249 St. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka Velja 2*— K V Ljubljani, petek 14« oktobra 1,921. Naročnina za kraljevino SHS i Mesečno 40 K. Letno 480 K.' Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. iv_.. '«»■<; Li 'JVbL Uredništvo: VVoltova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: i(J(i m irg 8._______ Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo, ašanjem je priložiti znamke ‘JUrit),' za odgovor. Proti draginji in korupciji I {{prodno-ftocMalistR-na stranka sklicuje za danes, v petek ob pol 8. uri zvečer ' * * v veliki dvorani »Mestnega doma« II O, draginji bo poročal Zorko Fakin, o korupciji in bankokratstvu pa narodni ' poslanec A. Brandner. Ljubljansko prebivalstvo! Zadnji čas je, da protestiramo proti vedno dvigajočim 1 cenam najvažnejših življenjskih potrebščin, proti oderuhom, izvozničarjem iti tihotapcem valute na debelo. "4. V Trstu zopet izbruhne generalna stavka. * Trst, 13. oktobra. (Izv.) Komaj nekaj dni je preteklo, odkar je prenehala generalna stavka v Julijski Benečiji in že nahi grozi nova-generalna stavka. Stavka je bila prenehala, ker so se bili industrijci udali zahtevi delavstva, da se takoj zopet odprejo ladjedelnice in da bodo sprejeli na delo vseh 10.000 izprtih delavcev. Medtem pa naj bi se pogajanja o zvišanju plač nadaljevala v času do ij). t. m. Ako bi ne prišlo med industrijalci in zastopniki izprtih delavcev do sporazuma; potem bi stopila odredba o izprtju delavstva iz ladjedelnic zopet avtomatično v veljavo in bi ostalo torej 15. t. m. zopet 10.000 delavcev na cesti brez kruha. Pogajanja, kakor smo izvedeli, potekajo zelo slabo za delavstvo. Indu- strijalci se ne marajo udati niti za las. Oni' stojijo trdno na stališču, da morajo znižati plače delavstvu, ker ladjedelnice so pasivne in jim vlada ne« mara dati pričakovane podpore. Sodeč po zadržanju delodajalcev in po neugpdnem poteku pogajanj,, izbruhne 15. t, m. skoro gotovo zopet generalna stavka. Delavstvo se že pripravlja nanjo. Z mrzlično naglico se vršijo organiza-torični načrti po raznih odsekih, da jih čas ne prehiti. Ako pride ponovno do stavke, jo namerava razširiti delavstvo po celi državi, pričenši s stavko kovinarjev. Kako se razvije potek te morebitne stavke, je uganka, ki lahko postane usodna za celo državo. Med demokrati in radikalci še ni sporazuma. Beograd, 13. okt. (Izv.) Med demokrati in radikalci se vrše pogajanja. Kakor izgleda pred Pašičevim povratkom ne bo prišlo do sporazuma in tudi potem je vprašanje, če se bodo sporazumeli. Vse vesti o doseženem spora-mimu, ki so izšle v nekaterih listih, so preuranjene. Zagreb, 13. oktobra. (Izv.) Današnji »Jutarnji List« je prinesel vest iz Beograda, da v demokratski stranki obstoji nevarnost cepljenja, ker ta stranka razpada polagoma zopet v skupine, iz katerih je izšla. Razventega trdi imenovani list, da je bivši ban Tomljenovič preko Jermanoviča poskusil se približati Protiču, da vstopi v radikalno stranko. V današnji »Ri-ječi« Tomljenovič te vesti dementira in dostavlja, da sedaj pogajanja s politiki ene ali druge stranke niso na mestu, marveč, da je naloga vsakega, da prispeva h konsolidaciji razmer. Svetovna valutna konferenca v Londonu koncem novembra. SANACIJA' SREDNJEEVROPEJSKIH VALUT, ORGANIZACIJA SUROVINSKIH KREDI rOV, ZAKONODAJA PROTI VALUTNI ŠPEKULACIJI. (Pogovor našega dunajskega poročevalca z angleškim finančnikom.) . Duhaj, 12. okt, (Izv.) Nekaj dni °d tega je časopisje prinesle- vest c Popravah za sestanek mednarodne ‘**ke finance, ki bi se naj vršil v Wa-•hingtonu ali Londonu. Poslednji ne-5®°*ni padci avstrijske krone in nemške marke na mednarodnih tržiščih so °vedli posebno angleške političarje na vprašanje o neodložljivosti sanacije •«dnjeevropejskih valut. Izgloda, da se bo vršil mednarodni kongres fit.anč-A/ V najbližniem času. ‘ korespodent je imel priložnost •**? £0v°riti z nekim, na Dunaju bi- ra> . ‘J11 angleškim finančnikom, ki ie izvajal sledeče; »Predvsem ugotavljam, da je ini-cijauva za mednarodni finančni konji’?6* “ . “ Londona in ne iz Zedi-njeih držav m sicer od bančnega strokovnjaka Mac Kenna, Vi je bil dalj vodja angleškega zakladnega časa urada in ki igra pomembno vlogo od-kar je guverner različnih bančnh zavodov. Nedavno se^e Ma,: Kenna izra-«1 svoje pomisleke o praktični izvedljivosti londonske odškodninske pogodbe ter je izrazil bojazen. d,l pri vsej aobn volji Nemčija ne bo v stanu iztegniti denarni katastrofi v sveji notranjščini. Po njegovem mnenju- do-•očbe odškodninske pogodbe niso bile ugodne za Anglijo S posredovanjem »menkanskih prijateljev je Mac Kenna povprašal v aliirunih državah, na Holandskem, v ^vici in v Skandinaviji ali ne bi bilo smotreno pripraviti sestanek mednarodne težke finance. Vzroki, ki se navajajo v predlogu Mac Kenna in ki govorijo za nujnost, zaupnost razgovora mednarodnih finančnih krogov so sledeči. Bivši minister opozarja na nestalne valute evropskih držav, ki je objela zmagance in zmagalce. Ugotavlja, da niti bruseljski finančni sestanek v okvirju Zveze narodov, n:ti razgovor finančnih vprašanj na pariški odškodninski konferenci ni privedel vidnih uspehov. Državniki niso v stanu ločiti gospodarska? vprašanja in politična in se nahajajo navadno v prepiru, kadar razpravljajo na državnem polju evropske finančne krize iti valutnega beraštva. Bili bi sicer pripravljeni poravnati politična nasprotsrva, vendar se nahajajo ped kontrolo parlamentov, kjer pa žal še vedno odločajo goli politični premisleki. Iz teh razlogov smatra Mac Kenna trezen razgovor vodilnih finančnikov za nujen in plodonosen. Finančnik je zagotavljal, da je našel predlog v londonskih krogih ugoden odziv. Vodja VVestmunsterbank, lord Chelmers je izjavil, da bi bil sestanek mednarodne težke" finance za trpečo Evropo več kot gola »-diagnoza«, ona bi bila akcija ozdravljenja. V8ekakor se bodo odzvali angleški zastopniki povabilu. Londonska vlada podpira nameravani sestanek. Govori se, da bodo prisostvovali in pomagali angle- škim zastopnikom iia kongresu dva zastopnika finančnega departementa. Kar se tiče Francoske, so poročila nejasna. laglffda, da bodo guvernerji »Societe general« in Corrtptoir d Eskompt« sledili klicu. Holandska odpošlje prvora/.rtdrr-.- udeiežrike. Predvidevano je da se bo konferenca vršila že v Londonu koncem novembra. Nameravana so obravnavati tri vprašanja in poiskati njih praktične rešitve: 1. sanacija srednjeevropejskih valut s pomočjo ustalitve kurzov, ki bi odgovarjala gospodarskim in finančnim razmeram navedenih dežel. — Posebno se navaja Poljska, Nemčija in Avstrija; 2. organizacija surovinskih kreditov pod vodstvom ameriškega, angleškega, holandskega sindikata s središčem v Amsterdamu; 3. omejitev valutne špekulacije s pomočjo stroge zakonodaje. Tozadevni sklepi se bodo sporočili vladam. Izgleda, da se bo z ozirom na pomen finahčnega kongresa do. segel sporazum med vladami in solidarno nastopajočo težko finarico. