Leto T. •o I V Celju, dne 28. aprila 1910. s JL St. 17. sì»j» vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej, —j pošiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je poSUjati m m naslov: „Narodni U»t" « Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schiljerjeva cesta itev. 3. , „Narodni List" stane za éelo leto 4 K, za pol leta 2 K, ca Četrt leto 1IJ. Za Ameriko in drage deiele na leto 6 K.60 v^n.. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane IO «in. ;. _-a_L Oglasi »e, i jraCunajo po ig vinacjev ena petit yrst^a. ^ r-Pri .večkratnih objavah znaten popnat po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Naroda —.....■.-■--.>.....Lisfe" v Celjn. . . .-...ji,- Klerikalni lev — rta verigi. Pojdimo v mislih za dva, tri mesce nazaj! Mogočno je oznanjalo takrat slovensko klerikalno časopisje, da se je začela na Štajerskem tiöVa dbtóa, da bodo klerikalni poslanci v štajerskem deželnem zboru zdrobili nemško krivičnost in ne bodo odnehali s svojim bojem proti nemški večini, predno se ta večina ne ukloni in privoli vsaj v nekatere naše na-rfcdhé in rfärodribgbspoda'rske z'ahféve. Ih* v duhu smö gledali klerikalne poslance-junake, kako vihtijo »bridke meče«, kako streljajo iz topov in strojnih pušk — in že smo gledali v duhu tudi, kako obračajo nemški nacijonalci pete in beže — pred slovenskimi klerikalnimi levi. Take oti&tkte jb v riasvzbu-jal mogočni'glas klerikalnih bojnih trobent... Ko smo s svojimi mislimi zopet stopili v resnično življenje, so bili naši občutki namah kajpada čisto drugačni: videli smo, da je vse skupaj preračunano na varaiijč volflčev, slišali smo samo lepe besede, iz katerih je zvenela neodkritosrčnost, laž. Videli srìió takoj, da klerikalni pd$Mfó'is boja ne vzdrže, ker imajo v to premalo duševnih'sil, premalo ljudi, katerih dtiševno obzdfjè? tff le malo' segalo čez krov do'màCe vasi.' Mi,' tè jé nàie napredno časopisje in naša na-rcftfnà javnost, smo bili, ki'smo' zahtevali od riaŠih poslancev najodločnejšega' odpora proti nemškemu nasilju, ki je prekoračifo že vse mèje. In' Nemci bi bili tà odpor, ki so si ga klerikalci prelahko predstavljali' in lahkomiselno, brez vsega prevdarka zapričeli, scaffali za resen 'in nezló'itfìjfv, ak*0 bì' sedelf kot sloVeifckl zastopniki v Oftidcu "ljudje dfugega kòva in fcè'RoSkarii, VreSki^ter PiSetà s svöj'o hb'órnó ritè-ričb 'zìianfà. Tako lsö pa' Nentà vnaprej'1 vedeti, dà bbdo nàSl klerikal^ levi kmalu, ktri'älu zlezli ' pod mizo. W sö zato takoj odločno lzjavfll, dà ne pbpušte bM za plčico in nfe odkuptfò slovenske obstrukcije nltì^vbianem. Naša narodna čast je v tem hipu zahfévafà, da se pokaže Nemfcfem odlOČho in'neupogljivo voljo cèlega nàrodà, vztrajati v bojii" do skràjnbfeti,' kèr hujše kakor sé nam je'godilo doslej, se näm tudi v bodoče goditi'ne mórè. Aio bi bljefll pÖSläii-ci imeli resno voljó vztfäjätiy tem boju/jé bi^'njihova dolžnost, iti'od krajä do kraja,'od'Vasi ad"vaši — pöüCiti IjudstVb in gä utrjevati' v nèuiiogljivostl tér izzvati mèd'Viaródbtti biirjö neVoljé'zopfer nemško krivičnost. StoHli nišo ničesar. Eno neaéljb"sò bili zuhàj ha pàt shodih — potem so pa umolknili v javnosti in časopisju! Smatràfi so nèìkatéri td za ti-šittb ptéd novinfvüiärje'fiiS 'nihče frtf spoCetkà ni slu-tn,> da Je bil to začetek pogajanj slovenskih klerikalcev z NemcL Pred par tedni pa je naša javnost izvedela naravnost senzacijonaìno vest, da so pogajanja iei gotova in da bo deželni zbor meseca junija mirno, brez slovenske obstrukcije zboroval, ter da bo dovolil obenem vse nove davke. Slovenski kler^alni pp-slanci so se zavezali opustiti obštrukcijo brez vsake riajimanjše koncesije od strani Nemcev glede naših narodnih zahtev, prodali so slovenski narod1 zopet na milost in nemilost nemškemu nasilju. Klerikalno časopisje molči, dokaz, da je to resnica; klerikalni levi so zlezli pod mizo in nemška večina jih ima na verigi. , Nastane samo dvojno vprašanje: kdo jih je pooblastil, da so se šli pogajat? Ali so kot takózyanà demokratična' ali" ljiidska stranka vprašali ljudstvo, če to'smejo storiti? Dalje pa, in tb je najvažnejše: Kdo jih je pooblastil, da so smeli privoliti v nove davke? Žalostno poglavje naše zgodovine se pričenja: mladi kaplan je vzel vodstvo našega naroda v roke, in tira ga od poraza do poraza, od prepada v prepad. In Če sé ljudstvo samo ne upre samovolji dr. Korošca in'njegovih hlapcev, bo šlo vedno bolj navzdol. Pod temi razmerami bi bil. naš narodni in gospodarski pqgin neizogiben Narodna kot v. resnjci ljudska stranka bo svojo dolžnost do zadnjega hipa vršila brez ozira na zgoraj, samo z ožfri ni .sp--*19 na ijfldstvo, bojevala se bo vztätfriö in dosl< njegove koristi in njegove potrebe. o za t Drž; poslanec Vinko Ježovnik: -.i. ... . '.....».(,,., »i. ■"* .j Tiho in mirno je bilo pred tednom v Velenju, Orne zastave s hiš so naznanjale, da je' umr} pdliČen tržan; spianò priljubljéh soobčan ... VÄstvo shihile celò zbrisälb razlike jezika in pòlitiChégra mišljenjk — marsikomu je zdrsnila solza z očesa ih zginilo veselje z obraza, ko je zvedel, da je prenjiijil dne 20. aprila poslanec, bolniški pofetélji'.' * Vinko Ježovnik' je bil rojen dne ki* oÉ.1 ìé^è'v VélerijUj ' k jet! j d tudi bbiskövär 1 jildsko Šbib! ' Kfa ' jo je dbVrŠil, se je šel učit nà Vransko' ntesarštfe obrti; pdtem se je pa vrnil domu in seje z veliko vnemo; id'ClSK'lVW »M .1 * t aìò. , ,-j , «;'- i. i-i »J '-'.'W^ .''.i tj N* - čemur mu niso ravno rožice cvetele, .Dobil je pa blago, in skrbno ženo — in sadovi skupnega* neumornega dela so se začeli kmalu kazati. Gmotne razmere so se mu. začele obračati, na bolje in.danes je Ježov-nikoy dom po petindvajsetletnem trudu umrlega,svo-jega gospodarja med prvimi, v Velenju. V, rodbinr Skem živjjenju je ranjkega Vinka zadela velika žalost. Umrl mu je v najlepših letih.sin Edvard kot, vojak v Puli. Kateri oče bi ne bil potrt, ako,gre njegov up in ponos, ediiii sitt v prezgodnji grob? Ostah pa Ste .mu še y veselje in tolažbo dve pridni hčerki, Cirila in Slavica. . ..... j„ i. , Javno delovanje pokojnega Ježpvnika, se je pričelo takoj, ko je prevzel za očetom domačijo. Bil je izvoljpn Y občinski odbor, v katerem je deloval -ves čas do smrti. Za g, Skubicem je bil izvoljen, tudi za župana, katero častno. službo, .je,opravljal, na ;zado-voljnost občanov 6 let.,Ppkojptiijc je. bil nadalje rčlap okrajnega .zastopaj 3 leta njegov načelnik;, bil je;ud krajnega in okrajnega šolskega, sveta in kraini Šolski ogleda ves čas od Skubiceve smrti. Ježovnik sicer ni obiskoval višjih šol»,a s prirojenim bistrim sloven»-skim razumom je .kmalu uvidel, da tiči v izobrazbi velika moč, zato .ss ni le sam. spopolnj^val v znanju, temveč, je potsvoiih močeh pospeševal šolstvo ter bil velik prijatelj mladine in učiteljstva. Tudi na povzdigi našega narodnega gbspodar-stVa je marljivo sOdeìoval; pomagal je pred nekaterimi leti ustanoviti šaleško posojilnico, katera se je pod njegovim načelstvom .krasno razvila, .^anjki jejnl prem^rljiv-, K Sfči}| hjbi^se. j.e pri- so mislili, da mu tMié^adfiia^ra, Toda deJa^eUpi mož n Ä81 -i Ä: k^j, vpc. To ga je oviralo pri njegovih poslanskih P°S ri'i,T au UrVfur, '.i^-i" o i. i',d .'' j öli»»^»- nylPWbY» ìmwyfiiW www #- —4 cen,, ljupeznjiy človek, kateri si.Jfi vedel prfap- r: „...^ ...t.^-----" Seh» "1 " - ljivo ljubeznijo, katere ni moglo omajati še tako ljUtb nasprotstvo in nizkotna politična sredstva. Sedaj torej še djf^fj^^o V^0l^Ž0yhi|cp^pt politiku, o tistem njegovem nastopu in delu, katero mu je za-siguralo trajno, častnb;nieito v zgodovini slovenskega naroda na Sp. Štajerskem i u.. .. , m i V pozni jeseni 1. 1906 je zazvenel pò lepi, zeleni naši domovinl klic: »Slovenci, združimo se v krepak odpor proti vsem , j.zKori$čeya)Q§pi , in škoaiiivpem našega ljudstva, zcjr^prno ?? v boj zoper zlorabo gospodarske sile ter dostojanstva posameznikov v go- I II IIWJ I j» LISTEK. Vse» v krvi.' Srlfstf sptóil'^iftii 4lÌtàWlj. - PòsWVètìil V. öH (DÜje.)' Pred večerom je šel Toni zopet v občinski hišo. da se predstavi odbornikom in ,!se je vrnil s Škuljanom. Zdravnik je bil ljut. — Hajdi k vragu politika! je zavpil, ko sta se malo oddaljila. Ves svet je od nje okužen! Vrag, čim komu rečeš ,. Dober dan", pa si že politik ... hm, hm. Čuj, gori so se mi nekateri hvalili, da so se zelo zavzemali za moj sprejem. Res, močno so se morali rovati pri volitvi kandidata za zdravniško mesto. — No, pa je le šlo. Pri seji se je, meni se zdi, prečitalo sedem ali osem prošenj. Svetovalci so se čudili, ko so čuli tvoje ime in so se izpra-ševali, če si v rodu s pokojnim kanonikom. Ko so neki trdili, da si, se je tudi župan odločil za tebe. Pravil je, da je najbolj pravično, če izberejo rojaka, ki je odlično izvršil nacke, pa je še navrh mlad in močen, da bo gotovo lahko opravljal svoj posei, itd.. . Na to so se vsi zedinili za te, le neki žid je skoro vse pokvaril. Ta človek je goreč Italijan in Madjaron in je trdil, da si bil ti predsednik nekega dijaškega društva na Dunaju in veren Hrvat... — Da, to je velik greh! Sedaj štejejo člo- veku že v zlo, če se né oàpove svojemu narodu. Vem, dobro vém to, kèr sem v tujini vsemu sledil, kar se je dogajalo y domovini. Vem, dà hó'céjo za nami izbrisati sled/ ali drugo je hoteti in dmgo moči! . . fjo in slednjič, jaz mislim, da ne upi jem po cestah,'kako naj ljudje mislijo in čutijo. Vsakdo naj ima svoje srce; in svojò vest, a meni je kot zdravniku prvo — blagor ljudstva. Ljubše mi je ono, kar nas zedinja, kakor ono, kar nas razdvaja. Poleg tega ne mrzim italijanskega jezika in kulture, ker nam bode oboje še nadalje vir izobrazbe, a nikakor ne morem pristati na to, da bi nas podjarmili italijanski priseljenci. No, pa sedaj sva že dosti o tem govorila in opisal ti bom sveže utise starega mesta. Bratec, Reka postaja lepša. Nova obala, novo gledališče, hiše kakor na Dunaju, nasadi, šetališča, cafès chantans, vozniki, brrr . . . Opažam, da je več Izraela in da v novem mestu ne slišiš kaj hrvaščine. Čudno in žalostno. V hotelu ... — Pa res, kje si obsedel? — Pri „Lloydu", kjer nóbedéU sluga ne govori hrvatski. To pa najbrže zato, ker dohaja sedaj mnogo tujcev na Reko. — Da, da, prihaja jih pa, osobitp Madjarov, ti pa že tudi nazivajo reško okolico madjarskim primorjem. — Ej!... Ko sem se odpočil, sem zavil v „Krivo ulico"; tam sem namreč živel mnogo let s stricem. Komaj in komaj sem hodil po stopnicah, tako mi je bilo, srce. Soba, kjer je bila nekdaj obednica, je bila odprta in sredi nje je brnel ši- , j «n, Jt ' .■ .', M », '» >>:.■■]' f.