja, pri čredi in -cm hite! k gostilničarju, da bi mu povedal. Ko sem prišel t ja. je stal mež :z Rugove pred hišo in me po glavi udaril, ko sem prišel dovolj blizu. Rekel Je, naj se hitro izgubim, ter da ne smem poslušati, kaj se bode govorilo. Moj gostilničar je stal zraven njega. Toda, ker me je tolkel in mi dve ovci, nsmrtil. sem šel v sobo ter se postavil zraven okna, da bi vse slišal, kar ne bi smel slišati." "No. kaj sta pa govorila." IvaIV. Nirwan je vprašal, če niso mogoče prišli ljudje z vozom mimo." * * Ali >e je to zgodilo?" i 'Se. Potem je rekel, da pridejo jezdeci, eden na črnem, arabskem žrfbc-u. Ta bode po njem povprašal; gostilničar naj mu odgovori, da je jezdil Kara Nirwan v Dibri. ne pa po cesti, ki vodi v Gori." "Potem je pač jezdil v Gori?" "Seveda: videl sem. Natanko sem pazil." •'Kako daleč je do Gori?" "Kdor ima dobrega konja, mora jezditi kakih dvanajst ur. Toda Kara Nirwan noče popolnoma do Gori, ampak samo do kana. ki se zove Nevjer2-kan.'' Ncvjera je srbski in pomeuja 'izdajalec'. "Zakaj se kan tako imenuje!" "Ker se naslanja na pečino, kteri tako pravijo." "In zakaj se tako imenuje?" "Tega ne vem." "Kaj hoče tam mož iz Rogove?" "Čakati na ljudi, ki pridejo z vozom." "Kteri kraj ležijo med tukaj in Nevjera-kanom ?" "Dve val; Soverictti, Cleveland.Miss., 16—Ludwik Solek.174 W Kinnv Str pomajfati, akoravno so pri njih ves svoj denar potrošili. Danes pa Boga hvalijo, da so navsezadnje c -vr: . . T . . „ 20 — John Ferschman q u. V tn u tw I nih ozdravljen bolezni Newark,N J - 0«^vlTen,vnet/a ZDRAVJE, MOČ, ZADO VOLJNOST IN SREČO po čudap^Suh^ravili,' naših dmSSTS y ' St" New York^itT - O^vben ž, ode«, in vrat a pljuč želodčnega katarja in vnetja iskušemh zdravnikih. re^SaSkTv rokah in ^h srčne napake in težkega ^Lucija Turi, Bo, Meadow ^ NOBEDEN DRIJ2IH ZDRAVNIKOV ^e^^E^ ž lo IČ.IO nHiiake. Lands, Pa. — Ozdravljena Srčne na 8Vet? ?e more oglasiti, tega kakor mi. Ker še niso bolnika ozdravili in ker Se tiste dve zahvalnioe glavobola in želodčne gs ^ Ab* 4 — Francis Lawandowski 416 So. napake. - !• katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične. preoave. vljen kroničneira reumatizma J*nksou Str., So. Bend, lnd. — 18 — Don Sime Gulan Zadar Dal- Ne verjamite in ne dajte se zapeljavati od tocih zdravmkov kateri so pričeli v tem letmen času, 7 — J. Rebjak Swedesboro, N. J. — 56—Frane Antulik 1350 Washington Ozdravljena, odprtin, Jirast in is pa- macija — Ozdravljen kostnega reu- malo trgovino z ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni in da je Ozdravljen bolezni pljuč. Ave. Columbus ' Ohio — Nieirov danja las. matizma. Bedaj čas, uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti Taki oglafie- 8 — Mrs. Marije Dobos W0 Grand St. otrok ozdravljen od telesne slabosti •l — Joe. MiculkaR. P. D., 1 Eas* sa — KriStio Jordanoff Box 397 Je- valci gredo tako daleč, da si najamejo kakega neiskn&enega zdravnika, kateri jim po oeni sluibo Brookly, N. Y. — Ozdravljena bo- želodčne IxJlezni i.t.d Bernard Tex. — Ozdravljen Nervo- rome, Ariz. - OzdraVljen, bolezni - t opravlja, gs. oblečejov novosnknjo, takoda vresnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo lezni maternice in neredne perijode. & _ Migg Anjrelica FmnkoTi6 Ozdravljen sifllisatienih znakov. Ozdravljena, reumatizma. PIŠITE TAKOJ DANES PO ^ . . . o ^T Ji P , , zaprtja in želodčne bolezni. lezni pljuč. tt-duih ozdravljen reumutiMna. ^ ^P^tnino. Vski SlOTenoo bi jo moral imeti. "bota. TrtogUrU ia '^'fe.rmmie P, ''^-'ffla^SSSS^: "i^eJ^^SS^SeS?: ^^Abo toraj boljaj«te na kakorfini k^i bol^ul, pišite ali papndite osebno t ,,-Sirija Petana, Pa. 'B^^Og«^ prehlijenji , i'j ^ a .. , telesno slavisti in bolezni želodca. T|)A 0|||||||S || V MfirllCAl IVI^tlflltA ^^ Bohi Minn., Box 30. II — J. faootaon. Sjxnutonhooa. .,/ _ Petar Smith 2S0S Bay A-re., I llw VVIIIII9 I Ha I ■ IVIvUIWCil lll9tltUl« /o^T.ai™!..' „ ^ Ozdravljen o<^iiiega katarja. N.braaka.. Ozdravljen generalne Hoqniam, Wash. — Ozdravljen, J3 —Joan Btaptnnaa, MeAdoo. Pa., Jz _ Ivan P»Be». Boz 87 York Ha- toletm« oslabelosti. . . reumatizma v nogah in hrbtu.3 140 W- 34tH STREET - NEW YORK. ' ^iK^^^ ^ 1----i -^ 1 i »i* :aiavnimvnatey Dr. B. E. Hyndman. - »V/ i H^- V-;- —^f - traujebolezni. : ........................—------ ----^-----