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 13. okt. (Izv.) Ministrski svet se je na današnji seji predvsem pečal z vprašanjem naših financ. Za proračun za leto 1922 je bila izražena nada, da bo imel le majhen deficit. ITALIJANSKI KRALJ V BOCNU. Bočen, 13. oktobra. (Izv.) Danes zjutraj je dospel semkaj dvorni vlak z italijansko kraljevsko dvojico. Iz varnostnih ozirov je vozila pred dvornim vlakom posebna lokomotiva. Kolodvor in prostor pred n jim je bil zastražen od vojaštva in je bil pristop dovoljen le proti izkaznici. Na peronu so bili le zastopniki italijanskih oblasti. Šolski otroci, ki naj bi bili tvorili špalir na peronu, niso prišli. — Nemško prebivalstvo Bočna se demonstrativno ni udeležilo sprejema; le nekaj radovednežev se je znašlo na kolodvoru. Italijanske trobojnice so bile izobešene le na vladpih poslopjih, ker se privatni posestniki hiš vabilu, da izobesijo zastave, niso odzvali ter so hišne stranke demonstrativno spustile zastoj P” oknih. Tako je Bočen ob prihodti italijanskega kraljevega para izgleda! kot izumrlo mesto. BENEŠKA KONFERENCA. Benetke, 12. okt. Avstrijska in madžarska delegacija sta včeraj zvečer in danes pod predsedstvom ministra za zunanje posle Della Torrette nadaljevali posvetovanja. Po natančni presoji vseh vprašanj sta se obe odposlanstvi sporazumeli. Zapisnik z natančnimi podatki doseženih uspehov in modalitet izvedbe se bo sestavil še drevi ter ga bodo pooblaščenci vlad podpisali. Dunaj, 13. oktobra. (Izv.) Avstrij-sko-madžarska delegacija je danes* po daljšh pogajanjih in natančni presoji vseh vprašanj prišla do sporazuma ter se je o tem sestavil protokol. Doktor Schober je ob 2. popoldne odpotoval na Dunaj, da tekom jutrišnjega dneva poroča odseku za zunanje zadeve o uspehu pogajanj. — O poteku* in izidu pogajanj se Vašemu poročevalcu poroča sledeče: Avstrijsko-madžarska delegacija sta se v toliko sporazumeli, da glede Burske prevzame Madžarska obveznost, isto izpremeniti. Pred zaključkom pogajanj so se odigrali drk-matični prizori, ki so ogrožali uspešen izid. Korjčno se je posredovanju Della Torrette posrečilo privesti obe stranki do sporazuma in sicer na sledeči način; Madžarske čete zapuste Bursko,, predaja iste Nemški Avstriji, ljudsko glasovanje o definitivni pripadnosti 5o-pronja in sedmerih vasi okolice. V slučaju, da izpade glasovanje v prid Madžarski, odstopi slednja od svojih finančnih zahtev napram Nemški Avstriji. Pot do katoliških Albancev. Te dni je v »Slovencu« neki »t-č« napisal ob premotrivanju albanskih zadev misel, naj bi se z jugoslovanske strani ustanovil za katoliške albanske mladeniče konvikt na pr. v Zagrebu, očividno za take, ki naj se izobrazijo za duhovnike med katoliškimi Albanci. Na ta način bi se med temi albanskimi plemeni podpirale in gojile simpatije do Jugoslavije. Misel izražena v tem predlogu se mora zdeti vsakemu prevdarnemu človeku ne le zelo simpatična, marveč naravnost čim urnejše izvedbe vredna. Kajti naše razmerje do Albanije bo ostalo, kakor kažejo poslednji dogodki, še dolgo problematično, naša borba z I(Alijo se bo poleg drugega prenesla tudi na albanska tla. Naš največ ji interes leži V tem, da nas italijanski vpliv ne izrine povsem iz te »države«. Mi smo že ponovno obračali pozornost na Albanijo, v pravilnem presojanju, da se velik del borbe za naše solnčno Primorje bije doli v malo priljubljeni Albaniji. Opozarjali smo tudi na konfesijonalno raznolikost dežele Ški-peturov in na kažipot, ki se nam za albansko politiko nudi sam od sebe. Med katoliškimi Albanci je pred vojno Avstrija porabila obilo truda in denarja za propagando. Ker pa je to propagando vodil nemško-nacijonalni moment, je imela premalo realne osnove v deželi, kjer je bila nemščina popolnoma nepoznana in nepraktična. Zato so delali Italijani Dunaju zelo uspešno konkurenco, ker je italijanščina tamkaj vendarle bližja in nje znanje praktičnb lažje uporabljivo. In Avstrijci so vspričo tega celo sami v svojih šolah gojili laščino in na tp način napeljavali vodo na mlin rimske politike. Njihova protijugoslovanska politika jim je branila, da niso uporabljali onega sredstva, ki bi v severno-albanskem ozemlju, obdanem od vseh strani s Srbi, nudil nal-večjo praktično vrednost, t. j. srbohrvaščine. Hrvati bi mogli postati vez do Albancev. Te izkušnje izrabimo sedaj mi. Tudi danes je Albanija politično needina, in sicer v skladu s konfesijonalno razcepljenostjo. Pravoslavni na jugu kažejo velike simpatije za Grke in bi se. povečini najraje združili z Grčijo; skupnost z mušlimuni jim je nesimpatična. Muslimani si pravzaprav žele le — nazaj pod Turčijo, kjer je vse sposobne čakala lahka kanjera. Glede razmerja do Italije in Jugoslavije je pač v poslednji dobi, odkar je padel Esad, italolilski vpliv prekosil jugoslovanskega. Katoliški Albanci naposled žive v starodavnem nasprotju do muslimanskih; med njimi pa je še močan vpliv dosedanje italijanske propagande, katere steber je nižja in višja duhovščina, vzgojena v Ualiji. Ako hočemo tedaj severni katoliški det Albanije navezati nase — in to leži v našem najnujnejšem interesu — si moramo vzgojiti pristašev tudi med tamkajšnjo katoliško duhovščino. Kaj takega pa gre polagoma, po sistematičnem delu, katerega ena stopnja je ustanovitev uvodoma omenjenega zavoda. Naznačena propaganda se more voditi le preko katoliško-hrvatske Dalmacije, Hercegovine in Hrvatske. Seveda je predpogoj smiselnosti take akcije, da se zboljša napeto razmerje med Hrvati in Srbi, da se ne bi albanski gojenci mesto simpatij do Jugoslavije navzeli srbofobskega duha. Vsak najmanjši uspeh, ki utrdi naš mednarodnopolitični položaj je Za nas, ki smo obdani od nepreljubeznivih sosedov, velikega pomena in nobenega ne gre zametovati. KARL OSTANE V ŠVICI. Basel, 13. oktobra. (Izv.) Glasom poročil »Baseler Nachrichten« iz Berna se vse evropske države ne izvzemši Španije protivijo dati ekscesarju Karlu zavetišče. Na ta način bo morala Švica hočeš-nočeš še nadalje igrati vlogo gostoljubnega zaščitnika. GOSPODARSKA KATASTROFA V NEMŠKI AVSTRIJI. Bunaj, 13. okt. (Izv.) Dunajska trgovina je prišla vsled današnjega gospodarskega položaja v skrajno težaven položaj. Z ozirom na katastrofalni položaj detajlne trgovine, so se o gospodarski situaciji posvetovali trgovci zadnje .dni in prišli do jednoglasnega zaključka, da bo morala detajlna trgovina svoje poslovanje ustaviti, ako se razmeram ne odpomore. Blagovne zaloge so popolnoma pošle. O novih nakupih niti govora ne more biti, ker je inozemska valuta tako visoka, da je vsak nakup izključen. Avstrijska krona je izgubila vsako vrednost. Detajlni trgovci so na predlog svojega predsednika sklenili, da bodo proti grozeči nevarnosti podvzeli skupne korake s konzumenti. Ker današnji gospodarski položaj ogroža nešteto trgovin, je neobhodno potrebno, da priskoči na pomoč vlada. Vlado se ob-dolžuje, da dosedaj ni ničesar storila v varstvo detajlne trgovine in je s favoriziranjem veHkih bank veliko kriva težke gospodarske situacije. Najtežje se obdolžuje velike banke, kj ne dovoljujejo nobenih kreditov solidni trgovini. Ce pa solidni trgovec vendarle s trudom doseže kredit, se mu stavijo tako težki pogoji, da je kredit nesprejemljiv. Trgovci obetajo tudi proti bankam obsežno akcijo, sporazumno s konzumenti.' Napoveduje se najostrejši boj proti birokratizmu in kapitalizmu, ki hoče dobiti vso moč * svoje roke, brez ozira na stradajočega konzumenta in propadajočo malo trgovino. Borzna poročila. Zagreb, 13. okt. Devize: Dunaj 48 58, Praga 282, Trst 9.95, Ber- lin 194, London 1000, Budimpešta 39 — 39.50. Valute: dolarji 251, na-poleondori 840, lire 8.80, avstrijske krone 11. Beograd, 13. okt. Devize: London 241.30, Pariz 450, Newyork 62.50, Ženeva 1210, Milan 249.(55, Praga 68.50, Berlin 49.40, Dunaj 2.16, Bukarešta 51.75. — Valute: francoski franki 445, dolarji 75.75, leji 55, marke 48.50. 1 Praga, 13. okt. Valute:' marke 65.25, švic. franki 1414, lire 356. franc, franki 668.50, šterlingi 358, dolarji 92, dinarji * 137.25, leji 71.50, levi 63, avetrijske krone 2.825, poljske marke 1.75, madžarske krone 13.47, Michžl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." JU(ft opoldne še ni bilo nikake o Katarina si je mislila: *Royal dL. aUre^ers Je OPravil Lagardovo hn,« ir ? Louvru je naraščal kraijo sKralHe izginil!... Kje je Dlaml ‘ ‘x* ~ Katarina pa je dvigala nari f6^6 , razpelu, ki je viselo n*d njenim molilnikom, in hropla: . Šal?*t ec*a^ sl me vendar «usll-• • • svet*1 u^aza^a naJ se sestane dvornp J!°dnik111 ife razle£al fflas na vse^rTo3: ruSqueta’ ki je kri’ »Hudiča! Tristo vragov! Tudi jaz hočem imeti svojega norca!« VIL Iz obličja v obličje. Royal de Beaurevers je bil skočil v sobo, kjer je našel dvoje žensk. »Veličanstvo,« je dejala ena izmed njiju, »tamle je!« in je iztegnila roko proti Florizini sobi. Vrata, ki jih je pokazala, so se mahoma odprla, in Floriza je stopila na prag. Toda Beaurevers je ni videl. Sklonil se je nad ženščino in ji zavil roke, da je padla vsa prestrašena na kolena. »Ali si ti spustila lestvico?