«»i valm stro], ki ga je gonila neka navidezno nr$d" niŠka žena. Ta me je spoštljivo sprejela in je najbrže mislila, da se mi blede, ker sem govoril popolnoma zmešano, ko sem se opravičeval in navajal vzrok svojemu nenadejanemn prihodu.... — Zbežal sem na ulico in zagledal na drugi strani staro debelo branjevko, ki se tekom let ni skoro nič izpremenila.. — Se li spominjate, teta, pokojnega kanonika Š .. iča ? jo vprašam. — Kako bi se ne spominjala dobrega kanonika! — Pa se li tudi spominjate nekega njeerovega nečaka ? — Onega, ki je bil v šolah? Sedaj se je pa že zbralo nekaj žen okrog naju in regljanje se je pričelo. — Onega študenta, jelite gospod? — Onega, ki je hodil v dolgi suknji. . . — Onega, ki ... — Dobro, da; pa li veste, kaj se je z njim zgodilo ? sem se obrnil k starki, ker se nisem hotel pred drugimi pokazati. Starka skrili z rokami in skomizgne z rameni. — Aj, Bog ve, lepi gospod! Ko bi bil stric živel, bi bil mali uspeval, gotovo, ali... E, čakajte no, kako mu je bilo ime ! Stipe, da Stipe je bil. Sedaj je na morju, ako je živ ... — Glej, starka me ni poznala, dasi sva si bila dobra, ko sem še bil mal. V malo letih ae je vse izpremenilo! spodovalne namene, bodimo odkriti, iskreni prijatelji slovenskega ljudstva ... Narod vstani, pokaži svoje mlade sile ... Kmetje, na noge za svojo samostal-nost in napredek...« In šli so tisoči pod novo zastavo napred. kmečke stranke; šel je tudi Vinko Ježovnik, kmet — poštenjak in vzoren značaj, na katerem ni bilo madeža. Na velikem shodu v Slovenjgradcu dne 19. marca 1907 ga je postavilo 400 kmečkih zaupnikov iz okrajev Marnberg-Slovenjgradec-Šoštanj-Gornjigrad z nepopisnim navdušenjem za svojega državnozborskega kandidata proti prof. Robiču. Vrsta njegovih volilnih shodov je bilo nepretrgano zmagoslavje napredne kmečke misli; njegove priproste, a odkritosrčne be sede, temelječe na bogatih življenskih skušnjah so šle ljudem do srca ... Težko bomo našli moža, ki bi znal tako prepričevalno razlagati in zastopati kmečki program Narodne stranke kakor je to storil pokojni Ježovnik. Na shodu pri Sv. Frančišku Ksave-riju je govoril dne 14. aprila 1907: »Vsi kmetje moramo vpreči svoje moči v delo za domovino in svoj stan. Vsi misleči možje se nam morajo pridružiti, da boàemò napredovali in zmagali ... Mi sprejmemo v svoje vrste vsakogar, komur je blagor naroda pri srcu.« Znamenite besede priprostega, za svoj stan in dom navdušenega kmeta! Pri prvi volitvi dne 14 maja je dobil 3.499 gla sov, njegov nasprotnik prof. Robič pa 3.203; ker je bilo nekaj glasov cepljenih, je komisija odločila, dà manjkata Ježovniku dva glasa do večine. Moral je v ožjo volitev in 23. maja je dobil on 4.444, prof.- Robič pa 3, 245 glasov. Veselje je bilo tedaj v njegovem volilnem okraju neizmerno. Ježovnik se je po, volitvah tako-le zahvalil za zaupanje svojim volilcem: »Vi ste kot svobodni možje dali dne 23. maja svoje gla sove meni. Vstrajajte, možje, v neumornem delu . Živela zmagovita ljudska volja!« Kot poslanec je bil rajnik izvanredno vesten in marljiv, dokler ni moral na bolniško posteljo, s ka tere ni več vstal. Zanimal se je, kakor kažejo njegove interpelacije in proračunski govori, za naše narodne razmere splošno, posebej pa še za gospodarska vprašanja. Nastopil je proti ogerski nagodbi, proti draginji, izposloval je svojim volilcem lepe podpore po grozni suši 1.1908; pa tudi pozneje je bil ob vsaki uj mi na svojem mestu. Zastopal je zboljšanje promet nih razmer v svojem okraju in se zavzemal med drugim za gornjegrajsko železnico. Bil je kot odkrit in pošten značaj vedno pošten opozicijonalec v držav, zboru, ker je dobro vedel, da s sedanjo nemško via do Slovani ne moremo nikoli hoditi. Ob njegovi odkritosti in poštenosti so obnemogli tudi vsi duhovniški napadi, kateri so včasi izpolnjevali kar cele predale klerikalnih listov. * Šel je torej [eden najboljših od nas. Jeden, ki je koprnel po svobodi in neodvisnosti našega kmečkega ljudstva in je.delal za ta visoki cilj tako dolgo, dokler mu niso opešale moči. Njegovi volilci žalujejo za svojim dobrim in nesebičnim zagovornikom, rodbina za predragim in dobrim očetom, stranka za navdušenim in požrtvovalnim delavcem, prijatelji za ljubez-njivim prijateljem ... V naših srcih mu ostane trajen in hvaležen spomin — pač najvišja čast, ki more zadeti v javnosti delujočega človeka. Naj počiva v miru ! . . L Pogreb Vinka Ježovnika. Dan žalosti. V črno zagrnjeni od mrtvaških sveč razsvetljevani in z mrtvaškim duhom pomešanim z vonjem rož napolnjeni sobi, v kateri je včasih svoje či-losti in svojega zdravja mislil in delal, je ležal od 20. t. m. do 22. tm. na parah Vinko Ježovnik. In neštete vrste ljudstva so prihajale in odhajale, s težko žalostjo in boljo v srcih in na licih, da pokrope dragega rajnika in mu pomolijo molitvico v večni spomin. Nebroj vencev je viselo po sobi krog mrliča in po hedniku; v oči sta padala krasna venca s slovenskimi trobojnimi trakovi, katera sta bilà poklonjena od „izvrševalnega odbora narodne stranke" in od „ Sa veza južnih Sla-vena". Vedno nove množice ljudstva so vrele od vseh strani. Kmetje iz njegovega volilnega okraja, osobito iz Št. Janža, Škal, Št. II ja, Drnžmirja in drugod, so prihajali v celih trumah. Bilo jim je čitati z obrazov globoko tugo nad težko izgubo, ki jih je zadela. S popoldanskimi vlaki so prišle nove množice iz marnberškega, slovenjegraškega in gornjegrajsk^gafokraja: kmetje in inteligenca, zastopniki političnih in drngih oblasti, sokolska društva iz Žalca (z zastavo), Mozirja (z zastavo) in Šoštanja, požarni brambi iz Drnžmirja in Velenja, zastopniki občin, in okrajnih zastopov. Pol noštevilno je bil zastopan občinski zastop velenjski z g. županom Skazo na čelu; 4 odborniki so nesli krsto, ostali so šli ob krsti s svečami v rokah. Sprevod. Bil je veličasten prizor, ko se je po oprav-molitvah duhovščine pred hišo in ko je pevski zbor, broječ do 50 pevcev, odpel žalostinko, začel pomikati sprevod na pokopališče v Šmart-nem. Dasi je že pri odhodu iz trga začelo dežiti in je sčasoma lilo vedno bolj, se ljudje vendar niso ustrašili in vsa množica — po splošni sodbi 1600—2ÖÖ0 ljudi — je spremila dragega pokojnika ha zadhji poti: spredaj šolska mladina, potem požarni brambi, za njimi „Sokoli" z razvitimi zastavami, in nato nepregledne vrste ljudstva iz celega volilnega okraja, pa tudi iz Celja, Žalca, Št. Petra, Hrastnika itd. Izmed Ježovnikovih poslanskih tovarišev sta prihitela poslanca Roblek in Mandič. Ob grobu. Ljudstvo je napolnilo pokopališče. Po opravljenih cerkvenih ceremonijah (bili so štirje duhovniki z dekanom na Čelu) so pevci zopet odpeli žalostinko, na kar je spregovoril v imenu poslanskih tovarišev pokojnega Ježovnika poslanec Mandič, sam ginjen- in pretresen do solz, v slovo svojemu tovarišu. V vznesenih besedah ga je slavil kot moža-poštenjaka, plemenitega rodoljuba, vzorno delavnega poslanca, zvestega moža svoji zdaj tako globoko razžaloščeni ženi, skrbnega, ljubečega očeta svojih otrok, udanega in zvestega prijatelja. Slavil ga je kot zastopnika slovenskega naroda, ki Te kakor mälokateri odločno in neupogljivo tirjal pravice za svoj teptani narod, in skrbel za svoj ljubljeni kmečki stan. Za njim je v imenu narodne stranke sprego vorii njen predsednik in deželni poslanec dr. Ku kovec, ki je pokojnika istotako slavil kot moža, ki je užival neomejeno zaupanje ljudstva in ki tega zaupanja v svojem delovanju kot poslanec ni varal. Njegovi volilci so izgubili v Ježovniku neizprosnega zagovornika njihovih zahtev, ki bi bil še marsikateri uspeh priboril, da mu ni smrt prekrižala njegovih velikih načrtov.) Spregovoril je še v imenu Savinjskega Sokola g. Ivan Lipoid iz Mozirja, ki je v lepih besedah častil pokojnika kot vnetega podpornika vseh parodnih društev blizu in daleč, kot jeklenega branitelja narodovih pravic, kot Slovenca-poštenjaka, ki ni imel sovražnika. Vse gófròre je množica tiho poslušaj in čul si tamtam pritajeno ihtenje, videl si solze v očeh priprostih kmetov. jasli. Zatem je še bila sprejeta nujnost predloga glede dalmatinskih železnic. Za dunajskega župana je 'izvoljen dozdajni prvi podžupan dr. Neumayer kot naslednik dr. Luegerja. V Srbiji so bile minoli teden silne povodnji, ki so nele opustošile velikanske dele države, ampak zahtevale tudi nad 100 človeških žrtev. Škoda se splošno ceni nad 10 miljonov. Na Francoskem so se vršile minole dni volitve v državni zbor. Sprememb ni posebnih, vlada ima svojo veliko večino. Splošno se je povsod opazovalo silno nazadovanje klerikalizma. V Severni Albaniji, ki je del turške države, torej vendarle nevarno vre. Baje je udeleženo na punta krog 30.000 Albancev. Vzroke smo že zadnjič povedali. Poročila od pondeljka pravijo, da jo prišlo pri sedlu Stimlje ;južno od Kosovega polja med vstaši. ki jih je bilo krog 8000, in 15 bataljoni turške armade do pravcate bitke, v kateri so bili Turki grdo tepeni in so imeli velike izgube. Zanimivo je, da vodijo vstaše bivši častaiki turške armade. Turčija misli poslati 40 tisoč mež nad upornike. Vinorejski odsek drž. zbornice je sklenil re-zolucijo, da bi se naj odslej vinorejcem ne dajala več brezobrestna posojila, temveč državne subvencije. Ruska duma je dovolila 14 miljonov rubljev za rusko ljudsko šolstvo. Vlada upa, da bode do L 1920 izvedena po celi Rusiji obveznost Ijudsko-šolskega obiska. Cesar Franc Jožef se po poročilih zagrebških listov odpove baje še tekom letošnjega leta prestolu. V dunajski in budimpeštanski kovnici denarja so baje že dobili ukaz, da kujejo nov denar za 1. 