« je zarohnel. ’ »Da 2« je »ahroDia aezvesta služkinja. »Mari nisem storila prav?« Beaurevers jo je potegnil k oknu, govoreč: »Poslušaj. Ubil te ne bom, ker sl ženska. Toda glej, da se spraviš odtod. Ako se vrneš še kdaj v to hišo, ako se boš klatila tod okrog, ako poizkusiš sploh karkoli, se ne bo zgodilo, ne da bi izvedel jaz; in če kaj izvem, ti prisežem nocoj, da ti ovi-jem lase okrog grla in te zadavim brez usmiljenja. Hodi zdaj!« »Kod naj odidem?« je jeknila babnica, groze pijana. »Tod,« je dejal Beaurevers. »Ti si spustila lestvico, ti lezi po nji. Če si polomiš kosti, psica, je čisto prav!« »Milosti« je zacvilila nesrečnica. »Ali tl je ljubše, da pokličem velikega profosa? Na dvorišču stoje vešala, draga moja!« Ženska je vstala, potegnila si z roko po čelu, stopila k oknu in se spet odmeknila ob pogledu v globočino. Royal je hladnokrvno izdrl bodalo ... Ozrla sp je nanj s pogledom polnim .smrtne groze: nato se je odločila. Splezala nizdol, z zaprtimi očmi in stisnjenimi zobmi, klin za klinom. Beaurevers je gledal za njo. Dospela je do tal in zbežala, kakor bi ji gorelo za petami. Royal je skomignil z rameni, kakor bi ji hotel reči: »Ako bi bilo punice še kaj prida, bi se ubila.« Nato je stopil k drugi ženski, ki je skrivala glavo v rokah in ječala od straha* »Si videla, kaj?« »Da, oh, da! A jaz nisem zakrivila ničesar! Jaz nisem hotela!« »Kdo vaju je plačal?« »Gospod de Saint-Andrž.« »Saint-Andrč!« je kriknil Beaurevers. »Roland de Saint-Andre, kaj ner« »Ne. Maršal.« Beaureversu je zastala sapa. Ubrisal si je znoj z obraza; nato je dejal: »Da. Razumem. Sin dela na svoj lastni rovaš, oče pa za kralja. Dobro. Ne jokaj. Ti ostaneš tu, da boš vedela povedati vsakomur, kdpr bi še kaj poizkušal, da sem jaz tu. ki pazim. Oorje ti ako-----------« (Daljejorim Na pravi peti. 9. t. m. so zborovali v Ce1]u strokovni učitelji. Kakor sem bil poizvedel, so obravnavali zborovalci poleg didaktičnih tem, tudi organizator^np stran strok, učiteljstva. Izrekli so se za zgraditev lastne organizacie, ki naj pozneje presojaj ali ji je vstopiti v UJU, ali se kot lastno društvo popolnoma osamosvoji. Ne dotaknil bi se tega vprašanja, ker ne spada v moje področje, ko bi sam ne uvidel, da je mlajše strok, učiteljstvo stopilo na plan ter išče tistih potov, ki so edino pravi zanj. Zgradili si bodo »lastno hišo«, v kateri ne bo prostora le za gotove ljudi, temveč za vse strok, učiteljstvo v Jugoslaviji. Ne bpdo tirali tovariše na konopcih v organizacijo, tudi jih ne bodo vabili z medenimi obljubami, jih ne bodo terorizirali temveč jim bodo dajali v organizacijo samo ono, po čemer hrepeni strok, učiteljstvo. V organizaciji bo prostora za vse brez razlike strank. Posnemali bodo v tem oziru Profesorsko društvo, ki je pokazalo, da more sarpo strogo stanovska organizacija uspešno in vsestransko braniti stan. zadeve. Dobro! Pokažite vi ostalemu učiteljstvu, da je taka organizacija mogoča! Čudno se mi zdi le, da se zborovalci niso dotaknili točke, ki se povsem tiče časti celokupnega strok, učiteljstva: zahtevali naj bi stroge in jasne izjave ptujskega tovariša Šegule, dg potem strok. učit. lahko spet vzravna glave. Ali namerava to učit. z malomarno gesto ad acta preko tega? Ne vem, kakšno stališče zavzema strokovno učiteljstvo napram izjavi »Učit. Tovariša«, da branimo odslej avojp čast V »nam prijaznem« političnem (!) časopisju. Na zborovanju se pi'izreklo o tem. »Nam prijaznem« pove vse: začnimo se prekljati po pol-časopisju, da dvignemo tako višje ugled in čast učit. stanu. Vsako okr. dftlitvo naj izvoli po enega najzagri-zenejšega političarja, ki naj brani našo stanovsko čast. In ljudstvo bo spregledalo! O, jerum! To nasvetuje najprvo glasilo vodstva naše stanovske organizacije, potem' se pa skrije s pripombo: ja* pa se ne bom vtikal v politične zadeve. Ne vem, kje je tukaj logična doslednosti Ugotavljam pa že zdaj, da bo imel v tem slučaju največ uspeha pač »Domoljub«. Ne s pol. časopisom ▼ roki, temveč z delom in prijazno besedo pred ljudstvo; ne s pol. bičem, temveč z/ uslužno roko; ne s pol. programom, temveč s kulturnim, pa bo j&aša čast rešena! Kaj pravi k temu strok, učiteljstvo? Učitelj, " 1 ■■'» ■»' . —................. Nekoliko drugače! Trst, 11. oktobra. Današnji Italijanski listi poročajo, da je dovolil jugoslovanski minister Antonjevič časnikarju lista »Trjbuna« V Rimu interviev In prinašajo izvleček njunega razgovora. Minister Antonjevič je podal izjavo o razmerah med Jugoslavijo in Albanijo, dalje o položaju Skadra, o Madžarski in bivšem cesarju Karlu ip končno o razmerju med Jugoslavijo in Ita-«9. Ta točka je najzanimivejša, ne samo za Jugoslovane v kraljestvu, temveč tudi za nas Prinjorce, ki smo del jugoslovanskega naroda. In če se govori o nas reka j, česar ne smatramo za odkritosrčnost in za resnico, je naša dolžnost, da se oglasimo in povemo javnosti odkrito svoje mnenje. In zato hočemo izpregovoriti nekaj besed. Na vprašanje časnikarja lista »Tribuna«, ali veruje minister Antonjevič v boljše, v tesnejše politične gospodarske odnpšaje med Italijo in Jugoslavijo, je odgovoril gospod minister: — Sedanji trgovski stiki med obema državama, so dobri, ali v. primeri s tern, kakršni bi lahko bili, §0 Skoro ničevi. V Beogradu so zastopane najvažnejše banke vse Evrope, le Italija edina nima tam svoje banke. (Kakšna škoda 1 Op. porpč.) Ta odsotnost Italije napravlja čuden utis, ker ne moremo razumeti vzroka-.. In dalje časnikar: — Neki poverjeni italijanski publicist je pisal včeraj iz Beograda dobesedno takole: »Jugoslovani nas sovražijo.« — Ne zanikam popolnoma to težko trditev, je odgovoril g. minister, a dodati moram, da se to ne dogaja povsod, temveč samo v nekaterih krajih, ne pa med vsem narodom. Ozirati se moramo p.ač na to, da je Jugoslavija direktna podedovalka po stari Avstrijsko - Ogrski, HI je sejala smrtno sovraštvo do Italije. Je že mogoče, da se najdejo tu in tam krogi, ki še niso prebavili razpada, starega carstva, ki so obdržali še nadalje nedotaknjen stari vpliv, ali to ne sme prikriti živo željo naše države in našega naroda, ki stremi po čimbolj prijateljskih stikih z, Italijo. — Na vprašanje, kakšne smeri zavzame jugrslo\«u;!;a vlada proti vladi Zanella na Reki, je odvrnil minister: •— Smeri bodo pač povsem logične. Jugoslovanska vlada stopi z vlado na H:ki čimprej v prijateljske odnošaje In bomo podvizali imenovanje svojega dlplomatičneaa »aciopnika. Tako bodo uspostavlje-’ med jugoslovansko, re-ško in italijansko vlado stalni stiki in Izmenjava misli, in nemogoča bodo v bodoče vsaka nesoglasja in nespora-zumljenja, ki so že delj časa zastrupljala ozračje javnega mnenja na tej in na oni strani Adrjie. — Torej pdnošaji med Jugoslavijo In Italijo se približujejo popolnoma sporazumljenju in prijateljstvu? — Jaz sem tu, je zaključil minister Antonjevič, da pospešim dobo prijateljstva in sporažumljenja v prospeb pbeh držav in v interesu evropskega nuni. Tako je tedaj govoril gospod minister Antonjevič. On zanika sovraštvo Jugoslovanov do Italijanov in kar ga je, ga podtika stari Avstro - Ogrski, ki je baje sejala smrtno sovraštvo do Italije, ■ Resnici na ljubo, moramo te besede odločno zavrniti. Bivša Avstro - Ogrska ni sejala sovraštva proti Italiji, niti proti Italijanom, ki so bili njeni podaniki. To vemo najbolje mi primorski Slovenci, ki smo imeli bivše avstrijske Italijane pred očmi in smo videli, kako je postopala bivša Avstrija ž njimi. Protežirala jih je vedno in ob vsgki priliki. Kaj pa jim je še manjkalo razen univerze? Zakaj jih je protežirala? Iz dveh razlogov: prvjč zato, da bi oslabila Slovence in lažje gradila nemški most do Adrije in drugič zato, ker Je bila Jtalija pač njena zaveznica. Pri vsaki najmanjši krivici, ki se je zgodila avstrijskim Italijanom, je zavpila vsa Italija in Avstrija je takoj popustila. Ko pa Je Italija napovedala Avstftji vojno, se je tista simpatija do Italija-pov ohladila, kar pa ni prav nič čudnega. Kdo more simpatizirati z neiz-krenim, hlbavskim, zahrbtnim in lakomnim narodom? Za takega smo ga imeli že takrat, a zdaj smo še bogatejši v poznavanju. Spoznali smq, da je ta narod, ki se vedno baha s svojo kulturo, nekulturen, podivjan in skoz krivičen narod, ki bi ga moral prezidati Ves svet. Da, gospod minister Antonjevič! Sovražimo ta narod in ga preziramo, sovražimo ga iz dna srca, in ne brez vzroka. Ali nič ne veste, kako pravičen je ta narod z nami, ali ne veste, kake ljubeznivosti nam izkazujejo? Bijejo nas po cestah kot pse, ker govorimo v svojem jeziku, vlačijo nas v ječe; uničujejo nam imetje, zažigajo nam hrame prosvete brez konca in kraja. Ali naj vse naštevam? Ali niste še nič čitall, nič slišali? — Da, gospod minister, ml jih sovražimo in sovražijo jih vse plasti jugoslovenskega naroda, ki čutijo jugoslovansko, zakaj — ali je brat tisti, ki ne čuti udarca, ki pade na brata? Ali je Jugoslovan tisti, ki ne čuti z Jugoslovanom? Ako ljubijo Jugoslovani v Jugoslaviji nas, kirnas je pol milijona v italijanskem jarmu, potem morajo sovražiti Italijane. Kako nai ven(Jar spoštujem in ljubim tistega, ki bije mojega brata in mu zažiga domove in hrame prosvete? Kaj bi skrivali, gospod minister, in kaj bi zatajevali! Ali naj pričakujejo Italijani kaj drugega? Otročje bi bilo tako pričakovanje! Vedeti bi pač morali, da le ljubezen in spoštovanje rodi ljubezen In spoštovanje in da sovraštvo ne more roditi kot edinole sovra-. štvo! 1 „Poetu“. »Ce jaše l;o jih na Parnas zanj bi ne poskusil jaz?« si misli »pesnik« mladolet ter vpreže osla na polet. Pa osel Pega? muhe ima, zariga glasno in pokima, se kviško vzpne in »sp.perlof« že zmukne »pevca« tja za plot. V koprivah tam Ježi neroda, potrt obupan mladi mož; 1 tu ga Iztaknete gospoda gromovnik Plut in doktor Nož. »Pondeljek« koj ga »angažira« in JDS ga prec čisla, prebira rime, jih požira, mu vzklika, ploska, kar rz da. Saj piše pesrni in scunete ln drame, cele operete, a vse’ brez repa je in glave, vse brez soli in cene prave. So zabavljice vmes, puščice, a manjka jim značilne »špice«. Kedo se pač naj tu jezi, če v stihih, kakor »Zan z Iblane* brez vsake zdravo misli ti uganja burke mož neslane? Ne morem se jeziti jaz, le — pomilujem ga na glas. Neznanemu »pesniku« v »Pondelj-ku« posveča F. Bračun. SveJi k svojim I > Ali velja to geslo tudi za narodno gospodarstvo? Seveda, in še kako! To geslo ijavadno rabimo, kadar hočemo izraziti, da je dolžnost vsakega člana_ kake večje skupine, društva, stranker tako, da ostane denar, ki ga izda, v tistj skupini in jo s tem indirektno in tudi direktno krepi. Toda kar velja za gornjč slučaje, se mora nanašati v še večji meri na ves narod, in kjer se narod krije z državo, kakor n. pr- po tolikih stoletnih bojih sedaj pri naš, tudi na državo. V vse sloje našega naroda mora prodreti zavest dožnosti, da mora denar kolikor mogoče ostati doma v državi, ker se na tat način ne veča samo blagostanje onega, ki je na tem direktno interesiran (trgovec, producent), ampak tudi cele države in se narod popolnoma osamosvoji tudi gospodarsko in postane neodvisen , od inozemstva, To je torej ideal vsake države. Jugoslavija ima vse predpogoje za to, ker jo je narava tako bogato obdarila, takp glede svoje lege, kakor glede priročnega bogastva. Je pa važen činitelj, ki nam greni veselje ob. tem razmiš-ljevanju: naša prometna sredstva niso na višku, yse prej kot to. Ako hočemo dvigniti izvoz naših priročnih bogastev (les itd.) in sploh poceniti prevozne stroške, je prvi pOgoj, da se naša prometna sredstva zboljšajo. Železnice se morajo temeljito preurediti, stare vagone in stare lokomotive je treba popraviti in nabaviti nove. Prevozni park se mora povečati, da bo kos svoji ogromni nalogi, ki jo mora vršiti. Začeti mora enkrat z velikopotezno železniško politiko. Zato pa je treba vsot, ki jih država nima na razpolago. Mora ji : riskočiti na pomoč narod sam, ker’ bo imel od tega on največ koristi. Ne samo v bodočnosti, ko bo promet brezhiben in s tem vir splošnega blagostanja, ampak tudi že sedaj, ker naloži svoj denar kaj izbprno v obveznicah državnega investicijskega posojila, ki mu nosijo celih sedem odstotkov letno, torej približno 3 odstotke več kot pri drugih donarnij) zavodih. Ce pa denar doma leži skrit v skrinji, potem je to mrtev kapital, ki prvič lastniku-ne donašg nobenega bička, drugič pa s tem šodujc naši državi, ker ji ne da tega, česar potre* buje in indirektno s skrivanjem pri« hrankov sam sebi škoduje. Zaradi tega naj se vsakdo potrudi, da podpiše kolikor mogoče mnogo državnega posojila. Rok poteče že v dveh dneh, t, j. dne 15. oktobra. Podpisujte takoj in ne odlašajte več, ker bo sicer prepozno! NE ČAKAJ ZADNJEGA TRENUTKA IN PODPIŠI DRŽAVNO . POSOJILO RAJE DANES KOT JUTRI, KER IMAŠ SAMO ŠE DVA DNI ČASA. Gospodarstvo« Vojna odškodnina. Veliko razočaranje so. doživeli begunci naše narodnosti z razglasom italijanske uprave, ki je izšel 1 retekle dni in določa, da imajo od Italije pravico zahtevati vojno odškodnino samo italijanski državljani in oni, ki so zaprosili za državljanstvo Italije. Sedaj nastaja vprašanje, kje naj iščejo vojno odškodnino naši državljani za svoje podrte hiše »n požgano in pokradeno pohištvo na ozemlju Julijske Benečije in pni naši sorojaki, ki so optirali za naša državo? To vprašanje rešiti bi bila in je dolžnost naše centralne vlade v Beogradu, ki bi kot zaščitnica oropanih in brezpravnih morala pokazati našemu italijanskemu sosedu, da so njegove nakane uničiti naš rjd in mu škodovati, ne smejo uresničiti. Zal, da Eri centralni vladi vsi oni oškodovanci, i imajo pravico do vojne odškodnine, nekateri so se celo zadolžili na ta račun, ne najdejo tistega razumevanja, kot ga bi bilo pričakovati. Pred seboj imam odgovor pokrajinske vlade v Ljubljani, v katerem naznanja nekemu beguncu — našemu državljanu, da od Jugoslavije nima pravice tirjati vojne odškodnine, ker je Jugoslavija dobila vojno odškodnino samo za Srbijo in Crnogoro. Torej tako! Človek, ki je ne po lastni krivdi radi vojskovanji zgubil vse svoje imetje, ter si rešil komaj golo življenje, ta človek naš-državljan nima pd vlade pravico zahtevati vojno odškodnino in vlada sama nima toliko smisla, da bi s svojo avtoriteto zasigu-rala pravico, da se mu storjena krivica popravi. Da se nam ne bo oporekalo, da zabavljamo brez povoda, ht čemp navesti konkreten slučaj pobg tisoče Čruzih. V Slovenjem Gradcu živi železniški pisarniški upravnik s štirimi Otroci in ženo bedno življenje v stanovanju, ki odgovarja milo rečeno hlevu že od prevrata, brez pohištva, brez sredstev za nabavo istega. Mož je služboval v Gorici in si je pri italijanskem napadu na Gorico rešil le golo življenje s svojo družino ter pribežal v' svojo lastno domovino. Temu možu, ki je žrtvoval vse svoje imetje vojnemu molohu temu možu, ki danes tudi , zvesto služi svoji državi in svojemu narodu, temu možu se na njegove nebroj-ne prošnje odgovarja, da nima pravice do odškodnine za svoje imetje,, ki si ga je prištedil s trdim delom. To odgovarja ona vlada one države, kateri ta zvesti sin naroda pripada. Ona vlada, ki imej naloženo dolžnost ščititi svojega državljana pred socijalnim , poginom. Rdečic? sramu mora obliti vsakogar, ko sliši, da se ima milijone za različne ruske emigrante, milijone za bogate muslimane za odkup njihor vih veleposestev, med tem socijalno uničenemu sorojaku ne pripoznftjo niti pravice do odškodnine, ki jp je prepisala mednarodna alijanca še pred svetovno vojno. Kje naj sedaj taki nesrečniki iščejo zastopstva, da pridejo do svojih pravic. Verižnikom, uv*»ni-čarjem in oderuhom se pripoznav? tekom vojne konjunkture nagrabljeno milijonsko premoženje, pomaga se jim celo do ugleda, ki bi ga nikdar ne imeli, med vojno oropanim se pa ne pripozna niti pravice, da zahtevajo nazaj, kar so po krivicj izgubili- Spst-jalna pravičnost, kje si? Ce že ti bedni med bednijni nimejo pravice zahtevati odškodnino od Italije ter kot pripadniki naše države niti pl? Jugoslavije, je prokjeta dolžnost paš« vlade, da to