1911 že s sliko prestolonaslednika Franc« Ferdinanda. BeležK*. Med tem sta prišla do neke boljše pivnice, — Pojdi greva sest, — veli Škuljan. Glej. še le načeli so ga. Up $fgf-> — Jaz ne pijem niti piva, niti vina, niti žganja ..,. Kaj si tako izbulil oči. Škuljan ? Berem ti na obrazu, da mi ne vernješ... No, sedaj mi pa že veruješ, le misliš si še: Toni, vodopivec, izrodek vseh Š.. ičev in njihovega doma, ki se je ves ntopil v pijači. Zdravnik je to hotei izgovoriti šaljivo, a ni se mu prav podalo. — Toraj ničesar razven vode ? — In kave. Kav pijem po deset na dan. Ni niti to dobro, ali kaj hočem. No, pa pojdiva, da vidim, če še koga izmed starših Rečanov poznam. — Tebi se pa res čudim, a veseli me zelo, — mu reče Škuljan, ko sta že sedela. Veš, pravili so o pokojnem stricu... — Pa tudi o očetu in drugem strica, da jim je pijanstvo v krvi, — doda zdravnik z nasmehom. Vem, vse vem, Marko. To je lari furi. Vse se da popraviti. Pokojni stric je to dobro vedel in zato mi je branil vino tndi samo duhati. Vedno mi je rekel, naj mi bode pred očmi... no že veš kaj. — In to ti je vedno pred očmi ? — Vedno, in jaz hočem dokazati, da ni vse v krvi. (Dalje prihodnjič.) In tako smo Te torej morali izročiti materi zemlji, vrli mož! Ni Ti bilo dano, da izvedeš vse lepe načrte, ki si si jih zasnoval kot zastopnik svojega ljudstva, sebi v čast in ponos, Narodu v korist. Priden kakor mravlja si mislil in delal ne-utrudno, dokler te ni kruta morilka_za vedno priklenila na postelj in_te končno_jztrgala rodbini injiarodu. Tebe ni več, a Tvoj spominf spomin na Tvoja plemenita dela bo živel večno med Tvojim ljudstvom, ki siga tako iskreno)—vdano ljubil. Slava Tebi, Vinko Ježovnik, slava Tvojemu spominu! Jz političnega stota. v Državni zbor sedaj nima sej, ampak se posvetujejo posamezni odseki. Prihodnja seja drž. zbora bo 6. maja. V petek je zbornica sprejela vladno predlogo o najetju 220miljonskega državnega posojila. To predlogo je takoj odobrila tudi gosposka zbornica, in zopet v tretjem branju po slanska zbornica. Tako ti „ljudski" zastopniki mirno nalagajo prebivalstvu nova bremena, samo da pozobljejo tuintam kake drobtine iz vladnih v „Železnica Rogatec-Brežice-Rudolfovo". Pod tem naslovom razpošilja dr. Benkovič po svojem državnozborskem volilnem okraju ponatis nekega članka iz „Slov. Gosp." kot odgovor na članek v „Nar. Listu" št. 15., v katerem se je pri-bila neizmerna politična nerodnost in nespretnost, dr. Benkoviča, katera nam Slovencem le škoduje in našim narodnim nasprotnikom le koristi. Kon-štatiramo, da dr. Benkovič ni mogel niti ene trditve v našem članku pobiti kot neresnične, ampak se lovi samo za že stokrat v „Slov. Gosp." premlete neumnosti o naši zvezi s Štajercijanci nemškutarji itd. Da bi dr. Benkoviču na te neslanosti, nevredne najneumnejšega političnega začetnika, odgovarjali, nam še na misel ne pride. Dnevni dogodki postavljajo klerikalne lažnike z dr. Benkovičem vred dan za dnevom na laž. Na koncu svoje klobase pripoveduje dr. Benkovič (znani prijatelj nemške šole v Hrastniku!), da je on dosegel, da se bo ta železnica kmalu zidala. Lastna hvala sicer — pravijo — smrdi, vendar bi ga samo rahlo opozorili na uspehe njegove stranke v zadevi belokranjske železnice. Mirno namreč trdimo: ko bi država sama iz strategičnih ozirov ne potrebovala čimnajveč železniških zvez 2 jugom, polagamo svojo roko v žrjavico za trditev, da bi se vsa mogočnost dr. Benkoviča iu njegove stranke razblinila v prazen nič. a O klerikalnih narodnjakih. „Sloga" poroča, da je g. Miha Brenčič, odličen klerikalec iz ptujske okolice, ni hotel ali ni poskusil preprečiti, da bi ne prišlo lepo opekarsko podjetje v nenarodne roke. — Isti list poroča, da nabira stričnik pok. kardinala Mišje po Murskem polju člane za „Südmarko". Jz davčne službe. Prestavljeni so davčni asistenti gg. Videmšek iz Gornjega grada v Celje, Ribič iz Radgone v Gornji grad in Mraz iz Celja v Stainz. a Španski goljufi z zakladi že zopet razpošiljajo po Slovenskem pisma, ki pravijo, da je pošiljatelj v ječi, da ima nekje ogromno denarja in da dobi dotičnik, ki bi mu dal kak primeren predujem, del premoženja. To so že stare lima-nice, a ker bi lahk.0 kdo verojel sleparjem, je treba svariti pred njimi. o Ponižno vprašanje na dež. posi. dr. Korošca. Iz Slov. goric nam pišejo: Citali smo v Narodnem listu lansko jesen, da se je naš rojak dr. Kukovec lepo zavzel v deželnem zboru za to, naj bi se tudi težakom in viničarjem dala kaka podpora po toči, saj je tudi njim pobila toča še tiste uboge gredice in ogone, katere imajo v svojo uporabo. No - po l pore so prišle, razdelile so se po tem, kolikor kdo plačuje davka — in s roraaki niso dobili ničesar. Nismo nikomur ne-vošljivi tistih kron, ki jih je dobil, dasi dobro vemo, da bi jih marsikateri tako krvavo ne potreboval; morali bi pa tudi kaj dobiti mi siromaki! Lani smo volili v deželni zbor nekega ka- plana Korošca iz Maribora; reklo se nam je, da bode ta branil siromake. Pa nismo niti slišali, da bi kaj za nas storil; govorilo se je, da je celo aa to, da bi se moka in kruh podražila! Tak torej, mi siromaki, njegovi volilci, naj od glada poginemo! On .ima seveda veliko tisočakov plače, stato ne ve, kaj siromaka peče! Če je našel dr. Knkovec, ki je poslanec za trge, za nas primerno besedo, zakaj ni zinil tudi Korošec ? Bila bi njegova prekleta doižnost, da bi kaj storil. Saj pravijo, da mešniki lahko vse dosežejo in da je Korošec neki sila mogočen gospod; zakaj pa za nas nič ne stori ? — G. dež. posi, splošne kurije, dr. Korošcu, častitamo na tem poklonn iz ust volilcev! Za bogate fajmoštre in za — uboge vini-šarje in težake se res ne da obenem nspešno skrbeti. Za narodni sklad smo prejeli iz pisarne g. dr. Vrečka za neko poravnavo K 20'—. Lepa hvala! a Umrl je pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic Anton Aškere, po dom. Hrnšovar, oče pesnika Aškerca, star 85 let — Pri Sv. Enpertu v Slov. gor. je umrl veleposestnik in cerkveni ključar A. Fras. a Drobne novice. V mariborski bolnišnici je umrl kot žrtev velikonočnega streljanja 18 letni Karel Trinkaus od Sv. Ruperta v Slov. gor. — Utonil je v Framn v gnojnici trgovca Zamola & letni viničarski otrok Rudolf Draksler. — Pri obč. volitvah v Jarenini so bili izvoljeni v vseh treh razredih zopet slovenski možje. — Obesil se je v Keblju na Poh. kmet Jurij Rihter in sicer za to, ker mu otroci niso pustili prodati posestva. — Umrla je na Polzeli mati dež. posi. Terglava. — V katoliško cerkev je prestopila pri Sv. Mar-jeli na Pesn. iz pravoslavja Milica Brajovič. v Ognjenik Etna je že nehal bruhat;. Kakor se je dognalo, se je odprlo 16 novih in se zaprlo 9 starih žrel. CetjsKf «Kraj. c Velika narodna slavnost v Celjn dne 8. maj ni k a. Celjski Ciril-Metodovi podružnici priredite v nedeljo dne 8. majnika v prid CMD veliko narodno slavje v vseh prostorih celjskega Narodnega doma. Izmed raznovrstnega sporeda, ki nam obeta nekaj izvanrednega, omenjamo danes, da sodeluje tndi priznani pevski zbor vranske Ciril-Metodove podružnice. c Učiteljsko društvo za eeljski okraj priredi, kakor je bilo že objavljeno, v četrtek 5./5. t. 1. izlet v Št Jur ob J. ž., kjer se vrši točno ob pol 11. uri v novi šolski palači slavnostno zborovanje v spomin društvene 40 letnice. Dnevni red je bil objavljen v „Učit. Tov." in „Nar. Dnev.". Po zborovanju bo banket pri g. Nendlu. Vdeležbo banketa naj blagovoli vsak takoj prijaviti v St Jur ondotnemu nadučit., g. A. Sivki. Je potrebno, da se število vdeležencev izve že poprej. Savin-čani se peljemo nazaj z večernim vlakom ob 9'58 do Celja, od tod do Žalca pa na skupnem vozu. Kdor se želi poslužiti skupnega voza, naj se izvoli takoj prijaviti podpisanemu. Vdeležbo sta prijavili tndi učiteljski društvi za laški in šraar-gko-rogaški okraj. Vabimo prav prisrčno še drugo mčiteljstvo ter prijatelje šole in učiteljstva. Opozarjamo, da se vrši, kakor smo izvedeli, ta dan v Št Jurju tudi velik koncert, pri katerem se bodo pele večinoma še neobjavljen^ pesmi slavnih Ipa-vieev. Gotovo nad vse vabljivo! Tedaj 5. majnika v Št Jur! Fr. Brinar, t. 5. predsednik. c Griže. Cenj. gospod urednik „N. L."! Pri Mojemlopazovanju mi pride pri rudniku g. Lappa še vedno mnogo pred oči, kar je vredno občudovanja. Tukaj imamo namreč enega paznika za zunanje delavce, g. Kandorferja, ki tudi čudovito ljubi uboge delavce. Delavci hodijo pobirat premog, ki se med blatom v stran vrže, a pri tem jim ta človekoljubni Kandorfer pobira koše. Ne remo pa, ali zato, ker se boji za premog, ali pa ga je sram, da bi delavci hodili okoli s koši kakor berači. Pri slabem zaslužku, ki ga imajo, itak niso veliko na boljšem kakor berači. Enako mi-lostljiv je tudi ponočni paznik Šoper, ki tudi rad prime za svinčnik, in zabilježi kakemu delavcu kazen, če se ob nedeljah zvečer ne udeleži dela. Pa mislimo, da si človek po celotednem trudapol-nem delu tudi rad en dan odpočije. Naš slavni upravitelj Peter ravna z delavci kakor pri vojakih z rekruti; če mu eden delavec pokaže slok prst, pa hajdi ž njim k raportu in zopet se utrga ubogemu delavcu kronica. Špijonaža je še pa vedno tako razvita, da še ubogi delavec ne sme pojesti kruha pri delu, ker je hitro upravitelju na ušesih, in potem je pa zopet kazen. Pa seveda delavci itak ne zaslužijo toliko, da bi si lahko kruh s seboj nosili. Tako je vsaj manj glob. Na svidenje! c Iz Griž. Vprašali bi našega župnika, ali ni Kristus rekel: mir vam bodi, ljubite se med seboj! Obžalujemo našega župnika, da se ne more naučiti spolnovati ta nauk. Zadnjo nedeljo si nas je zopet privoščil. Govoril je nekaj o francoski republiki, ni pa povedal, da so razmer na Fran- coskem krivi lakomni dnhovski trebuhi. Zbadal nas je s prižnice tudi za „nasprotnike"'. Seveda ko nočemo tako plesati, kakor on god,«, Je. pač hudo: če ne grero v cerkev, pravi, da smo ne-verniki, če pa gremo, nas zbada za nasprotnike, tako da se moramo vedno temrn Žep-fianemn jezička smejati; Največji nasprotniki smo mu pač menda takrat, ko ma štolnino po postavi odrajtamo in ne tako, kakor bi on rad. Kmetje pa mu bomo za bernjo že tudi dali tisto, „kar v razgoin? zraste". Povemo Vam, gospod župnik, prej boste vi od jeze počili, ko bo nam papirja zàanjkalo. — Savinčan. c Od Sv. Štefana pri Šmarja se nam zopet piše o šikanah, katerim so podvrženi naši tamošnji naročniki in pristaši. Zadnjikrat sporočamo danes vsem tistim, da bomo odzdaj naprej vsak tak slučaj groženj itd. brezobzirno zasledovali potom sod-nije. Posledice si naj potem vsak sam pripiše. c Sv. Vid pri Šmarju. V „SI. Gosp." št. 16. pišejo, da je na velikonočni pondeljek nekdo gnoj vozil iz hleva v šajtrgi na gnojišče. Odgovarjati na to neslanost se ne splača. Vsak gospodar mora, če se mu pripeti, da mu stelje zmanjka, blato od živine večkrat na dan iz hleva spraviti. S tem še ne oskruni Gospodovega dneva. Iz tvojih čenč, Gospodarjevo mazače, razvidimo tvojo olikanost. Vsak otrok ve in zna, kako se gnoj iz hleva spravlja, tebi se pa to tak čudež zdi, da si moral stvar v svoje „cajtenge" naznaniti. Ker te poznamo, se za tvoje čenče ne zmenimo. Ali pa imate morda „zvezarji" drugačen red pri živini ? Ali ji ob nedeljah in praznikih morda kai vreče prive-žete in polne na ramah ven nosite?? Ljndem, ki bodo napravili mlekarno za kobilje mleko, bi nazadnje bilo vse pripisovati. Pa zdravi! — Občan. c Sv. Vid pri Grobelnem. V štev. 16. „Slov. Gosp." dopisnik blodi nekaj o celjskih jaslih in prežvekuje naše dopise menda za osem številk „Nar. Lista" nazaj. Že iz tega je razvidno, kako kunštne glave imajo naši šentvidski „zvezarji", posebno pa Gospodarjev dopisnik, ki že zna od ene do osem šteti. Se še čudimo, da so toliko berse skupaj spravili. Radovedni smo že na prih. štev. „Slov. Gosp." kaj bodo kaj tam o naših dopisih skvasili. O celjskih jaslih ve Gospodarjev mazač pač mnogo povedati, o jaslih prejšnjega