pravico sam? bfe? o?ira na ra?ne pogodbe Ščiti na ta način, da se pri ministrstvu za socij?lnq politiko ustanovi dovolj močan fond. iz kat«re- ' ga bi ti nesrečniki prejeli za jitrpljepo škodo ysaj tako svptp, da sp jim P»pOr goci nabavo novega pohivtYa Vlad« naj to stori nemudoma, d? jp bomb spoznali kot socijalno in' pravično tudi po dejanjih. Naše poslance p« opozarjamo na to dejstvo in upamo, da bodo storili vse, da se take vnebovpijoče krivice odpravijo. . - F. R, r-f Cene aa premog i* drl. rudnika Velenje. Pokrajinska uprav? Slovenijo je na novo določila prodajne cene premogu iz drž. premogovnika Velenja ter s tem znatno znižala dosedanje cene ; nove cene veljajo od 1. oktobra t;.l. Uradno določene cene so: za ligah: 32 K, 31 K, 30 K, 24 K; za kosova« 30 K, 29 K, 28 K, aa K; za drobni premog: *5 kron, 24 kron, 23 kron, 17 kron; za zdrob 23 K, aa K, at K, 15 K, 2a 100 kg loko postaja Veltnj«. Za vsako vrsto premoga so določene 4 cene; prva cena velja za velenjski okoliš, druga za celjski okolii,' tretja za mariborski okoliš, za vso Kranjsko in za Hrvatsko do Zagreba; četrta za vse še oddaljenejše kraje. Diferenciranje cen za premog, namertjen v odda- Karel Capek: R. U. R. Helena: Ne vem. Povej — ali gremo? Tako me le nečesa groga! Domin (jo prime za roko): Cesa Helena? Helena: Ah, jaz ne vem! Kot bi se na vse nekaj rušilo -» neizbežno — Prosim te, stori to! Pelji nas vse odtod! Poiščemo si kje na svetu prostorček, kjer ni nikogar. Alkvist nam postavi hišo, vsi se oženijo in Imeli bodo otroke in potem -— Domin: In potem — Helena: Poterp pričnemo živeti od začetka, Harry . (Telefon zazvoni.) ' rt Domin (se iztrga Heleni): Oprosti. (Vzame sluŠalo v roko,) Halo — da-----------------Kako?, — Aha. Že grem. (Obesi ?lušalo.) Fabry me kliče. Helena (sklene proseče roke): Povej — Domin: Da, ko se vrnem. Z Bogom, Helena! (Plane na levo.) Ne hodi ven! Helena (sama): O, Bog, kaj se godi? Nana! Nana, hitro! Nana (pride od desne): No; ka* spet? Helena: Nana, poišči poslednje časopise! Hitro! V gospodovi spalnici! Nana: No, koj (odide na levo). Helena: Za boljo voljo, kaj se godi? Ničesar, ničesar mi ne pove. (Gleda skozi trieder k pristanišču). To je vojna ladja! Moj Bog, zakaj vojna? Nekaj nakladajo nanjo --.in kako hite! Kaj se je pripetilo? Na nji je ime — »Ul - ti -,mus«. Kaj je to ultlmus? Nana (se vrača s časopisi): Pušča jih, da se valjajo po tleh. Takole zmečkane! Helena (razgrne hitro časopise): Stari, že teden stari! Nič, nič ni v njih! (Časopisi ji zdrknejo'na tla.) . Nana (jih pobere, izvleče iz žepa očala z roženimi obroči, sl jih natakne in čita). Helena: Nekaj se godi, Nana! Meni je tako tesno! Ko, da je yf« mrtvo, celo zrak — Nana (črkuje): »Voj - na na Bal - ka - nu.« Ah, Jezus, zopet 'fcfjten božja. Oh ta vojna pride tudi do nas! Je to daleč od nas? Hfikuuu D.aječ. .Oh, ne čitajl Saj je yednet isto, vedno te vojne, Nana: Saj ni čuda. Ali ne prodajate neprestano na tisoče in tisoče teh paganpv za vqjake? Ah Jezus Kristus, to je Šiba božja! Helena: Np, ne čitajl Nič nočem vedeti! Nana (črkuje): Ro - bot - ski vo - ja - ki v pre - ma - ga - nem o - zem - iju ni - ko - mur ne pri * za - na - ša - jo. Po- klali so nad sedemtisoč meščanskih ljudi, -r- Helena, ljudi! Helena: Tp ni mogoče. Pokaži — (se skloni nad časopis in čita) »Poklali so čeg sedem tisoč meščanskih ljudi, očividno na ukaz poveljnikov. Dejstvo, ki nasprotuje.« — Na, vidiš, Nana, ljudje so jim ukazali! Nana (črkuje):,Tu je še nekaj debelo tiskanega: »Po - sled -nje no - vi - pe. V Hav - ru se je u - sta - no - vi - la pr * va ple r men - ska or - ga - ni - za - ci ja Ro - bo - tov. Roboti, delaivcl in železnični uradniki so izdali oklic Robotom' vsega sveta,« To ni nič. Tega ne razumem. A tu, moj Bog, zopet nek umori Za pet ran Kristusovih! Helena: Pojdi, Nana, odnesi časopise! - Nana: Čakajte, tu Je nekaj velikega. »Po - pu - la - cl - ja.« Kaj je to? 1, Halona: Pokaži, iaz to vedpo čitam. (Vzame časopis.) No le pomisli! (Čita.) » V poslednjem tednu zopet ni bij priglašen njti en pojrod.« (Časopis ji pade iz rok.) Nan«; Kaj naj tp pomeni? ■ / Helena: Nauu» ljudje se več ne rode. Nana (ztyga očala): Potem je konec. Potem Je z nami pn kraju. Helena: Prosim te, ne govori tako! Nana: Ljudje se več ne rode. To je kazen, to je kazen! Gospod je udaril ženske z nerodovitnostjo! Helena (plane kvišku): Nana! Nana (vstane): To je konec sveta. V hudičevem napuhu ste se drgnili ustvarjati, kot naš gospod Bog. Brezbožnost j« to in norčevanje. A kot je Bog izgnal človeka \z raja, tako ga bo pregnal z vsega sveta! , Helena: Molči, Nana, prosim te! Sem ti kaj storila? Sem storila kaj tvojemu hudemu Bogu? Nana (z veliko gesto): Ne norčujte sel -f .On dobro ve, zakaj yam al dal otroka! (Odide na levod Helena (pri oknu): Zakaj ipi ni dal — moj Bog, kai moram jas zato? (Odpre pkno in kliče.) Alkvist, halo, Alkvistl Pridita »em! Kako? Ne, poidite kar taki, kakršni ste. Tako prijetni ate tr tel zidarski obleki! Hitro! (Zapre okno in se ustavi pred zrcalom.) £akaj mi ni dal? Meni? (Se skloni k zrcalu.) Zakaj, zakaj na? Slišiš?. Kaj pa moreš ti zato? (Se zravna.) Ah/tako tesno mi ja. (Gre Alkvistu v levo nasproti.) Pavza. Helena (se vrača z Alkvistom. — Alkvist Je oblečen kol zidar,. zamazan od apna ih opeke): Kar naprej. Tako veselje St« ml naredili, Alkvist! Jaz vas imam vse tako zelo rada! Pokažite roke! Alkvist (skrije roke): Gospa Helena, pomazal bi vas, to je od dela. • Helena: Saj to je na njih najboljše. Dajte sem! (Mu stisne rokf.)j Alkvist, jaz bi hotela biti čisto majčkena. Alkvist: Zakaj?, ’ . Helena: Da bi me te žtdjave, umazane roke pogladile po lica. Sedite, prosim vas. Alkvist, kal pomeni »Ultimus« ?, Alkvist: To pomeni »Poslednji«. Zakaj? Helena: Ker se tako imenuje moja zadnja ladja. Ste jo videli? Mislite, da bomo kmalu — napravili izlet?, Alkvist: Mogoče prav kmalu. Helena: In vi vsi z menoj? j Alkvist: Hotel bi — da bi — da bi bili vsi poleg. /‘ Helena: Povejte mi — ali se je kaj zgodilo?, Alkvist: Prav nič. To Je le napredek. • Helena: Alkvist, jaz vem, da se pripravila nekaj groznega. Tako tesno mi je. — Stavbenik! Kaj delate, kadar vam je tesno?, Alkvist: Zidarim. Slečem suknjo predstojnika in splezam ni oder. Helena: Ah, vi ste Že leta in leta vedno na odru. . Alkvist: Zato, ker mi je že leta in leta tesno zaradi — Helena: Cesa? ~ Alkvist: Zaradi vsega tega napredka. V glavi se ®i VI® njega. j ■/ ^.w/ Helena: A na odru se vam ne vrti. ,v . Alkvist: Ne. Vi ne veste, kako, dobro de rokam, potežkati opeko, . jo položiti in pritrditi — gp*Us Ijenejše kraje; sedaj se višji transportni stroški izravnani z nižjo ceno. V cenah so vštete tudi vse pristojbine. S tem se je velenjski premog tako pocenili da je vsakomur mogoče preskrbeti *e s cenenim kurivom za bodočo zimo; tudi industriji je zagotovljeno ceneno gorivo. + Nova delniška družba. Minister za trgovino in industrijo je dovolil Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ustanovitev delniške družbe z imenom; »Zavcžd za impregniran je lesa d. v Ljubljani«. Osnovna delniška glavnica znaša 500 tisoč K, a se sme *višati na 4 milijone. Ustanovni občni *bor bo 20. t. m. ob 13. uri. -j- Promet z devizami in valutami, pravilniku o reguliranju prometa z devizami in valutami določeni odbor Posluje od 7. t. m. naprej pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. Uvozniki, kateri potrebujejo za plačilo nabavljenega blaga inozemska plačilna •redstva (devize, čeke, nakazila itd.) Opozarjamo, da si pravočasno preskrbe dovolila za nakup teh plačilnih •redstev pri odboru. Zato je potrebno, d** vlože pismeno nekolkovano prošnjo ta odbor. V tej prošnji morajo najesti, v kateri namen potrebujejo tuja Plačilna sredstva in prošnji priložiti v olenu 11 pravilnika predpisano potrdilo 9 protokolaciji in plačanih davkih. V splošnem se opozarjajo interesenti na določila naredbe o prometu z devizami in valutami. Rešitve prošenj odbor ne bo dostavljal. Stranke jih morajo toraj dvigniti same posredno ali neposredno V pisarni odbora pri podružnici Narodne banke v Ljubljani (Knafljeva ul.). r-J- Obrtna kriza v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah se bliža kriza v obrtni stroki z naglimi koraki. 