kaplana, iz katerih ste se preobjedli in vsled tega zboleli, pa nič ne poveste. Radovedni ste na nove dopisnike „Narodnega Lista". Le nič se ne boj, ne bom jih našteval, ker bi ti sicer vsi lasje od skrbi z glave popadali. Le pazi, da ti naši dopisi v gol-tancu ne obtičijo; gradiva za vas in za Ojstr-ževe jasli imamo dovoJj — čez mero. Prihodnjič pa nam razloži v Gospodarju Dekaj bolj pametnega, in doprinesi tudi dokaze, kedaj je naš list slavil ljudi, ki požigajo samostane in morijo redovnike. Navedi nam tiste številke „Narodnega Lista", sicer ti bomo drugače na žilo potipali. Ce je pa „Nar. List" tako nič vreden, zakaj ga pa potem tako radi prebirate, vi pobožni zvezarji?! Imel bi Vam še mnogo povedati, pa — prihodnjič se zopet vidimo. Zdrav! A. K. c Iz Loke pri Zidanem mostn se nam piše: Tn bi krvavo potrebovali mesarja in peka, ker zdaj moramo jemati meso najslabše kakovosti s kranjske strani in istotako pecivo. Najboljše bi izhajal eden, ki bi imel v eni hiši obe obrti, in bi eno recimo oddal v najem. Pri nas se lahko dobi v to svrho v najem celo posestvo s hišo vred. c Griže. Cenjeni gospod urednik, dovolite mi en kotiček v vrlem „Narodnem listu" za pa vrstic iz grižke zgodovine! Naši klerikalci silno vabijo može in mladeniče k njihovemu „bralnemu društvu" in res je nekaj naprednih mladeničev in mož zraven. Mladeničem so letno članarino znižali celo na 50 vin, samo da jih dobijo v svoj tabor. V nedeljo 17. aprila je pa neki neolikani „čuk" (ako se ne motimo, je ž» zmrznil in še precej drugih!) rekel, da takšni, ki niso njihovega slepega mišljenja, ne smejo hoditi v „bralno društvo" in ne dobiti knjig, češ da potem raznašajo okoli, kar klerikalci govorijo, ki imajo največje veselje udrihati po naprednjakih. Samo da članarino plača, potem pa lahko doma ostane. Naprednim mladeničem vrivajo najslabše knjige, ravno tiste mu ne dajo, katere bi hotel. To je krščanska pravičnost, in boj za sveto vero ? Takrat ko je bil Šuler za župana v Grižah, so klerikalci vpili, da tako blagega župana še niso imeli kakor je on. Zares nad vse blagi župan, ki je tako daleč v močvirje za-vozil občino, da se ne bode dala kmalo izkopati. Ravno tako je tudi s svojim posestvom gospodaril, da je prišel v nič, in poleg tega je še mnogo kmetov spravil v škodo in revščino. Kristus naš Gospod je učil: ljubite se med seboj, a klerikalci ne poznajo teh besed. Čemu so ustanovili „čuka", ki ni druzeira kakor sovraštvo med ljudmi. Prej, dokler ni bilo teh neumnosti, so si bili fantje dobri, zdaj pa je takšno sovraštvo med njimi, da lahko vsak čas pride do pretepa. Čuki imajo zdaj pri Šuler ju svojo duplino, in so se tam med seboj nekaj sprli; pri tem je eden tako nesrečno padel po stopnicah, da si je roko pokvaril, da morebiti ne bode imel nikdar več dobre; to so posledice takšnih neumnosti. Kakor slišimo, je prišla nad „čuke" kužna bolezen, da kar drug za drugim odpadajo. Zakaj tisti odpadli čuki sami pravijo, da večje neumnosti ni kakor to; ker duhovniki tako nimajo namena, da bi jih kaj naučili, ampak le da jih imajo v svojem taboru, v temi tavajoče. Sčasoma se bod > že spametovali. c Sr. Peter na Medv. selu. Predzadnjo nedeljo je bil pri nas zopet ponkovški Jaka. Hotel je malo pofarbati naše ljudi, kaj in kako deluje v deželnem zboru njegova visokončena glavica Imel je na shodu celih 40 ljudi, med njimi 19 kmetov, in še ti mu niso hoteli verjeti, da bi on mogel sploh kaj doseči. Revček se je tudi hudo repenčil nad narodno stranko, češ da mora ta poginiti. Jakec, Jakec, počakaj še malo. Gospodični učiteljici, ki je dobila zdaj stalno službo na Ponikvi, si tudi lani dejal, da bo dobila, „če bo nam po volji". Pa tebi in Tvojim vendar ni bila povolji, storili ste vse za vašo Ljudmilo, da bi ono izpodrinili, in vendar je dobila ona zaželjeno mesto in ne Ljudmila. Lepa „Mili" ostane na Sladki gori — in vaši računi so pri vragu. Tak je torej tvoj npliv ? Ej, Jakec, ne damo se več tako zlahka: nafarbati. c Št Peter na Medvedjem sein. Tisti čnk, ki je nekoč v noči okoli naprednih hiš streljal in hotel ustreliti tudi nekega naprednega fanta, je bil obsojen na 10 kron globe oz. 24 ur zapora. G. fajmošter, slabi sadovi vaše vzgoje! I* Braslorč. Zopet moramo zaznamovati velik napredek naših marljivih igralcev. V nedeljo dne, 17. t. m. so uprizorili narodno igro „Revček Andrejček". Na odru smo videli gdč. Kraševičevo, Vovšekovo, Pikelnovo, Muhovičevo in Rojnikovo. Glede igralk se moramo splošno pohvalno izraziti. Sleherna je bila na svojem mesto, težko je dati kateri prvenstvo. Gdč. Vevšekova je bila najboljša in najljubkejša. Imenitno je zadela Fra-nico, posebno na onih mestih, ko pride v nasprot-stvo z lastnim očetom. Strastna dekliška ljubezen je zmožna svojeglavno kljubovati neizprosnemu, kakor skorja trdemu očetu. Krasno je bilo uglobljenje Ivaničine ljubezni osobito v trenutkih, ko se mora res pokazati prekipevajoča in neupogljiva ljubezen do Pavleta. Moške vloge so bile vse najbolje dovršene. Od Zvitoroga pa do lovca Logarja. Igrali so: g. Vovšek, Marčinko, Glavnik, Piki, Strožer, Rataj, Deleja, Perger, Vrankovič itd. Revček Andrejček (g. Marčinko) sploh ni mogel biti boljši, kar velja tudi o Jeklenu (g. Vovšek). Splošno pozornost in največ smeha je vzbudil Anže (g. Rataj) s svojim jecljajočim govorom, bil je prav katakteristič^n tip hlapca. V odmorih je igrala godba iz Konjic (Nepolitan), ki nam je nudila priliko slišati fino godbo. Posamezne točke so igrali tako točno ìd eksaktno, da je bilo občinstvo očarano. Bil je to res lep večer; mladi, narodni delavci, preskrbite nam še reč takih večerov, ljudstvo vam je hvaležno. a Nabori t Mozirju. Dne 21. t. m. je bilo v potrjenih 25 fantov, včeraj pa 14. Prišlo je vsega skupaj 210 nabornikov. a Sv. Jurij ob Jnž. žel. Dne 23. t. m. je pogorel v Št. Jurju kozolec g. J. Kramperšeka. Kako je ogenj nastal se še ne ve. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi bil v nevarnosti celi trg. Na lice mesta ste dohiteli obe požarni brambi; rešiti se ni dalo razven živine ničesar. v I* Št Jurja ob J. ž. Koliko čuta za čast imamo naši katoliški telovadci, po domače čuki, kaže to, da so med njimi ljndje, ki so bili zaradi — tatvine zaprti. In potem paobreknjejo po klerikalnih listih našega „Sokola"! a Nesreča na železnici. Pri novem predoru v Trbovljah se je dne 20. aprila 1.1. ponesrečilo 21 letno dekle Veronika Smodič iz Dobovca, služila je pri g. Grebencu. Ko je nesla vodo čez železnico na prepovedanem kraju, je prišel vlak in ji pol glave m stopal desne noge odtrgal ter levo roko zlomil. Strojevodja je opazil nesrečo ni je vlak takoj ustavil, a bilo je prepozno, ker vozi s hitrino poštnega vlaka. a Iz Ljnbnega. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba, ki deluje že od leta 1886, si je naročila krasno društveno zastavo, katera je na Dunaju zgotovijena, ter se bo letos mesca junija slovesno blagoslovila. Slavna bratska društva se na to slavnost opozarjajo in naprošajo, da se iste udeležijo. Vabila se bodo pozneje razposlala. Drugi dan po slovesnosti se namerava napraviti izlet v divno Loe-arjevo dolino iu na Okrešelj v Savin-skih alpah. a Iz Griž se nam piše: Pri podučnem zborovanju, ki nam ga je priredilo naše marljivo spodnještajersko hmeljarsko društvo dne 17. aprila 1910 v Grižah, nas ni bilo le nad 14 hmeljarjev, kakor je pomotoma poročal „Dnevnik" in „Narodni List" temveč nad 40. Z zanimanjem smo poslušali res praktični podučni govor gospoda Petrička. Želimo še več takih podavanj. a Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ig. Jan, paznik v Hrastniku 5 K 80 vin. Ta svota se je nabrala na gostiji novoporočencev L. Pintar in Fr. Šentjurc v Hrastniku. a Družabni večer priredi Narodna godba zot>eff prihodnjo soboto večer, na kar že danes opozarjamo vse celjske Slovenke in Slovence. Volitve v šmarski okrajni zastop. V torek pri volitvi v skupini veleposestva so izvoljeni gg.: Jakob Zdolšek iz Okroga, Jožef Mlakar, Franc Se-nica in Anton Podgoršek s Ponikve, dr. Jos. Georg in £r. Ferlinc iz Šmarja, Flor. Goleš iz St. Vida in dr. J. Karlovšek iz Celja. Včeraj sta volila oba trga 9 zastopnikov; ker so tudi v tej skupini izvoljeni naprednjaki, je napredna večina v okr. zastopu ter s tem v okr. šolskem svetu tudi v naprej zagotovljena. Danes volijo krneč! občine. Župniki in kaplani so si sicer pridno brusili pete, pa bodo najbrž tudi v tej skupini ostali »liberalci« gospodarji. Krščansko-socijalni tečaj v Šmarju, na katerem se je učilo, da morajo klerikalci tudi vse okrajne žastope dobiti v roke, še v šmarskem okraju za letos enkrat ni obrobi sadu. ! ' " « - ' : Poročil se ie včeraj g. Pavel Schetina iz Ljubljane z gospico Slavičo Grilčevo v Gaberju pri Cfe l}ii.'-i-Bilo srečno! " ' " ' 1 a Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi < ..fi.us,i jlk ... ? 9tuv4Ul i v». -ci i la 1 fantov, izmed katerih jih je bilo potrjenih 43. a Laški trg govori! Tukajšnje „Bralno društvo" in Ciril - Metodova podružnica priredita v nedeljo, dne ì. màjnìk'a 6b 4. uri popoldne v Pivnici § 11 gledališko 'predstavo, fn°sfi}fer Se vpri-zorita igri: ^„PM* ples* in Ràdo 'Murnfkov „Napoleonov samovar4. Komur je kaj do prisrčnosti, naj se izvoli potruditi ob tej priliki k nam. v Iz Št. Pavla pri Preb. Naša novo ustanovljena šolska kuhinja v Št Pavlu je začela delovati šele začetkom jan. t. i, ker so vsled suhega in ugodnega vremena hodili večinoma vsi učenči čez poldne domu in ni bilo poprej potrebe. Odbor, ki se je pod predsedništvom g. dr. Kunsta osnoval za vzdrževanje te kuhinje, si je nadel dobrodelno nalogo, oskrbeti brez izjeme vsem otrokom, ki ostajajo čez poldne v šoli, toplo kosilce; saj je otrok premožnih staršev ravnotako potreben toplega kosila, kakor reven. V celem razdelilo se je od 3. januarja do 7. marca okroglo 5000 porcij ter je jedlo povprečno na dan 110 otrok. Dohodkov v živilih je bilo: 28 kg kose, 15 kg moke, 9 kg Za „osla ", s katerim je pital župana Ogorevca, bo sedel Organist osem dni. da razmišlja o dostojnih in nedostojnih imenih. a Iz Pisec. Poročil se je tukajšnji učitelj g. Ferdo Kókot z gdč. Elmo Bradaška, učiteljico istotam. Bil je podjeten človek in mi Pišečani se mu moramo zahvaliti za masikatero prijetno urico, katero nam je pripravil s prireditvami raznih veselic. Upamo, da se nam tuài séd^j, ko si je sezidal lastno ognjišče, povsod rad šel na roke. Želimo obilo sreče! Nazdar! Sokolski dom v Brežicah. Nemška oholost in prenapetost posebno na štajerskem je dan za dnevom hujša in za nas Slovence vedno občutljivejša. U-grabiji so nam vsa mesta in skpro vse trge s terorizmom in z divjim sovraštvom hočejo zatreti vse, kar si upa misliti slovensko. Zgodovina zadnjjh let je zgodovina neprestanega prodiranja od nemške strani; grozi nam odvzeti zadnjo ped slovenskega ozemlja. Da ustavimo nemško prodiranje in da z u-spehofti zabranimo peklenski načrt naših nasprotnikov, treba nam je vsastranskega in vztrajnega dela ter nevstrašenega boja. Vsi Slovenci moramo kakor o/lom »Viirir + oTrl*; «VAA nll^ Lì ' — „ _ I______ _ ' no zemljo: V prvi vrsti je pòkìlc ____ društev, da z vzgojitvijo telesno zdravih in krepkimi, dliševno značajnih in odločnih mož čuvajo naie pravice in ustvarjajo jez nemškemu prodiranju. To' nalò- orn if> t.-o/fnA ' crii.itrKt č.i;.i y-i.sn go je vedno spolnjeval »Brežiški Sokol«. 'öotf„ pridno telovadbo, vzgajal svoje čfane: v'névstra|^riè in ognjevite narodne bojevnike, ustanavljal različne odseke, jpffrejàl vsako leto prave narodne veselice, s skratka:'bil jè in je še dànes prVo in edino srédi&é br^ldh Slovencev. Posebno pà'sfe je začel v zadnjem času krepko razvijati; vse kar misli slovensko, pristopilo je društvu in telo ženski odsek, šteje že lepo število Članic. Véridar pa ovira daljni in lepši razvoj društva jpo-mälijkanje lastne telovadnice; skromni prostori", katere je dala društvu brežiška posojilnica na razpolago/postali so premajhni; — ker se ti prostori ne dajo , .. , .*» ■-■ t-kuriti, jé tudi tetöVadba po zimi nemogoča. Iz téh sili, katerim ne bo mogel, kakor ubogemu orga- V^MlfhV lici'atimnli cWtr\ ci Hvnìfltrn »ÖnL-Alcü: AJ I niofn » ~~.~r.ll-Z 1 - 's» zapihal, ko je priromal v naše mirne Pišece sedanji naš g. Srabočan. Dočim je poprej g. kaplan vedno sodeloval oziroma pomagal pri vseh prireditvah, je začel pred uprizoritvijo „Divjega lovca" že nagajati in sta imela z režiserjem precejšnje rabuke. Kriv ni bil tega g. kaplan, ampak naš g. Srabočan, ki je pošiljal kaplana v žerjavico po kostanj. Imel je morda slabe skušnje, da so slov. visokošoici sicer mirni ljudje, a da si v narodnih stvareh ne dajo tudi od župnikov zapovedovati. Zlezel je torej za planke. Društvo je vkljub temu še vedno prirejalo svoje običajne predstave in druge prireditve, mirno delajoč brez vsake strasti. Vedel ni nihče o tem, da je društvo „liberalno". Kar se je prikazala na pišečkem obzorju nova svetla zvezda, nov prorok, v osebi sedanjega kaplana! Zapazil je s svojim bistrim in modrim očesom v bralnem društvu grozovitega liberalnega zmaja — in naskočil ga je kot sv. Jurij, ne, kot „Jurij z zeleno pušo". Tuhtala je bistra glavica, kako bi bilo mogoče rešiti nedolžne ovČice iz žrela tega zmaja in „pogruntal" jo je. Ustanovil je kar tri društva: Mladeniško in dekliško zvezo ter Katoliško izobraževalno društvo. Imamo torej Pišečani v naši mali vasici dve izobraževalni društvi, kakor velikomeščani dva gledališča.'— Pišečani, vprašam Vas, ali je bilo to res potrebno ? Ali se res date od človeka, katerega škof danes ali jutri lahko požene v drugo župnijo, voditi, kakbr mali paglavci, ki še ne znajo hoditi? Ali ne vidite sovraštva, ki ga je zasejal ta človek v mirnih Pišecah? Pokažite, da ste ljudje in ne šleve! Nihče vam ne jemlje vaše vere — kakor morda on, ki seje sovraštvo v vaša srca — a najmanj staro bralno društvo. Proti sejalcu prepira in sovraštva pa se bodo tudi še drugi ogia- vžrokov ustanovili smo si društvo »šokolski dom«, katerega prvi in glavni namen je postaViti% lastno streho, sezidati št »Sökolskl dom« v Brežicah. Še Ie v tbm lastnem domù bo mbgočč vsestransko uspešno delovanje društva. Ker pa sò naše moči prešibke, obračamo se do vseh rodoljubov, š prošnjo, 'da pomagajo brežiškemu Sokolu, bojevniku na eni najvažnejših postojank Spodnjega Štajerja/ s prispevki. — Podpore, ki Jih darujete, obrodile bodo tisočeren sad!'Priskočite nam nà pomoč vsi, katerim je obstoj in napredek brežiškega narodnega življenja na srcu! Prispevke za »Sokolski dom« V Brežicah sprejema br. joslp Boecio, trgovec v Brežicah. b Iz £lšee. Različni dopisi v „Narodnem Listu" 'in v, svetoy^j8|ii glasilu naših štajerskih kaplanov, -Slovenskem Gospodarju", ki se sučejo večinoma okoli „Bralnega duštva" in novega nepotrebnega (Okaplanovega izobraževalnega društva (morda ga je sam potreben), so prisilili tudi mene priprostéga kmeta, da spregovorim nekoliko besed V .rWiV/1'A,, I ■ V1 , J 1 <*»)fr H - ifKV i(f '»( stvari. Staro bralno društvo se ]e ustanovno že leta I895. kot nepristransko izobraževalna društvo. Predsednik tega društva je bil tekom ali 9 let takratni župnik. Nočem žaliti njegovega spomina, počiva že dokaj let v hladni zemlji in siromak je trpel na svoja stara leta sploh vec J.««i« if «' j afe» will Hm« nno t > kakpr preveč, a vendar se moram tudi njega dotakniti, akó hočem govoriti stvarno. Imenovani predsednik ni sicer ničesar storil za društvo, a vendar v začetku ni vsaj nasprotoval delovanju odbornikov, in vse je bilo navdušeno za društvo. Kmalu je to navdušenje zaspalo in predsednik ne samo, da ni, ničesar storil za povzdigo društva, ampak oviral je celo odbornike, ki so hoteli kaj masti, 1V2 škaf fižola, 24 škafov krompirja in 75 kg riža. Dohodka v denarji je bilo skupno 290 K 96 v, denarnih stroškov pa 90 K 96 v; tako da še ostane 200 K čistega dobička, kateri denar se je položil kot fond za drugo leto v šentpavel-ski posojilnici na obresti. WM ofyaj. b Dobova. Naš kraj se vedno bolj razcvita. Hiše rastejo kot gobe po dežju in nedolgo temu se je mudila tu komisija, ki si je baje ogledala žel. progo in določila kraj, kjer naj bi bilà p'd^ staja za 'tovMr pMmet. 'Bbgve 'če 'tès kedaj do1-' živimo, da ^am ne bo trebà'oddajati blagä V oddaljenih Brežicah. Naselil se je pri cerkvi četrti trgovec, ki mu seveda želimo največ sreče., — V Ločah se trudi, župan, da bi se čimpreje otvoril promet ž bfóàòm, a* 'so mu otlnesfi' naznani zlikovbi riosthice iz'ifiostu, ki ^ poti-ebten, d«!se'f prMtó 'dfl bì-dda. Na ta način Čakamo na promet z omenjenim brodom lahkó še iläjmanj 10 let prirediti, češ, da naši ljudje niso za to. .n Spozabil njegatorej besede, katere si je zapisala na svoj prapor kranjska duhovščina, za katero seveda caplja večina naših kaplanov. Pišečko bralno društvo je torej spalo, 8 lét dolgo zimsko spanje brez obcnjh zborov in brez volitev. Prebudil ga je iz tega spanja odstop takratnega predsednika, h kateremu gu je prisilil neki takratni modrp-slovec. Začelo se je v društvu novo življenje. Sedeli so v odboru verni možje (ne klerikalci) in tudi takozvajm — liberaci. Bil je tudi v odboru takratp^ g. kaplan. Niti na misel mu ni prišlo, da ob,težnje s tem svojo vest, če deluje v društvu z „liberalnimi", t j. z drugimi besedami narod- iißÄ Ü àKtfH Jednal^a"mj ki se ai8?,n5fefeF.'s«-a-moy.9ll. polagati g. kaplann prj, uprizoritvi igre „Lurška pastirica". Bralno društvo se je tekom najboljšim moralnim in tudi dqbriR grnotp^ nsPe^?Ä ™m. manjSife tudi veliki, n^rodjuj ieri »Deseti brat" in „Divji lovec". — Drugi veter je nistu, z odpustom groziti in na ta način izkazati svojo ljubezen do bližnjega. „Sejal si prepir, sovraštvo in kletev, prekletstvo tfo^. bo že^y." župana, nekega Franéelna Crjaka, k» sé ukvaq z Vsem nepotrebnim; podpisuje celo v „imen; vseh gorianskih občanov"* proteste proti „lažnjiv» pisavi „Nar. Lista". Vprašamo ga, ali bi ne umestneje, da bi se jel brigati za popravo kolovozov in cest v svoj,i občini?! No za Boga snetega, zgani se, ljubi Fraucelj, če ne, bo vse „ta črn", kajti kolovozi so tako slabi, da si bomo morali uabaviti „lnftbalone" za prevažanje našega vina itd. Kmet iz Gorjan. b Kapele. Žalost nas obide vselej, kpdar koga izmed naših ugrabi neizprosna smrt Po-sebno pa še, če je ttf mladenič ali mladenka, ki še je šele začela razcvetati, zidajoč si v svoji mladostni sreči zlate gradove. Tak slučaj se je zopet pred kratkim pripetil, Bila je mladenka, članica Marijine drukbè. Pa to nič ne de, mi sm« jo imeli radi, seveda smo mislili, da jo ima gosp. župnik kof Marijino devico še rajši. A temu ni tako. Naš g. župnik ima ljubezen do bližnjega, kadar upa kaj dobiti. Nič druzega kot hiqavske besede o krščanski ljubeziji. Če se ne motimo, je bilo obljubljeno pri pristopu v Marijino družbo, da spremi duhovnik družbenice k zadnjemu počitku brezplačno. Za našega župnika je pa Za-stonjski že zdavnej umrl in se ga še tu, pò zahtevi obljube, ni spomnil, temveč lahkodušno računal za spremstvo za zadnjo pot 50 svitlih kronic. (Skorò neverjetno! Če je pa res, je pa to, naravnost odiranje. Ali' nimate v kapelsici fari še knjižice o cerkvenih pristojbinah, ki smó io izdali mi v Celju? Uredništvo.) Še več! Naši godci so obljubili spremiti pokojnico, ter ji skazati tako zadnjo čast in to popolnoma zastonj. * Župnik pa ae je protivil temu rekoč, da je on ne bo spremljal, če jo spremijo godci. — Mladeniči in mladenk«, ki so člani od župnika zaničevane Z. S. N. ne morejo tega dovolj strogo obsojati. Temu človeka so napredni mladeniči trn v peti in nadel si je nalogo, preganjati vsakega do skrajnosti. Seveda se mi tega prav malo strašimo in bomo njem« neljubo delo vstraj no nadaljevali. — Tudi surov znà biti naš župnik napram faranom, ki ga prosijo kake usluge. Da je to res, ve marsikdo potrditi. Kdor pa hoče koga grajati, se mora prej sam poboljšati. Pa zamorec se lahko pere do sodnega dne, vendar ne bo nikdar tako bel kot j» sedaj črn. Vsevede! b Dobova. Ni bil zastonj naš, poziv k zadnjemu kmetijskemu predavanju. Zbralo se je v gostilni g. Cvetka do 100 kmetov, ki šo pazno, sledili izvajanjem g. potovalnega učitelja. Saj jV pa tudi vse po domače razložil* tako da je mogtt vsak vse razumeti in se je k,asiieje slednji pohvalno izrazil o predavanju. Posebno pa nam jo priporočal napravo'betonirane gnojne jame, kajti' po njegovem mnenjn je zelo nespametno kupovati umetni gnoj*, doma pa puščati, da nam odteka v v cestne jarke izvrsten gnoj.v obliki -gnojnice. Preračunal nam je, da so v ugodnem sluöij* splača naprava gnojnih jam že v enem leto. — Vendai- kaj je to 100 udeležencev napram veliki množini neatrpuežev, ki ne utegnejo udeležiti se enakih koristnih predavanj, temveč heže naglo dbWóiv, kot da jih -ieiate vihra. Ženske ni' bilo nò-bébé pri predavanju. M^nda bi bilo škoda, ko bi se tudi obe n\?tlb bolj podale v i^nih kmetijskih aadfeVih. Mi morebiti piso možu-kmetu desna raka? lipajmo, da se nas prihodnjič üjijfeleäS'1-^--- 1 preo'àva.nja sé kaj več, i&tio pa pfosimo vtiihggä nèitéljà, na^ pas ^ »ratjkem easu £op.et ' obišče. f™d Mi k Lasi ter m a a m>rW:' 'W' iff^m. m , »ffo Pflflig« „Jf^pdnj Iii^t na prižm^i &t§£ % fc&.M je hilo kako wffife hri?zpjač»p in s$mp s ppipo^o -sy. --Snjjp „jSr$jkp pkWiQal", se še do je Pgdpefop sie je x. pnevnik" sem. ppsebno I® i prihodnjih MfflHf iz sfovespo dotični članek prebit. Abesinski eesar Menelik. msßSm'ü fZ T^u. - Men^JiJ:. Zadnji ča« se po raznih časopisih že par me-«M| sem vsak teden ponavlja ve$t: abesinski cesar Menelik je umrl. A že drugi dan se, zapik^ vest ko* nwyvfjfäfr ^es^ ^ 4a Mepelik ree na smrt bolan, in mogoče, je tem, ko to pišemo, res že tudi mrtev. Abesinija (arabsko Habeš) je mala država v Afriki južno od Egipta. Ima kakih 4 do 5 miljo,-nov prebivalcev nekega mešanega Črnega plamena. Vero imajo y praznih oblikah ojUstepelo krà^tup^vo, ki U- P,r. trpi tudi večženstvo. Ahe-&inci, osobito eesar Menelik, so postali v Evropi znani in cela slavni v letih 1895—$897, ko so se bojevali zi neodvisnost z Italjani in so jih, ko jer Menelik sam prevzel vodstvo abesinske voj^e, poRotyoma Potori- Italjani pa to sklenili m"" in niso vjefa zahtevali „protektorstva" nad Abesinijo. Od tistega časa je Abesinija popolnoma neodvisna država. Glavno mesto države je Adis Abeba. Menelik je že; v visoki starosti: Za svojega, prestolonaslednika je določil nečaka Lidj leasu, ki pa je 14 let star in vlada namesto mladega nje-gujft, hjegpv jeroh ^as* Tasjyna, tyeneükov* žena, cesarica, Taitu, si je, hotela, sicflr yladarsfcvo prisvojiti, vendar se je Ras Tasami posrečilo jo popolnoma odstaviti. ne vrši v nedeljo 1. maja 1910 ob 3. uri pop. v gostilni g. Jakoba Zabavnika v Jftstrebclh pri Sv. Botfenfcp p^id Središčem. Dnevni red: 1. Politični položaj v drž. in dež. zboru. 2. Narodna stjcpnjfa i» njeni nasprotniki. Bolfenčani in sosedje, pridite mnogobrojno! —-----1 . ■ V -T— a Pretepi v ptujski okolici. V noči od so-jbote na nedeljo so se stepli fantje v Pobrežu pri Ptuju. Nek Pobrej&an J. Krajpc in pek Haložan ira;?jnf*sarjena. — j PQdqljp so štep}i Kicarju pri Ptuju domačega mirnega fanta Le-iradnjk Jfl* päflgski sodniji. v pondeljeji nezayestn^ga ir ptujsko 'bolttištrieo. — Vse poledice hešre&iega tujskega žganja in pa „Štajerca", katerega dele a stotine v okoliei in podivjujejo kmečko ljud-tvo. Nemci so res na svoje ,.kulturno" delo med ejfci lal^P ppnospi! §v. Boiienk pri Sre^u. Dne 24. t. m. se je SfàRFWf'M P" P3? klerikalk minska »izobražci-alpa? ofgftpiz^jja. ^yzpflh je bilo 4p 50 Uudü in icjeir Hryatov in Bolfenčapov, večina starih žeukic, erciiajk in m>pre<}ne njl^jfie. ÖQWril ie «- dr. floh-Sflc i t Maribora. Po kratkem brezpomembnem — sejfpfja liberalnih istno bili do sed^j ftiavajieni, da -č»Stiti gospodje v Iveli^i meri (?) živijo ,po Eristusovjh ,naukih. (?) Med vožnjo na središki kolodvor je tega g. fca-;pucina .silpo zažejalo, zato reče vozniku, naj vstavi voz, ko se pripeljata do gostilne Novak v Vo-drancih. Stopi ;z voza in reče: ^Tudi Vas ijjorapi nekaj kaštigati. ker je tukaj narodpa gostilna; prinesite mi pol Mrà dobrega vina". Postreglo se jmu je takoj. Gospod z veliko brado so se .zao^li nekaj norčevati. Ko pa j è bil glaž prazen, so .ßß sedli na voz in rekli: „Plačam takrat, ko ,pridem drujgo leto nazaj". Misjonarji Sb na i^Mci po-jtisnoli gostilne na dnò pekla, ko So rekli „Gostilne so vražje kapele". Vi g. kapucm «te dati vstaviti voz gftstilni in ne v farovižu; znai^o Vpm je, da s,e zahteyano blago mora planati. Aü imorda v „vražji kapeli" lahko dolžan ostane ? Ali ni to gréti kmeta go^tiltìèa^a na tkk osthlJbh pačin opehariti, posebno sedaj, ko so si vinog¥aS' liki s krvavi bremen naloži jtonja, ki je p^^ni jLetonja so pripeljali mfi ^liVji fOiic« 1» M bi èi mor id si veliko odpomoéi ? hooejo. da župnik je satpO Tekel: »ta 3ÌÌ oni bo dober ali do-jra«, akoràvno se je prostor praznil z odhajajočo mladino. Konec jp bil. da e. dr. Hohnjetij njegov {rod ini Mei kdo drugr 'pMkäti ip ^vìjo klicati kot T. župnik ZadraveSè fe Mupdä iž Ja^treb0ö. — le, g. župnik, slab in klävern uspeh; iz fé moke rf »o khihà. Mi napredna'mlädihä pä kličemo: pògutti-10 naprej! ' ' '' ' . '' " Pt um oHw}. p Sv, I/QvrtW na Drair, polju- Poroča, se imn*: Pred: kratkim s^ je vršila neka obravnava v Ptuju. Pri. t$j je govoril, naš občinski tajnik, aag^en, klerikalec in Ozmeqey agitator^ le nem-ški, dojpiip, sp naš), vrli napredni- kmetje, govorili sai^p, slpvenski. čeravno sp tndi več ali manj zmožni, nemščine. Sploh se dotičnik, vedno; radi postavljal s blaženo nemščino!, — Donesek k narpdnjaštvu. «a^jlMeriH^vt p. Vzor nemškega sodnika je bil dr. Tel» tsehii v Ptuju, ki je Slovencem delali krivice, kjer je lt>; mogel Ta vzor^ moži je oženjeni in oče žei omožene hčerke; predi nekaji tedni: pa se ga je opazovalo dan za. dnem, kako, jet hodili na spre^ hod, z.ženo ptujskega policaja Marincai! Izginila sta vedao v gramoznih rupahi Iv Rogoznici in de-*' lavci soi ju opazovali, kako sta, se tam „golobčka ljubila". Stvar sjsj jec;izsiedela,in,;sodnikia so takoj: spoznali za „umobolnega" ter-gao poslali vsana-torijt; AH, pa, njj bilii morda, že- takrat umo,holen, ko je delal\ zai SlOlvence tjako'i ksàviche sodbet?! n v' a <1-M. podružnica za Središče in okolico ustanovljena ' v prejšiljem mesecu šteje sedaj 1 pokrovitelja, 2 ustanovnika, 65 rednih, udov in 15 podpornih. a.I^cŠtf^da pp/^ Ptojew ž^ti^i i^i^rj to gosp. Frànc Žižek, ki je dovršil s pohvalnim nspehömo or^Jjarako šolo v, Celjn vin : je bü\titk&3 organisi Pokojaife ja, bil» vzgleden in za slovenski narod * navdušen v mladenič; Star,, je, bil. 22 let N. m, p.! so s dp od v§j P. 1- n m inajmka 194 za ?a V vetpiki, ^voje pisarne ob ned^lia^ ppDfllnpjpa s tranke i«'se ne, bo ^ore|. ob nedeJi^h v odvetniških pišarhah na Ptùju več uradovalo, tet^yeS se izvede popolni nedeljski počitek. To je pd pujskih gg. pd-* ' v hvalevredno delo in ji||i bpd^ ys'i njih^i srca Hvaležni, ker se jim. je vend,ar er»- uradniki iz iimoràli^k ridejo pa taki častiti (?) gospodje i jiffi go^tijpičar dal pijačp zastonj, iker je" ovžu prem,alo dobijo. D^go pridete ^ : nam, kakor ste obljubili, pa si prinesite več de-harja, da Vam bo mogoče med potom p<9l"wà Vina planati, Častiti -g- kapticia.' Ne BktìftS^té se, la bi si od nas pri sv. Bolfeaku » 'priliki iiDiSi-ionn dpsti ^enarj^ ata^q^Ji w svpjp hujßkwijP in )untarijo! Mi o^Janemo zvesti in trdni napr^dnjaki-?a aa né bi véra pesala? v t konkurz je prišel Jurij Kaiser, trgovec Z mešanimi blagpm in gostilničar v Majšpergu. — ^acasni upravitelj konkurzjfe mas^ je odv. g. dr. 1. Fei-mévc v £tnju, komisar pa vPdja ptujatc pkr Sodišča. a Nadepolnf ptujska mladina. Mi- puli pondel^'ek sta se spinila 141jebi fan^ Sup-panz in 6 letni (!) šolar Karl 0fótóhik': s|pzi straniščno okno v stanovanje grobokopa SihroV-^kegà, prpiSkàla taip ražli^pe omàre in ukr^jà létf kron denarja- Sfa p^koj^aliŠ^u'sta pofein delila: lit kron si je obdržal Sappanz, éjs jty -pa daf Drofeniku. Nat' In tam dobró živela dobila; nàÉa je še 91 kron v nekem kupu katere je dòbil grobokop nazaj. Òstalega je zmajajkalp. Oba uzmoviča sta pod Karl tìrofenik je brat šolarice Àngéle tfrpfenik, ki je pokradla v nemški dgkliškf ljudski šo^i ^nnoèo obléke. Ornigu bi želo' priporočali, naj. jn v Ptuju še postavil zavod za poboljšanje sp/ijene nemške mladine. v Iz Rogatca. Tn se je udri v okolici kà- __ftgnl.Mófl«ualfi ' . i 2f. OitL ~kare" J® dobil ;o sta se, peljala v S; edipee ■jfio-i W.r run js/JUI.'-ITM, Vendar ]u ]e policija hitro menolom in zasul jednega smrtnonevarne rane. Prepeljali celjsko krat izpolnila iskrena iélja po nedeßßkem počitku. Saije'0a tiìdf btfo potrebno, aa se'je storil ta sklep, i v..««,!«, • 1 »iu». u ' -u, ^oVsodE v vseh nianjštft1 ipestjih in trgih se je ìft day- UolmSmco vendar je malo upanja, da bi ozdre^. .. no iivetei n'éifeli8k{'|>0&tek, 'ker se fé uvidéto;. 4' f a Vodstvo regulacijskih del v Ptu^.11 sjj , ob nedeljah pač malo pprävi ——-^-i»—-1 I ~ ** —: ----- ri r» nA irmi trroiir n «•. zasebnim uradpikorn pa se je véridar vzel vsak prosti čas. %yav,aSj pri Ptuif, Tukaj, je v np^i od 23, na, ^prila, t. I, p^é ip n^rič^koy^ne smrti umrla g. Mafija Piyko, roj. Va'jd^, Rev,a se je na: predvečer nekoliko preveč nasrkala »žlahtne vinske, kapljice«, drugo jutro so jo našli mrtvo v postelji zraven trdo spežbga m©ža. -^ Prejšnji teden jfe nägle srtirti' umrla 32 letna samična kmečka hči Marija Primožič v Bukovcih. Imela je najbrž srčno hibo. N; p. v m.! a Vstrajen samomorilec. 56 letni kočar Josip Vpglar od. Sv. Barbare v Halozah si je prereza}. miqpljP nedeljo Z, hritvp, žile na, rokah, Ker pa vsled tega ni umrl, so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Tam ga zaradi pomanjkanja prostora niso sprejeli in Voglar je hotel potem v Dravo skočiti. Policija ga je konečno vendar le spravila y bolnišnico pod streho. o Iz Cirkovec pri Pragerskem paro pišejo; Pri nas, mislimo dpbiti postajališče, Kaplan Zorkp, ki ho«ei povsod 1 igrati p£y»i gosli, nam je lani po-,leti obe*al| dabode že 1. out. postajališče1 go-1 tpvo. kö, kakor navadno, se ta obljuba g. kaplana ni spolnila. Pozpeje; n^s je tolažil z letošnjim 1. majem; a tudijta(obljuba je splavala po ^odi, pfipvi, dft, 4^a Q^f ppstajali^e Ifišek in Korošec; to morata biti pridna in delavna možaka! djr. PlDj, vsled intervencije g, dr. tìf nisterstvu ne razpusti in se .ÜTlr.lO '!' Ji Mladinska orgai druiidèant sifi ste nam z ne eljskim pri J [Ti i a - Gèli svet' ve, da je naš1 poslanec je vendar ZPrko näjbPlj pripp- Varijètit zopet pokazali, da jftii jé résno ža na^rfedèk i|n izobrazbo svojSb članov. Zfesttì pohValtìo motärtiö omeniti» mladino» ki se je v tako> lepem števl« udi®-težil^. p^edavapfa g- p,Qtj učit. I, Prekoršek^ — predavatelj nam je podal v poljudnih besedah, §lijj[p našega narodnega življenja — političnega in kültür'-nega. Omenjal je pjtve/početkd n4^?dne kulture v času reformacije ter1 obširno razpravlial o francoski dobi na Slo^éiisktìtó, o lètu 1848 ter zakÜuM z dobo ! taborov (1.1867), ki- jO preverva prekiptevafjoče rttfa-do narodno navdušenje; ki se pojavna tudi v snovanju ip, organiziranju narodnih društev, čitalnic pp mestih in . trgih, ^p.t edinjh t$rM, vsega takratp^ga, narodnega gibanja. Navzoči so sledili z vidnim zanj-maiilèm govorhikovitn izyajanjeiii ili izražali' željo, da bi nam domača ' narodna drnSt^a, zlašti' ritlQdifr ska organiziacija, priredila še več'takih pOučnih. pteei 1 davani» Iz Cirkovec na Dravskem polju. Naši klferikhlcj so vsled propoda-Rfi ob^insk^ volitvah silno, Rop#- , noci kitiW kje zveze« pri volitvah tiftb sratMotno protiàdéi 'W kor je g. župnik, ki niti v odbor ni prišel; dasì jé ka^ plan Zorko pri agitaciji za njega par podplatov raz- melje so ^li' volit, in go- li se^w" ne obrne,d,o. njega ? Bi ne d|voo^ J kftitfto žalostni Pišek, — Z«o ioa najs pa> še nekajj Kaplan ja> nabral več stokov za postajališče; Kje jeJ'tiöti' denar?' — Mpi ^uv.iwui o regiškfem kopzton — zatb Rff „„.^ „„ „w^I Hnpga T ta i|o celp ' s i" ti, WJe n^lpžpn, denaf ^ ppst^ lišče^ip,, kol^kPf garj j» Zorko sei zelo roftti; če»misli, dai bo s,Poljanci tako oral: kot je si:Savia-čani! — p Sr. Bolfenk nad Sredincem. G. ured sprejmite nekaj vrstic v cenjeni Narodni list. )č»iK Wm^ffitottrtU ! odi» käöttci^ ' tó» se^ je pri sv.' -Bblfettku^V àrediSèébà'1 Bljàl odJ'misijona pri ak. Kaj čudno se nam !fcdi "peikk-!l zplii I dai se> od duhovnikov Wö'dajo veö komariàltfttì. g. fajmoštroi» je propala pai tudi' vsa« klerikalna' ika: Takö ni dobil mežnar, katerega sta hotel«a o Naborov v Šoštanju se je udeležilo okrog 300 fantov, Potrjenih jih je bilo 53. i a Strah pred slovensko dolo imajo v Marn-bergu. Minuli teden so se tamkaj mudili po svojih opravkih trije znani Slovenci iz Dravske doline. Marberžani so jo hitro iztuhtali, da so prišli gledat stavbišče za slovensko šolo. Počasi se bodo že morali privaditi tndi tega „strahu", kakor še marsičesar druzega. Mariborski oKraj. a Iz Maribora. Kakor znano, imamo sedaj v „Narodnem domn" izvrstno gostilno. Klerikalci imajo tukaj svojo sobo, kjer se lahko popolnoma nemoteno zabavajo. Vkljub temu se še vedno prav radi potikajo klerikalni uslužbenci po različnih zakotnih gostilnah, posebno se jim dopade „pri Sandwirthu". Ne vemo iz kakšnega vzroka se podpira dotičnega gostilničarja;? oisiroma ali smatrajo tega gostilničarja za narodnega radi tega, ker zahajajo oni v njegovo gostilno? Razun „Narodnega doma" imamo še tudi slovensko gostilno „pri pošti", v katero lahko zahajajo, ako ne najdejo v „Narodnem domu" njim vredne družbe. a Nemci za mariborsko okolico. V Mariboru se je minulo nedeljo vršilo posvetovanje Nemcev in nemškutarjev iz Maribora in okolice, katerega je sklical nemški ljudski svet. Šlo se je za sistematično odrivanje slovenskih učiteljev iz okolice in pa za ustanovitev kmetijske nakupovalne in vnovčevalne zadruge. a Posledice pretepa. V Selnici so se stepli selniški fantje z bratoma Horner iz Bistrice pri Limbušu. Pri tem je dobil Franc Horner, čevljar, take rane na glavi, da je v pondeljek umrl. Spravili so ga v limbuško mrtvašnico, kjer se je vršil tudi komisiionalni ogled. Kot storilca so zaprli nekega 29 letnega težaka Sernca iz Janže-vega vrha. Konjifti oKraj. a Izdražbanje lovov v konjiškem okraju se bode vršilo v uradnem poslopju c. kr. okr. glavarstva v Konjicah in sicer v petek, dne 6. maja ob 8. [uri dop. za občine Sv. Kuniganda, Oplotnica, Padeški vrh, Stranice, Bezovica, Brezno; v soboto, dne 7. maja ob 8. uri dop. pa za občine Okoško, Grušovje, Žiče, Tepanje, Bezina, Vrhole. — Najemninska doba poteče s 30. jnnijem 1910 in se bo^o lovi oddali za nadaljnih šest let, t. j. do 30. junija 1916. — Izklicna cena znaša za Sv. Kunigundo 60, Oplotnico 188, Padeški vrh 310, Stranice 100, Bezino 104, Brezovico 233, Brezno 116, Okoško 30, Giušovje 161, Žiče 60, Tepanje 86 in Vrhole 100 kron. — Pogoji in način licitacije je običajen. DelaVski obzornik. v Delo žensk ponoči so prepovedali na Švedskem. Postavno se je določilo, da v rudnikih, tovarnah in obrtnih podjetjih, kjer je zaposlenih več kot 10 delavcev, mora imeti žena — delavka najmanj 11-urni nepretrgani odpočitek. V ta ča< počirka mora spadati vsekakor čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Delodajalec sme samo v nepredvidenih slučtjih ta čas počitka sk.čiti in sicer največ za dobo enega tedna. Obenem mora to reč takoj naznaniti nadzorstvenim ura dom. Daljšo omejitev sme dovoliti samo rudniški nadzorstveni uradnik ozir. obrtni inšpektor. Za podjetja, ki izdelujejo materija), ki se hitro skvari. se dovolijo izjeme s kraljevim razglasom. Ta zakon se ne tiče dela, ki ga opravljajo žene doma. V veljavo stopi 1. jan. 1911. Nočno delo žensk je na podlagi bernske konvencije že prepovedano v Nemčiji, Belgiji, Danski, Španski, Francoski, Angleški, Italiji, Luxemburgs Nizozemskem, Portugalskem in Svicarském. Avstrijsko je tudi pristopilo k bernski konvenciji, a dotična izakonska osnova še ni bila ustavno sprejeta. Vsebuje: nočni počitek za žene-delavke 11 ur v vseh obrtnih podjetjih, v katerih je zaposlenih več ko 10 oseb. Ta nočni počitek mora na vsak način obsegati dobo od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. V podjetjih, kjer je uvedena 8-urna menjava, se lahko določi začetek nočnega počitka za delavke, ki so že prekoračile 16. leto, na 10. uro zvečer. Zakonu ni podvržena gostilniška obrt, kmetijski obrat in rudniki za gotove minerale. Zakon bi stopil v veljavo s 1. jan. 1911, če bo do takrat v parlamentu sprejet in sankcijoniran. Prestopki tega zakona bodo kaznovani kot prestopki obrtnega reda. Obenem se namerava podvreči nameščanje žensk v nočnem delu kazenski sodniji. Kaznovalo bi se z zaporom do 3 mesecev ali z globo do 1000 kron. Gospodarski paberki. Preslane jedi in vodena bolezen. Vsak dan nam nudi dokaze, da je pretirana upotreba kuhinjske soli škodljiva in nevarna. Četudi se v naši vsakodnevni hrani soli ne da za-braniti, ker testena in mesena jedila rabijo dosti soli, se mora vendar priznati, da mnogi ljudje svoje jedi preveč solijo, celo one, ki so tndi brez soli okusne in užitne. Zaradi tega jb kri teh ljudi često preplavljena s soljo. Kuhinjska sol zahteva mnogo vode, ki jo, krožeč po telesu, jemlje deloma iz krvi, deloma iz staničja v človeškem telesu; na ta način pa trpe tudi stanice ledvičnih kanalov ali takozvani ledvični epiteli^ Ljudje, ki jako solijo svoje jedi, lahko obo-lijo na ledvicah in zanimivo je omeniti, da kuhinjska sol ne more odpraviti dela vsesane vode iz organizma po ledvicah, ampak j« spravi skoz kožo in jo tam odlaga. Radi tega je kuhinjska sol formalna pouzročiteljica vodene bolezni. V novi dobi je tudi dokazano, da izločujejo na ledvicah oboleli ljudje zelo malo soli, ker zastaja v krvi in staničju. Posledica tega zastoja soli v našem organizmu je velika žeja, ki jo opažamo pri onih bolnikih, kateri trpijo na srcu radi vodene bolezni. Ti so vsi tem bolj žejni, čim manj dobivajo vode za pijačo in čim več soli v jedi. S poiskusi. izvedenimi na živalih, je dokazano, da morajo oni, ki trpijo radi vodene bolezni, opustiti uporabo soli, ali jo pa omejiti na najmanjšo mero. Zato je takim priporočati osobito jedi, ki so vkljub pomanjkanju slanosti dosti okusne, na primer mleko, jajca, riž, sadje in zelje. Nasprotno pa se morajo bolniki varovati slanega mesa, krompirja, sočivja in kar je enakega. Ali ne samo onim, ki imajo vodno bolezen, ampak vsem, ki so podvrženi toku iz ušes, driski, krvotoku in enakim boleznim, škodi zelo velika raba soli. Omejimo torej porcijo soli, ker bomo tako zmanjšali stik obolelih mest z vodo, katera je potegnila iz krvi nepotrebno sol, da jo spravi iz organizma. Kolikor manj bomo solili, toliko bolj bomo preprečili bolestno izločevanje telesnih sokov iz kože, sluznic in ranjenih mest — Tndi najbolj zdravi ljudje naj ne rabijo preveč soli, če hočejo ohraniti zdrave ledvice, kajti kdor oboli na ledvicah — gorje njemu. v Kadar kličejo kmečki ljudje zdravnika iz mesta, naj vedno povedo približno bolezen bolnikovo, da se tako na ta način izogne marsikakšni nepriliki, n. pr. da se mora zdravnik vrniti nazaj in vzeti seboj potrebno orodje. Zlasti bi bilo to priporočati babicam na deželi, naj vedno napišejo na listek nujno potrebo bolnice dotičniku, ki pride iskat zdravnika. v Vsak Ima tak želodec, kakoršnega si zasluži, to se pravi, kakor si ga goji. Zategadelj moramo delovanje prebavnih oiganoy redno opazovati in se morajo tudi najmanjše nerednosti odstraniti, da se iz teh ne izcimi težko oboljenje. K pravilni gojitvi, to je, k stanovitni uredbi prebavnega aparata služi priznano najbolje uporaba že čez 40 let znanega dr. RozS • balzama za želodec iz lekarne B. Fragner ja, ckr. dvornega dobavitelja v Pragi. — Isti se dobi v vseh tukaj:njh lekarnah. Vestnik „Ztfeze sMenske napredne mladine." v Tri najvažnejše stvari. Glasilo češke agrarne mladinske organizacije je te dni prineslo članek, v katerem povdarja, aa so tri najvažnejše potrebe za procvit mladinske organizacije: širjenje naprednega časopisja, spopolnjevanje mladinske organizacije in nabiranje denarnih sredstev za agi-tacijsko delo. Najnujnejše je priporočati to tudi naši napredni mladinski organizaciji. Prvo in glavno je, da se razprede organizacija s pododbori po celi slovenski Štajerski. Napredna mladina, kjer še nimaš pododborov, oglasi se pri osrednjem odboru „Zveze slov. napredne mladine". Prirejaj, mladina, shode po vseh delih naše domovine. Naj ne zastane gibanje, ki se je lani s tako svežo silo za pričelo V Petrovčah se je vršila 24. tm. seja krajevnega odbora ZSNM; ob tej priliki je odboru pristopilo 50 članov in članic. Vrlo naprej! Slofettci V tujini. Pismo Slovenca Iz tujine. Dragi mi »Narod, list!« Videč, da kaj rad prinašaš tudi dopise od Slovencev v tujini, upam, da tudi mojih skromnih besed ne pre-zreš ih zavržeš. Nimam ti poročati o gibanju Slovencev, ker niti enega rojaka tukaj ne najdem; pač pa bi hotel povprašati po domačinih! 2e je tega nekaj mesecev, kar se mi je pohvalil eden prijateljev, da se je tudi v mojem rojstnem kraju, in to pri Sv. Barbari v Halozah, osnoval odsek Zveze slov. napredne mladine, zato sem že v vsaki številki »Narodnega Lista« pričakoval, da zvem kaj več o tem, da poroča kateri teh narodnjakov, kako se organizujejo, kako napredujejo. Ali tega veselja mi ne privoščijo! O vsem nič! — Tovariši! Ste se morebiti zbali velikega dela, ki leži pred Vami? Ste šli zopet spat, ko ste že enkrat vstajati pričeli? Ali ste se pa morebiti dali premagati od »prijatelja« Rabuza? Vem sicer, da je gospodek kaj »velik v duhu«, vem, da mu je napredni mladenič največje gorje, pa vseeno ne verjamem, da bi bili vi tako hitro podlegli!? Prisegel pa bi, da niste! Saj pa tudi ne smete, in nikdar ne boste! Samo javno nastopati se mogoče bojite? Tudi ta strah vam je prazen. Pomislite, da živimo v najnovejšem veku, a ne v srednjem! Vsi smo jednaki gospodje. Tudi ta, ki nosi črno suknjo, ni nič več kakor vas eden! Torej ne dajte se mu! Ni on nad vami vladar! Začnite, nastopite odločno pot narodne zavesti— pot svobode! Korak za korakom hočem vam slediti in najsi sem tudi daleč od vas. Za vzgled hotel bi vam opisati češkega Sokola, ali zavlekel sem stvar prenadolgo, zato si to prihranim za bodočnost. — Kličem pa vam iz daljave: Vsi zavedni, napred-nomisleči tovariši — na delo! Le ako delamo z železno voljo in z neomahljivim pogumom, smemo na uspeh računati. Cim hujše se nam je proti klerikalni velesili boriti, tem lej^e se nam bo enkrat svojega dela veseliti. Zato pa — naprej! Ne omahujte! — Pozdravlja in poziva vas z vami misleči Rojak oa severu. Zadnji dopisi. 1. majnika v Laški trg! Tam se vrši ob 4. uri popoldne v Pivnici §. 11. veselica „Bralnega društva" in „Ciri 1-Metodovih podružnic". Videl se bo „Napoleonov samovar" in še marsikaj zanimivega. Slavnost v Gaberju. V „Sokolskem domu" se vrši na binkoštno nedeljo občni zbor Ciril-Metodovih podružnic združen z gledališko predstavo in veselico, pri kateri svira prvikrat nova gaberska narodna godba na lok. Opozarjamo narodno občinstvo na to prireditev! Za Ciril - Metodovo družbo je nabrala dne 25. aprila ti. ob priliki gostije Krištofc-Negličeve v Grušovljah vrla narodna gospodična Micika Zavolovšekova 11 kron. Velik Ipavčev koncert priredi šentjurski pevski zbor 5. maja t. 1. pri g. A. Nendlu v Št. Jurju ob j. ž. Na sporedu so samo glasbene točke skladateljev Ipavcev. Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 60 vin. Začetek ob 6. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen za spomenik bratoma - skladateljema. Razne noVosti. v Šolarji požigalci. V Pragi so se hoteli maščevati zaprti učenci in ker drugače niso mogli nič storiti, so zažgali koš za papir, ki so ga pred tem potisnili pod kateder. Koš in kateder je seveda hitro gorel, zgorelo je pa tudi nekaj klopi, vendar je pa požarna hramba požar kmalu pogasila. Listnica uredništva. Luče: Stvar je preveč preveč osebna in na drugi strani tako omejeno lokalna, da bi padli na „Gospodarjev" nivó, ko bi to priobčili. Ne doseže se na ta način absolutno nič, dokler bodo dotič-niki videli, da imajo v sodniji zaščito. Če bi začeli take reči priobčevati, bi prihajali iz vseh krajev ljudje s popolnoma zasebnimi zadevami brez političnega ozadja in bi se sklicevali, da smo to in to priobčili, in gorje potem našemu listu. Napredna stvar bi s tem silno trpela! Zato oprostite! Hvaležni smo Vam pa za vsak drugi dopis za vašo občino, faro in širšo javnost splošnega pomena! — Pacinje: Danes ni več šlo. Kolikor bo smelo, prihodnjič. Le oglasite se dostikrat! — T. V., Gradec: Iskrena Vam zahvala za poslano. Pride gotovo prihodnjič na vrsto, ker danes se nam je nakopičilo zopet silno mnogo gradiva. Imamo pa tudi že dve daljši stvari o Slovencih v tujini. Blagovolite nam, prosim, poslati večkrat kaj, bodite uverjeni, da so Vam predali našega lista vedno na razpolago. Ko bi imeli v Gradcu vsaj 100 Slovencev in Slovenk, ki bi jih prevevalo enako narodno navdušenje kakor Vas. Bog Vas živi! — Sv. Štefan p Š.: Danes žal ni več šlo. Pride gotovo čez teden! — Radi onega: vsak čas na razpolago, samo naznanite, kedaj hočete! Živeli! fflikdo ne bi mislil da se dajo Pekatete na toliko načinov pripravljati, kot daje navodilo kuharska knjižica, ki jo vsa komur brezplačno pošlje Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. 155 42 8 im Novost ! is Ravnokar je izšel Zelo o on nni p Vač lnči* Zel° aktuelao! SIlUpit , * «3L- lUtl aktaelnot Halleyev komet ali Ne bo nas še konec 19. maja 1910! uena 30 vin., s poštnino 40 vin. Dobiva V vseh knjigarnah in trafikah kakor tndi v založni tiskarni Iv. Pr. Lampretu v Kranju V najem se da vsled rodbinskih razmer gostilna in mala trgovina. — Ker ni daleč na okoli nobenega krojača, bi zategadelj tam krojač (tudi čevljar) zelo dobro izhajal. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Lista" v Celju. 128 3-1 Na prodaj je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. ii6 ceneje oddamo od. danes ,naprej"vsako-vrstne gramofone, eufone in plošče; zahtevajtetfcenike. — Istotam se dobi najboljši" po-množevalni |aparat ,0evograf( z;i 20% znižano ceno kakor doslej. - iN4 «ČI j«-»k. Xkn » avRitMMpai. jmm jtrjvn-rzTnjgajn&zjmsmjriirp —. -v».. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost. — Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. Gor. io& i Mehanična opekarna - z bencin-motornim obratom • • J. Volpe • • A§t. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu oddaja močno žgano strešno opeko I. vrste po 26 kron 1000 komadov. Na postajo v Št. Peter v Sav. dol. pa postavi po 1000 opek za 33 kròn. — Ima tndi strešno opeko vsake vrste. 258 2-2 Loterijske številke. Trst, dne 23. aprila 1910: Line, „ „ „ 68, 50, 73, 5, 8. 41, 28, 58, 52, 85. Hiša z vrtom in drvarnico, 5 minut od treh tovarn v Gaberju pri Celju, se takoj po nizki ceni proda. Več se izve pri lastniku Franc Grilec, Oaberje pri Celju. 254 3 3 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnlje- ܧ|7Tjfci>ega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. "—""•^sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K. najfinejäi drsni puh 12 K. dobi franko. Kdor vzame 5 kg. Zgotovljene*postelje iz gostonitega^rdeCega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem Ift K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K. 14. K, 16 K; zglayniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Rjupofiiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoSe se povrne denar. — fljf&V«**. smCenovnik zastonj in franko. ^£J59"25-14 S. Benisch" Deschenitz,! štev. 199, Šumava, Češko. Vnajemseda dobro uspevajoča kovačnica z vsem kovaškim orodjem ; ista leži tik velike ceste (med 3 vasmi) in je oddaljena 10 minut od farne cerkve. V okolici je mnogo konjev in je zategadelj s pod-kovanjem zelo lep zaslužek. — Cena in druge podrobnosti se izvedo pri lastniku Anton Legatu, krčmarju v Št. Ilju, p. Mislinje. 124 3r2 Kdor je osivel, izgleda star. Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so : 1. Vitkov „Vedno mlad" piavo, rjavo, ln črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja Stiri krone. , 2. Vitkov „Nucin", stekleničica eno krono. Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala t tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija Fr. Yitek & Co., Praga II. Zahtevajte samo Vittore preparate^ # Tse druge zavrnite! _»_S? Veletrgovina z železnino ,MERKUR'1 PETER MAJDIČ Celje. se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitèlle, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd. Postrežba točna. »' a 259 14—5 Cene nizke. Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu'" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Pluge, brane, pepcmospopa - foi*izgaBnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po najnižjih cenah trgovino z železnino „Merkur", P. Majdič, Celje. _________________________ ________ Poštne bran. račnn št. 54.366. Najboljša prilika za sigurne štedenje je piodonosno nalagan e gotovine - Telefon št. 48. --== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. s LASTNI DOM 55© O® Pisairta je v Celju, Rotovške ulice si. 12 o © e Uraduje se vsak da« razun nedelj irt praznikov odi 8.—12. ure eoo dopoldne. 0© © 54 i3Hasass$EKiì registro vana kreditna in stavbena zadruga z omejem> zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge ©d vsakega, je člaii „ _ f zadruge ali ne, na tekoči račura aii na hra- i"!il C» T fi (S "ini nilne (viožne) knjižice in jih obrestuje letno po SP ^ * *** \ /u/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentnt davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo Da leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrekovanju na osebni kredit, pioti, zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rar un O © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrikih ©öogo i-aomiimstci-swimwKiìaammams.ì3ammmms. -Jt^/mme., a Išče se dobra blizu cerkve v najem. — Ponudbe pod šifro Al. L. 17 na upravništvo tega lista. lis i Iščem T kateri je v< svoji stroki izurjen: — Ponudbe na: Mate Juricič, krojač, Pazin v Istri. i.) n za žensko in moško perito in dvojno široko za prtičh se kupi najugodneje v na* rodni veletrgovski hiši B. Stermecki, Celje. Celi kosi pO erit^tlk cenali. Vzorci zaàtóùj irt po-iTjatve čee K 20 — franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10K, . 32 62-15 ' i ■ 1 J" l1 1 ' 1 Ì "i !<'■■ U # iii*— posledica krive prebave. Dom Me sredjjtvo, kije.napravljeno iz izbrano, najboljih in učiiifcaJo«ih zdiifviBììh zéM," sredstvo, ki vzbuja tek iri> pospešuj» :pi»b»T0, sredstvo, ki lahnd odvaja in odstranjuje po-■ sledice nézmernosti, napačne) diete, prehlada,, posledice sedenja in zapeCenoati kakor gore-čico. napetost, preobilo tvoritev kiselin- in,; 5 krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali - pa - odstrani, je ".Di-. RAIka-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavko določeni varstveni znak. , , j'j . , GLAVNA ZALOGA; lekarna B. F*a|n|rf«, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Malà sttanà 203^ vögel'Nerudove ulice. PV¥< Pošilja se vsak dap 1 celft steklenica KB—, pol steklenice K i.^-r Po poŠti, če se pošlje naprej K.1'60, se poälje mala steklenica, za E 2'80 se pošlje velika steklenica, ;za K 4*70 dve veliki steklenicL za . K 8'- Stili véliie, za K-92^ ätirlnajst'Ve-likih steklenic franko na vse postfcje avstro- ogrsko monarhije. '—'—--' - Zaloga .V lekarnah Avstro-ogrske. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo za obile dokaze iskrenega sožalja povodom smrti našega dragega soproga iti očeta, gospoda veleposestnika, drži poslanca, ravnatelja posojilnice itd* vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo za udeležbo na pogrebu: velečastiti duhovščini za sprevod, zastopnikoma državne zbornice, poslancema Matku Mandiču in Francu Robleku. zastopniku deželne zbornice poslancu dr. Kukovcu, okrajnemu glavarju dr. Poiarherju, okrajnemu načelniku pl. Adamovichu, zastopniku komisarijata finančne straže iz Celja nadkomisarju Vohu, župan n Skazu iz Velenja in občinskemu odboru, županu iz Šoštanja in drugim županom, zastopnikom Šaleške posojilnice v Velenju in Šoštanju, Čitalnice v Šoštanju, okrajne hranilnice v Slovenjemgradcu, zastopnikom c. kr. sodnije in davkarije v Šoštanju, zastopnikom uotarijatov Šoštanj, Gornjigrad in Celje, kakor olepševalnega društva Šoštanj, oddelkom Sokolov iz Šoštanja, Žalca in Mozirja, požarni brambi iz Velenja in Družmirja, sploh učiteljstvu iz celega okraja in šolski mladini v Velenju, zastopnikom c. kr. žaudarmerije iz Velenja in Šoštanja, deputaciji narodne stranke iz Gornj. grada za mnogo število žalujočih iz Celja, Gornjegagrada, Vuzenice in Slovenjega-gradca, sjiloh iz slovenjgraske in marnberške doline. Izrekamo še posebno zahvalo za ganljive govore na grobu, pevcetn iz Slovenjgradca, Šoštanja-in Žalca za krasno petje pred1 hišo itr na grobu, za darilo mnogobrojnib krasnih vencev in denarnih daril v dobro dein é namene, tržanom v VelettjU za okinßanje hiš in za mnogobrojne brzojave in dopise; od vseh strani. Žalujoči ostali. i» i i stavbeni podjetnik ili ... lastnik parne žage na Lavi" pri Celju == prevzame vsakovrstna = i i i » 61 50-14 stavbena zlasti sarska dela.