2e te dni se mora odločiti, ali pride do strašnega boja, poleg drugega do stavke železniških uslužbencev, rudarjev in drugih delavcev ali do mirnega sporazuma, da bi namreč delavci pristali na zmanjšanje mezd. Med železniškimi uslužbenci je velika večina za stavko, Poznavalci razmer sodijo, da bodo zavladali v Ameriki štrajki v tolikem obsegu kakor še nikoji doslej. -f- Švicarski kredit Romunski. Med švicarsko in romunsko vlado je zaključen dogov'or, vsled katerega otvarja Švicarska Romunski kredit 40 milijonov švicarskih frankov, ki ga mora Romunska vrniti z dobavo žita. Ta dobava se mora pričeti že v prvih mesecih, zaključiti pa najkasneje v letu 1923- -+■ Francoska zunanja trgovina. Izvoz iz Francije je znašal V prvih osmih mesecih 1.1.: živil se je izvozilo za’1237 miljonov, surovin za 3603 miljone, fa-brikantov za 8495 miljonov frankov. Uvozila je Francija v istem času: Živil za 3479 miljonov, surovin za 6700 miljonov, fabrikatov pa za 3430 miljonov frankov; uvozila je Francija za 274 miljonov frankov več kot izvozila. -j- Kriza v premogovni industriji na Angleškem. Zadnji meseci so dokazali, da tudi znižanje plač ne more zmanjšati števila nezaposlenih y Angliji. V kratkem bcf še 80.000 delavcev brez ppsla, ker sp lastniki premogovnikov v Walesu sklenili, da ustavijo obratovanje nekaterih rudnikov. Dnevne vesti. — Kdo bo ljubljanski podžupan? Kakor ŽJiano, je novoizvoljeni pbdžupan ijubljan-Jki g. Ambrožič moral odložiti to častno ftnkcljo, ker je demokratska stranka v JVoji veliki ljubezni do državnih nameščencev (ali do advokatov?) izglasovala °bčinski volilni red, pp katerem državni °ameščenec ne sme biti občinski iunkcijo-®»r. Q. Ambrožič je učlteli, kot tak drž. nameščenec in je moral, ker je navezan na •voje sluibenp prejemke, odložiti podžu-Pansko funkcijo. Včerajšnje »Jutro« in za njim »Slov. Narod« je« v zvezi s tem odstopom prinesel v zasmehljivem tonu vest, da bo podžupan sedaj postai g. Babnik. Pri gospodi okolu teh dveh listov se človek namreč začne šele pri doktorskem naslovu, obrtnik pa jim pomeni manjvrednega človeka, ki ie zato tukaj, da plačuje davke, ki pa naj se ne predrzn; dvigniti 9či h kaki časti. No gospodo okolo demokratskih listov lahko pomirimo tudi v tem »ogledu, ker iz verodostojnega vira izve-"jo, da je pripravljen prevzeti podžupanja mesto - dr. Triller. — Opozarjamo na današnji protestni *nod proti draginji, ki se vrši ob pol 8. url •večer v »Mestnem domu«. — Obrtnikom! Doslej še nismo doživeli, da bi se kak list tako norfevaJ Iz na-Hga stanu kakor »Jutro«. — Demokrati v Ljubljani se niti za las ne razlikujejo od Onih V PtuJU, ki so javno Izjavili, da za žu-Panskp alt podžupansko mesto nihče drugi Dl sposoben kakor demokratski advokati. Za te ljudi, za demokrate, se človek začne |ele pri advokatu. Obrtnika rabijo samo »a stafažo, kot volilce. Nikjer v stranki ne obrtniku odločujočo besedo. Zal, da neka! takih, ki kljub temu za njimi No. Toda kakor stvari stoje, ne več Ostali bodo advokati in žldje sami. », — Ugotovitev. Prof. Pirnat nas obve-r*. da ni bil premeščen v Kočevje ka-z, ®k°, temveč iz službenih ozirov. On da ? tukdar pozival, da naj pristopijo vsi Šorli, NSS, temveč Je le na shodu NSS v '**iJu pozival, da mora vsak član NSS Pristopiti k Sokolu. Trdil je, da ima SLS toliko pripadnikov med inteligenco, 1 °, ker H Pomaga že v dijaških j*1*" “* Jo navdušuje za svoj program med-A® se napredne stranke premalo bri- UJO. Varno in piodonosno je naložen denar v »Jugoslovanskem kredltnlem zavo- Marilln trg 8- Vl0ge na hranilne knjižice in na tekoči račun obrestuje pp 4 in pol odstotka od dneva vloge £ ®k_Pr,poroeamo vsem »Ju20- lovanski kreditni zavod«. Državnega po-vJ'a. 80 P° S,?^e stranke pri »Jugoslo-ŽU06 kron, aavodu« za nad 400 vinešT ?° ieJezUlce. Primorsko gradjp-plosko društvo Je dobilo koncesHo za po-planje llške železnice preko Knina do &Jpre| se, 100 grad»la proga Knin rgHMič, pozneje pa proga Gračaca. -■SriJK?ga* mora b U ^»“‘ovljena v 2 In 52,.*?% 28 *radnio Jadranske proge Je ®talstrskl svet le načrt odobril ter se vrše * ministrstvu saobračaja že priprave za e^acev del°m SC Prieel° tekom 6 J^em V službo državna železnic. JJ“P*Ktorat državnih železnic v Llubljani 5?N®e ?a 'prometno in komercijalno slu-državnih železnic pet uradniških in pet to Priprav”lk°-^'i-Apr®i.em.rd Po- it 21. spremembe pri južni železnici. Vpo-vuii .a.inž- Jos. Schwarz v Zagrebu in sluih/evld?nt Ant- Sterniša v Slatini. Iz C? so Izstopili; strojni komisar Inž K. PravnivIKer»*v, Marfboru ih uradniška pridado Maz,Mva^juSb3“ v Mariboru ter čez M„»Rad£01I8kl Nemci 'majo na mostu Vencev w rv?0 D0**20 vseh zavednih Slo-8toeto ston|^a RadaAne in okolice, ki ne lo radgonske toaili? iiska tIa’ dočim sme' ^ovenskiif goricah. nemotend hailatl po skih7atHmhSCii nHffcpro,IJ- Po madžar-Betkah do Pri§lo na konferAtw v Ra- na konferenci v Be- P/onju izvede v So- rti mesti in ti 11 pleb,scit slede pripadno- - 1. . m, °hCe AvStriii a" Madžarski, tabhka. 1™. 1° P.riznanic 20 odstotnega ** ®rične pnznanic do 1000 K »e tekom meseca oktobra, za vsote nad 1000 K pa se bodo izdale državne obveznice s 3 odstotnimi obrestmi in z amortizacijo do leta 1935. Ko bo objavljena zamenjava kron na osvobojenem delu Dalmacije, bo ministrstvo Izdalo tudi odločitev glede tisočkronskih bankovcev, s ponarejenimi znamkami. 1 — Podružnica »Jugoslovanske Matice« v Ptuju priredi v soboto 15. t, m. ob 8. url zvečer v Društvenem domu predavanje o Koroški. Po predavanju nastopi znani oktet Slov. pevskega društva, ki bo prepeval slov. Koroške narodne pesmi. Vsa narodna društva vabljena! — Društvo slovenskih leposlovcev. — Dobili smo poročilo, da ,sp na predlog »Drpštva hrvatskih knfiževhikov« sestane kongres jugosovanskih književnikov še le v mesecu novembru tega leta. To v pojasnilo vsem, ki so se že prijavili ali ki so se še hoteli prijaviti za ta kongres. — Požar v Postojni. V noči 12. t. m. ie požar uničil posestvo g. Franka. Škoda je ogromna. — Vlom v župnišče. V Rovih je bilo dopoldne 2. t. m. vlomljeno v župnišče. Vlomilci so odnesli župniku in kuharici raznega blaga za 9000 kron. Tatove so takoj zasledovali ter tudi naleteli v gozdu na dva maskirana moža, .ki'sta si ravno delila plen. Tatova sta pustila 8 litrov žganja in med, z drugimi predmeti pa sta zbežala« — Nestrpnost. Prejeli smo In priobčujejo: K tej noyicJ smo prejeli tale popravek, ki ga priobčujemo: Cela zadeva o na-' stopu g. dekana Zabreta v Dravljah pri pogrebu' Alojzija Ahlina je bila s strogo jurldičnega vidika pojasneija v »Slovencu« z dne; 11. oktobra. Kar pa tiče pripombe, da so na pokopališču pri pogrebu »nekega Orla« govorili štirje govorniki, ki pripominjamo mi, da je odbor »Orla« prosil za dovoljenje kompetentno cerkveno oblast, kakor mora vsak storiti. Gospod stud« ing. prošnja za dovoljenje govorov in rešitev prošnje v ugodnem zniislu Vam je vsak |as^ na razpolago pri nas. »Orel« y Sp. — Kmetijski pouk no deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošeni sledeča predavanja v nedeljo dne 23. oktobra in sicer: 1. v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici strok, učitelj inž. Petkovšek o zboljšanju travništva. 2. v Tinjah na Pohorju, žlvinozdravnik Škofič o svmjereji in odvračanju kužnih bolezni, 3. v Vrbjem pri zalcu živ. Inštruktor Zupanc o živinoreji, 4. v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji strok, učitelj Inž. Koprivšek o govedoreji, 5. pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah strok, učitelj Priol o sadjarstvu, 6. v Globokem pri Brežicah ravnatelj Belle o kmetijstvu. ,— Zakon o zaščiti dece. Ministrstvo za socljalno politiko pripravlja reorganizacijo zakona za zaščito dece, ki bo stavljen zakonodajnemu odboru v odločitev. Ljubljana. = Jugosl. napredi, akademsko društvo * Jadran* ima svojo redno glavno skupščino (občni zbor) v sredo, dne 26. oktobra t. 1. ob pol 20. uri v tajništvu, Narodni dom I. Dnevni red je objavljen v društvenem lokalu ih na vseučilišču. Odbor. «=» Udruienle gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana priredi v nedeljo, dne 16« t. m. od II. do 12. ure dopoldne pred gradom »Tivoli« promenadni koncert muzike Dravske divizije v svrho kritja spomenikov Ve-rovška in Borštnika. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. = Za »Gosposvetski Zvon« priredi v nedeljo, dne 16. t- m« ob pol 8. Url zvečer v Ljudskem domu društvo »Rokodelskih pomočnikov« Meškovo dramo »Mati«. Jedro Meškove »Matere« Je problem ljubezni do domovine, do svojega naroda, do svoje rodne grude, do svoje matere-zpmlje. Ker lavno v teh dneh naši bratje Korošci bridko čutijo to resnico, je prav primerno, da se uprizori ta drama. Razen tega Je na programu še petje koroških narodnih pesmi, govor g. dr, prof. Rožiča. Od našega občinstva pa pričakujemo, naj s svojim pose-tom pokaže sočutje svojim trpečim bratom. Vstopnice se prodajajo v pisarni »Gosposvetskega Zvona« in v NlČmanovl trgovini. Gospbsvetski Zvon. == Gospodinje/ Pridite zanesljivo1 vse v soboto 15. t. m. popoldne ob štirih v veliko dvorano »Mestnega doma«. Razgovor o sedanji draginji in o ukrepih proti draginji, — Soc. gosp. in kulturno žensko društvo y UublianL = Kolo iugoslov. sester ima v soboto IS. t. m. ob ppl 6. uri sejo v društveni sobi šolski drevored št. 2/11. Kolašice, pridite vse jn pripeljite s seboj tudi nečlanice, ki imajo zanimanje za razpečavanje srečki Sestre, zdramite sel Dolžnost vsake članice je, da pomaga pri slednji dPbrodelni akclii* — Načelnica. «= V korist akademikom. V nedeljo 16. t. m. ob 8, uri zvečer priredi v Narodnem domu »Klub Primork* veliko prireditev z bogatim sporedom, v korist akademikom. Vstopnina 8 dinarjev za oseba Rodbina, sestoječp iz treh o?eb 15 din. Dobrodošli vsi! = Akademikom/ Poživljamo celokupno ljubljansko akad, omladino, da s>e udeleži skupščine v soboto, dne R5. t. m. pb 10. uri dopoldne v univerzitetni zbornici. Tovariši! Obstoj tehniške fakultete Je radi nepotrditve profesorjev vkljub vsem vjadhim izjavam ogrožen. Udeležba dolžnost. — Odbor protestne skupščine. *= Red pevskih v a/ pri »Ljubljanskem Zvonu*. Zenski zbor vsako sredo ob pol osmih, moški zbor vsak petek ob osmih zvečer, skupni vajj (mešani zbor) vsako nedeljo dopoldne ob pol ji. ip vsak ppn-deljek zvečer ob polosmlh. Redno in točno! Odbor, == Sprejem k driavni železnici. Inšpektorat drž. železnic v J.jubljan! sprejme za prometno in komercijalno službo pet uradniških in pet poduradniških pripravnikov. Sprejemni pogoji se zvedo osebno ali pismeno pri inšpektoratu na BleiVveisovi cesti (licej), soba 21. = Za Jugaslovensko Matico so članice in člani Baisovega kluba nabrali na izletu v Kamniški Bistrici, dne 24. in‘25. septembra znesek 800 krop. = Lekarna v Šiški. Lekarniška koncesija «a totsHo Je bila podeljena g. mr. nharm. Ivanu Joštu, dosedai lekarnarju v Krškem. Lekarna je bo otvorija začetkom leta lp22- = Šoferji/ Napovedan sestanek za v soboto je preložen na petek 14. Okt. 1921 v gostilni Lovšin, Gradišče. Zvočer točno ob 7. pri. — Odbor. =* Umrl je v visoki starosti g. Miha Zidan, čevljarski mojster In posestnik v Ljubljani. Pogreb se vrši danes.ob Ib- uri popoldne iz niše žalosti, Zalokarjeva ulica 6 na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.! = Zgubila se je večja, vsota denarja Ln črna platnena denarnica od trgovine Babič, Dolenjska cesta do Dolenjskega kolodvora, Pošten najditelj naj yrpe na policijski Stražnici na Dolenjski cesti proti nagrgdj. ?= Kubanska kozaška konjenica priredi na splošno željo občinstva v nedeljo 16. t. m. Ob pol 4. popoldne na dirkališču Sokpla ob južni železnici veliko benefično produkcijo z bogatim sporedom, ki bo obsegal 25 točk. Cene kakor zadniič. Predprodaja Vstopnic v trafiki Sever v šelenburgovl ulici in v restavraciji »Novi svet«. == Našla se je manjša vsota denarja na sodišču: dobi se pri slugi deželpega sodišča Ivanu Skrabarju. Na programu zabavnega večera »Dobrodelnega društva tipkarjev« v Ljubljani, kateri še vrši v nedeljo 16. t. m. ob 7. uri zvečer v v$eh prostorih hotela »Union« se bodo izvajale poleg glasbenih točk godbe Dravske divizije še sledeče: Iv. pl. Zajc: Arija jz opere »Zrinjski« (duet), izvajata Člana kr. opere gdč, Sterkova in baritonist g. Romanovski. — Konjovičeve »Narodne pjesme« poje gdč. Sterkova. — »Vi plavke, vi črnke« izvaja g. Trbuhovič s spremlje-vanjem klavirja. — »O, ti osel stari«, solo-atrakcija, Izvaja g. Gradiš, član kr. drame. — »Ozdravljena«, komedlja-enodejanka; sodelujejo; gdč! Danilova, g. Gradiš itd. — jla vsporedu je poleg bogatega srečolova tudi ples. Kakpr je razvidno iz vspbreda, bo to prvi zabavni večer te vrste. Ker je vstopnina zelo nizka to je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, Je pričakovati obilega poseta. Maribor. Pozor obrtna društva in zadruge! Slovensko obrtno društvo v Mariboru poživlja vsa bratska društva in zadruge bivše Štajerske, da pošljejo v njih lastnem in v Interesu vsega obrtništva svoje naslove istemu, katero bo odslej naprej vodilo evidenco o vseh važnih naredbah in zadevah tikajočih se vsega obrtništva, da pa more Istp v danih slučajih tudi skupno nastopiti, potrebuje natančen seznam vseh v poštev prihajajočih zadrug in društev, da iste po potrebi tudi lahko obvesti. Mestni svet ima v petek, dne 14. t. m. m°Občtnsko'sodišče zq pobijanje draginje je imelo dne 12. t. m. razpravo, na kateri šo bili na dnevnem redu zopet mesarji. Tako je bil mesar Franc Filipič radi prekoračenja maksimalne Cene mesa obsojen na I mesec zapora in 200.000 kron globe, mesar Vlahovič pa iz istih razlogov na 1 mesec zapora In 100.000 kron globe. Razven imenovanih pa je bila obsojena tudi gostilničarka Pavlič, ki je naznanila mesarja Filipiča zaradi navijanja cen na 10 dni zapora ter 4000 kron globe, ker je meso plačala, dasiravno Je mesar zahteval zanj več nego maksimalno ceno. Vsled sumljivih obiskov treh moških, kf so večinoma v opoldanskih urah prihajali v Hartingerjevo skladišče na Meljski cesti,, odkoder so odnašali razno blago, Jih Jr policija prijela ta prišla na sled dobro organizirani tattaski družbi, ki Je tekom zadnjih let izvrševala na raznih krajih, ta-ko v Mariboru, v Ljubi ani, pa tudi v Zagrebu vlome ter odnesla blaga za velike vsote. Vlomilci so trije brezposelni možje ta sicer: Rajko Zolger ta Franc Pačnik iz Maribora ter Franc Kafer iz Nemške Avstrije. Ugotovilo se je, da so vse vlome Izvršili po dobro premišljenem načrtu. 2olger Je Imel poleg svojega, pravkar opisanega »poklica« Še postranski zaslužek kot zastopnik neke zagrebške zavarovalnice! Tatinsko deteljico so odvedli v zapore. Celi«. Seja celjskega občinskega sveta. V pon-deljek se je Cmjski občinski svet zopet sešel k redni seli. katera Je trajala od 6. ure zvečer do 1. are ponoči. V začetku seje se Je župan spominjal nesrečnega koroškega plebiscita. — Nato se Je odobril zapisnik zadnje seje. — Sledile $o volitve v mestni šolski svet. Igvoljenlh je pet članov: 2 JDS, 2 JSDS in 1 NSS. — Poročilo personalnega odseka: Razpiše se še enkrat mesto magi-stratriega vodje. Mesto mestnega fizika se Je oddalo dr. Mano Dereaniju. Iznova se razpiše tudi mesto stavbnega inženirja. Sklepi bivšega nemškega obč. sveta glede službene pragmatike se proglasijo neveljavnim, ker jih ni potrdila dež. vlada« Sestavi ae nova pragmatika in revidiralo aklani o definitivnem nastavljenju posameznih mestnih uslužhenpev. — Zvišajo se prejemki mestnim stavbenim delavcem ter uslužbencem plinarna ln elektrarne. V občinsko so-dišče za pobijanje draginje eo imenovani gg. Lešničar, Šterii in Modic. -=• Sklepa se dalje o Stavbi novega mostu čez Savinjo ln o podržavljenju peste Celje—Zagreb. Stavi naj se tudi gradnja mostu, s katero bi se naj pričelo s prihodnjim letom, v drž. proračun- —. Qbčjna najem« '?a investicije v plinarni ta drugod pri Južnoštajerski hranilnici v Cejju 4 milijone kron* posojila. Občina prevzame garanelje za pokritje deficita obrtno-nadalievalnih šol za 1921/22. Sklepe se, aa podpiše občina .Ce|je §0.000 dinarjev drž. posojila. — 16 prošnjikovUu-goslovanov je bilo sprejetih v domovinsko zvezo, drugim pa se zasigura sprejem. Če si pridobijo jugoslovansko državljanstvo. — Povišajo se seimsk« pristojbine, Tržno nadzorstvo se poveri g. Pozniču. Mleko na trgu se bode večkrat preizkušajo. — Podelile so se nekatere nove koncesije za mesarsko obrt, prodajo slanine na Dečkovem trgu I. dr. — Natci se je razpravljalo o sta-ježu policije, Sklenilo se je vztrajati pri glede tega storjenih sklepih v zadnji seji obč, sveta. — Odobrena je bila pogodba s tovarnarjem Pertinačem za prostor, kjer stavi tvornico, Razpravljalo se je še o prodail stavbnih parcej pa Spodnjem Lpnovžu raznim tpzadevnim interesentom, kakor Putoi-koviču, Rakpschu itd. Prvi hrvatski štedlo-nici se proda vrt med »Unionom« in Jarčevo hišo pod pogojem, da v 1. 1922 zgradi tam najmanj dvonadstropno stanovanjsko hišo, — Ob i. pri ponoči ie Župan nato zaključil sejo. Mestni šolski svet celjski je sedaj po izvolitvi članov Iz mestnega obč. sveta in izvolitvi zastopnika učiteljstva kpmpleten jn bo pričel v najkrajšem &JSU poslovati. T° je nujna potreba, kejr čaka mnogo zadev rešitve. Atova komanda v Celju. Tu se je ustanovila komanda pogranlčnlh orožniških čaj, ki sestoje j» Rusov. Komandant je srbski podpolkovnik- Okrajno glavarstvo v Celju je potrdilo Izvolitev župana in svetovalcev v celjski boto ^l. L rm —Občinski zastop ^prižie v najkrajšem času z delom. Armijski komandant general Pečli Iz Zagreba se je mudil te dni v Celju na inšpekciji. V občinsko razsodišče za pobijanj« dra-. ginje sta bjja kot zastopnika uradnlštvg Izvoljena gg. dr. Rus in ar. Farčnflc. V mestni šolski svet celjski je kot zastopnik učiteljstva Izvoljen meščansko-šol-ski ravnatelj g. Beno Serajnik. Državno 'posojilo, Profesorski zbor celjske gimnazjje je podpisal 25.000 kron drž. posojila, učiteljstvo celjske deške okoliške šole pa 13.400 kron. Društvo lavnih nameščencev v Celju se je ustanovilo v torek na zborovanju v Nar. domu. Predsednik je fig. svetnik g. Avgust Sedlar. Prememba posesti. O. Fr. Perger je prodal svojo hišo In gostilno pri vojašnici Kralja Petra g. Orešniku z Vranskega in se izseli v Marihpr. Društvo odvetniških in not. uradnikov v Celju ]e izvolilo častnim Članom dozdaj- 7atožnikaUŠtVeneSa pr#dsedni^ *• lehaca Kralni šolski svet za Okolico Celje je z dnem 18. sept. 1921 šolskim sestram za vzdrževanje okoliške dekliške šole zvišal mesečno podporo od 200 pa 300 krop. Na sestanku drž. nameščencev v Celju glede neznosnega stanja povzročehega radi draginje v Nar. dom« so se sprejele tri resolucije in smer: prva glede draginje In plač drž. nameščencev; 2. proti nečloveški narpdhi glede bolniških dopustov ter za za-siguranje brezplačne bolniške oskrbe v bolnicah, jp 3. za reorganizacijo Glavnega Sa-veza potrošačklh zadrug. ALI Sl 2E PODPISAL^DRŽM^^ INVESTICIJSKO POSOJILO? POJDI IN STORI SVOJO DOLŽROST TER PODPIŠI DR2. POSOJILO! Ptul. Nekateri ptujski trgovci, zlasti mesarji, jako arogantno postopajo, v pravem pomenu besede nahrulijo ta žaljjo stranke. Niso stranke zaradi mesarjev ta trgovcev tukaj, temveč narobe. 1 Ptujčani se veselijo, da so Italijani prepovedali uvoz goveje živine ta mesa. Se-dal ne bodo mesarij imeli vzrpka trditi, ds ne dobijo živine, ker da gre vse v Italijo, š katerimi cenami ne morejo konkurirati. — Italijani sp res velikodušni! Sami so prišli do prepričanja, da to ne gre, da bi se pu-stlo, d* se vso živino k piim «vqzl. tako da bi morali Jugoslovani prihodnje leto trpeti pomanjkanje mesa; Pevsko društvo »Zarja* Je začelo g rednimi pevskimi vajami. — Pevske vaje se vršijo vsako sredo ta soboto v gornji dvorani Nar. donta od 19. orska eskomptna banka in njene podružnice- Gradjanska banka v Beogradu in njene podružn;ce ln vsi trgovski gremlji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedldjsk< družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. r Družba ustanovi podružnice v Ljubljanf, Beogradii, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu. Solunu in Konstantinoplu. " v Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je jnoč. Podpisujte torej delnice naše »ORIENT*, mednarodne, trgovsko-špedictlske in skladiščne delniške družbe v Mariboru. Maribor, dne 14. oktobra 1921. • - : s v Bratle Tavčar, Industrljalcl v Mariboru. Franc Oulda. trgovec v Mariboru. Ivan Koraf.Ua, trgovec v Mariboru. Peter Majdtt. Industrialec v Celju. Ž Med ved, veleti ko vec v Ljubljani. Inko Pv*a«nlk. Industrialec v Rušah. Ivan Kontevc, trgovec v Ljubljani. . Vilko Welxel t»govec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard. trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skaberne. veletrgovina v U-Manl. Josip Rmenberg. industrljalec v Marlbru. Anton Tonelc In dr„ veletrg. v Mariboru Alojz 2nlder»lč. trgovk v Mariboru. Cksportno druitvo Matbete. Suppanz ta dr. vMarlboru. : ‘ Jo*. Serec, trgovec v Mariboru. »Drava«, lesna la Industrijska d. d. jr Mariboru. Mate] ltediet, veletrgovec v Ljubljani Ivan Llnlnger. veletrgovec v LJublJanL Franjo Čuček, Industrljalec v Ptulu. Alols Senčar, trgovec v Ptuju. Mlloi Gnus, glavni tob. iaL V Mariboru. Franc Starčlč, trgovec v Mariboru. Mfc Berdajs, trgovec v Mariboru. Kar! Haber. trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tov. mila v Mariboru. Hlpmlor. Adolf, eksp. v Mariboru. Kobl Drago, Industrljalec v Mariboru. Vlllem Freund. tovarnar v MaPlboru. Jakob Zadravec, Industrljalec v Strnllča. Karl Pertlnač. Industrljalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. šepec, trgovec v Mariboru. »Računovodja - blagajnik" v premogovni stroki verziran se sprejme. Gospodje, kateri so bili že pri premogokopih zaposleni imajo prednost. Nastop 1. novembra 1921. Ponudbe na Sentjanški premogovnik v Krmelju Dolenjsko. Priporočam vsem trgovcem in prekupčevalcem, kakor tudi sl. občinstvu lastne medene In voščene Izdelke (pecivo, krampusi, božično blago, svečice) ter Izdelke voščene robe. — Zahtevajte ceniki FRANJO CVILAK, Slov. Bistrica. Proda se več posestev, v bližini Tuzle v industrijski in rudokopni okolici mesta 3 do 12 km daleč. Pripravna so za mlekarstvo in trgovino. Vprašati pri Gj. Vasiljeviču, Tuzla, Bosna. Iščem družabnika (družabnico) za izvoz jabolk za prešanje in namiznih ter suhih sliv in slivovice kakor tudi pridelkov iz Bosne in Srbije. Najmanjša vloga 100.000 dinarjev. Riziko izključen. Prvo bosansko izvozno podjetje. G|. Vasiljevič, Tuzla, Bosna. Večja množina odpadkov belega papirla se proda. Porabljivo zelo za mesarja^ delikatese itd. Natančneje v upravi lista. iilski miti. astna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110--. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse šolske potrebline. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3-Svilen In krep papir. Vend in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikov«. Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. Prazne nove in rabljen« vreče (dlakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. ŠIRC, KRANJ. Kupujem Hibe note, HM, Majin ftH«. v živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni . Ljubljana, Marijin trg št 8. POZORI se dobi do konca maja 1922. Ponudbe z navedbo cene do 27 tega meseca na ^Zanesljiva dobava poštno ležeče Domžale — Gorenjsko. POZORI DANKE, GROSISTI, TOVARNE! nakenejSa in najboljša reklama je žepni reklamni KOLEDAR ZA LETO 1922. UtNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE za LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm IN 12X7 cm IZDELU3E VSAKO MNOŽINO V NA3KRA3ŠEM ČASU == ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V,UUBUANI. = — / ' ZAHTEVAJTE OFERTOl ZAHTEVAJTE OFERTOl Odgovorni urednik: Dominik C Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJublJanL