V Pevmi društva čakajo na obnovo stavbe s sedežem rajonskega sveta Slovensko Maxi Jeno čaka letos na Barcolani bolj »človeški« boj /25 Primorski Zdravo jedro pravne države še obstaja Dušan Udovič Se do predsinočnjim je bilo v naraščajoči napetosti mogoče poslušati predstavnike desnice, kako z zupanjem pričakujejo razsodbo ustavnega sodišča o zakonu Alfano, ki naj bi nosilcem štirih najvišjih funkcij v državi zagotovil imuniteto. Čim je prišla v javnost razsodba, ki je zakon zavrnila kot neustavnega, je desnica v en glas opredlila razsodbo kot politični udar levičarskih sodnikov. Pričakovana litanija. Desnica kompaktno brani premierja, čeprav danes v Italiji tudi otroci vedo, da je bil zakon Alfano napisan izključno njemu na kožo. Seveda je predsednik vlade tudi brž pozabil, da je konec prejšnjega tedna govoril o svojem odstopu, v primeru, da bo razsodba zanj neugodna. Kako se bo odvijal italijanski politični scenarij, bomo videli v pri-hodnjh dneh. Obstaja vtis, da bi Berlusconiju morebitne predčasne volitve v tem trenutku celo koristile. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da vloga žrtve, ki jo zna igrati z izjemno spretnostjo, njemu koristi, njegovi nasprotniki iz opozicije, ki izgleda kot v stanju hipnoze, pa iz tega ne zmorejo potegniti pravega profita. Pa vendar je razsodba ustavnega sodišča za državo zelo pomenljiva. V trenutku, ko je verodostojnost pravne države prav zaradi vrste spornih zakonov, ki jih sprejema parlament s preglasovanjem ali zaupnico, zreducirana na minimum in je tudi sama ustava neprestano pod udarom, je bil potrjen osnovni ustavni princip, da morajo biti vsi državljani enaki pred zakonom. Nekomu, ki je hotel biti »bolj enak« od drugih, se tokrat ni posrečilo. Pomeni da zdravo jedro pravne države vendarle še obstaja. kmetijstvo Prosek: priziv je najbrž le stvar časa PROSEK - Pritožba proti priznanju vina Prosecco je le stvar časa. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec potrjuje, da njegova organizacija skupaj z vinogradniškim konzorcijem Carso-Kras resno razmišlja o pritožbi na upravno sodišče dežele Lazio. Kamen spora je odlok kmetijskega ministrstva, ki dejansko ne upošteva vloge vasi Prosek pri priznanju tega evropsko cenjenega vina. Vinogradniki računajo na podporo Pokrajine in Občine Trst. Na 2. strani dnevnik ČETRTEK, 8. OKTOBRA 2009 Št. 238 (19.637) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Ustavno sodišče razveljavilo imuniteto za štiri najvišje državne predstavnike Zakon Alfano je protiustaven Berlusconi napadel ustavne sodnike - Opozicija: Spoštovati institucije zgonik - Predstavitev projekta Kraški okraj 2 Kraški župani za skupen razvoj našega prostora ZGONIK - Na zgoniškem županstvu je včeraj potekalo drugo srečanje foruma županov slovenskih in italijanskih kraških občin, ki sta ga priredila občini Zgonik in Sežana. Beseda je tekla predvsem o skupnem projektu Kraški okraj 2 za razvoj turistične ponudbe na kraškem pro- storu v duhu pospeševanja obmejnega sodelovanja in enakopravnega partnerstva. Na 7. strani RIM - Ustavno sodišče je razveljavilo zakon, ki je premieru Silviu Berlusconiju in še trem najvišjim državnim predstavnikom zagotavljal imuniteto pred kazenskim pregonom. Sodišče je presodilo, da zakon Alfano ni v skladu z ustavo. S tem je omogočilo nadaljevanje kazenskih postopkov proti Berlusconiju, ki so bili prekinjeni. Premier je dejal, da gre za politično razsodbo ter napadel ustavno sodišče in predsednika republike, opozicija pa poudarja, da je treba inštitucije spoštovati. Na 6. strani Novo priznanje za konsenzno skupino Na 2. strani Nova pridobitev KB 1909 na področju kave Na 4. strani Farnesina: za krizo SSG so krivi - Slovenci Na 7. strani V Sovodnje vabijo Tonda zaradi avtoceste Na 17. strani Nabrežina dobila trgovski načrt Na 9. strani Trgovec v zapor zaradi spolnih dejanj Na 16. strani Na Goriško se širi ponudba mlekolatov Na 18. strani PRIZNANJA Nobelova nagrada za kemijo STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2009 bodo prejeli Američana Venka-traman Ramakrishnan in Thomas Steitz ter Izraelka Ada Yonath za študije o ribosomih, tovarnah za izgradnjo proteinov v celicah, je včeraj sporočila švedska akademija v Stockholmu. Akademija je sporočila, da so odkritja znanstvenikov ključna za znanstveno razumevanje življenja in so pomagala pri razvoju antibiotikov za zdravljenje različnih bolezni. Na 24. strani RALAZZETTI IL CALORE CEE PIACE ALLA NATURA EDILFRIULI S.RA. tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst tel. 040 3883911 - Fax 040 3883938 predstavlja v sodelovanju s Palazzetti S.p.a. A (fiX^Rp CLa Festa Wf COCA COLA í* Líírrw S6S€/Stt< Paradižnikovo: mezgg SANTA RQSA íuidWjwWj we/b Stojalo iti susenje perilo iz aluminija * I ihi^iM 411 ■ j > rE k > I h" l.lpfcrflU •M FTElIDI iJkVcIk deljiv 349,0 TV< ICD ft SAMSUNG Sr LE 32 B 450 * * IfMlittl IQ.DM:1' iwtJwti ^iftiHivtii »óiAúilfrrtlK ■■u-j: :uid » Yginjfn ijldni ctrnljiii sprijmiik Prašek ia pralni stroj O AS H ffppj OKTOBRA^ ODPRTO oimto ^ ^^ Hipermarket Imlsfero H***r*4j MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj So* Polo, ulica Potar - Tel. 04B1/J16740 Odprte od pan«d«ljL| do iab&re: NEPREKINJEN URNIK i.00 - 20.30 - ntd+ljs: 9.30 - 20.00 EMIESFFRO najdete tudi v krojih: Bclluno, Fiume Venet o (PN), Perugia. Storže' (VE), Silca (TV|, Viccnia, Vittoj-io Veneta (TV), Zone [VI] 4 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI kb 1909 - Skupina Cogeco zdaj pokriva celotno verigo kave, od surove do kuhane Nova pridobitev je podjetje za proizvodnjo kavnih aparatov Skupina KB 1909je bolonjski Grimac kupila na javni dražbi za 1,1 milijona evrov TRST - Trgovanje s surovo kavo, praženje kave, distribucija in zdaj še aparati za pripravo kave: od proizvajalca do končnega odjemalca oziroma do skodelice močnega poživljajočega napitka, ki ga zaužijemo doma ali v baru. To je veriga, ki jo je s svojim zadnjim poslovnim korakom dopolnila družba Cogeco iz skupine KB 1909. Ta je namreč na javni dražbi odkupila dejavnosti družbe Grimac Srl iz Bologne, ki proizvaja aparate za pripravo kave, večji del gospodinjske kavne aparate, delno pa tudi polprofesionalne in profesionalne kavne aparate za gostinstvo. Kot nam je povedal direktor podjetja Cogeco Robert Vidoni, je Grimac družinsko podjetje, ki je po smrti ustanovitelja zašlo v težave, kakršne večkrat zaznamujejo generacijske zamenjave v vodenju podjetja. »To podjetje smo poznali, od leta 1997 je bilo aktivno v sektorju proizvodnje kavnih aparatov, od sredine 90. let pa so razvili proizvodnjo aparatov za pripravo kave v tabletah. Med letoma 2000 in 2005 je Grimac postal vodilni proizvajalec na trgu malih kavnih aparatov v Italiji, izvažal pa jih je v več kot 20 držav,« nam je povedal Vidoni. Zaradi omenjenih težav je šel Gri-mac maja letos v stečaj in tako ga je skupina KB 1909 kupila na javni dražbi za 1,1 milijona evrov. »Iskali smo nadaljnje možnosti razvoja in bolonjsko podjetje nam je prišlo prav, da smo sklenili verigo ponudbe za naše stranke oziroma pra-žarne. Ko bomo znova zagnali proizvodnjo v Bologni, bodo kavni aparati dodatna ponudba Cogeca,« je še povedal Vi-doni in ob tem izpostavil velike sinergi-je, ki jih družbe kavnega sektorja znotraj KB 1909 dosegajo v komercialni mreži v Italiji in na tujih trgih. Podjetje Grimac bo ostalo v Bologni, kjer ima proizvodni obrat, v katerem bodo zaposlili 18 ljudi. »Načrtujemo, da bomo srednjeročno posobili paleto proizvodov znamke Gri-mac, tako pri malih gospodinjskih kavnih aparatih kot pri profesionalnih,« je napovedal Vidoni. Cogeco se bo skupaj z znamko Gri-mac prvič pojavil v javnosti na sejmu Host v Milanu od 23. do 27. oktobra. Gre za pomemben mednarodni sejem gostinske opreme, ki ponuja veliko priložnosti za navezovanje poslovnih stikov. V zvezi z novo znamko kave Qubik caffe pa naj dodamo, da ta sicer še ni v široki prodaji, vendar si jo kupci lahko priskrbijo v tovarniški trgovini pražarne Vi-diz&Kessler ob cesti, ki pelje na proseško postajo (nekdanja Coca Cola). (vb) Skodelica kave Qubik, odlične mešanice, ki jo pražarna Vidiz&Kessler prodaja tudi v svoji tovarniški trgovini ob cesti za proseško postajo arhiv enogastronomija - Od 16. do 18. oktobra Na videmskem sejmišču kmalu salon okusa Good VIDEM - Tristo razstavljalcev, tri makroregije s svojo najboljšo enoga-stronomsko ponudbo, srečanja s pov-praševalci iz Avstrije, Slovenije, Nemčije in Madžarske, recepti in enogastro-nomski predlogi, vezani na ozemlja, tečaji za potencialne somelierje in poti, po katerih se obiskovalci spremenijo v protagoniste. To je v strnjenih obrisih podoba letošnje izvedbe bienalnega salona okusov Good, ki bo od 16. do 18. oktobra v Vidmu in ga bo odprl zunanji minister Franco Frattini. Kot je na včerajšnji predstavitvi salona povedal predsednik sejemske družbe Udine e Gorizia Fiere Sergio Zani-rato, se je sejemski dogodek rodil iz sodelovanja s turinskim salonom okusa (Salone del gusto), njegov cilj pa je predstaviti na enem mestu najboljše lokalne produkcije. »Treba se je zavedati, da promocija dobrega krožnika danes pomeni promocijo lokalnega turizma, konec koncev pa tudi pospeševanje gospodarskega razvoja nekega ozemlja,« je pristavil Zanirato. Salon Good 2009 bo potekal v treh paviljonih videmskega sejmišča. V prvem bo salon okusa s promocijo deželnih odličnosti, drugi bo posvečen vinu (med drugimi bo na ogled 800 etiket vina Friulano), tretji paviljon pa bo rezerviran za gostince, s predstavitvijo najboljših restavracij iz Furlanije-Julijske krajine, Italije in regij območja Alpe-Jadran. Poseben kotiček bo posvečen furlanskemu kuharju Gianniju Cosset-tiju z razstavo o življenju in delu tega velikega karnijskega kuharskega mojstra. Kot je na predstavitvi pojasnil predsednik videmske trgovinske zbornice DGiovanni Da Pozzo, želijo prireditelji s salonom okusa internacionali-zirati celotno lokalno enogastronomsko ponudbo, saj se zavedajo, da je ta pomemben volan turizma in ovrednotenja ozemlja. Da Pozzo je postregel tudi s številkami: v videmski pokrajini deluje v enogastronomskem sektorju 200 podjetij z 9500 zaposlenimi, vrednost izvoza teh podjetij pa se giblje okrog 420 milijonov evrov. delo - Po podatkih INPS Septembra rahel padec števila ur dopolnilne blagajne TRST - V septembru se je v Furlaniji-Julijski krajini nadaljevalo upočasnjevanje uporabe dopolnilne blagajne zaslužkov glede na vrhunec, ki ga je ta socialni blažilec dosegel med aprilom in julijem. Toda rast je v letošnjem letu je glede na prvih devet mesecev lanskega leta dosegla kar 285 odstotkov, pri čemer je uporaba redne dopolnilne blagajne dosegla 754-odstotno povečanje. Po podatkih skrbstvenega zavoda INPS je bilo septembra v deželi odobreno 1.528.956 ur dopolnilne blagajne, od tega 884.445 ur redne in 644.511 ur izredne dopolnilne blagajne. Kot omenjeno, je septembrski upad števila ur dopolnilne blagajne pomemben glede na preteklo pomlad, ko je bilo odobreno 1.646.688 ur v maju, 1.419.755 ur v juniju in 2.660.309 ur v juliju. Avgusta se je njihovo število zmanjšalo na 917.967 ur. V primerjavi z enakim lanskim mesecem, ko je bilo odobreno 265.292 ur dopolnilne blagajne, se je njihovo število letošnjega septembra povečalo za 476 odstotkov in doseglo 1.263.664 ur (675.712 ur redne in 587.952 ur izredne dopolnilne blagajne). Po oceni deželne odbornice za delo Alessie Rosolen so septembrski podatki signal, čeprav šibak, ki daje upati, da bo v zadnjem četrtletju prišlo do prvega znižanja uporabe dopolnilne blagajne glede na osrednji del leta. Ob tem pa je treba pozorno reševati zaposlitvene krize in nadaljevati z vztrajno monitoražo poteka krize, je dodala odbornica. kriza - Oktobrsko poročilo D&B za prihodnje mesece ne pričakuje hitrega okrevanja slovenskega gospodarstva LJUBLJANA - Največja svetovna bonitetna hiša Dun &Bradstreet (D&B) v oktobrskem poročilu ugotavlja rahlo izboljšanje gospodarskega položaja v Sloveniji, a rezultati na letni ravni še vedno nazadujejo. V prihodnjem letu D&B ne pričakuje hitrega okrevanja gospodarstva. Slovenski rating ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, vendar s pristavkom o nazadovanju. Kljub povečanim tveganjem in zmanjševanju izvoza, se je zaradi padanja cen in količin uvoza slovenska zunanjetrgovinska bilanca opazno popravila. Pri tekočem računu je to povzročilo nekoliko nepričakovan polletni presežek, potem ko je bil v enakem obdobju lani na računu skoraj petodstotni primanjkljaj. Letošnji četrtletni rezultati glede realnega bruto domačega proizvoda (BDP) so se izboljšali, v drugem četrtletju se je obseg BDP v četrtletni primerjavi okrepil za 0,7 odstotka, potem ko se je v prvem in drugem četrtletju gospodarstvo v četrtletni primerjavi skrčilo. V letni primerjavi se je obseg BDP v drugem četrtletju znižal za 9,3 odstotka, v prvem polletju letos pa za 8,8 odstotka, medtem ko je v prvem lanskem polletju Slovenija beležila še 5,6-od-stotno rast BDP. Zasebna poraba se je v drugem četrtletju na letni ravni realno zmanjšala za 2,6 odstotka, izvoz za 21,3 odstotka, uvoz pa za 24,8 odstotka. V D&B do konca leta napovedujejo nadaljevanje okrevanja gospodarstva. Slovenija sledi trendom v Nemčiji, ki je njena prva trgovinska partnerica. Gospodarska aktivnost se na račun proti-kriznih ukrepov sicer krepi, toda upadanje zaposlenosti, tujih investicij in posojilne dejavnosti dušijo domače povpraševanje. Norveška gospodarska delegacija v Trstu TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice bo danes srečanje z 20-člansko norveško gospodarsko delegacijo, ki sta ga organizirala Trgovinska zbornica s svojim posebnim podjetjem Aries in norveška bančna skupina Sparebank iz Osla. Gostje se bodo seznanili s tržaškim gospodarskim sistemom, v prvi vrsti s pristaniščem in s priložnostmi za vlaganja v tukajšnje gospodarstvo. Po pozdravu tržaškega župana Roberta (ob 11. uri) Dipiazze bo devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret orisal projekt za Sesljanski zaliv, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli bo govoril o pristanišču, predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric o t.i. horizontalnem hotelu v Križu in predsednik konzorcija Promotrie-ste Claudio Giorgi o tržaški kongresni dejavnosti, zadnji pa bo o naložbenih priložnostih, ki jih ponuja Trst, s predvajanjem videa govoril podpredsednik tržaške Trgovinske zbornice Alessandro Settimo. Srečanje bo sklenil pogovor z vprašanji udeležencev. FJK četrta na deželni lestvici Duemillavini RIM - Piemont je s svojimi 73 odličnimi etiketami tudi letos zasedel vrh vodnika vin Duemilavini (Dva tisoč vin, 1792 strani, 34 evrov). Letošnja izdaja, ki ima sicer letnico 2010, je vzela v prerez 1632 vinarskih podjetij z več kot 20 tisoč po-skušenimi in opisanimi vini. Pet grozdov, torej najvišjo oceno, si je prislužilo 298 vin, ki prihajajo iz 264 podjetij. Na drugem mestu je 61 petimi grozdi Toskana, sledi ji Veneto z 21, medtem ko si Furlanija-Ju-lijska krajina deli s Sicilijo četrto mesto s 17 petimi grozdi. Tržaški Slow Food prireja master o siru TRST - Nadaljuje se Master of Food, tečaj vzgajanja okusa, ki ga prireja tržaški Slow Food. Tokrat je na vrsti master o siru s štirimi lekcijami (2., 3., 9. in 10. novembra od 19.30 do 21.30), ki bodo potekale v restavraciji hotela Riviera na Obalni cesti. Za člane Slow Fooda znaša vpisnina 110 evrov (info bar Alex, Drevored XX. septembra 37 in slaščičarna Pirona Na Stari mitnici 12). EVRO 1,4694 $ -G,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA J. oktobra 2GG9 valute evro (povprečni tečaj) J.IG. 6.1 G. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4694 130,68 10 0306 1,4722 131,21 10 0497 ruski rubel mniickn niruia 10,0306 43,7065 68,6060 43,9000 69,0760 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4436 0,92490 / UU 7,4443 0,92605 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ ^rAns 10,3610 8,3640 10,2570 8,3850 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,680 15150 25,539 15118 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 267,90 15,6466 267,03 1 1 lcl NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,92 Ml imntcct +3,86 KOMPAS MTS - - mica PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/adn\/Ai Mir a ca\/a 28,02 icnn +1,26 PROBANKA - - caí lic i il idi i am a /iannn .aöi SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ 229,52 +0,65 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,05 27,67 +0,99 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: J. oktobra 2GG9 -G,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,331 6,165 1693 -0,89 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,48 1414 -0,82 -0,77 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,3 +0,07 +2,91 EDISON ENEL ENI 1,18 4,285 171 +0,51 -0,75 FIAT FINMECCANICA 9,335 12 47 -0,81 -0,16 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,37 -0,08 +0,60 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,017 15 2 -0,25 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 17,78 +0,40 +0,34 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,7 9,365 1 898 -0,74 -1,06 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,3815 12 78 +0,85 +1,60 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,04 -0,31 -0,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,285 6,39 +0,23 +0,71 TENARIS TERNA 1,181 12,05 -0,76 +0,50 -1 11 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,68 3,62 1041 +3,43 UNICREDIT 2,66 +0,48 +0,09 SOD NAFTE (159 litrov) 69,76 $ +G,2J IZBRANI BORZNI INDEKSI J. oktobra 2GG9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.382,40 1.074,03 +1,00 +0,88 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 375,02 2.037,41 -0,33 -0,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.731,25 2.103,57 1.054,69 1.121,62 5.640,75 5.108,90 3.756,4 2.605,33 1.134,2 2.852,17 9.799,60 2.634,63 21.241,59 2.779,43 16.806,66 +1,37 +1,71 +1,37 +2,02 -0,30 -0,57 -0,37 -0,24 -0,87 -0,47 +1,11 +0,87 +2,06 -0,90 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 8. oktobra 2009 5 GLOSA Pojdimo raje v Varaždin Jo2e Pirjevec Naj povem svojo zgodbo o Kalmano-vi opereti »Grofica Marica«. Moj oče, letnik 1903, je dvakrat ali trikrat pripovedoval, kako je kot mlad fant šel gledat uprizoritev »Grofice Marice« v Opatijo. Mislim, da je bilo to eno najbolj mondenih doživetij njegovega življenja in tudi najbolj zapeljivih. Čeprav se v naši družini o spolnosti ni smelo govoriti, je vendarle omenil, kako imenitno je bilo videti plesalke, ki so na mizah v rdečih škorenjčkih plesale čardaš. Ta spomin, mu je bil tako dragocen, da je proti koncu štiridesetih ali na začetku petdesetih, ko je v gledališču Rossetti gostovala neka dunajska gledališka skupina z »Grofico Marico«, kupil dve poceni karti za balkon in me peljal gledat znamenito opereto. Plesalk z rdečimi škorenjčki sicer ni bilo, a predstava je bila vsekakor živahna in pisana. Mislim, da sem iz sinovske pietete »Grofico Marico« pozneje videl še dvakrat: enkrat v Budimpešti, drugič pa v Muench-nu. Kolikor se spominjam, je zgodba nadvse banalna, nekateri kupleti pa so brez dvoma zapeljivi in ostanejo v ušesu: »Komm mit nach Varaždin, dort wo die Rosen blühn...!« ali „Komm Tzigan, Komm Tzigan...«, ali še tisti o zapeljivih dunajskih ženskah (»die schönen Weibern von Wien«) Navajam v nemščini in po spominu in ne garantiram, da je vsaka beseda točna. Vsekakor melodije so še vedno tu in tudi sladkogrenki spomin na očeta. Ko sem to izpovedal, pa moram tudi reči, da ne morem razumeti, zakaj se je Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice odločila, da prikliče »Grofico Marico« k življenju. Ta gledališki podvig, ki zahteva gotovo veliko truda in sredstev, se mi zdi znak nevarne in zaskrbljujoče kulturne zaostalosti, ki si je naša skupnost verjetno ne zasluži. Če bi bila predstava organizirana za novo leto, kakor počenjajo z »Veselo vdovo« na Dunaju, ali za pusta, bi bila mogoče še sprejemljiva. Pač nedolžni »divertissement« za brezglave dni. A ponujati »Grofico Marico« na začetku sezone kot veliko umetniško novost (»prva slovenska uprizoritev«) je znak intelektualne revščine, ki me skrbi. Ali smo res padli tako nizko? Oziroma, da ne bom preoster, ali smo v svojem razvoju in okusu še vedno v času in na ravni operet? Kar me tudi preseneča, je dejstvo, da se je celo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjanu Žekšu, zdelo primerno obiskati člane ansambla, ki pripravlja uprizoritev »Grofice Marice«. Žekša spoštujem in ga imam rad kot bivšega predsednika SAZU in današnjega kolego v isti ustanovi. Razumem tudi, da se čuti dolžnega, zaradi funkcije, ki jo ima, posvečati pozornost vsem Slovencem izven matične domovine in vsaki njihovi tudi amaterski dejavnosti. Ne razumem pa, zakaj ga potemtakem ni bilo v torek v Narodnem domu na okrogli mizi, ki jo je organiziral Samo Pahor ob 55. letnici Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954 na temo: »55 let slovenščine v stikih z oblastmi« (italijanskimi seveda). Vem, da minister ne more biti osebno povsod, ni mi pa jasno, zakaj ni bilo iz njegovega urada nikogar, kakor tudi ne z Generalnega konzulata Republike Slovenije, z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ali z Inštituta za slovenski jezik SA-ZU?. Ali problem javne uporabe slovenščine v Italiji ni tematika, ki bi morala zanimati Republiko Slovenijo, kot dedinjo Jugoslavije, ki je podpisala Londonski memorandum in Osimske sporazume? Videti je, da ni. Pojdimo raje v Varaždin, kjer tako omamno cvetijo vrtnice. VREME OB KONCU TEDNA Barcolana s polnimi jadri in izboljšanjem vremena Darko Bradassi_ Kljub vlažnemu zraku, ki je pritekal od jugozahoda, je bilo v zadnjih dneh občasno tudi precej jasnine ob razmeroma visokih temperaturah. Ozračje se je spet najbolj segrelo v višjih slojih, na višini 1500 metrov je radiosonda včeraj opoldne namerila kar 13 stopinj Celzija, nič-ta izoterma pa se je spet močno približala višini 4000 metrov. To so za ta čas zelo visoke vrednosti. Ozračje je v povprečju za kakih 5 stopinj Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja, ničla pa je bila včeraj za skoraj 1000 metrov višje. Ravno zaradi zelo toplega višinskega zraka je bilo ozračje tudi zelo stanovitno, zato se je v nižjih slojih kopičil vlažen zrak, ponekod je bilo zamegljeno ali je prehodno celo nastala megla. Predvsem pogled iz Tržaškega zaliva proti severovzhodu ali severu je kazal na gosto in temno oblačnost, ki je mnoge spominjala kar na nevihte. V resnici je šlo za gosto vlago v prizemnih slojih, ki je ne vremenski radarji ne satelit povečini niso niti opazili. Iz nje pa bi kvečjemu lahko ponekod nastalo občasno rosenje. Poslabšanje vremena pa se bo udejanjilo v prihodnjih dneh, soliden anticiklon s toplim višinskim zrakom, ki se zadržuje nad večjim delom Sredozemlja, se bo namreč umaknil pred vse večjim pritiskom hladnejšega povečini sever-noatlantskega zraka. V prihodnjih dneh se bo vreme postopno poslabšalo, druga izrazitejša vremenska sprememba pa bo, kot kaže, na vrsti sredi prihodnjega tedna. Tokratni spust hladnejšega severnoatlantskega zraka bo po vsej verjetnosti odprl na na stežaj vrata mrzlim severnim tokovom, ki bodo predvidoma dosegli naše kraje od torka ali srede. Zaenkrat pa poglejmo na sedanje dogajanje. Našim krajem se bo v prihodnjih dneh postopno približala višinska dolina z vlažnim zrakom, ki je nastala nad zahodno Evropo. Njen vpliv bo postopno večji, od sobote, se bo nad našimi kraji zaradi hladnejšega severnega zra- ka še nekoliko poglobila. Od danes do nedelje bo prevladovala oblačnost z občasnim rosenjem ali krajevnimi padavinami, danes in jutri bo sicer več spremenljivosti. V soboto bo naše kraje dosegla hladna vremenska fronta, predvsem v popoldanskih ter večernih urah in v noči na nedeljo bodo padavine pogostejše in močnejše, vmes bodo lahko tudi nevihte. Pihal bo šibak do zmeren južni do jugovzhodni veter. V nedeljo bo fronta zapustila naše kraje in se bo čez dan postopno razjasnilo. Zapihala bo šibka do zmerna burja. Po sedanjih izgledih kaže, da bodo padavine ponehale pred startom Barcolane, ko se bo vreme že vsaj delno izboljšalo. Ne gre pa povsem izključiti nekoliko počasnejši odhod fronte, kar je sicer nekoliko manj verjetno, toda bi pomenilo, da bi lahko zadnje kaplje dežja padle še v nedeljo dopoldne. Na Barcolani bo zelo verjetno pihala šibka do zmerna burja, po sedanjih izgledih kaže na srednjo hitrost okrog 10-12 vozlov (20-25 km/h) s sunki do okrog 20-25 vozlov (40-50 km/h), vendar, sodeč po izkušnjah, ne gre izključiti tudi nekoliko močnejšo jakost. Če se bodo vsekakor tej izgledi uresničili, lahko pričakujemo zelo hitro Barcolano, morda celo z novim rekordom. Na sliki: nad večjim delom Sredozemlja, vzhodne ter deloma osrednje Evrope je včeraj še prevladoval anticiklon PISMA UREDNIŠTVU Še enkrat o Grofici Marici Spoštovano Uredništvo, z velikim začudenjem in drugimi občutki, ki jih zaradi spoštovanja do še sicer vedno redkejših preostalih bralcev Vašega časopisa ne morem tukaj opisovati, ugotavljam, da ne v soboto 3. oktobra, ne v nedeljo 4. oktobra, niste začutili potrebe, da bi z eno samo vrstico, kaj šele s fotografijo, zabeležili letošnji najpomembnejši kulturni dogodek goriških Slovencev: premiero operete Grofica Marica, ki so jo na oder postavili pevci, igralci, plesalci in otroci kulturnih društev na goriškem, ki delujejo v okviru Zveze Slovenske Katoliške Prosvete ob njeni 50-letnici. Kaj je botrovalo tej bistroumni odločitvi sami bolje veste, sam lahko le ugibam: morda beseda "katoliški" v nazivu ZSKP, morda dejstvo, da se je dogodek odvijal v KC Lojze Bratuž, ki je tudi bil katoliško usmerjen kulturnik, morda dejstvo da je na slovesnosti bilo prisotnih preveč uglednih gostov iz sveta politike (evroposlanka DS Serrachianijeva, župan Romoli z od-bornico Romano, predsednik Pokrajine Ghergetta z odbornico Černicevo, goriška Prefektinja, podžupanja Nove Gorice Kozinčeva, Predsednik komisije DZ RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, konzulka RS v Trstu Bojana Cipot, deželni svetnik SSk Igor Gabrovec in številni drugi) in kulture (direktor gledališča v Novi Gorici Joško Čuk, dirigent Igor Švara, direktor RTV Slovenija Jože Možina, da omenim samo nekatere), kot je lahko na licu mesta ugotovila novinarka Vaše redakcije, ki je bila prisotna. Ugotavljam nadalje, da dogodka še do danes, torek 06.10.2009, niste časnikarsko zabeležili kot družbeni, kulturno-prosvetni dogodek , saj ste zadevo zabeležili le kot glasbeni dogodek na kulturni strani, popolnoma mimo njego- ve družbene in kulturno-prosvetne vsebine (nenazadnje je šlo za 50-le-tnico ene od naših najpomembnejših prosvetnih zvez. Morda pa je preprosteje pravi razlog tista Vaša stalna potreba, da dosežke in uspehe nekaterih sistematično ignorirate, predvsem iz vseh zgoraj naštetih razlogov skupaj. Današnje opravičilo Vašega odgovornega urednika pa že vrabcem na streh zveni neresno, ne uporabim drugih, najbrž bolj umestnih pridevnikov. Predlagam Vam, da svoje osebne ideološke, politične in siceršnje more rešujete drugače in drugje, predvsem pa ne na račun tistih številnih mladih in zagnanih kulturnih ustvarjalcev, ki jih je na odru bilo več kot sto in ki si vašega podcenjevalnega zadržanja Vašega časopisa do svojega prostovoljnega kulturnega dela zagotovo ne zaslužijo, še zlasti ne, ker so dokazali tudi umetniški nivo, ki bistveno presega povprečno raven našega in vseslovenskega ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja. S tem se, podobno kot je to počenjalo gledališče (SSG) vrsto let in tako izgubilo veliko večino tradicijonalnih in potencialnih gledalcev, le še dodatno poglabljate brezno med edinim slovenskim dnevnikom in njegovimi bralci in se oddaljujete od poslanstva, zaradi katerega sploh obstajate (in zaradi katerega sem tudi sam, s trdim in brezplačnim delom, tudi krepko pripomogel k reševanju iz finančne krize, v katero ste že zašli pred več kot desetimi leti). Ne čudite se torej, če prihodnje leto, ko bo nastopila tudi pri Vašem časopisu že napovedana finančna kriza, tako kot za krizo SSG, ne bo "splošne vstaje" v naši manjšini. Z grenkim spoštovanjem ! Damijan Terpin, odvetnik PRIPIS UREDNIŠTVA: Odvetnik Damijan Terpin je svoje pismo, ki naj bi bilo le posledica našega prepoznega poročanja o opereti Grofica Marica, izkoristil izključno za grob politični napad (saj zato gre, ali ne gospod Terpin) na Primorski dnevnik in ljudi, ki ga z velikim trudom vsak dan ustvarjajo kot uslužbenci, novinarji, tiskarji in upravitelji. Za spodrsljaj, ker nismo poročali takoj po dogodku, smo se opravičili. Da gre res za spodrsljaj, pa pričajo tudi vsi članki, ki smo jih o tem dogodku objavili pred premiero operete. To so članki v soboto, 5. septembra (s fotografijo na goriških straneh), v nedeljo, 20. septembra (z dvokolonskim naslovom in dvema fotografijama na goriških straneh), v petek, 25. septembra (s štirikolonskim naslovom in fotografijo na goriških straneh), v nedeljo, 27. septembra (cela stran i.podlistka v Nedeljskih temah), v sredo, 30. septembra (z dvema fotografijama na goriških straneh), in v četrtek, 1. oktobra (s šti-rikolonskim naslovom in fotografijo na strani prireditev). Vsi članki z izjemo i.podlistka so delo novinarjev in sodelavcev Primorskega dnevnika, izrecno napisani in naročeni, zato da bi jubilejna predstava imela odmev, ki ga zasluži. Zato so vse obtožbe o namernem zapostavljanju Zveze slovenske katoliške prosvete in njene obletnice navadni konstrukti, ki jih res nismo pričakovali. Smo pa gospodu Terpinu dolžni zahvalo, da je končno tudi javno napisal, kar stalno ponavlja na raznih prireditvah, kjer skoraj nikoli ne zamudi priložnosti, da ne bi grobo napadel Primorskega dnevnika. Kar zadeva reševanje dnevnika v največji krizi pred več kot desetimi leti, pa lahko odvetnika Terpina seznanimo, da je poleg njega pri reševanju PD sodelovalo še veliko drugih ljudi (vključno z zaposlenimi), ki pa si s tem niso nikoli polnili ust. Zahvaljujemo se mu tudi, da je povsem jasno povedal, da v primeru nove krize Primorskega dnevnika njegove pomoči ne bo. Od izobraženega človeka, kar od- vetnik Damijan Terpin nedvomno je, predvsem pa od deželnega tajnika slovenske stranke v Italiji, in torej enega od voditeljev slovenske manjšine v Italiji, pa kljub temu nismo pričakovali, da bo zanj Primorski dnevnik problem toliko časa, dokler bo obstajal, ali pa vsaj tako dolgo, dokler ne bo plesal tako (z drugimi besedami to pomeni pisal), kot si želi deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti. Ker smo prepričani, da Primorski dnevnik, tak kot je, po svojih najboljših močeh dobro opravlja svojo nalogo, si želimo, da bi svoje delo v korist vseh Slovencev v Italiji lahko še dolgo opravljali. Pa naj bo to gospodu Damijanu Terpinu - odvetniku ali politiku - všeč ali ne. Bralcem se opravičujemo za neobičajno dolg odgovor. Toda tudi pismo ni bilo povsem običajno. Uredništvo Humanistični in znanstveni študiji Že nekaj let se dogaja, da so vpisi na humanistične višje srednje šole krepko številčnejši od vpisov na znanstveno tehnološke zavode. To iz več razlogov: dijaki imajo na licejih dosti manj šolskih ur kot na tehničnih zavodih in dandanes si veliko staršev želi otroka visoko izobraženega, kar je popolnoma legitimno in pravilno. Življenjski standard, ekonomski položaj in ambicije družin so se povečale. Li-ceji dajejo dijakom osnovo v jezikoslovnih, filozofskih, umetniških in drugih humanističnih panogah, vendar, če dijaki nadaljujejo študije na znanstvenih univerzah se zavedajo, da jim primanjkujejo znanstvene podlage. Zaradi tega se morajo truditi, da nadoknadijo vrzeli v matematiki, fiziki in informatiki. Nekateri dijaki pa univerze ne zaključijo in se znajdejo z diplomo, s katero težko dobijo želje-no zaposlitev. Dijaki, ki gredo na humanistične fakultete, večinoma uspešno zaključijo univerzo. Dokončajo, tudi z visoko oceno, fakultete kot npr. (navajam kar v italijanščini) Scienze politiche, Scien-ze della comunicazione, DAMS, Con-servazione dei beni culturali, Storia contemporanea in druge. Na žalost pa se mnogi ne zaposlijo v panogah, za katere so študirali ali pa ostanejo celo brezposelni. To zato, ker je delovnih mest na teh področjih malo, kandidatov pa veliko. Poznam zgodovinarja, ki se preživlja z osmico, enega, ki cini v ladjedelnici, umetnostnega zgodovinarja, ki prodaja zelenjavo, izvedenca v političnih vedah, ki dela kot natakar, brezposelnega muzikologa, filmskega režiserja, ki se ne preživlja s svojimi dokumentarci, in še bi lahko našteval. DAMS v Gorici formira bodoče filmske režiserje in fakulteta diplomatskih ved bodoče konzule, ambasadorje, diplomate, toda rad bi vedel koliko diplomatov se res zaposli, ko zaključi študij, ali pa koliko študentov postane režiser, ko zaključijo DAMS. Po drugi strani pa poznam mnogo tehnikov in delavcev kot na primer elektrotehniki, informatiki, ploščičar-ji, vodovodarji, zidarji, električarji, vozniki bagerja in drugi, ki služijo dobro in imajo dela na pretek. Torej, ko mlad človek razmišlja o tem, kateri študij izbrati, naj dobro analizira, katere so njegove osebne sposobnosti, katere so svoje osebne želje in katere so možnosti zaposlitve v današnji družbi. Dijaki, ki so v dvomu, katero šolo izbrati, morajo vedeti, da jim znanstveno tehnološke šole nudijo večjo možnost zaposlitve. Nikolaj Devetak 6 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI sodstvo in politika - Ukinjen zakon, ki je uvedel imuniteto za štiri najvišje državne predstavnike Ustavno sodišče: Zakon Alfano krši ustavno načelo enakosti državljanov Za uvedbo imunitete potreben ustavni zakon - Zamrznjeni sodni postopki proti Berlusconiju se bodo nadaljevali RIM - Ustavno sodišče je včeraj razveljavilo zakon, ki je premieru Silviu Berlusconiju in še trem najvišjim državnim predstavnikom zagotavljal začasno imuniteto pred kazenskim pregonom do konca njihovega mandata. Sodišče je presodilo, da zakon Alfano, kot je dobil ime po pravosodnem ministru, ki ga je podprl julija lani, ni v skladu z ustavo. S tem je omogočilo nadaljevanje kazenskih postopkov proti Berlusconiju, ki so bili zaradi zakona prekinjeni. Petnajst ustavnih sodnikov je presodilo, da zakon Alfano krši ustavno načelo o enakosti državljanov pred zakonom, ki ga določa 3. člen ustave. Poleg tega bi po njihovi oceni moral imuniteto štirih najvišjih predstavnikov države kvečjemu določati ustavni zakon, kot je predvideno v členu 138 ustave, in ne navaden zakon, kot je Al-fanov. Za presojo ustavnosti zakona o imuniteti, ki najvišjim predstavnikom države -predsednikom vlade, države in obeh domov parlamenta - daje imuniteto pred sodnim pregonom, sta zaprosili sodišči v Milanu in v Rimu, kjer so bili v teku postopki proti Berlusconiju. Ustavno sodišče je zadevo začelo obravnavati v torek dopoldne. Po nastopu sodnika poročevalca Franca Galla, ki je prikazal ustavno spornost zakona, so v bran njegovih določil govorili Berlusconijevi odvetniki. Sodniki so se nato v torek popoldne zbrali za zaprtimi vrati, da bi sprejeli razsodbo. Obravnave pa v torek niso zaključili, tako da so se včeraj ponovno zbrali najprej dopoldne in potem še popoldne. Naposled so nekaj po 18. uri v krajšem tiskovnem sporočilu končno objavili svojo odločitev. Razvedelo se je, da je niso sprejeli soglasno: za ukinitev zakona Alfano se je izreklo 9 sodnikov, proti jih je bilo ostalih 6. Natančnejša utemeljitev razsodbe bo znana čez kak teden, potem ko jo bo napisal sodnik poročevalec Gallo ter jo celotno sodišče odobrilo. Kot uvodoma rečeno, pa bo razsodba ustavnega sodišča omogočila nadaljevanje sodnih postopkov proti Berlusconi-ja, ki so bili zaradi zakona Alfano prekinjeni (ostali trije začasni koristniki zakona, se pravi predsednik republike Giorgio Napolitano in predsednika senata Renato Schi-fani in poslanske zbornice Gianfranco Fini, nimajo odprtih računov s pravico). Gre konkretno za dva procesa, ki sta se že začela, in za dve preiskavi. Prvi proces zadeva kupoprodajo televizijskih pravic. Obtožnica pravi, da je Berlusconijeva družba Fininvest prek dveh svojih družb off shore v letih 1994-1999 od ameriških podjetij odkupila televizijske pravice v skupni vrednosti 470 milijonov evrov ter jih potem preprodala drugi Berlusco-nijevi družbi Mediaset po zelo zvišani ceni, da bi si ustvarila črne fonde v tujini in ogoljufala italijansko davčno upravo. Kljub zastaranju nekaterih prekrškov (tudi zaradi namenske spremembe zakonodaje) je Berlusconi še vedno na zatožni klopi. V drugem procesu pa je Berlusconi obtožen, da je podkupil britanskega odvetnika Davida Millsa, da bi lažno pričeval na dveh prejšnjih sojenjih. Mills je bil zaradi tega že obsojen 17. februarja letos na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni, Berlusconiju pa niso sodili prav zaradi zakona Al-fano. V zvezi s kupoprodajo televizijskih pravic se je v Milanu, kjer tečeta omenjena dva procesa, pričela dodatna preiskava, znana kot Mediatrade, v kateri je Berlusconi tudi vpleten. V Rimu pa je v teku preiskava proti Berlusconiju zaradi suma, da je podkupil dva senatorja, da sta na začetku leta 2008 umaknila podporo tedanji vladi Romana Prodija. Silvio Berlusconi s svojimi najtesnejšimi sodelavci po objavi razsodbe ustavnega sodišča ansa ZAKON ALFANO - Odzivi na razsodbo Večina: Politična odločitev Različni poudarki v opoziciji RIM - »Vlada gre naprej, ustavno sodišče je itak levo usmerjeno sodišče.« Premier Silvio Berlusconi je sinoči takole rezko komentiral razsodbo ustavnih sodnikov in napovedal, da bo njegova vlada v skladu z volilnimi rezultati vodila Italijo do leta 2013. Berlusconi se je spravil na »rdeče sodnike«, na tisk in posredno tudi na predsednika republike Giorgia Napolitana. »Vsi dobro vemo kakšni politični opciji pripada Na-politano«, je podčrtal premier. Podobno kot ministrski predsednik so razsodbo ustavnega sodišča komentirali skoraj vsi vidni voditelji Ljudstva svobode in tudi Severne lige. Še pred razsodbo je Umberto Bossi zagrozil z ljudsko vstajo, če bo ustavno sodišče zavrnilo Alfanov zakon. Najbolj oster in polemičen v desni sredini je bil vsekakor vodja senatne skupine Mauri-zio Gasparri, po katerem je ustavno sodišče izgubilo svojo legitimnost. V vladni večini so torej prepričani, da včerajšnja razsodba ne bo na noben način vplivala na usodo Berlusconijeve vlade. V levosredinski opoziciji je razsodba doživela različne odzive. Medtem ko Antonio Di Pietro odkrito poziva Berlusconija, naj takoj odstopi, so v Demokratski stranki prepričani, da je zmagala pravica in da so vsi državljani enaki pred zakonom in pred pravico. Vodja stranke Italija vrednot sicer zahteva Berlusconijev odstop, v isti sapi pa izraža prepričanje, da premier ne bo odstopil in da se v bistvu ne bo nič spremenilo. Vodja Demokratske stranke Dario Franceschini ugotavlja, da je treba sprejeti vse razsodbe ustavnega sodišča, tudi tiste, s katerimi ne soglašaš ali se ti zdijo krivične. Franceschini pravi, da bo moral sedaj Berlusconi pred sodnike, kot vsi državljani. Malokdo v DS verjame, da bo razsodba spremenila politična ravnovesja v državi in da bomo šli na predčasne volitve. Tudi voditelj UDC Pier Ferdinando Casini ocenjuje, da je ustavno sodišče razsodilo v skladu s pravno državo in da v vsakem primeru ne gre za politično obarvano odločitev. predstavitev - Fundacija Italia Futura Montezemolo: Ne snujem stranke in niti ne rovarim Luca Cordero di Montezemolo RIM - Predsednik Fiata Luca Cordero di Montezemolo je včeraj predstavil svojo fundacijo Italia Futura. To je naredil v uvodnem nastopu na prvem posvetu fundacije v palači Colonna v Rimu, posvečenem mobilnosti v Italiji. Simpozija so se med drugimi udeležili predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, predstavnik Demokratske stranke Enrico Letta in predsednik skupnosti sv. Egidija Andrea Riccardi, ki so tudi sodelovali v razpravi. Montezemolo je odločno zavrnil govorice, ki spremljajo nastanek njegove fundacije, češ da gre za zametek nove politične stranke oz. za nejasno organizacijo, s katero bi »žlahtna buržuazija« skušala prevzeti oblast v državi. »Realnost je kot ponavadi veliko bolj linearna od domišljije. Italia Futura hoče biti v resnici to, kar sama pravi, da je, namreč laboratorij idej, ki hoče prispevati k oblikovanju vizije boljše prihodnosti Italije,« je dejal predsednik Fiata. Montezemolo je ugotovil, da danes v Italiji malokdo še upa, da bo izboljšal svoj družbeno-ekonomski položaj. »To pomeni neuspeh za našo generacijo, ki se je rodila po vojni in je bila deležna velikih dobrin. Naša dolžnost je, da skušamo vrniti Italiji vero v lastno prihodnost, ki naj bo vesela, nebrzdana in nepo-mirljiva,« je zaključil govornik. g8 v genovi - Vdor v šolo Diaz De Gennaro in Mortola oproščena vseh obtožb GENOVA - Nekdanja šef policije I Gianni Di Gennaro in vodja genovskega Digosa Spartaco Mortola sta bila oproščena, ker dejanj, za katera sta bila obtožena, nista zagrešila. Obtožnica ju je bremenila, da sta k lažnemu pričevanju nagovorila nekdanjega kvestorja v Genovi Francesca Coluccija, in sicer v zvezi z vdorom policije v šolo Diaz med zasedanjem vrha skupine G8 leta 2001. Co- Gianni luccija pa čaka sodni proces De Gennaro De Gennaro se za razliko od Mor- tole ni udeležil branja razsodbe. Julija sta Na politični sceni so najbolj za- javna tožilca, ki sta vodila preiskavo, zah- dovoljni predstavniki Ljudstva svobo- tevala dve leti zapora za De Gennara in de, kot podtajnik na notranjem mini- 16 mesecev za Mortolo. De Gennarov od- strstvu Mantovano in vodja skupine vetnik Carlo Biondi je izrazil veliko za- LS v senatu Gasparri. Prepričani so, da dovoljstvo nad razsodbo, pa tudi nad mir- je z razsodbo končno zmagala pravi- nim ozračjem, v katerem je potekal pro- ca. V imenu Demokratske stranke sta ces. Laura Tartarini, odvetnica civilne zadovoljstvo nad izidom procesa iz- stranke, torej oseb, ki so bile aretirane med razila tudi Marco Follini in Marco vdorom v šolo Diaz, pa je diametralno na- Minniti, medtem ko je nekdanji glas- sprotnega mnenja: »Razsodba nas ne pre- nik gibanja Genoa Social Forum Vit- seneča, vendar ni mogoče razumeti, za- torio Agnoletto prepričan, da opro- kaj se je kvestor odločil za lažno pričeva- stitev De Gennara pomeni, da »zakon nje, če k temu ni bil prisiljen.« ni enak za vse«. Na politični sceni so najbolj zadovoljni predstavniki Ljudstva svobode, kot podtajnik na notranjem ministrstvu Mantovano in vodja skupine LS v senatu Gasparri. Prepričani so, da je z razsodbo končno zmagala pravica. V imenu Demokratske stranke sta zadovoljstvo nad izidom procesa izrazila tudi Marco Follini in Marco Minniti, medtem ko je nekdanji glasnik gibanja Genoa Social Forum Vit-torio Agnoletto prepričan, da oprostitev De Gennara pomeni, da »zakon ni enak za vse«. camorra - Za intelektualni pogum Saviano bo prejel münchensko nagrado brata in sestre Scholl MÜNCHEN - Pisatelj Roberto Saviano bo prejel nagrado brata in sestre Scholl. Nagrado v vrednosti 10.000 evrov bodo podelili 16. novembra. Žirija je v svoji oceni zapisala, da avtor izreka stvari, ki si jih v Italiji skoraj nihče ne upa izreči ter da je tako spremenil pogled na Italijo. Saviano je z Gomoro iz leta 2006 pritegnil pozornost javnosti, ko je razkrinkal, kako neapeljska camorra še vedno sistematično uničuje človeška življenja. Po izidu romana je camorra začela groziti Savianu, odtlej živi avtor pod policijskim nadzorom. Žirija je poudarila jasnost in zgoščenost Savianove govorice: «Gre za trezno, sočasno empatično, nežno in poetično govorico. Nagrada obuja spomin na civilni pogum študentov Hansa in Sophie Scholl, brata in sestre, ki sta kot pripadnika Bele vrtnice svoj upor zoper nacionalsocialiste leta 1943 v Münchnu plačala z življenjem. Nagrada je namenjena delom, ki kažejo na samostojnost duha in so primerna, da spodbujajo državljansko svobodo pa tudi moralni, intelektualni in estetski pogum. Med dosedanjimi dobitniki nagrade so tudi Christa Wolf, Ana Politskovska in Jürgen Habermas. zadeva mondadori ANM zavrača napad Ljudstva svobode na sodnika RIM - Stanovska organizacija sodnikov in javnih tožilcev (ANM) je včeraj ostro odgovorila na noto za tisk, s katero so načelniki parlamentarnih skupin Ljudstva svobode v ponedeljek označili razsodbo milanskega civilnega sodnika Raimonda Mesiana, na osnovi katere bi morala družba Fininvest odšteti 750 milijonov evrov družbi Cir zaradi nekorektnega prevzema založbe Mondadori, kot »prevratniški načrt« in kot poskus teptanja »demokratične volje italijanskega ljudstva«. Vodstvo ANM meni, da gre za nesprejemljiv napad na predstavnika sodne oblasti, ki redno opravlja svojo dolžnost. Zato Mesianu izraža svojo solidarnost. Poleg tega ugotavlja, da gre za prvostopenjsko razsodbo, proti kateri je mogoče vložiti priziv. Tudi v primeru, če bi res šlo za sodno napako, bi bila zadeva rešljiva po redni sodni poti. Vodstvo ANM zatorej poudarja, da je stališče načelnikov parlamentarnih skupin Ljudstva svobode povsem neosnovano in predstavlja nov hud primer »sistematične delegiti-macije sodne oblasti in njenih odločitev«. Zadeva je toliko hujša, ker to delajo predstavniki javnih ustanov. Četrtek, 8. oktobra 2009 ~J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZGONIK - Drugo srečanje foruma županov kraških občin Skupaj za Kras Predstavitev projekta Kraški okraj 2 - O skupnem sodelovanju na področju turizma Občine Zgonik, Sežana, Milje, Re-pentabor, Dolina, Devin-Nabrežina, Komen, Miren-Kostanjevica in Sovodnje (pa tudi Divača, Hrpelje-Kozina in Doberdob, čeprav jih včeraj ni bilo) so včeraj na zgoniškem županstvu spet poudarile željo po skupnem sodelovanju in nastopanju pri upravljanju oziroma ovrednotenju našega ozemlja - Krasa. Drugo srečanje foruma županov kraških občin, ki sta ga priredila občini Zgonik in Sežana, je bilo v bistvu nadgraditev aprilskega srečanja v Lipici, ko so bile postavljene določene smernice skupnega projekta Kraški okraj 2 na področju turistične ponudbe kraških občin v duhu pospeševanja obmejnega sodelovanja in enakopravnega partnerstva. Deset občin - pet s slovenske in pet z italijanske strani - ter tržaška in goriška pokrajina in predstavniki Lokalne akcijske skupine Kras si namreč prizadevajo, da bi s strateškim projektom kandidirali za evropska sredstva v okviru Programa čezmej-nega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013 (CILJ 3 »Evropsko teritorialno sodelovanje), s poudarkom pri spodbujanju razvoja turizma na tem specifičnem in svojstvenem kraškem območju. O samem projektu je spregovoril sežanski župan Davorin Terčon, ki je prevzel njegovo vodstvo. »Na slovenski strani smo v zaključni fazi ustanavljanja Zavoda za turizem, ki bo naš partner in bo povezoval upravne strukture slovenskih občin z vašo Las. Naknadno bomo zaposlili potrebne koordinatorje in porazdelili administrativne funkcije.« Program predvideva oblikovanje teritorialne znamke Kras-Carso in seveda skupno promocijo Krasa predvsem v informacijski obliki. V ta namen bodo uredili skupni spletni portal, na katerem bodo objavljene vse skupne pobude in promocije v več jezikih, po teritoriju pa bodo namestili t.i. informate, se pravi posebne računalniške točke, ki bodo vsakega obiskovalca pospremile po zanimivostih občine. Ob tem pa je predvideno tudi izobraževanje oz. razvoj človeških virov za skupno vodniško službo z licenco na primer in pa snovanje turističnih paketov. Skupno naj bi projekt zahteval 1.123.510 evrov, ki si jih bodo porazdelili med občinami in zasebniki, ki delujejo na teritoriju. Sardoč je k te- Vsi soglasni glede sistemskega združevanja, mimo dosedanje razdrobljenosti kroma mu še dodal, da gre seveda za spodbujanje turistične rasti, ki pa je in bo nedvomno tudi osnova za ekonomsko rast prostora. Zupana sta nato kolege apelirala, naj vsi skupaj naredijo vse, kar se da, da bi bil konec leta projekt odobren. Drug za drugim so župani Nerio Nesladek (Milje), Fulvia Premolin (Dolina), Zlatko-Martin Marušič (Miren-Kostanjevica), Uroš Slamič (Komen), Marco Pisani (Repentabor), Tjaša Švara (Devin-Nabrežina) in Alenka Florenin (Sovodnje) poudarili, da je ubrana pot pravilna, saj vodi v konkreten stik s sosedom, ki bi od turističnega področja nato zaobjel še vse ostale problematike prostora. Na precej obširnem prostoru jim je uspelo združiti občinske uprave in druge institucije v duhu sožitja in soustvarjanja, tako da so dokaz, da se s skupnimi močmi lahko uresniči skupne interese; sistemsko združevanje torej, mimo dosedanje razdrobljenosti. Poslovili so se z željo, da bi se čez tri leta, ko bo projekt zaključen, predstavljali kot Kras, in bi torej presegli delitev na italijanskega ali slovenskega. Kras torej, eno in enotno območje. (sas) Pregledali priseljence Agenti tržaške kvesture in občinske policije so v okviru skupne operacije v torek ustavili in pregledali štirinajst državljanov Senegala, Nigerije in Kameruna. Medtem ko jih je enajst razpolagalo z dovoljenjem za bivanje oz. je potekal postopek za ureditev statusa, so pri treh ugotovili, da niso spoštovali odloka o izgonu iz države, tako da jim je bil vročen nov odlok, na podlagi katerega morajo zapustiti državo v roku petih dni. Nekatere zakonite priseljence pa so ovadili zaradi pomanjkanja osebnih dokumentov oz. zaradi opravljanja nedovoljene trgovske dejavnosti. Vedno v torek pa so policisti aretirali 50-letnega senegalskega držalv-jana S.D. zaradi prodaje ponarejenih artiklov in zbiranja ukradenega blaga. Prekomerna hitrost Agenti tržaške občinske policije so v prejšnjih dneh zasačili kar nekaj voznikov, ki so s prekomerno hiteli po tržaških cestah. S pomočjo telelaserja so na državni cesti 202 v bližini odcepa za Katinaro v smeri mestnega središča, kjer je omejitev 80 km/h, zasegli devet vozniških dovoljenj. Najhuje jo je skupil avtomobi-list K.J. iz Maribora, ki je s svojim bmw-jem drvel s hitrostjo 152 km/h in je zato plačal petsto evrov kazni in moral izročiti vozniško dovoljenje. Drugi trije tuji državljani so plačali 389 evrov, medtem ko so ostalim italijanskim voznikom izrekli trimesečno prepoved vožnje oz. nočne vožnje ter denarno kazen v višini 389 evrov. V prejšnjih dneh pa so na Trgu Dalmazia agenti ustavili 31-letnega motorista V.P. in ugotovili, da mu je vozniško dovoljenje zapadlo in da ni opravil tehničnega pregleda z svoj motor yamaha, ki ni bil zavarovan. Moški bo moral plačati kazen v višini tisoč evrov, obenem so mu zasegli motor in prometno dovoljenje. £Primorski — dnevnik farnesina Za krizo SSG so krivi -Slovenci »Slovensko stalno gledališče iz Trsta že leta beleži v proračunu težak primanjkljaj, ki je dosegel že milijon evrov. Verjetno, če bi Slovenci bolj obiskovali gledališče, bi s tem imela korist tudi njegova blagajna in se za preživetje ne bi zanašalo samo na italijanske javne prispevke.« Tako je podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica sinoči odgovoril na pismo, ki ga je slovenski evropski poslanec Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin naslovil na evropska komisarja za kulturo Maroša Šefčoviča in za večjezi-čnost Leonarda Orbana. Kot smo že včeraj poročali, je Kacin oba komisarja spomnil, da se SSG še leta sooča s finančnimi težavami, ker italijanske oblasti ne zagotavljajo rednega financiranja, Italija pa ne spoštuje pravic lastnih državljanov in z onemogočanjem delovanja gledališča izvaja aktivno asimilacijo manjšine, kar v Sloveniji razumejo kot grobo kršenje obveznosti do slovenske manjšine. Prav očitek o kršitvi pravic Mantica odločno zavrača in pri tem dodaja, da, »če bi želeli resno govoriti, mislim, da bi bilo primerno predvsem pogledati položaj italijanske manjšine v Sloveniji.« Kriza SSG pa utegne že danes odmevati v italijanski poslanski zbornici. Vsaj tako je napovedal vodja stranke Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki se je včeraj srečal s Kacinom na sestanku politične skupine evropskih liberalnih demokratov (AL-DE). Ob tej priložnosti je Kacin Di Pietra javno prosil za razumevanje in pomoč glede SSG, nekdanji sloviti javni tožilec pa se je takoj odzval in napovedal, da bo na današnjem zasedanju poslanske zbornice postavil javno vprašanje, piše v sporočilu za javnost. umestitev nadškofa crepaldija - Polemičen odziv podtajnika Menie na prisotnost slovenščine med slovesnostjo Kamen spotike je bilo slovensko mašno berilo Za podtajnika se v cerkveni instituciji italijanščina postavlja pod vprašaj - Gabrovec: Volk dlako menja, a narave nikdar - Spetič: Menia je tokrat šel preko roba Podtajniku Robertu Menii očitno ni šel v račun potek nedeljske slovesnosti ob umestitvi novega tržaškega škofa msgr. Giampaola Crepaldija, predvsem kar zadeva prisotnost slovenščine. Ze v ponedeljek je tržaški italijanski dnevnik Il Piccolo objavil kratko izjavo, ki jo je dal novinarju po končanem slavju v stolnici sv. Justa, da nekaterih delov bogoslužja ni razumel, včeraj pa je na straneh istega dnevnika pojasnil svoja stališča. Me-nia se je obregnil ob izključno slovensko branje drugega berila, se pravi brez italijanskega prevoda (slednjega je bilo mogoče prebrati v priložnostnih brošurah, kjer je bil natisnjen celoten potek liturgije). Za podtajnika Me-nio obstaja v Trstu samo en jezik, ki je razumljiv vsem, in to je italijanščina, ki ni eden od jezikov, ampak je državni jezik, ki združuje vse ne glede na poreklo in kulturo. Berilo, prebrano izključno v slovenščini, je za pod-tajnika dejansko postavljanje italijanščine pod vprašaj v ustanovah, kot je Cerkev, kar je zanj »redukcionizem«. S tržaške škofije zaenkrat nismo prejeli odziva na te izjave, sta se pa včeraj oglasila deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič. »Volk dlako menja, a narave nikdar,« je v sporočilu za javnost zapisal Gabrovec, ki ugotavlja, da je nadškof Crepaldi želel začeti svoje poslanstvo v Trstu s številnimi pozitivnimi znamenji, ki dokazujejo njegovo voljo, da nada- ljuje po poti svojih predhodnikov. Gabrovec se je tudi sam udeležil nedeljske slovesnosti in ni občutill, »da bi se grič sv. Justa tresel, na oboku svetišča nisem opazil razpok. In nisem opazil nobenega znaka nelagodja, ne v klopeh, kjer so bili predstavniki oblasti, še manj pa v ostalih,« piše deželni svetnik SSk, za katerega je treba z obžalovanjem vzeti na znanje tako »dobrodošlico«, ki jo je novemu škofu izrekel pomemben predstavnik institucij. Po mnenju svetnika SSk pa ima dogodek tudi svojo pozitivno plat, saj je dal nadškofu Crepaldiju možnost, da se v prvi osebi seznani s plastično konsisten-co nekaterih ran, ki že desetletja ovirajo normalni razvoj mesta. Tako Gabrovec, ki se zahvaljuje msgr. Cre-paldiju za občutljivost. Za Spetiča pa Menia »očitno ne more iz svoje kože in je zapravil lepo priložnost, ko bi moral molčati.« Njegovo kritiziranje nadškofa zaradi delne rabe slovenščine ni nič novega, »saj je Menia pred leti že ro-bantil v katedrali sv. Justa zaradi molitev in pesmi v jeziku slovenske manjšine,« piše v svojem sporočilu Spe-tič, ki opozarja, da je tokrat podtajnik »šel preko roba. Njegovo sovraštvo do Slovencev ga je zaslepilo v tolikšni meri, da ni opazil, kako ima v rokah prevod molitev in odlomkov evangelija. Res je sramotno, da v vladi sedi nekdo, ki ne zna brzdati svojih predsodkov,« zaključuje deželni tajnik SIK. Ne ravno veselo razpoloženi Roberto Menia na nedeljski slovesnosti v stolnici sv. Justa kroma 8 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI kriza ssg - Na pobudo tržaškega prefekta Giovannija Balsama Slovensko stalno gledališče: danes srečanje na prefekturi Na tržaški prefekturi se bodo danes srečali predstavniki lastništva Slovenskega stalnega gledališča, to je Društva Slovensko gledališče in krajevnih javnih uprav, to je Dežele Furlanije-Julijske krajine, Občine Trst in Pokrajine Trst, ter predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Srečanje je sklical tržaški prefekt Giovanni Balsamo, da bi na njem poiskali izhod iz krize Slovenskega stalnega gledališča. Balsamo se je že prejšnji teden posamično srečal s predstavniki slovenskih organizacij in krajevnih uprav. Na današnjem srečanju naj bi poskusili dobiti skupno rešitev, ki bi omogočila začetek gledališke sezone. Za to bo ključnega pomena odločitev javnih uprav o strukturnem financiranju gledališča. Ob tem bi krajevne uprave - po spremembi statuta gledališča - dobila mesto v upravnem vodstvu ustanove, v katerem naj bi bili zastopani tudi obe krovni organizaciji. Včeraj se je krizni odbor kolektiva SSG srečal s pokrajinskim tajnikom Slo- venske skupnosti Petrom Močnikom. Ta je bil mnenja, da mora gledališče ostati produkcijska hiša, krčenje števila osebja pa ne pride v poštev, saj je že sedaj zreducirano na minimum. Pokrajinski tajnik SSk vidi rešitev v prilivu javnih sredstev, vstopu javnih uprav v vodstvo teatra in prehodni upravi, ki naj bi sanirala dosedanje delovanje in postavila gledališče na nove temelje, z jasno vizijo prihodnosti in me-nedžerskim pristopom. Gledališče mora vsekakor izpeljati sezono, saj si manjšinska skupnost ne more privoščiti zaprtja te kulturne ustanove. Močnik je tudi menil, da bi morali gledališče razbremeniti vzdrževanja poslopja Kulturnega doma: stavbe ne gre prodati, zanjo bi pa morale skrbeti krajevne uprave, tako bi se stroški gledališča znižali za lepo vsoto (330 tisoč evrov). Kolektiv SSG je včeraj nadaljeval s pripravami na večer na Borštnikovem srečanju. Ta bo v soboto, 17. oktobra, v Mariboru; na njem bodo slovenski javnosti nakazali problematiko in umetniško snovanje v tržaškem teatru. M.K. Krizni odbor kolektiva Slovenskega stalnega gledališča se je včeraj srečal s pokrajinskim tajnikom Slovenske skupnosti Petrom Močnikom (drugi z desne) kroma intervju - Antonio Calenda, direktor Stalnega gledališča FJK Slovensko stalno gledališče kot sobrat Kvaliteta neločljivo povezana s SSG - Vabilo k ustanovitvi skupnega omizja vseh tržaških gledališč: »Vsi smo del istega kulturnega humusa, iste civilizacije« Antonio Calenda je že petnajst let številka ena Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Pod njegovim vodstvom je »Rossetti« doživel pravi razcvet: s svojimi 192.000 obiskovalci je danes najbolj obiskano gledališče v Italiji. »Nihče nas ne dohaja,« z upravičenim zadovoljstvom pravi v svojem sončnem uradu v četrtem nadstropju; za njim visijo fotografija Vittoria Gas-smana in razna priznanja združenja gledaliških kritikov. »Predpostaviti moram, da sem goreč občudovalec slovenskega gledališča, ker je to gledališče izraz močnega družbenega, ekspresivnega, tudi poetičnega angažmaja. Predvsem pa sem iskren občudovalec slovenskih igralcev. Priložnost sem imel delati z Lučko Počkaj, nekdanjo igralko Slovenskega stalnega gledališča (v obdobju 1989-2003; op. nov.), ki je v meni pustila zelo lep spomin. Lučka je igralka z neverjetno ek-spresivno močjo in poetično lahkotnostjo. V našem gledališču je režiral tudi prejšnji umetniški vodja SSG (Marko Sosič; op. nov.), pri katerem sem našel izredne človeške in kulturne lastnosti.« Calenda je prepričan, da je kvaliteta neločljivo povezana s tržaškim slovenskim gledališčem. Za to nosita zaslugo tako njegova dolgoletna tradicija kot odlična priprava igralcev. »V teh petnajstih letih delovanja mi je veliko po- Antonio Calenda menilo, da smo ob sebi imeli takega sobrata kot je slovensko gledališče. Prepričan sem, da so vsa tržaška gledališča sestavni deli mestnega kulturnega življenja in teritorija. Vsi smo del istega kulturnega humusa, iste civilizacije. Spominjam se, da me je glavni direktor kulturnega ministrstva nekoč vprašal, kaj menim o SSG: odgovoril sem, da gre za zelo kvalitetno in pomembno realnost, ki zasluži vso podporo; ko sem mogel, sem vsakič prispeval dobro besedo, kajti prepričan sem, da moramo za ta teater napeti vse sile.« A tudi direktor Calenda nima čarobne paličice, s katero bi rešil krizo slovenskega teatra. »Ne poznam vseh podrobnosti, moje mnenje, ki je seveda relativno, pa je, da bo vsa tržaška gledališča rešilo le sodelovanje: na kulturnem in programskem področju, a tudi na področju izmenjave instrumentov. Kajti človeku joče srce, ko vidi, da je slovensko gledališče prazno: to je nedvomno najlepša gledališka dvorana v mestu oziroma gotovo najprimernejša za dramske uprizoritve. Tudi svojega Kralja Ojdipa sem vadil tam in se na lastne oči prepričal, da gre za čudovito dvorano, ki je po meri človeka ...in to je za gledališč-nika velika prednost.« Po Calendovem mnenju bi moralo SSG stopiti na pot, ki bi privabila čim širše občinstvo. »Gledališče mora nedvomno ostati zvesto slovenski tradiciji, istočasno pa bi se moralo odpreti svetu. Pred leti je na primer s svojo kvalitetno predstavo (Krvava svatba; op. nov.) gostoval v L'Aquili: vodstvo bi lahko razmislilo o podobnih predstavah, s katerimi bi gostovalo po Italiji, sodelovalo na festivalih, se vključilo v mednarodne gledališke kroge. Medtem bi lahko dvorano odprli zunanjim porabnikom in nekaj zaslužili.« V trenutku, ko v državi ni posluha za kulturo, si morajo gledališča pač pomagati kot morejo. »Javnega denarja ni več, s tem se je treba sprijazniti. Pred petnajstimi leti so bili javni prispevki, ki jih je Rossetti prejemal, za milijardo lir višji. Danes krijemo z javnim denarjem le 35% bilance, ki znaša letno okrog osem milijonov evrov. Ostala sredstva (okrog 5.000.000€) dobimo s koprodukcijami, z gostovanji po Italiji in z neverjetnim konsenzom, ki ga uživamo v mestu: danes so naši prejemki od prodaje vstopnic štirikrat višji. Kvalitetna mednarodna ponudba (v prvi vrsti muzikali) se je obrestovala. Tako smo rešili gledališče in svoje predstave, ki pa jih v glavnem pripravljamo v koprodukciji z drugimi italijanskimi teatri; lani smo tako ustvarili devet predstav in z njimi imeli 390 ponovitev! Drugače danes ne gre. Zato še enkrat ponavljam: za SSG moramo napeti vse sile, vsa tržaška gledališče pa vabim, da sedemo za mizo in ustvarimo pogoje za sodelovanje. Skupaj razmislimo, kako bomo rešili gledališko identiteto mesta. Kajti čakajo nas hudi časi.« Poljanka Dolhar kšd rojanski krpan - Rojan Day je v Lajnarje privabil številne člane in prijatelje V novo sezono s tradicionalnim pohodom Po pohodu je bila na domačiji Perič tradicionalna družabnost - Svoje lesene umetnine je razstavljal Franc Armani - Pred tem tudi zanimiv gorniški večer Kulturno-športno društvo Ro-janski Krpan je v jesensko sezono stopilo z dvema pohodoma: prvi je bil sicer le virtualen, saj so mu udeleženci sledili preko digitalnih fotografij, drugi pa je bil popolnoma rea- len in je zbral štirideset pohodni-kov vseh starosti. Prvo srečanje po poletnem premoru, ki je nosilo naslov Rojan-ski Krpan v deželi Zlatoroga, je potekalo konec septembra v Marijinem domu, priredili pa so ga v sodelovanju z Društvom rojan-ski Marijin dom. Maksi Kralj in Peter Verč sta s pomočjo fotografij Denisa Doljaka (vsi tri na fotografiji Kroma) prikazala tri gorske ture, ki so jih priredili »krpanovci«. Prva je izletnike leta 2007 pripeljala iz Vrat do Bohinjskega jezera čez Triglav in mimo Sedmerih jezer. Lani so nato prehodili pot iz Bohinja do Kobarida čez Krn, letos poleti pa še z Bohinjskega jezera čez Komno, Bogatin, Vogel, Rodico in Črno prst do Bohinjske Bistrice. Občinstvo je na velikem platnu občudovalo lepote slovenskih gora, prisluhnili pa so tudi legendi o Zlatorogu, ki jo je zelo prepričljivo podala Julija Kralj. Prejšnjo nedeljo pa je v Lajnarjih potekal 9. Rojan Day. Okrog štirideset udeležencev se je zbralo pri open-skem obelisku in nato krenilo na pohod proti Banom, Ferlugom, Cesarjem in Lajnarjem, kjer jih je na do- mačiji gostoljubne Anite Perič pričakala tradicionalno družabnost. A tudi lesene »slike« in drugi umetniški obrtniški izdelki, ki jih izdeluje domačin Franc Armani, ter diapozitivi, s katerimi je gospa Anita pred desetletji dokumentirala boj Bazovcev proti razlastitvam. / TRST Četrtek, 8. oktobra 2009 9 nabrežina - Na seji občinskega sveta je leva sredina pred glasovanjem iz protesta zapustila dvorano Desnosredinska večina sama odobrila trgovski načrt Zavrnili zahteve opozicije o strateški študiji in obrtni coni - Veronese: Načrt tehnično neosnovan, najbolj bo oškodovano ozemlje Desnosredinska večina je na včerajšnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta sama odobrila trgovski načrt. Leva sredina je namreč iz protesta zapustila dvorano pred glasovanjem, razlog za to pa je bilo zadržanje župana Giorgia Reta in podžupana Massima Ro-mite, ki nista v bistvu odgovorila na vprašanja opozicije oziroma nista upoštevala njenih zahtev. Leva sredina je pač ugotovila, da občinska uprava ni izdelala strateške okoljske študije, ki je po mnenju opozicije obvezna, toda zahtevo po preložitvi razprave so zavrnili. Občinski svetniki so tudi zahtevali dokumentacijo o finančnih prispevkih, ki jih je devinsko-nabrežin-ska občinska uprava prejela za gradnjo obrtne cone v Nabrežini in katere namembnost je zdajšnja občinska uprava s trgovskim načrtom spremenila. Tudi to zahtevo je desna sredina zavrnila, to pa je Romita utemeljil s čudnim, če že ne zagonetnim odgovorom. Očitno je bilo, kot je na to dalj časa opozarjal tudi predsednik odbora Rilke Simone Napolitano, da je bil namen občinske uprave na vsak način odobriti načrt. Že sam začetek razprave o trgovskem načrtu je pokazal, kam pes taco moli. Občinski svetniki opozicije so izvedeli, da je Napolitano pred sejo vložil pismo, vezano na trgovski načrt. Zato so hoteli pred končnim glasovanjem načrta ta dokument tudi prebrati. Ret je povedal, da o tem ne ve ničesar in da mora v teh primerih vsekakor pisma prej pregledati župan, ki jih nato zapečati in naslovi na pristojne urade. Opozicija je zahtevala kratko prekinitev seje, toda občinski svet je z glasovi desne sredine predlog zavrnil. V nadaljevanju je zastopnik podjetja Terziaria, ki je po nalogu občinske uprave izdelal trgovski načrt, predstavil njegove značilnosti. Romita, ki je bil poročevalec, je nato obnovil ves postopek, od zametkov načrta do njegove izdelave. Leva sredina je pred razpravo želela poglobiti problematiko strateške okoljske študije, o kateri je bila že razprava v ponedeljek na seji pristojne občinske komisije. Strateško študijo zahtevajo vsi področni načrti, in med te sodi tudi trgovski, je v imenu opozicije povedal občinski svetnik Massimo Veronese in dodal, da so druge občine v deželi Furlaniji-julijski krajini pri izdelavi trgovskih načrtov izdelali tudi okoljsko študijo. Med temi sta bili na primer občini Romans in Tricesimo. Leva sredina pa je ugotovila, da v devinsko-nabrežin- skem trgovskem načrtu študija dejansko ne obstaja. Zato so zahtevali, da se glasovanje o načrtu preloži na drug datum ali da občinska uprava utemelji, zakaj študije ni izdelala. Ret je zagotovil, da je z načrtom vse v redu in dal na glasovanje predlog opozicije, ki ga je večina zavrnila. Pred končnim glasovanjem je leva sredina zahtevala tudi vpogled v dokumente o finančnih prispevkih, ki jih je devinsko-nabrežinska občinska uprava prejela za gradnjo obrtne cone med Na-brežino in Sesljanom. Spomnimo naj, da je bila obrtna cona zgrajena z javnim denarjem, ki sta ga med drugim prispevala Dežela FJK in Sklad za Trst. Trgovski načrt daje možnost, da nastanejo v prihodnosti na tem območju trgovske dejavnosti. S tem je torej tudi spremenjena namembnost območja. Opozicija je v tem smislu zahtevala dokumentacijo, da bi ugotovila, ali je v raznih sklepih o finančnih prispevkih zapisano, da mora biti to območje izključno v obrtne namene. V tem primeru je tveganje, da bo občinska blagajna oškodovana, saj bo treba prejeti denar po vsej verjetnosti vrniti, je ocenil Veronese. Podžupan Romita je v tej zvezi dejal, da je naslovil elektronsko sporočilo na pristojne občinske urade z zahtevo po dokumentaciji. Sporočilo je tudi predočil občinskim svetnikom. Toda uradi na podžupanovo zahtevo niso odgovorili in tako dokumentov niso dobili niti Romita niti občinski svetniki. Zahteva leve sredine je bila tako z glasovi večine že spet zavrnjena. Veronese je glede na razplet dogajanja v imenu opozicije poudaril, da bo leva sredina zapustila dvorano in se ne bo udeležila glasovanja o trgovskem načrtu. Odgovornost za to nosi občinska uprava, je povedal, ker ni odgovorila na vprašanja oziroma zahteve v zvezi s strateško okoljsko študijo in obrtno cono. Poleg tega je preprečila, da bi se lahko občinski svetniki seznanili z vsebino pisma odbora Rilke. »Namen des-nosredinske večine je za vsako ceno odobriti trgovski načrt, pa čeprav je s tehničnega vidika brez vsake osnove,« je ocenil Veronese in naglasil, da je to »politična izbira, katere namen je tudi obračunavanje z odborom Rilke zaradi osebnih nesporazumov med županom Retom, podžupanom Romito in predsednikom odbora Napolitanom«. Kar pa bo od tega najbolj oškodovano, je še menil Veronese, je devinsko-nabrežin-sko ozemlje. A.G. Območje obrtne cone v Nabrežini kroma zahodni kras - Opozorilo vaškega odbora srenje in jusa Križ: namesto pločnika zabojniki na avtobusni postaji Ljudje, ki v Križu izstopijo iz avtobusa, se namesto pločnika ali primerno urejenega okolja znajdejo pred zabojniki za smeti, ki jih je tam namestila Občina Devin-Na-brežina. Območje sicer še vedno leži na ozemlju Občine Trst, zabojniki pa služijo potrebam občanom devinsko-nabrežinske uprave. Na ta problem že nekaj časa opozarja kriški odbor jusa in srenje, ki je formalni lastnik zemljišča okrog avtobusne postaje (ob cesti, ki pelje na Brišče in v bližini gostilne Il Pettirosso-pri Vereni). Ju-sarji so s tem v zvezi pisali nabre-žinskemu županu Giorgiu Retu in mu predlagali, da bi zabojnike premestili 20 metrov stran iz križišča proti Briščam na parceli, ki se nahaja v nabrežinski občini in ki je prav tako last domačega jusa. Na odgovor iz Nabrežine še čakajo, zabojniki pa še naprej ovirajo avtobusne potnike. IZOBRAŽEVANJE - V ponedeljek se začenjajo tečaji na Universita delle Libereta Nad 80 tečajev za vse starosti Največ tečajnikov se odloča za jezikovne tečaje (veliko zanimanja je za slovenščino) in za umetnostne predmete Sergio Pontin kroma V ponedeljek, 12. oktobra, se na Univerzi za vse starosti - Universita delle Libereta (to ni Univerza za tretje življenjsko obdobje) začenja novo šolsko leto. Izobraževalna struktura se je v Trstu rodila pred dvanajstimi leti pod okriljem organizacije Auser Cgil, se pravi laičnega združenja, ki si prizadeva, da bi svojim članom nudilo pomoč in razvedrilo po zmernih, včasih ničnih cenah (letna šolnina znaša 45 evrov). Tovrstnih izobraževalnih struktur je v naši deželi šest in v njih se vsako leto zbere 2.300 članov vseh starosti, od 18. do 90. leta. Največ zanimanja za tovrstne izobraževalne strukture vlada v mestnih periferijah, saj je navadno tam ponudba aktivnosti skromnejša kot v središčih. »Na začetku je bila naša ponudba dokaj skromna, s časom pa smo pridobili zaupanje naših članov, število katerih se je nato znatno pomnožilo,« nam je povedal predsednik univerze Sergio Pontin. Lani so prešteli 500 članov, za katere »skrbi« kakih 60-70 predavateljev; slednji so prostovoljci, saj povečini delajo brezplačno »oz. le mladim študentom-predavateljem damo nekaj malega, tako da jim pomagamo pri študiju.« Predavanja potekajo na liceju Oberdan in na zavodu Da Vinci-Sandrinelli (oba sta v Ul. Vero- nese), saj sodeluje Univerza vseh starosti s Pokrajino Trst, ki upravlja študijske pole. Največ tečajnikov se odloča za jezikovne tečaje, ki jih vodijo povečini absolventi in diplomi-ranci Visoke šole za prevajalce in tolmače; veliko zanimanje vlada tudi za slovenščino. »Drugače pa so med tečajniki najbolj priljubljeni umetnostni predmeti, kot sta risanje in slikanje, kjer lahko dajejo duška svoji kreativnosti.« Izbira pa je res pestra, saj ponujajo na Univerzi vseh starosti nad 80 tečajev: od literature, zgodovine in prava, mimo medicine in psihologije, znanosti in tehnike, prehranjevanja, pa vse do glasbe, gledališča in še informatike, ki je danes tako pomembna. »Pred kratkim sem se celo pogovarjal z dolinsko odbornico za kulturo Tatjano Turco, ki je izrazila izredno zanimanje za naše tečaje, tako da upam, da bomo na tistem koncu čim prej priredili delavnice angleškega in slovenskega jezika ter tečaj računalništva,« je bil navdušen Pontin. Dodatne informacije pa so vsem interesentom na voljo na sedežu univerze, se pravi na Trgu Stare mitnice 15 (4. nadstropje) ali na telefonski številki 040/3478208 (od ponedeljka do četrtka od 10. do 11.30 in od 17. do 18.30) oz. na spletnem naslovu uniliberetauser@libero.it. (sas) wundergarten Glasovi geta letos jeseni Poletni festival Glasovi geta bo letos potekal v novi, bolj strnjeni obliki in v jesenskem času. Program bo kot običajno upošteval ljudsko in resno glasbo s štirimi koncertnimi dogodki, ki so nastali s sodelovanjem avtorjev festivala antične glasbe Wunderkammer. V znamenju plodne povezave med organizatorji bo cikel nosil naslov Wundergarten; v idealnih »glasbenih vrtovih« (dejansko v cerkvi Rožnovenske Device) bodo 31. oktobra nastopile članice tria Lombardo-Benigni-Zambruno, ki izvajajo pesmi okcitanske tradicije. Program obravnava predvsem ljudske in ponarodele pesmi o ženskah, njihovi moči, angažmaju, vlogi in strasteh. Sopranistka Sabina Macculi pa bo 12. novembra razvijala temo molitve od Bacha do Wagnerja ob spremljavi organistke Alessandre Sagelli. Koncert z naslovom »Magnificat anima mea« bo poklon preminuli tržaški igralki in dolgoletni članici Slovenskega stalnega gledališča Lidiji Kozlovič. V gledališču Orazio Bobbio pa bodo nekaj dni kasneje gostili predstavo o židovskih ženskah z duhovitim jidiš predznakom, ki jo je napisala in katere je tudi interpretka Caterina Ven-turini. Duo Accrocco (Fabio Accurso in Stefano Rocco) bo 24. novembra zaključil niz z neobičajno glasbeno ponudbo, v kateri se renesančna lutnja spaja z novimi tehnologijami v drznih kontaminacijah govoric. Vsi dogodki se bodo pričeli ob 20.30. (ROP) 10 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI galerija tržaške knjigarne - Razstava o sv. Cirilu in Metodu na Tržaškem Sveta brata v umetninah, poslopjih in dokumentih Eksponate je zbral filatelistični klub L. Košir - Ogled možen do prihodnje srede - Tudi priložnostni žig V galeriji Tržaške knjigarne so včeraj odprli razstavo, ki na ogled postavlja dokumente nekdanje Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu in fotografije ter publikacije, ki so v kakršni koli zvezi s sv. Cirilom in Metodom, z bratoma torej, ki veljata za apostola Slovanov in sozavetnika Evrope. Pod naslovom Sv. Ciril in Metod na Tržaškem si bo tako do prihodnje srede mogoče ogledati številne eksponate, ki jih je na enem mestu zbral Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta, ki je z dotično razstavo želel ovrednotiti včerajšnji filatelistični dogodek, ko je italijanska pošta izdala dvojezični »listič« z dvema znamkama in dvojezični žig z včerajšnjim datumom izida. Naj povemo, da razglednico omenjenega filatelističnega kluba krasi ikona umetnika Paskvala Zua-nelle iz Benečije, ki je sv. Cirila in Metoda naslikal z veliko natančnostjo. Skupni imenovalec razstavljenega gradiva pa sta, kot rečeno, sveta brata, blogovestnika Slovanov, ki ju obiskovalci lahko spoznajo v besedi in sliki. Včerajšnjega odprtja razstave sta se med drugimi udeležila g. Dušan Ja-komin, ki je pohvalil trud in prizadevnost pobudnikov in gostiteljev razstave, in Igor Tuta iz filatelističnega kluba L. Košir. Ta nam je razložil, da je iz fotografskega dela razstave, za katerega je fotografije prispevala Mirna Viola, članica krožka Foto video Trst 80, mogoče spoznati številna tržaška posvetna in duhovna poslopja, posvečena sv. Cirilu in Metodu. Podobe Mirne Viola nam tako prikazujejo kati-narski odsek državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda ter istoimensko državno srednjo šolo pri Sv. Ivanu, v nadaljevanju je mogoče občudovati novo in staro cerkveno bandero v župnijski cerkvi v Ricmanjih, notranjost cerkve sv. Cirila in Metoda pri Padri-čah in cerkev v Cerovljah. Fotografinja je v svoj objektiv ujela tudi ikono sv. Cirila in Metoda, ki jo hranijo v srbsko-pravoslavni cerkvi v Trstu, občudovanja vredna je tudi reprodukcija ikone Paskvala Zuanelle, ki so si jo pobudniki razstave izbrali za svoj priložnostni filatelistični logotip. Predstavljena sta tudi kipa sv. Cirila in Metoda, ki sta se nekoč nahajala pred vhodom otroškega vrtca v Škednju. Drugi del razstave pa ima, kot je še pojasnil Igor Tuta, zgodovinski značaj, saj nam poskuša približati dejavnost slovenske zasebne Ciril-Me- Na sliki desno: Dušan Jakomin, Igor Tuta in Mirna Viola na včerajšnjem odprtju. Na sliki spodaj: obiskovalci razstave si lahko priskrbijo tudi priložnostno razglednico z dvojezičnim poštnim žigom kroma todove šole v Trstu, ki je pri Sv. Jakobu delovala do leta 1930. V središču zgodovinske postavitve so podatki o šoli, ki so jo odprli 15. oktobra 1888, te podatke pa bogatijo še fotografije, ki upodabljajo denimo učiteljski zbor Ciril-Metodove šole na Akvedotu leta 1908, zadnji učiteljski zbor te šole leta 1930, zanimiva pa so tudi različna šolska spričevala in potrdila. Ob naštetem so na razstavi predstavljene še knjige, katerih osrednja tema se navezuje na ta dva sozavetnika Evrope. Več o sv. Cirilu in Metodu in njunem življenju pa je mogoče izvedeti tudi z razstavnega panoja, ki prinaša osnovne KONCERT - Združeni mešani pevski zbor Repentabor S pesmijo v jesenski čas Ob četrti obletnici delovanja so pevci pod taktirko Loredane Guštin nastopili v Dutovljah - Vabilo novim pevcem V petek, 25. septembra, je na dvorišču Bunčetove domačije v Du-tovljah potekal koncert Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor z naslovom S pesmijo v jesenski čas. Koncert je priredilo Razvojno združenje Repentabor v sodelovanju s Turističnim društvom Kras Duto-vlje. Zbor se je pod vodstvom zbo-rovodkinje Loredane Guštin predstavil z bogatim repertoarjem devetnajstih pesmi. Program, ki ga je vodil Danilo Ravbar, je popestrila tudi domača igralska skupina s kratkim skečem Use na pol, za katerega so poskrbeli Ana Škabar, Majda Može in Drago Ravbar. S tem mogočnim koncertom je zbor pravzaprav proslavil svojo četrto obletnico delovanja. Tudi za prihodnost imajo pevci in njihova zbo-rovodkinja veliko pevskih ciljev, prioriteta pa vselej ostaja druženje in povezovanje ljudi z obeh stani meje. Ob tej priložnosti vabi zbor nove pevce in pevke, naj se jim pridružijo v novi pevski sezoni. Vaje so vsako sredo ob 20. uri uri v zadružnem domu v Dolu pri Vogljah. (Danilo Ravbar) biografske podatke. Razstava, na kateri bo mogoče kupiti tudi priložnostno razglednico, ki bo obogatila zbirko bržkone marsikaterega vnetega filatelista, bo na ogled do prihodnje srede, in sicer v času obratovalnega časa Tržaške knjigarne. (sč) Jutri dijaški protest Združenje višješolskih dijakov prireja jutri protestno manifestacijo proti reformi Gelmini in poskusom krčenja pravic višješolcev. Z Goldo-nijevega trga bo ob 9.30 krenila po-vorka, na kateri bodo udeleženci izrazili svoje nestrinjanje s politiko krčenja sredstev na področju šolstva, pa tudi s t.i. »odlokom Aprea«, ki teži k temu, da šole postanejo fundacije z upravnim svetom in da se ravnateljem dajejo večje pristojnosti, med drugim tudi to, ali na svoji šoli dovolijo prisotnost dijaškega predstavništva. Reka, DAnnunzio in kriza liberalne države »Reka, DAnnunzio in kriza liberalne države« je naslov nizu predavanj, ki jih prireja oddelek za politične vede tržaške univerze v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo. Srečanja koordinira zgodovinar Raoul Pupo. Prva bo danes nastopila tržaška docentka Giulia Caccamo, ki bo ob 16. uri v dvorani 0B poslopja H3 na Trgu Evropa spregovorila o Reki in italijanski zunanji politiki. Izlet Kmečke zveze na Burnjak v Benečijo Kmečka zveza sporoča, da je še nekaj mest na razpolago v avtobusu, ki bo v nedeljo, 18. oktobra peljal izletnike v Gorenji Tarbi na tradicionalni praznik kostanja Burnjak. Na prazniku se že četrto leto srečujejo tudi slovenski kmetje treh dežel. Zainteresirani se lahko prijavijo v uradih Kmečke zveze (040362941) V DSI jutri o slovenski kulturi v Argentini in liku Tineta Debeljaka Po tradicionalnem ponedeljkovem večeru v DSI v Peterli-novi dvorani v Trstu, bo jutri na sporedu že prvi izredni večer. Društvo namreč skupno s Knjižnico Dušana Černeta prireja ob 20.30 srečanje o slovenski kulturi v Argentini ter o življenju in delu vodilnega kulturnega delavca med tamkajšnjimi Slovenci, pesnika, prevajalca, esejista, urednika, literarnega kritika in zgodovinarja dr. Tineta Debeljaka (19031989). Večer bo uvedel arh. Jure Vom-bergar, ki je Debeljakov zet in zaslužen kulturni ter javni delavec v Argentini. Debeljakov vnuk Marko Vombergar bo nato predstavil dokumentarec o dedovem življenju in delu v Argentini. Svoje pričevanje o očetu bosta podali hčerki Meta Debeljak Vombergar iz Buenos Airesa in Jožejka Debeljak Ža-kelj iz Tucumana, recitiral pa bo še pravnuk Marjan Vom-bergar. Knjižnica Dušana Čer-neta je za jutrišnji večer pripravila še razstavo z izborom povojnih Debeljakovih knjižnih del. Na obisku zbor Schola cantorum iz Abrucev Ta konec tedna bo Mešani pevski zbor Rdeča zvezda- Devin gostil Mešani zbor Schola can-torum »Aristotele Pacini« iz kraja Atri v Abrucih, ki je edini moški polifonski zbor iz te dežele. Domači zbor je za goste pripravil pester program, s katerim želi najbolje predstaviti območje na katerem deluje. V ta namen si bodo v spremstvu devinsko-saleških pevcev ogledali Briškovsko jamo, Repenta-bor, mesti Trst in Ljubljano. Uradno jih bo sprejela tudi uprava zgoniške občine, in sicer danes ob 18. uri. Širši publiki se bo zbor predstavil jutri ob 20.30 v novi cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Štiva-nu, v soboto pa v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. Večera prireja Zbor Rdeča zvezda-Devin v sodelovanju z župnijama sv. Mihaela in Janeza Krstnika ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Nov natečaj za dijake • V««| I III V I višjih srednjih šol Do 30. novembra je mogoče oddati izdelke v okviru pete izvedbe umetnostnega in fotografskega natečaja za dijake višjih srednjih šol na Tržaškem z naslovom Questa volta met-ti in scena...l'evoluzione, ki si ga je zamislila Lorena Matic, podpira pa ga pokrajina Trst pod pokroviteljstvom tržaškega centra Unesco in občine Devin-Nabrežina. Natečaj je posvečen 200-letnici rojstva Charlesa Darwina in posledično evoluciji oz. pojavu spremembe. Razpis je na voljo v tajništvih višjih srednjih šol, za informacije pa je na razpolago številka mobilnega telefona 335-5260411. P D )oi m fC] ) ¿ RA] 1 PRO INA T IJEKTI n RS! r nn provincia d TRIESTE stran pripravila Tmedia, uredila Pokrajina Trst ■ VELIKO NOVOSTI NA STOJNICI POKRAJINSKE UPRAVE Barcolana: Jadranje med kraškimi okusi Predavanja, degustacija tipičnih pridelkov in itinerarijiza spoznavanje lepote ozemlja Deželo Furlanija Julijska krajina. Projekt za ovrednotenje posebnih Tudi letos bo Pokrajina Trst aktivno sodelovala v podporo jadralne prireditve Barcolana, ki jo prirejajo že 41. leto zapored. Pokrajinska uprava bo tudi letos zagotovila primerno finančno pomoč za organizacijske stroške regate s prispevkom v korist jadralnega društva Barcola Grignano, poleg tega podpira še vrsto dogodkov, ki so z njo povezani. Glavna novost na stojnici Pokrajine je niz "Plovba med kraškimi okusi" z vodeno degus-tacijo proizvodov, ki jih pridelujejo v pokrajini. Niz prireja Pokrajina v sodelovanju z naslednjimi konzorciji, ki bodo na degustaciji prisotni s svojimi proizvodi: Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin "Kras", MOISIR - Kraški rejci govedi, koz in ovac ter proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov, TERGESTE DOP - Ekstra deviško oljčno olje tržaške pokrajine in Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino. Degustacija bo v četrtek, 8. oktobra (ob 16.00, ob 18.30 in ob 20.00), v petek, 9. oktobra (ob 16.00, ob 18.30, ob 20.00 in ob 21.30) in v nedeljo, 11.oktobra (ob 15.00 in ob 16.30). Udeležba na degustaciji, ki jo prireja Pokrajina Trst je brezplačna, vendar se je treba vnaprej najaviti pri stojnici Pokrajine. Pri isti stojnici ali po to telefonu pri Pansepol Travel (040 367130 - 335 6654597) se je mogoče najaviti tudi za "Itiner-arije za odkrivanje teritorija", ki jih Pokrajina prireja v sodelovanju z "SREČANJA S POKRAJINO" značilnosti pokrajinskega teritorija, ki je bil pripravljen za 41. Barcolano se bo odvijal po naslednjem programu: četrtek, 8. oktobra 2009, dopoldne: Carsiana in pešpot Riselce; popoldne: Obalna cesta: med Križem in Prosekom; petek, 9. oktobra 2009, dopoldne: Kras: svet na površju in svet pod zemljo; Dolina Glinščice: od Jezera do Stene in po trasi stare železnice; popoldne: Vasi, bazilike, torklje; Pot skozi vasi: od Nabrežine skozi Slivno, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj; sobota, 10. oktobra 2009, dopoldne: Pogled na zaliv od zgoraj: sprehod po Cobollijevi poti; Slikati vasi, slikati mesto: mesto in poslopja v njem; popoldne: Slikati vasi, slikati mesto: kraške vasi. Med pobudami, ki jih bodo uresničili s prispevkom Pokrajine, sta še knjigam o morju posvečena razstava Papirnata Barcolana in projekt »In rotta«, ki predvideva, da se bo Barcolane udeležila jadrnica z mešano posadko, v kateri bodo osebe z različnimi težavami v oskrbi Oddelka za umsko zdravje Podjetja za zdravstvene storitve št. 1 »Triestina« in mladi poklicni jadralci. Pokrajina bo letos na svoji stojnici priredila tudi niz tematskih "Srečanj s...", ki so namenjena občanom, da bodo lahko spoznali projekte in pristojnosti ustanove ali pa poglobili svoje znanje o njih. Srečanja se bodo začenjala ob 17.uri. V sredo, 7. oktobra, bo predstavitev festivala mladinske izraznosti "Pridobljeni prostor", ki bo sredi oktobra v malem gledališču v parku pri Sv. Ivanu. V četrtek, 8. oktobra, bo odbornik za šport Mauro Tommasini srečanje posvetil temi "Čisti šport"; prisotni bodo ugledni gostje. V petek, 9. oktobra, bo pokrajinska odbornica za aktivno politiko zaposlovanja Adele Pino predstavila poročilo na temo "Delo med projekti in obeti". V soboto, 10. oktobra, pa bo docentka Diana Barillari govorila o "Bivši psihiatrični bolnišnici pri Sv Ivanu: zgodovina, projekti, arhitektura in protagonisti". Prisotna bo tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. ■ POBUDA SPADA V PROJEKT "TRST, UNIVERZITETNO MESTO BREZ MEJA" FESTIVAL MLADINSKE IZRAZNOSTI »PRIDOBLJENI PROSTOR« V MALEM GLEDALIŠČU V svetoivanskem parku, in sicer v malem gledališču na Weissovi ulici št. 13, je vse nared za otvoritev festivala mladinske izraznosti z naslovom »Pridobljeni prostor«. Zamisel in organizacija sta delo pokrajinske uprave, ki se s tem želi odzvati med mladimi vse bolj občuteni potrebi, da se najde prostor za združevanje, v katerem bi se izražali s predstavami in kulturnimi in umetniškimi pobudami, ki bi jih sami snovali in uresničili. Festival se bo pričel 14. oktobra in bo do 8. novembra nudil vrsto glasbenih srečanj, gledaliških predstav, razvedrilnih trenutkov, fotografskih razstav in delavnic. Gostov bo veliko, med temi je svojo prisotnost potrdil pisatelj, pesnik in režiser Giuliano Scabia, soavtor s Francom Basaglio znanega gledališkega dogodka v tržaški psihiatrični bolnišnici, ki ga opisuje delo »Marco Cavallo«. Med glasbeniki pričakujemo pa Kee-ja Marcella, kitarista skupine Europe. ■ SVETILNIK ZMAGE ODPRT Z IZREDNIM URNIKOM Pogled na jadrnice s svetilnika Ob priložnosti Barcolane je Pokrajina Trst določila, da bo Svetilnik zmage odprt z izrednim urnikom. Berlamov spomenik bo odprt v soboto od 10. do 15. ure in v nedeljo od 9. do 15. ure. ■ SPODBUDE ZA ODSTRANJEVANJE IZDELKOV, KI VSEBUJEJO AZBEST Pripravljen projekt za varstvo okolja in zdravja prebivalcev pred azbestom Spodbuda odstranjevanja azbestnih izdelkov in njihovega odlaganja v odpad je eden od prednostnih ciljev Pokrajine Trst, ki temo obravnava tako z vidika sanacije in varovanja okolja kot z vidika varstva zdravja prebivalcev. Pokrajina je izvedla dva ukrepa. S prvim izrecno dovoljuje zbiranje v pooblaščenih občinskih zbirnih centrih manjših količin inertnih odpadkov, za katere je možno, da vsebujejo azbest. Material v obliki azbest cementa (eternitne plošče, valovite strešne plošče ipd.), ki je že bil odstranjen od gostujočega objekta in na katerem ne gre dodatno posegati z rezanjem ali lomljenjem, lahko občani odpeljejo v omenjene centre. Materiala, ponavljamo, se ne sme lomiti, drobiti ali rezati in ga je treba odvreči v trpežne črne vreče, ki jih je treba potem zapreti. Poleg tega se je Pokrajina obvezala, da z dodelitvijo specifičnih pomoči podpira odstranitvene posege, ki predvidevajo ravnanje z izdelki. Javnost spominjamo, da takih posegov ne smejo opravljati občani, saj jih lahko opravljajo izključno podjetja, ki imajo posebna dovoljenja. Za uresničitev teh namenov je Pokrajina z javnim razpisom že izbrala specializirana podjetja, ta pa so se obvezala, da bodo pri zaračunavanju cen spoštovala določila o najvišji možni ceni, ki jih je opredelila sama Pokrajina, ter da bodo zagotovila brezplačne predračune stroškov in sezname potrebnih posegov, ki jih je treba predložiti pristojnemu podjetju za zdravstvene storitve, ko je to potrebno. V prihodnjih dneh bo objavljen razpis za vložitev vlog za dodelitev denarnih pomoči v te namene. Vlogo lahko vložijo lastniki civilnih zgradb in objektov ali najemniki, ki imajo dovoljenje lastnika, ne glede na to, ali se za odstranitev materiala, ki vsebuje azbest, odločajo fizične ali pravne osebe. Posegi, za katere se dodeljuje pomoč, zadevajo odstranjevanje cevi, kuhinjskih nap, strešnih plošč in izolacijskih oblog. Pomoč bo znašala 30% do 50% upravičenih stroškov, za vsak poseg pa bo dodeljenih največ 2.000 €. Trenutno še ni predvidena dodelitev pomoči za enkapsu-lacijo oz. prekrivanje azbest cementnih izdelkov. Dodatne informacije: ecologia@provincia.trieste.it, tel. 040 3798 498-463. Pokrajinska uprava s to operacijo želi nuditi občanom podporo pri reševanju tega pomembnega problema, poleg tega pa bo s preučevanjem vloženih vlog lahko ugotovila dejansko stanje prisotnosti azbesta v zgradbah, zato da bo med sestavo prihodnjega proračuna lahko namenila zadevni postavki dodatna sredstva, če bodo potrebna. J centro/ * I PER LIMPIEGO www.provincia.trieste.it/ sportellolavoro Sedež Scala Cappuccini, 1 - Trst Tel.040.369104/040.368277/040.369685 Fax: 040.369577 SLUŽBA ZA POVEZOVANJE MED POVPRAŠEVANJEM IN PONUDBO NA TRGU DELA Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 249) E-mail: cercolavoro@provincia.trieste.it; Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:15do 12:45 Ponedeljek in četrtek od 15:00 do 16:30 ZAPOSLOVANJE SPECIFICNIH SKUPIN DELAVCEV Z.68/99 Tel. 040.369104/040.368277/ 040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 240 in 241) e-mail: colloc.obbligatorio@provincia.trieste.it Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 OKENCE ZA DRUŽINSKE SODELAVCE Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 223, 224 in 242) e-mail: assistentifamiliari.trieste@provincia.trieste.it Po predhodnem naročilu OKENCE ZA PODJETJA (Služba namenjena samo podjetjem) Ul. Caboto, 14 pri Ezit-Trst Tel. 040.8988211 Fax: 040.382261 e-mail: azienda@provincia.trieste.it Uradne ure: Sreda od 9:30 do 12:30 Upravna direkcija Ul. S. Anastasio, 3 Trst Tel. 040.3798421/547/398 Fax: 040.3798527 e-mail: sportellolavoro@provincia.trieste.it Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:30 do 12:30 Ponedeljek in četrtek od 15:30 do 17:00 KOMPLEKSNA ORGANIZACIJSKA ENOTA ZA KONFLIKTE NA DELU IN PROBLEMATIKO PRISELJENCEV Sedež Trg Duca degli Abruzzi, 3 - Trst (III. nad.) Tel.040.639636/040.660861/040.630546/040.767418 Fax: 040.639336 e-mail: conflittilavoro@provincia.trieste.it; immigrazione@provincia.trieste.it Uradne ure: Torek, četrtek in petek od 10:30 do 13:00 OKENCE ZA PRISELJENCE Ul. San Carlo 1/a, pri tržaški prefekturi Tel. 040.3731480 Fax: 040.3731666 Uradne ure: Ponedeljek, sreda in petek od 9:30 do 12:00 1 2 Četrtek, 8. oktobra 2009 TRST / ruda - Deželni dan ljudske noše Folklorna skupina Stu ledi zaplesala v novo sezono Levo tržaška folklorna skupina Stu ledi med nastopom v Rudi, spodaj pa noše na razstavi Tržaška folklorna skupina Stu ledi je stopila v novo sezono, čeprav je v resnici prehod iz prejšnje v novo skoraj neopazen, saj naj bi prejšnjo sezono zaključili z nastopom 18. julija v Predgradu pri Kočevju ter začeli novo že 23. avgusta v Libučah pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. V nedeljo, 27. septembra pa se je skupina udeležila 10. Deželnega dneva ljudske noše v Rudi v spodnjem predelu videmske pokrajine, ki ga vsako leto že tradicionalno in vedno v drugem kraju naše dežele prireja Deželno združenje folklornih skupin AGFF, v kateri je dejavno včlanjena tudi naša zamejska folklorna skupina. Ob tej priliki so člani skupine v priložnostnem defileju prikazali posebnosti tržaške ljudske noše, tako moške (parterske in praznične/poročne) kot ženske (mandrijerske in škedenjske/brške) ter se prisotnim predstavili s spletom tržaških plesov, ki je požel vidno zanimanje in navdušeno odobravanje številne publike. V tednu od 19. do 27. septembra je bila na županstvu v Rudi tudi na ogled priložnostna razstava ljudskih noš sodelujočih folklornih skupin iz Dežele FJK, med temi tudi naših tržaških noš, tokrat v mladinski beli različici. Ženska pevska skupina Stu ledi se pa aktivno pripravlja na bližnje gostovanje v Parmi v soboto, 17. oktobra, ko bo nastopila na 15. Reviji zborovskega petja »R.Melegari« v župnijski cerkvi Nove Bazilike. Folklorna skupina Stu ledi se tudi pri- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 8. oktobra 2009 BRIGITA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.32 - Dolžina dneva 11.20 - Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 12.09. Jutri, PETEK, 9. oktobra 2009 ABRAHAM VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,9 stopinje C, zračni tlak 1021,8 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 76-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 20.15, 22.15 »District 9«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«. CINECITY - 16.15, 18.00, 19.10, 21.15, 22.00 »Bastardi senza gloria«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Un amore all'im-provviso«; 16.05, 17.50 »Biancaneve e gli 007 nani«; 16.00, 18.50, 21.40 »Baa-ria«; 16.15, 18.10, 20.05 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 19.30, 22.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 20.00, 22.10 »District 9«; 22.00 »Basta che funzioni«; 16.00, 18.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Il mio vicino Totoro«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi sen-za gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 22.00 »Ricatto d'amore«; 20.10 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.30 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 17.00, 19.30, 22.00 »Sirota«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Slovenka Slovenka«; 16.50 »V višave 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un amore all'improvvi-so«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30 Čestitke Naša Mičkena Lara je sestrico EVO dobila. Z njo se veselita tudi Gabriel in Ruben. Na graški glasbeni akademiji je z odliko zaključila magisterij flavte sestra Ajda Čestitamo ji vsi taborniki RMV Lara ne bo več sama, ker sestrica Eva se bo z njo igrala. David in Erika pa bosta imela več dela, da bo družina še bolj vesela. Cristina, Ksenija, Lara, Nataša, Sara in Tamara pravlja na skorajšnje, že tradicionalno mednarodno srečanje folklornih skupin s področja Alpe-Jadran »Čez tri gore, čez tri dole...«, ki bo v nedeljo, 22. novembra v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljun-cu.(M.S.) »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 22.15 »Whiteout - Incubo bianco«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Baaria«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »District 9«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Un amore all'improvviso«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; 16.45, 18.30 »G-Force: Super spie in missione«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO Jožef Štefan vabi starše dijakov 1. razredov na spoznavni sestanek, ki bo danes, 8. oktobra, ob 17.30 na sedežu (Canestri-nijeva ploščad 7). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne suplence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do petka, 9. oktobra, nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008/09 letno suplenco ali suplen-co do konca didaktičnih dejavnosti. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. 13 Prireditve MEPZ DEVIN-RDEČA ZVEZDA vabi na celovečerna koncerta MZ Scho-la Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih v petek, 9. oktobra, ob 20.30 v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu in v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. SKD VIGRED vabi 9., 10. in 11. oktobra v Praprot na 14. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Petek, 9. oktobra, ob 19. uri vesela otvoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Alpembrass, ples z ansamblom Vižarji. Sobota, 10. oktobra, ob 15. uri turnir v briškoli in likovni ex tempore za otroke in mladino; ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine OŠ Dutovlje, s spletom ljudskih pesmi in plesov »Kako so nekoč malo jedli in malo pili«; od 20. ure ples z ansambli: Mladi kraški muzikanti, Kraški Ovčarji in Alter Ego. Nedelja, 11. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 14. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13. odprtje kioskov; ob 16. »14. Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev«, ples z ansamblom Vagabundi. V soboto in nedeljo popoldne za otroke in mladino taborniški kotiček v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hrovatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.3019.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert Obrtniškega MePZ »Notranjska«, ki združuje pevce z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Postojne in Cerknice, ter Okteta »Bori« iz Postojne. Dirigent: Janez Gostiša. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) v soboto, 10. oktobra, ob 20.uri. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organi- zirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 v soboto, 10. oktobra, ob 15.30 delavnico decoupage-ja na glino: otroci naj s seboj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti. Laboratorij je namenjen otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040/2028028). 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali pomoč starejšim. Tel. št.: 040-213011. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 340-6192100. IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 3478004578. KROTKA BELA MUCA srednje velikosti, z rumenim paskom, kroži pred mojo hišo v Križu, blizu Bibca. Gospodar naj pokliče po 18.30 na tel. št. 349-1081249. NAOPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali 340-3338082. NISSAN NOTE 1.4 accent, november 2006, 45.000 km, vedno v garaži, oranžne kovinske barve prodajam. Cena po dogovoru. Tel.št.: 349-4047622 (v popoldanskih urah). ODRABLJENE RAČUNALNIKE s pomnilnikom (RAM) za 512 MB za uporabo operativnega sistema Windows XP išče podružnica nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Pokličite na šolo tel. št. 040 390716 med 8. in 14. uro. PRODAM Fiat 600, letnik 99 v dobrem stanju. Tel. št.: 335-7284798. PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Cena 1.050,00 evrov. Tel. št.: 3386036203. PRODAM po ugodni ceni usnjeni nov trisedežni divan v temno rdeči barvi (bordo) zaradi selitve. Tel.št.: 3383999360. PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah. PRODAM EKSTRADEVIŠKO OLJE -cena po dogovoru, telefonirati ob urah kosila na tel. št. 348-5913172. PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 338-6239174. V NAJEM dajem stanovanje, v bližini univerze v Trstu za dva ne rezidenčna študenta. Tel.št.: 320-0407093. V VIŽOVLJAH oddamo popolnoma opremljeno stanovanje za dve osebi. Tel. 040-299820. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Societa Ginnastica Triestina ul. Ginnastica 47 - 34142 TRST Redna glavna skupščina članov združenja Societa Ginnastica Triestina se bo sestala v soboto, 10. oktobra 2009 ob 9.00 uri v prvem ter ob 17.00 uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. imenovanje predsednika skupščine; 2. imenovanje tajnika skupščine; 3. imenovanje treh pregledovalcev; 4. volitve za društvene funkcije v dveletju 2009-2011. -- Sabato, 10 ottobre 2009 alie ore 9.00 in prima convocazione e alie 17.00 in seconda convocazione, è convocata l'Assemblea Generale Ordinaria dei Soci délia Società Ginnastica Triestina con il seguente ordine del giorno: 1. Nomina del Presidente dell'Assemblea 2. Nomina del Segretario dell'Assemblea 3. Nomina di tre scrutatori 4. Elezione delle cariche sociali per il biennio 2009-2011 /— Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita jutri, v petek, 9. oktobra v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na večer SLOVENSKA KULTURA V ARGENTINI IN VLOGA DR. TINETA DEBENJAKA Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja in izbor Debenjakovih knjižnih del. Spregovorili bodo: JureVombergar, Meta Debenjak Vombergar in Joželjka Debenjak Žakelj Začetek ob 20.30 H g Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romarski izlet, ki bo v soboto, 10. oktobra. Na programu so Brezje, obiskali bomo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kosilo v Žirovnici, popoldne se bomo podali v Do-slovče, kjer bo voden ogled Finžgar-jevega muzeja, nato še muzej pisateljev Janeza Jalena in nato v Ljubno. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Se-sljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 11. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040228924 Sergio, ob uri kosila. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja v soboto, 31. oktobra, celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE, ki se odvija v Bo-logni (več info na www.saie.bologna-fiere.it). Vse interesente pozivamo, da čimprej javijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-24-12; email in-fo@sdgz.it), če se bodo sejma udeležili, da zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. t.m. Točen čas odhoda in po-vratka bomo sporočili naknadno. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, izlet na praznik kostanja »Burnjak« v Gorenji Tarbij. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežu Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040417025. SPDT priredi v nedeljo, 18. oktobra, izlet na goro Kucelj (1237m) nad Vipavsko dolino. Pohod traja približno pet ur in ni zahteven.Odhod bo ob 7.30 pri spomeniku v Križu z lastnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi. Za dodatne informacije tel. 040-220155 (Livio). KRUT v sklopu prireditve Starosta Mali Princ, vabi v nedeljo, 25. oktobra, na izlet z vodenim ogledom bazilike in arheološkega območja v Ogleju in na popoldansko koncertno predstavo v goriškem Kulturnem domu. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in Fotoklubom Skupina 75, prireja v nedeljo, 25. oktobra, celodnevni izlet v Celje, namenjen članom društev in fotografom. Udeleženci si bodo lahko ogledali stari del mesta, grad, muzej novejše zgodovine ter atelje fotografa Josipa Pelikana. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635 626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531 495). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra 2009. Z avtobusom se boste odpeljali v Lago di Garda, kjer si boste v sredo in petek ogledali Sir-mione, Lazice, Garda, in še druga tipična mesteca, torkljo, muzej olja, vinsko kmetijo z degustacijo ter razne druge lepote tega jezera. Četrtek, 29., bo posvečen ogledu Švice in sicer Luganskega jezera in okolice ter popoldne še Muzeja čokolade. Obe prenočitvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Bussolengu. Približna cena izleta za vse tri dni vse vključeno niha med 270,00 in 280,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. 13 Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal! ! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete: Danjel: 3337410475, Loredana:329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. AŠD MLADINA organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini za najmlajše. Informacije in prijave na tel. št.: 040220718 ali 338-6376575. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da redna vadba poteka ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30, ob torkih in petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Vabimo na poskusno vadbo, za vse podrobnejše informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, danes, 8. oktobra. KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom danes, 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. ZALOŽBA MLADIKA v sodelovanju z novogoriško knjižnico Franceta Bevka vabi danes, 8. oktobra, ob 18. uri na predstavitev knjižnega prvenca Vilme Purič »Burjin čas«, ki bo v knjižničnih prostorih na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici. Avtorico in njeno delo bo predstavila mag. Marija Mercina. 14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vigred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amaterejev) domače - narodnozaba-vne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: tajnistvo@skgvigred.org in tel. 3803584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra. KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 14. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Tondone vijugasti karton«; 9. in 16. oktobra: »Tina simpatična nogavička«; »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. V PETERLINOVI DVORANI, Donizet-tijeva 3 v Trstu, bo v petek, 9. oktobra, ob 20.30 večer o slovenski kulturi v TRST Argentini ter vlogi dr. Tineta Debe-ljaka. Prirejata ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja, spregovorili pa bodo Jure Vombergar, Meta Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Žakelj. Na ogled bo tudi izbor Debeljakovih knjižnih del. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza« se bo nadaljevala 10., 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982. BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! PLESNI TEČAJ ZA SREDNJEŠOLCE/KE pri Skd Tabor. Začetek v soboto, 10. oktobra, ob 14.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Tečaj vodi Jelka Bogatec. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 10. oktobra, urad zaprt zaradi sodelovanja društva na pobudah letošnje Barcolane. Vsi otroci so zato vabljeni na tržaško nabrežje, kjer bo delavnica baby pain-tinga. V petek popoldne bo tudi uprizoritev pravljice Peter Pan. Toplo vabljeni. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi v nedeljo, 11. oktobra, na pohod do Marijine cerkvice na Peče v dolini Glinščice nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri sv. maša. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 16. uri. PLESNI TEČAJ - SKD SLAVEC: rad bi se naučil plesa? Standardni ali latino-ameriški? Tečaj se bo odvijal v prostorih Babne hiše v Ricmanjih v petkih zvečer. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 339-7477339. AEROBIKA - SKD SLAVEC: aerobika, telovadba ob glasbi, ki jo bo vodila Barbara, se prične v ponedeljek, 12. oktobra, v šolskih prostorih v Ricmanjih, po naslednjem urniku: pon. in čet. od 20. do 21. ure. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 339-7477339. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na okroglo mizo »Diplomat dveh Jugoslavij. Ob izidu knjige Izidor Cankar, Diplomat dveh Ju-goslavij, ki jo je napisal zgodovinar dr. Andrej Rahten, bosta spregovorila generalni sekretar Centra za evropsko prihodnost mag. Andrej Vrčon in avtor. Začetek ob 20.30. PLESNA ŠOLA - SKD F.PREŠEREN vabi vse otroke v ponedeljek, 12. oktobra, na poskusno lekcijo plesa v zgornje prostore gledališča v Boljuncu, in sicer od 16.30 do 17.15 na tečaj ba-bydance-a namenjenega otrokom od 3. do 6. let in od 17.15 do 18.00 na tečaj plesa za otroke in najstnike od 10. do 17. leta. Za vpis ali informacije pokličite št. 348-0451875. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi odrasle na tečaj v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, v večernih urah v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Za vpisovanje poklicati na tel. št. 349-7338101. SKD F. PREŠEREN - šivanje noš. Spet se bomo srečale v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 12. oktobra, ob 15. uri prvo srečanje krožka Ob pletenju še kaj... Vabljene! TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v ponedeljek, 12. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ul. Trento 8, predavanje na temo »Diabetična noga - izkušnje naših bližnjih sosedov«. Predavala bo diabetologinja dr. Iris Ma-rolt, specialistka koprskega diabeto-loškega centra. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev. SKD VIGRED sporoča, da bodo tudi letos potekali v društvenih prostorih v Šempolaju sledeči tečaji: ob ponedeljkih od 18. do 20. ure tečaj priprave narodnih noš in tečaj krojenja in šivanja z Adriano Regent, prvo srečanje in vpisovanje v ponedeljek, 19. oktobra, ob 18. uri. Ob torkih od 17. do 19. ure začetni in nadaljevalni tečaj vezenja (štikanja) z Marico Peric, prvo srečanje v torek, 13. oktobra, ob 17. uri. Ob sredah tečaj kvačkanja in vezenja v tehniki »hardanger« s Franko Škerk, prvo srečanje v sredo, 14. oktobra, ob 17. uri. DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaborato-rij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15. oktobra) od 20. ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga Robi Jakomin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na robijack1978@yahoo.it. KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da se v četrtek, 15. oktobra, pričneta tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu, in sicer od 20.30 do 21.30 za začetnike, od 21.30 do 22.30 za nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite št. 328-8374369. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2. izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873. SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 17. oktobra, pohod Zoro Starec. Po domačih klancih ga bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče in start ob 16. uri pri Kontovelski mlaki. Hoje bo okrog 3 ure. Konec pohoda v domačem društvu v ul. Bonafata 6, kjer bo družabnost s »paštašuto«. Vse informacije nudimo na tel.št.: 0404111635. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od ponedeljka do četrtka od 15. do 18. ure. MLADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA društva Finžgarjev dom vabi srednješolce na tedenske vaje, ki bodo vsak petek od 18.00 do 19.00 v Finžgarje-vem domu na Opčinah (Dunajska 35). Vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič. OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA »Tamara Petaros« vabi osnovnošolce na tedenske vaje, ki bodo vsako soboto od 16.30 do 17.30 v Finžgarje-vem domu na Opčinah (Dunajska 35). Vodi Maruška Guštin, mentorici Lučka Susič in Anka Peterlin. BAMBIČEVA GALERIJA- do petka, 23. oktobra razstava akvarelov Andreja Kosiča: Veličastni jesenski Kras. Ogled od ponedeljka do petka 10.0012.00 in 17.00-19.00. Proseška ul. 131, Opčine. TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do Četrtek, 8. oktobra 2009 18.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Ma-dalena). KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26. decembra do 2. januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20. oktobra na info@skde-vin.it ali na 340 2232538. Prispevki V spomin na predrago Heleno Sedmak darujeta Anica in Srečko Orel 30,00 evrov za vzdrževanje spomenik padlim v NOB v Križu. Stranka komunistične prenove krožek Kras daruje 150,00 evrov za popravila na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na Lidijo Smotlak daruje Nataša 20,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na Lidijo Kleva - Smotlak daruje Vesna 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Mač-koljah. V spomin na Nadjo Žagar darujeta družini Vidali in Cirelli 40,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Nadjo Žagar darujeta Marija in Silvano 10,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Nadjo Žagar darujeta Darja in Graziana 50,00 evrov za cerkev na Pesku. Popravek: Ob 10. obletnici smrti Dar-kota Jercoga daruje svak Just Žerjal 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. Namesto cvetja na grob soseda Albina - Binota Tenceja darujejo Rokčevi 30,00 evrov za kriški spomenik. Ob izgubi dragega brata SAVINA SANCINA žaluje sestra Sonja Ob smrti dragega brata Savina San-cina izrekamo pevki Sonji iskreno so-žalje Cerkveni mešani pevski zbor Novi sveti Anton Prerano nas je zapustil naš dragi kolega in prijatelj ZEMANEK ŽELJKO Iskrene sožalje ženi Mojri, hčerki Ve-reni in ostalemu sorodstvu izrekajo vsi iz podjetij Comec di Saša Smotlak in Comec Plast s.r.l. ter družina Smotlak 14 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI barkovlje - V krajevnem slovenskem društvu Magda Starec Tavčar in njeno raznoliko umetniško izražanje Razstavo Smeri v žarišče si je mogoče ogledati do nedelje, 18. oktobra V Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje je trenutno na ogled bogata razstava Magde Starec Tavčar, naše priljubljene ilustratorke, ki se lahko pohvali še s številnimi drugimi nazivi. Razstava z naslovom Smeri v žarišče postavlja različne umetniške izraze Magde Starec Tavčar, ki je v svoji karieri pripravila že vrsto samostojnih in skupinskih razstav. Tokratna razstava v barkovljanskem društvu prikazuje tekstilije in grafične liste, posebna pozornost pa je namenjena tudi ilustracijam, ki nedvomno predstavljajo prvi stik otrok z likovno umetnostjo. In če začnemo kar z ilustracijami, s sredstvom, ki nasmeje otroke, potem naj povemo, da je na tokratni razstavi možen ogled le nekaterih likovnih del ilustratorke, ki se je letos predstavljala tudi na 8. Slovenskem bienalu ilustracije. Obiskovalci bodo lahko pobliže spoznali ilustracije iz knjige Štiri zgodbe izpod odeje, ki je nastala pod peresom Anamarije Volk Zlobec, simpatične so tudi ilustracije, ki krasijo knjige Muc Feliks, učiteljica Tončka in strašilo Zverina, Muca prede, pa Peter in volk ter knjigo Eveline Umek z naslovom Pravljičar, pozabiti pa ne smemo tudi mnogih izvodov Galebovih šolskih dnevnikov. Simpatične, pisane in bogate ilustracije na barkovljanski razstavi nas prepričajo, da gre vsekakor za zelo kakovostne ilustracije, za katere lahko bržkone rečemo, da velikokrat vztrajajo v spominu dlje kot zgodbe, s katerimi hodijo z roko v roki. Starčeva namreč že leta odlično skrbi, da po zaslugi slikanic otroci in mladi vzljubijo branje in likovno umetnost. Znano je tudi, da ilustracija Magde Starec Tavčar stopa vštric s slikarstvom in grafiko. Radovedno oko tako V Barkovljah je na ogled pestra ustvarjalna bera Magde Starec Tavčar kroma ne more spregledati velikih unikatnih tekstilij, izdelanih v različnih tehnikah in iz raznih naravnih materialov. Na steni nasproti vhodnih vrat pa so obešeni še grafični listi, ki ponazarjajo različne oblike brodoloma. Serijo štirih grafik, ki jih je umetnica naslovila Brodolom, lepo dopolnjuje še ponazoritev brodoloma na veliki tekstiliji. Vsi tisti, ki bi radi pobliže spoznali mojstrstvo Magde Starec Tavčar, so torej vabljeni na ogled razstave, ki bo odprta do nedelje, 18. oktobra, in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10.30 in 12.30. Vabljeni so tudi otroci in mladi, ki bodo lahko spoznali številne slikanice, učbenike ter prispevke v otroškem in mladinskem perdiodičnem tisku, ki jih je ilustrirala Magda Starec Tavčar. (sč) Razstava Petra Cvelbarja v Ljubljani V Ljubljani je v torek, 6. oktobra v Galeriji Družina dr. Janez Gril odprl razstavo Petra Cvelbarja: Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Izčrpna fotografska razstava je nastala s sodelovanjem Sklada Mitja Čuk, Društva slovenskih izobražencev iz Trsta in tržaške pokrajine. Uvodne besede je sočno podal Saša Mar-telanc, ki je spregovoril o odlikah fotografa in o pomembnosti Študijskih dni Drage. Priložnostni pozdrav iz Trsta je prinesel predsednik DSI Sergij Pahor. Večer je ob zelo dobri udeležbi obogatil violončelist Milan Hud-nik z vrsto Bachovih skladb. Več o razstavi, ki bo odprta do 17.10.2009 na http://www.druzina.si. (-sta) Proti združitvi V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) nasprotujejo ukinitvi centra in ustanovitvi novega javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana, v katerega bo vključena tudi dejavnost MGLC. Združitve ne podpirajo niti zaposleni niti svet MGLC, je v odprtem pismu za javnost zapisala direktorica centra Lilijana Stepančič. Stepanči-čeva se je tako odzvala na načrt združitve MGLC in Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) ter ustanovitve novega javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana. Načrt združitve so v torek predstavili na ljubljanski mestni občini. (STA) Prevajalnica 2009 V Izoli bo med 8. in 11. oktobrom pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) potekala Prevajalnica 2009. Več kot 30 prevajalcev, večinoma študentov tujih jezikov, bo v obmorskem mestecu štiri dni prevajalo sodobno tujo literaturo iz španskega, francoskega in nemškega jezika v slovenščino, so sporočili s sklada. Prevajalnica uspešno poteka že poldrugo desetletje. (STA) trst - Razstava Globoka čustva Adriana Bona V tržaških »jubilejnih« prostorih (Sala del Giubileo) se je pravkar zaključila samostojna razstava umetnika Adriana Bona. Avtor, ki se predstavlja v javnosti že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, je obiskoval umetniški zavod Nordio. Po dokončanem študiju se je usmeril v raziskovanje osebne izpovedi. Jasna Merku, ki je z Eleno Ber-tocchi predstavila umetnikovo delo, je podčrtala, da je ta usmeritev v letih prispevala k neprestanem stopnjevanju ustvarjalčevega samostojnega razvoja. Doslednost ni nikoli preprečila avtorju, da se je posvetil tudi k eksperimentiranju in raziskovanju. V mladostnem obdobju so na njegovo izpopolnjevanje prispevale lekcije različnih učiteljev, med katerimi velja omeniti Riccarda Bastianutta in Dina Predonzanija. Prvi je Adriana Bona seznanil z različnimi vrstami izraznih sredstev in njihovo uporabo, drugi pa ga je naučil načel, ki urejajo ravnovesje vidnega polja. V tistem obdobju se je avtorjevo zanimanje osredotočilo na materijo, kar je spodbudilo posluževanje barvanih ze- melj, peska in mavca. Med leti 1968 in 1972 je bival v Rimu, kjer se je aktivno ukvarjal z avantgardskim gledališčem. To doživetje je še bolj učinkovito zaznamovalo umetnikove izbire. Pridobljene izkušnje, ki so v njegovem delovanju pustile močno sled, je v nadaljnjem na novo izkoristil, predvsem v okviru njegovega odnosa s prostorom. Preko osebnega zornega kota se je tudi preizkusil s prvinami »pop-ar-ta« in gibanja »arte povera«. Od sedemdesetih let dalje se je začel ukvarjati še z didaktično dejavnostjo na različnih tržaških šolah. Poglobitev v svet otrok ga je spodbudila k pojasnitvi teme kreativnosti. Njegovo znanje se je tako osredotočilo na obravnavanje specifičnih prvin kot so barva, linija in znak. Razstavo, naslovljeno Globoka čustva, so sestavljali izdelki velikega formata. Gre se za dela na papirju v tehniki akvarela, ki omogoča prosojnost in rahle barvne prevleke. Ob tem se je avtor ponekod posluževal tudi pastelov. Štefan Turk trst - Društvo Chamber Music Klavirski festival postregel s kvalitetnima zaključnima koncertoma V tržaški dvorani Victor De Sabata se je v ponedeljek zaključil klavirsldfestival, ki ga je že osmo leto zapored organiziralo društvo Chamber Music.Tudi četrti koncert je privabil polnoštevilno občinstvo: niz se je simetrično začel in sklenil s klavirskim duom, na zadnjem koncertu sta nastopila Alessandra Ammara in Roberto Prosseda. Pianista imata dokaj uspešni samostojni karieri, skupno igro pa gojita že deset let in sodelovanje se je utrdilo z zakonsko zvezo. Bogat curriculum, ki ga dvojica predstavlja, je napovedoval zelo kakovosten koncert, poleg tega pa je bil program privlačen zaradi niti, ki je povezovala vse štiri skladbe: plesi, od norveških preko madžarskih in slovanskih pa do italijanskih. Norveški plesi op. 35 Edvarda Griega so dokaj ljubke priredbe ljudskih melodij s strukturo, Id je običajno razčlenjena na dva dela, bolj razgibanega in temperamentnega in bolj lirsko melodičnega. Štiriročno igro je vodil Roberto Prosseda, nato pa sta si pianista izmenjala vlogi in Amma-rova je imela vodilno nalogo v petih Madžarskih plesih iz prve zbirke Johannesa Brahmsa. Če v skandinavskih plesih ni bilo pričakovati ognjevite igre, smo računali, da se bo temperatura dvignila v Brahmsu, duo pa je skrbel predvsem za natančno usklajenost in se ni predal izzivom gorečih in plamtečih madžarskih ritmov in melodij. Slovanski plesi op. 48 Antonina Dvoraka se v marsičem zgledujejo po Brahmsu, njihov značaj pa je nekoliko bolj umirjen; pianista sta tehnično neoporečno izoblikovala štiri plese, le v poslednjem pa našla bolj prepričljiv pristop. Plesni venček so sklenile Stare arije in plesi, druga Suita, ki jo je Ottorino Respighi komponiral na podlagi renesančnih motivov. Transkripcija za klavir štiriročno se seveda znatno oddaljuje od originalne zvočne slike, ki ji daje lutnja pravi filološki pečat, izvedba pa je bila tudi v tem primeru korektna in je zadovoljila občinstvo, ki je dvojico nagradilo z dolgimi aplavzi in si kot dodatek prislužilo posrečeno transkripcijo Men-delssohnovega Scherza iz scenske glasbe za Shakespearjevo komedijo Sen kresne noči. »Božanski« Bozhanov Večer absolutne poezije: tako bi lahko poimenovali nastop petindvajsetletnega bolgarskega pianista, ki je v okviru klavirskega festivala društva Chamber Music oblikoval očarljiv recital. Ev-genij Bozhanov se kljub svoji mladosti že devet let uspešno udeležuje mednarodnih klavirskih tekmovanj in lovorike je doslej osvojil v Romuniji, Nemčiji, Italiji in Rusiji, svojo že odlično pripravo pa še vedno nadgrajuje s študijem pri imenitnih pedagogih. Svoj prvi tržaški nastop je posvetil dvema poetoma klavirske literature, Chopinu in Schubertu, kotiček pa je odmeril tudi sodobni ustvarjalnosti. Bozhanov nam je predstavil tri Chopinove Mazurke v novi luči: op.30 št.4, op.41 št.1 in op.50 št.3 je povezal z enovitim in-terpretacijskim lokom, njegov pristop do Chopina pa ni enostranski: izogiba se kalupom, skoraj presliši ljudsko komponento, ki se tu pa tam oglaša;v skladbi išče predvsem igro senc in luči z barvno paleto, ki pretanjeno oblikuje posamezne fraze. Dotik s klaviaturo je nežen, zelo pozorno doziran, da veliki koncertni Fazioli nikoli ne zazveni kovinsko, temveč razodeva svoje bogate harmonije, nad katerimi pianist tke pretanjene melodične vezenine. Ma-zurkam je sledila Chopinova Sonata v h-molu op. 58, v kateri je Bozhanov dokazal široko vizijo, ki zna zajeti in primerno razčleniti strukturo ter osvetliti različne razpoloženjske dimenzije, od herojskih do bolj lirskih in intimnih. Drugi del koncerta je odprl japonski skladatelj Toru Take-mitsu in na prvi pogled bi lahko menili, da bo sodobna glasba zaz-venela kot tujek, toda Bozhanov je v opusu japonskega mojstra poiskal skladbo, ki se je prav lepo ujemala s splošno zasnovo koncerta: Rain Tree Sketch, nežna in prozorna kot japonska jedkanica. Da bi poudaril povezavo, je mladi umetnik brez pričakovanega premora povlekel nit do Schuberta: na sporedu je bila morda najlepša sonata avstrijskega genija, ki je v zadnjih mesecih svojega prekratkega življenja kar nizal dragocene rokopise, od čudovitega godalnega kvinteta do poslednjih samospevov, kvartetov in sonat. Enkratne umetnine so dolga leta ležala v predalu, Sonato v B-duru D 960 je dunajski založnik Diabelli objavil dobrih deset let po Schu-bertovi smrti, še dandanes pa so zelo redki interpreti, ki uspejo prodreti do njenega bistva: če Beethovnove sonate drvijo proti cilju z neizprosno logiko, je Schubertova glasba skoraj neke vrste »zen« kotiček, kjer se glasba brez vsake naglice zrcali v lastni lepoti in duhovnosti. Bozhanov je pokazal veliko rahločutnost do harmonskega tkiva, ki se kot pisan pajčolan razpreda okrog tematskega zametka, se poigrava z značilnim nihanjem med durom in molom, vmes pa dopušča brstenje novih, a vedno doslednih idej. Bolgarski talent je tudi tu dokazal svojo zrelost, kajti zelo potrpežljivo je gradil in stopnjeval napetost vse do dramatičnih viškov, ki izpodbijajo trditev, da je Schubert bolj »žensko« šibak skladatelj. Za svojo tankočutno, po potrebi pa tudi temperamentno interpretacijo je mladi pianist požel navdušene aplavze polne dvorane in se od občinstva poslovil z dvema dodatkoma, Scarlattijem in Chopinom. Katja Kralj / KULTURA Četrtek, 8. oktobra 2009 15 stalno gledališče fjk - Začetek sezone s koprodukcijo Psihoanalitsko obarvana postavitev Sofoklejeve tragedije Kralj Ojdip Antonio Calenda, sicer tudi ravnatelj gledališča, se je odločil za svojsko odčitavo klasičnega dela Franco Branciaroli v otvoritveni predstavi sezone Stalnega gledališča FJK Gledališko sezono je letos Stalno gledališče Fur-lanije Julijske krajine odprlo s svojsko odčitavo Sofo-klejevega Kralja Ojdipa, kot si jo je zamislil umetniški vodja ustanove in njen referenčni režiser Antonio Calenda; poleg deželne gledališke hiše za produkcijo predstave sodelujeta še skupina Teatro de Gli Incammina-ti Franca Branciarolija, ki je osrednja osebnost Calen-dove postavitve, in gledališče iz Messine. Slovesna otvoritvena premiera, s karabinjerji v slavnostni uniformi s perjanico in vrtnicami za obiskovalke, je bila v torek, 6. oktobra, v veliki dvorani Rossettijevega poslopja. Sofoklejev Kralj Ojdipus že od Aristotela dalje velja za najčistejši zgled tragedije bodisi zaradi svoje solidne in dobro uravnovešene zgradbe bodisi zaradi mnogoterih tem, ki jih načenja in ki omogočajo zelo raznoliko osvetljene uprizoritve. In teh ni bilo malo, naj omenimo le Pasolinijev film in nepozabno odlično postavitev slovenskega režiserja Vita Tauferja, ki smo jo lahko pred nedavnim videli tudi v tržaškem Kulturnem domu. Za tragedijo, ki je nastala sredi petega stoletja pred našim štetjem, se je Sofokles navezal na zelo razvejano in v njegovem času dobro znano mitologijo o prekletstvu tebanske kraljeve družine, in sicer na zgodbe o kralju Laju in njegovi ženi Jokasti, ki so jima bogovi prerokovali, da bo njun sin ubil očeta in se nato poročil z lastno materjo, s katero bo imel otroke. Da bi preprečil prekletstvo, ukaže Laj zvestemu sužnju pastirju, naj novorojenega sina ubije, a temu se dete zasmili, zato ga izroči drugemu pastirju, tako da otroka slednjič posvoji korintski kralj. Ko otrok, ki sta mu krušna starša dala ime Ojdipus, odraste, hoče v svetišču v Delfih izvedeti, kdo sta njegova krvna oče in mati, svečenica pa mu odgovori, da bo zaplodil otroke z lastno materjo in ubil očeta. Na poti iz Apolonovega svetega mesta Ojdipus na stičišču treh poti naleti na Laja, ki potuje v Delfe z majhnim spremstvom; v prepiru, kdo naj se prvi umakne, Ojdipus ubije Laja, o katerem ničesar ne ve. Po naključju pride v Tebe in mesto reši Sfinge. Za nagrado se poroči z Lajovo vdovo Jokasto in postane tebanski kralj. Srečno vlada nekaj let, dokler mesto ne napade smrtonosna kuga, ki ne prizanaša nikomur, ne ljudem ne živini ne poljem. In v ta trenutek je Sofokles postavil začetek tragedije: Oj-dipus, ki je dober kralj, hoče svojim podložnikom pomagati. Ko izve, da je kugo povzročila jeza bogov zaradi nemaščevanega kraljevega umora, začne preiskavo o zločinu in iz besed vidca Teirezija, žene Jokasta in obeh pastirjev, ki sta mu rešila življenje, spozna resnico. Sofoklejeva tragedija zelo učinkovito prikazuje Ojdipovo vztrajno iskanje resnice in na tem skoraj detektivskem iskanju je bila zgrajena že marsikatera uprizoritev. Antonio Calenda je Ojdipovo pot od popolne teme neznanja do oslepljujoče luči resnice prenesel na raven psihološkega doživljanja in protagonista dobesedno postavil na zofo Sigmunda Freuda, ki je razvil teorijo o ojdipovskem kompleksu. Ojdipovo iskanje resnice naj bi tako ponazarjalo posameznikovo in kolektivno raziskovanje preteklosti in grehov, ki se skrivajo v njej. Zato so v liku protagonista, ki na Freudovi zofi koplje v svoji notranjosti, združeni tako Ojdi-pus kot slepi videc, Jokasta in sel, ki s svojimi besedami sklene tragedijo. Franco Branciaroli se je v zahtevni vlogi mojstrsko poslužil vseh mogočih prijemov in trikov, ki jih premore italijanska igralska tradicija, vendar močno poudarjena tipizacija štirih različnih likov - nervozni, zdaj pa zdaj brbljajoči Ojdipus, resnobni Teirezias, neprizadeta Jokasta, slovesni sel - od časa do časa deluje nekoliko neprepričljivo. Moreče vzdušje sodobne družbe, kakršna se je izoblikovala od konca 19. stoletja, naj bi ponazarjala siva, mračna scena, na kateri je Ojdipus skupaj s psihoanalitikom postavljen v kletkasto sobo, v katero le redko stopijo zbor in ostali nastopajoči. Poleg Franca Branciarolija nastopajo še Alfonso Veneroso kot Kreon, Giancarlo Cortesi in Gianfran-co Quero kot vodji zbora, Emanuele Fortunati kot prvi sel in Livio Bisignano, Tino Calabro, Angelo Campolo, Oreste de Pasquale, Filippo De Toro in Luca Fiori-no kot zbor. Pri oblikovanju predstave so sodelovali še scenograf Pier Paolo Bisleri, kostumograf Stefano Nicolao, avtor glasbe Germano Mazzocchetti in mojster luči Gigi Saccomandi. Pred začetkom premierske predstave je Antonio Calenda na kratko spregovoril o predstavi in se spomnil tragičnega dogodka, ki je pred dnevi prizadel Mes-sino, od koder so nekateri igralci. Uprizoritev Kralja Ojdipa spremlja tudi dvodnevni posvet s strokovnjaki s področja književnosti in človeške psihe; včeraj popoldne je bil na sporedu poseg doktorja Pavla Fonde o dialektiki integracije med individualnostjo in sku-pinskostjo. (bov) ljubljana - Mednarodni grafični likovni center Center tokrat v vlogi založnika Izdane publikacije se navezujejo na razstavne projekte, vendar obravnavano tematiko zajemajo veliko širše Ljubljanski Mednarodni grafični likovni center je izdal tri zajetne publikacije, ki se rojevajo v neposredni navezi na izpeljane razstavne projekte, a so po svoji vsebinski zasnovi dokaj aktualne še zlasti zato, ker s poglobljenim pristopom obravnavajo vlogo vizualne sporočilnosti s posebnim ozirom na družbeni razvoj in kontekst FV Alternativa osemdesetih na 432 straneh (25 €) v slovenščini in angleščini z bogatim slikovnim gradivom, se rojeva kot spremni katalog k istoimenski razstavi iz leta 2008. V uvodniku beremo izpod peresa direktorice centra Lilijane Ste-pančič in urednice Brede Škrjanec, kako jih je pot vodila ob raziskovanju slovenskega efemernega tiska dvajsetega stoletja neizbežno do avantgardnih alternativnih skupin, ki so v Sloveniji delovale še pod socialističnim režimom in niso bile vezane le na območje Ljubljane. Razen bolj znanih skupin OHO in NSK je imel pojav veliko širše razsežnosti, dejansko je postavil zametke za nadalnji razvoj slovenske video umetnosti. Dober del slikovnega gradiva pripada arhivu MGLC-ja, ki ga je Neven Korda, eden glavnih akterjev skupine in obenem avtor teksta v knjigi, podaril zbirki in obsega: plakate, vabila, promocijski material, dokumente, videopro-dukcijo, založništvo in diskografijo pretežno iz razdobja 1980-90. Iz oblikovnega vidika so opazni vplivi konstruktivizma, dadaizma in poparta. Očiten je vpliv medijev preko elementov stripa, vizualne poezije, vstavljanja izstriženih napisov s pomočjo letrasetov in fotokopij, ki so bili v predračunalniškem obdobju veliko bolj v rabi. Dogajanje v alternativnih krogih bi lahko z razdaljo časa opredelili kot pravi umetniški projekt. Dejstvo pa je, da so se alternativni pogledi na ustvarjanje rodili v krogu mladinske kulturne scene, ki je s svojim neobremenjenim pogledom znala prenoviti pogled na spolno, kulturno in družbeno drugačnost. Sodelujoči niso bili vsi izšolani in ženska prisotnost je dokaj opazna. V kleti študentskega naselja so se sprva zbirali kot gledališka skupina, ki je nato nakazala smernice legendarnim glasbenim skupinam, kot so Borghesia, Videosex, Laibach, Niet in druge, v duhu estetike do it yourself. Ime je skupina izbrala z igrivim dadaističnim pristopom, oziroma z navedbo strani in vrstice knjige, kjer je bil zapisan stavek: To je vojna. Poleg že omenjenega Nevena Korde so pisne prispevke prispevali še Nikolai Jeffs in Petja Grafenauer Krnc, ki razčlenjeno orisujejo okoliščine in značilnosti gibanja ter dejavnosti. Delovanje diska, klubov in založbe je posebej obravnavano. Razočarala me je Lara Croft na 172 straneh (15 €) se podobno rojeva kot dopolnilo in dokumentativni katalog k razstavi, ki je obravnavala slike iz videoiger. Založnik je mglc, za uredništvo so poskrbele: Barbara Novakovič, Helena Pivec in Breda Škrjanec. Pogled na fenomen vi-deoigric gre z ozirom na njihovo razširjeno uporabo razsikati obenem iz zoriš-ča psihologije zaznavanja in ikonografije. Umetnostni zgodovinarji so izbrali posamezne fragmente videoigric ter jih preučili, našli alegorične paralelizme in zasledili preko logike razpleta igre poveza- ve med realnim svetom ter iluzijo. Uvodoma pišeta Helena Pivec in Barbara Novakovič o osnovni strukturi računalniških iger. Vsebinska zasnova je podobna literarnim žanrom, po katerih se avtorji vselej navdihujejo. Izziv za uporabnika je v tem, da lahko v nerešljive situacije interaktivno poseže preko premagovanja posameznih pasti in odrešilno vpliva na pozitiven razplet situacije. Kar to specifično sredstvo razlikuje v primerjavi z drugimi razširjenimi tiskanimi mediji, je razvejanost v možnosti obnavljanja tehnokod, zakar niso linearno nastavljene. Če upoštevamo kronološki razvoj, opažamo, kako so prvotne igre, kot je Pong iz leta 1973 bolj preprosto zasnovanje: saj je bilo možno na osnovi elementarnih kvadratov sestavljati podobo. V osemdesetih letih pa se s Pac manom znajdemo že v la- birintu, kjer si protagonist utira pot tako, da posamezne pike na svoji poti preprosto požre. Kot pri vrednotenju slehernega likovnega dela odigra tudi v tem kontekstu pojem časa odločilno vlogo. Čas igre je lahko konkurenten v smislu kontinuitete, lahko gre za stopenjski ali za lomljen čas. Simsi pa omogočajo uživljanje v realne situacije, omogočajo družabnost in komuniciranje. Dejstvo, da nas tovrstne igre zlahka povsem vsrkajo gre zaslediti že v drugi polovici 18. stoletja v francoskem slikarstvu, ki je iskalo nove poti kot upor teatralnosti rokokoja tako, da je z drugačnimi vizualnimi prijemi pritegovalo pozornost gledalca tako, da je ustvaril njegovo fiktivno navzočnost. Značilen prijem je hrbtni prikaz figure, ki zaseda osrednji prostor likovnega polja in je običajno obarvana s temnejšimi barvami. Za to figuro pa se odpira običajno prelepa, prikupna krajina, ki igralca privabi, da zlahka vstopi v virtual-ni prostor dogajanja. V tej fazi postanejo pomembni načini premikov in prehajanja v različne scenarije, ki so kubistično zasnovani. V drugem poglavju knjige obravnava umetnostni zgodovinar Lev Menaše grafični razvoj od jedkanic do računalniških iger. Beneška grafična šola z vzorom Giovannija Battiste Piranesija, ki sega v prvo polovico 18. stol. s svojimi vedutami in arhitekturnimi fantazijami, vpeljuje ta priljublen žanr po vse Evropi. Romantiki so kasneje črpali navdih iz teh prikazov, kar se je preko avantgardnih pristopov simbolistov in surrealistov ohranilo do današnjega časa in je opazno predvsem v začaranem svetu računalniških iger. Sergej Hvala ugotavlja v poglavju o večnitnosti interaktivne podobe, da je vsekakor vsaka igra sad zahtevnega team-skega dela, ki daleč presega še tako dodelane animirane filme, končni rezultat pa zahteva preglednost in preprost pristop pri uporabnosti, kar dejansko odločilno vpliva na uspešnost. Boštjan Borčič pa posebej obravnava tehnični vidik v skladu z možnostmi, ki jih računalniški programi ponujajo, saj odločajo o končnem grafičnem izgledu igre. Ob branju te zanimive in slikovno bogate raziskave se bralcu razstirajo novi estetski pogledi na to dokaj razširjeno stvarnost. Ob katalogu o slikah iz videoigric je MGLC izdal še roman na 172 straneh pisatelja, Prešernovega nagrajenca Milana Kleča z naslovom King Kong (15 €), po istoimenski igri. Avtor se je med drugim aktivno zavzel za uresničitev raztavnega projekta, njegov avtobiografski roman pa pripoveduje o snjegovi strastni zasvojenosti z igrami. Dan in noč je že razmišljal o razrešilnih strategijah igre, dokler ni vendar doživel svoj najpomembnejši življenjski napredek in pristal na vklapljanje že ponujenih cheat kod. Kleč doživeto opisuje odtujenost od realnega sveta in zamaknjenost v virtualni prostor dogajanja igre, o strasti v zasledovanju novosti na tržišču ter o dramatičnem podoživljanju pomanjkanja električnega toka, v času ko je bila za druge bolj aktualna slovenska osamosvojitev ter ob vzporednem neizbežnem razpadanju njegove zakonske vezi. Jasna Merku 1 6 Četrtek, 8. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu pevma - Po izgradnji igrišča na vrsti obnova sedeža rajonskega sveta Krajevna društva čakajo na prenovo poslopja Poseg je vključen v triletni načrt javnih del, a nima finančnega kritja - Denar bodo prosili deželo in pokrajino Potem ko so julija odprli prenovljeno igrišče, v Pevmi razmišljajo, da bi obnovili poslopje nekdanjega župnišča, v pritličju katerega je danes sedež rajonskega sveta. V njem bi radi uresničili manjšo dvorano za kulturna in družabna srečanja, muzejsko sobo, svoje prostore pa bi v poslopju dobila tudi vaška društva, ki bi tako lahko dodatno razvila svoje dejavnosti. Poslopje so zgradili še za časa Astroo-grske; v njem sta delovali najprej kmečka posojilnica, zatem pa slovenska knjižnica. Potem so v stavbi uredili župnišče, medtem ko je bilo nazadnje več let prazno. Leta 1995 so rajonski svetniki vstopili v stavbo, jo dejansko zasedli in v njej uredili sedež rajonskega sveta. Še istega leta so prejeli prva finančna sredstva za obnovo objekta; goriška občina je dala na razpolago petdeset milijonov lir za popravilo strehe medtem ko je zatem pokrajina zagotovila 200 milijonov lir za gradnjo igrišča. Sledil je še prispevek občine 360 milijonov lir in steklo je urejanje potrebne dokumentacije. Po zapletih s spremembo namembnosti zemljišča, ki je bilo začetno kmečko, so leta 2001 odobrili načrt za gradnjo igrišča, ki se je po raznih zapletih zaključila letošnjega julija. »Igrišče je že zaživelo, saj so na plošči konec avgusta in septembra trenirali igralci Našega prapora, na njem pa se zbira tudi vaška mladina,« pravi predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia; po njegovih navedbah bodo v kratkem pripravili pravilnik za uporabo igrišča, ki sicer še ni povsem dokončano, saj slačilnice niso opremljene. Ne glede na to bodo o pravilniku razpravljali že na prihodnjem rajonskem svetu, saj je med drugim pevmska šola Josipa Abra-ma že vložila prošnjo za uporabo igrišča. Po besedah Persoglie je s šole že urejen direkten dostop do igrišča, medtem ko je občina poskrbela za potrebno zavarovalnino. Kar se tiče bivšega župnišča, Persoglia razlaga, da so pritlične prostore uredili po letu 1995. Uresničili so novo električno napeljavo, namestili nova polkna in okna. Takrat so zgradili tudi novo streho, medtem ko je še precej dotrajano prvo nadstropje. Na njem ni elektrike in niti ogrevanja, tudi okna pa so precej stara in potrebna zamenjave. »Društvo slovenskih muharjev Čarnik, katerega člani se trenutno sestajajo v nekdanji osnovni šoli v Štmavru, nam je že posredovalo prošnjo za uporabo ene sobe bivšega župnišča, v kateri bi uredili svoj sedež in arhiv. Podobno je pokrajina Kolesarske poti, arhivi in Stanič Goriška pokrajina bo partner v različnih evropskih projektih čezmej-ne kooperacije med Slovenijo in Italijo. Sklepe o pristopu k projektom je včeraj sprejel pokrajinski odbor na predlog odbornika Marka Marinčiča. Gre za projekte s področij okolju prijaznega turizma, promocije krajevne eno-ga-stronomije, načrtovanja čezmejnih prevozov, uresničitve kolesarskih poti, italijansko-slovenskega institucionalnega sodelovanja ter preprečevanja svetlobnega onesnaževanja. Marinčič je izpostavil projekt Croctal (»Cross-border Cycling Tracks and Landscape«), namen katerega je na Goriškem uresničiti kolesarsko mrežo na ozemlju Brd, Mirna in Sovodenj ter Gorice in Šempetra. Pokrajina pristopa tudi projektu Go Archives za uresničitev čezmejnega digitalnega arhiva z integracijo arhivov iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in Ljubljane, poleg tega pa še k mednarodnem projektu o razstavi, posvečeni Valentinu Staniču. storil tudi Naš prapor, ki bi ravno tako želel urediti svoj sedež v poslopju, medtem ko je slovenska kulturna delavka vprašala, ali bi lahko v stavbi vodila delavnice in razne dejavnosti za otroke; poleg teh bi v poslopju lahko vadil tudi cerkveni zbor, sploh pa bi bil objekt odprt vsem vaškim sredinam,« pojasnjuje Persoglia in nadaljuje: »Dokler poslopja ne bodo uredili, pa prošnjam društev ne bomo mogli ugoditi, saj prvo nadstropje in podstrešje, kjer bi lahko uredili društvene sedeže in urade, ne odgovarjata varnostnim predpisom.« Persoglia poudarja, da so goriški občini že posredovali prošnjo z zahtevo po finančnem prispevku za obnovo poslopja, ki je bilo med drugim že vključena v triletni občinski plan javnih del. »Finančnega kritja za obnovo poslopja pa zaenkrat še ni,« razlaga Persoglia in poudarja, da bodo prošnjo za prenovo objekta poslali tudi deželi in pokrajini. »Zamisli za uporabo poslopja je kar nekaj. Poleg sedežev in uradov za društvene dejavnosti bi radi uredili muzejsko sobo v sodelovanju s šolo, mogoče pa tudi informativno točko,« pravi Persoglia in zagotavlja, da se bo rajonski svet angažiral za pridobitev finančnih sredstev, ki bi omogočili, da bi z obnovo poslopja uresničili lep kulturni in športni center sredi vasi. (dr) Poslopje s sedežem rajonskega sveta v Pevmi bumbaca gorica - Občina Prevajalka dala odpoved Slovenski urad brez osebja? Od sredine oktobra bo goriška občina ostala brez slovenske prevajalke in tolmači-ce. Nika Simoniti Jenko, ki so jo zaposlili z enoletno delovno pogodbo marca letos, se je odločila za predčasno odpoved z delovnega mesta, kar bi lahko pomenilo - če uprava ne bo nemudoma poskrbela za nadomestitev -, da bo brez osebja, vsaj začasno, ostal tudi občinski urad za slovensko manjšino, ki je predviden po zaščitnem zakonu in za katerega je bila Nika Simoniti Jenko zadolžena. Prevajalkino odločitev je potrdil občinski odbornik za zaščito lokalnih identitet, Stefano Ceretta, ki je pojasnil, da bodo čim prej poiskali rešitev. Preverili bodo namreč možnost zaposlitve osebe, ki je bila s Simo-nitijevo v končni selekciji za dodelitev delovnega mesta. »Dolžni smo, da spoštujemo birokratski postopek za zapolnitev praznega mesta v slovenskem uradu. Skušali bomo zadevo urediti čim prej, saj je slovenski prevajalec in tolmač na občini predviden po zakonu, ki ga moramo spoštovati, poleg tega pa ima mestna uprava od tega velike koristi,« pravi Ceretta. Goriška uprava je Niko Simoniti Jenko zaposlila letos marca na podlagi razpisa, na katerega se je mlada in izkušena Novogoričanka prijavila, potem ko je bila pred tem na občini že zaposlena s termin-sko pogodbo; nova pogodba je predvidevala skupno 25 ur dela na teden (torej par-time) za obdobje dvanajstih mesecev. Po odhodu iz Gorice se bo zaposlila na novo-goriški mestni občini. pevma - Parkirišče med jahališčem Remuda in otroškim vrtcem Birokracija ovira odprtje Parkirišče nastaja na zemljišču v lasti dežele, po dosedanjih dogovorih pa naj bi zanj skrbel jahalni klub Remuda Nedokončano parkirišče bumbaca Birokratski vozli ovirajo odprtje novega parkirišča, ki ga v Pevmi gradijo na zemljišču v deželni lasti med jahalnim klubom Remuda in slovenskim otroškim vrtcem. Zatika se ravno pri lastništvu zemljišča, saj v tehnični uradih goriške občine morajo najti pravo formulo za določitev upravitelja novega parkirišča. Upravljal naj bi ga namreč jahalni klub Remuda, ki je pred leti prejel od dežele omenjeno zemljišče v najem, po drugi strani pa naj bi za parkirišče skrbela tudi goriška občina. Delavci so v glavnem že uresničili neasfalti-rano ploščad, tako da parkirišču manjkata še vhod in vratca, ki bosta vodila v otroški vrtec. Po mnenju predsednika rajon- skega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenca Persoglie bo treba na odprtje novega parkirišča počakati še nekaj časa, saj naj bi bilo vse nared za odprtje komaj decembra. S parkiriščem ob Remudi pa je nezadovoljen Marjan Sosol, rajonski svetnik v Pevmi, ki je bil zagovornik načrta, da se parkirišče uredi pred vrtcem (in ne ob njem). »Na to je rajonski svet začel opozarjati že pred leti, in še posebno po vstopu Slovenije v Schengen, ko se je promet skozi Pevmo močno zgostil in je postalo vsako postajanje pred vrtcem izredno nevarno. Parkirišče, ki danes nastaja, ne bo rešilo problema,« je prepričan Sosol. gradež - Karabinjerji aretirali trgovca po rodu iz Bangladeša Osumljen spolne zlorabe Moški naj bi nadlegoval nekaj deklic, ki so v njegovo trgovino prišle v družbi mamic - Zaprt je v goriški kaznilnici gorica - Družbeno koristna dela Zaposlili bi 34 delavcev, a se jih je prijavilo le 20 Tržiški karabinjerji so aretirali trgovca po rodu iz Bangladeša z obtožbo spolnih dejanj nad mladoletnimi v obtežil-nih okoliščinah. Moški, čigar identitete karabinjerji niso razkrili, naj bi upravljal trgovino v Gradežu; v notranjosti prodajalne naj bi spolno nadlegoval nekaj deklic, ki so spremljale svoje mamice med nakupi. Starši so dogodek prijavili karabinjer-jem, ki so ugotovili, da naj bi moški v času nadlegoval več deklic, spolnih odnosov z njimi pa baje naj ne bi imel. Preiskava se je zaključila pred nekaj dnevi, potem pa so karabinjerji moškega aretirali na zahtevo javnega tožilca iz Gorice. Trgovca so prepeljali v goriški zapor, kjer čaka na začetek sojenja. Gradeški karabinjeji so medtem pred dnevi skupaj z osebjem goriškega zdravstvenega podjetja pregledali gradbišče hotela v središču mesta ob laguni, kjer so ugotovili kršitve razni varnostnih predpisov, saj poslopje v gradnji ni bilo opremljeno s potrebnimi zaščitnimi odri. Zaradi tega so prijavili poverjenega upravitelja gradbenega podjetja, lastnika družbe, ki je naročila gradbeni poseg, in direktorja gradbišča. Nazadnje so karabinjerji iz Tržiča v noči s torka na včerajšnji dan aretirali 55-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je pretepel ženo. Moški se je vrnil domov v vinjenem stanju, potem pa se je s pestmi in brcami lotil soproge, ki je potrebovala zdravniško pomoč v tržiški bolnišnici. In ravno ženska po rodu s Hrvaške je potem prijavila moža, ki naj bi jo že večkrat pretepel in z njo nasilno ravnal, največkrat v vinjenem stanju. Nasilneža so karabinjerji prepeljali v goriški zapor. Goriška občina je v okviru socialno koristnih projektov nameravala zaposliti 34 delavcev, v resnici pa je do predvidenega roka vložilo svojo prošnjo samo dvajset oseb. Prijave so zbirali do ponedeljka, ko so v pokrajinskem uradu za delo našteli 67 prošenj. Potem ko so jih bolje pregledali, so ugotovili, da jih je odposlalo samo dvajset oseb, ki so se prijavile za vseh šest socialno koristnih projektov goriške občine. Pristojna občinska komisija bo določila datum kolokvija, med katerim se bodo pogovorili s kandidati, ki so vložili svojo prošnjo. Med njimi so kar tri osebe, ki imajo vozniško dovoljenje C. Komisija bo nato odločila, kako najbolje zaposliti 17 moških in tri ženske, ki so se prijavili na razpis. Med njimi jih enajst ima bivališče v Gorici, dva prihajata iz Zagra-ja, ostali pa iz drugih občin goriške pokrajine. Ker se je prijavilo nižje število oseb od razpoložljivih mest, na goriški občini nameravajo pripraviti nov razpis. Sicer pa bo občina v okviru socialno koristnih projektov zaposlila - kot določa deželni zakon - delavce, ki že koristijo določene socialne blažilce, kot sta lahko dopolnilna blagajna ali mobilnost. Da bi spodbudila čim večje število oseb k prijavi na natečaj, so poleg tega na občini določili, da bodo novo osebje zaposlili s 36-urnim tedenskim urnikom. Na ta način bodo zaposlene osebe prejemale denar, ki jim pritiče zaradi socialnih blažilcev, poleg tega pa še dodatnih 500 do 600 evrov. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. oktobra 2009 17 sovodnje - Županja vabi na občino predsednika deželne vlade Avtocesta, z dežele še ni odziva na zahteve občine Alenka Florenin: »Sovodenjcem je treba zagotoviti odškodnino in boljše storitve« V Sovodnjah zahtevajo protihrupne ovire zaradi gostega tovornega prometa, ki ga bo priklicala nova avtocesta (levo); županja Alenka Florenin (zgoraj) bumbaca V zvezi z uresničitvijo avtoceste med Gorico in Vilešem je sovodenjska županja Alenka Florenin poslala na deželo Furlani-jo-Julijsko krajino pismo s formalno zahtevo po srečanju s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom. Na julijskem sestanku v Gorici sta se Floreninova in sovodenjski podžupan Slavko Tomsič že srečala s Tondom in pristojnim odbornikom Riccardom Riccardijem ter od njiju prejela zagotovilo, da bo septembra prišlo do dodatnih srečanj z upravitelji občin, koder bo tekla nova avtocesta. Med julijskim srečanjem sta Floreninova in Tomsič izročila Tondu seznam sovodenjskih zahtev in pripomb k načrtu avtoceste, nakar sta pričakovala naknadno septembrsko dogovarjanje. Ker se z dežele niso oglasili, je Floreninova pred nekaj dnevi stopila v stik s predsedstvom deželne vlade, kjer pa so ji povedali, da julija napovedanih septembrskih sestankov ni na seznamu kratkoročnih obveznosti predsednika Tonda. Zaradi tega se je Floreninova odločila, da na Tonda naslovi formalno zahtevo po čimprejšnjem srečanju. S pismom, ki ga je poslala v torek, je povabila Tonda v sovodenjsko občino, da bi na kraju razumel, kako velik učinek bo imela gradnja avtoceste na življenje v So-vodnjah, tudi z ozirom na to, da so na občinskem teritoriju še druge infrastrukture. »Sovodenjska občina je zaradi svoje lege zelo obremenjena z infrastrukturami, ki imajo občuten učinek na okolje in ustvarjajo omejitve za občane. Čeprav se zaveda- mo, da so bile te infrastrukture zgrajene v javnem interesu ter da so pomembne za razvoj območja, je zaskrbljenost vaške skupnosti povsem razumljiva. V zameno za gradnjo infrastruktur je treba občanom zagotoviti primerno odškodnino in boljše storitve,« je med julijskim srečanjem s Tondom poudarila Floreninova in pojasnila, da v So-vodnjah pričakujejo odškodnino v obliki finančnih sredstev ali konkretnih infrastruktur, ki bi omogočile, da bi občanom zagotavljali boljše storitve na področju šolstva, športa in rekreacije. Floreninova je julija Tonda tudi opozorila, da bo gradbišče avtoceste dejansko razdelilo Sovodnje na dva dela. Nekaj časa bo namreč zaprta pokrajinska cesta, ki teče sredi vasi, dela pa bodo po trditvah županje negativno vplivala na vsakodnevno življenje in storitve za občane, saj se tik ob območju gradbišča nahajajo šolska poslopja ter športne in rekreacijske strukture. Županja je med drugim še zahtevala, naj ob vsej trasi avtoceste uresničijo protihrupne ovire, ki bi ublažile težave zaradi prehoda avtomobilov in še predvsem tovornjakov. Sovodenjska uprava pričakuje, da se dežela glede teh zahtev izjasni. Vsekakor se bo Alenka Florenin o avtocesti in še marsičem drugem pogovarjala tudi na srečanju z deželnim odbornikom Eliom De Anno, ki je napovedan v kratkem. V pogovore bo zaobjeta vsa problematika infrastruktur in okoljskih vozlov v sovodenjski občini, med drugim tudi Malnišče (dr) gorica - Evropski projekt Čezmejni pol za študij dizajna S 15. oktobrom izvidi krvi spet po starem - Proti gneči z informativno akcijo Zanj se zavzema goriška občinska uprava gorica - Po številnih pritožbah in dolgih vrstah Ukinjajo naročila Goriško zdravstveno podjetje je opravilo korak nazaj, saj bo s 15. oktobrom ukinilo nov postopek za izvide krvi, ki predvideva naročilo v centrih CUP. Prejšnji teden je zdravstveno podjetje odločilo, da bodo delovanje transfuzijskega centra reorganizirali z uvedbo naročil za krvne izvide, vendar se je odločitev izkazala za povsem zgrešeno. Komaj so v centru CUP goriške bolnišnice začeli določati datume naročil, se je pred okenci ustvarila dolga vrsta ljudi, ki zaradi čakanja so se kaj kmalu začeli pritoževati nad uvedeno novostjo. Zdravstveno podjetje je prejelo na stotine pritožb, proti naročilom za izvide krvi so se izrekli tudi številni javni upravitelji in sindikalisti, tako da so se naposled odločili za ukinitev ponesrečene novosti. »Očitno nismo še pripravljeni na tako reorganizacijo delovanja transfuzijskega oddelka, saj je prišlo pri določanju datumov izvidov do velikih težav in zamud,« priznava direktor zdravstvenega podjetja Roberto Ferri in pojasnjuje, da bodo zato nov postopek ukinili, po vsej verjetnosti s 15. oktobrom. Do takrat bo še naprej mogoče opraviti izvid krvi samo po naročilu, saj morajo opraviti še 2.000 analiz, ki so se nabrale pred nekaj tedni, ko je bil laboratorij goriške bolnišni- Roberto Ferri bumbaca ce zaprt zaradi zamenjave aparatur. Po besedah Roberta Ferrija na dan opravijo okrog 200 zaostalih izvidov krvi, ki jim je treba dodati še vsakdanjih 600 izvidov, tako da naj bi zaostalo delo nadoknadili v kakih desetih dneh. »Kdor bo želel, bo sicer lahko še naprej opravil izvid krvi tudi po naročilu,« pravi Ferri in poudarja, da bodo preuredili delovanje centrov za rezervacije pregledov CUP. V določenih urah je pred njimi gneča, drugače pa pred okenci ni skoraj nikogar. Zaradi tega bo zdravstveno podjetje sprožilo informativno akcijo, med katero bodo pojasnili urnike delovanja centrov CUP in opozorili na urnike, ko je gneče pred okenci manj. Goriški občinski odbor je včeraj odobril sodelovanje občine pri raznih projektih, za katere bi lahko prejeli finančno pomoč iz skladov za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo. Med njimi je najpomembnejši projekt, ki je vezan na odprtje goriške arhitekturne fakultete in se imenuje »I-Design«. Kot pove že njegovo ime, je projekt posvečen študiju dizajna, specifično industrijskega dizajna na čezmejnem območju obe Goric. Zavod Informest je nosilec projekta, o katerem goriški župan Et-tore Romoli poudarja, da ima za cilj ustanovitev čez-mejnega univerzitetnega pola, ki bi se ukvarjal s študijem dizajna. Projekt med drugim predvideva ustanovitev evropske skupine za čezmejno sodelovanje (GECT), priznanje slovenskih in italijanskih študijskih naslovov na področju dizajna, uresničitev podiplomskih masterjev o industrijskem dizajnu, odprtje čezmejnega okenca za uni-verzitetnike, ustanovitev laboratorija in še marsikaj. V projekt bodo vključili številne partnerje, doslej so svoje sodelovanje zagotovili arhitekturna fakulteta Tržaške univerze, Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske, fakulteta za inženiring Univerze v Ljubljani, Regijska razvojna agencija in zavod Treviso Tecnologia. Projekt je vreden 1.081.000 evrov. Med drugim projekt predvideva izmenjave z univerzo iz kraja Delft in organizacijo dveh posvetov o dizajnu v Gorici. gorica - V Feiglovo knjižnico se vračajo priljubljene otroške urice V gosteh tudi domorodci Prvo srečanje bo 26. oktobra, ponudili pa ga bodo otrokom v prenovljeni obleki in z dodatnim presenečenjem Otroci s knjižničarko v Feiglovi knjižnici, kjer so doma tudi pravljična bitja Če se otroci in z njimi tudi starši sprašujejo, kdaj se bodo v Feiglovo knjižnico vrnile pravljične urice, naj vedo, da bo prvo srečanje v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri. Ponudili ga bodo otrokom v prenovljeni obleki in z dodatkom prijetnega presenečenja. Pobudnik otroških uric je ZSKD iz Gorice, ki jih bo izpeljala v sodelovanju s Fei-glovo knjižnico, Zavodom združenega sveta, Videmsko univerzo, SKGZ in KB 1909. Slovenskim ljudskim pravljicam se bodo na vsakem srečanju pridružile pravljice iz različnih krajev sveta, ki jih bodo pripovedovali domorodci v originalnem jeziku, napovedujejo v Feiglovi knjižnici, podrobnejše informacije pa so ovili v tančico skrivnosti. gorica - SKGZ Mladi so prioriteta novega tajništva S m Aljoša Sosol bumbaca Veliko pozornost bodo namenjali mladim in včlanjevanju posameznikov, še naprej bodo sledili splošnim družbenim problematikam in ne zgolj manjšinskim vprašanjem. Smernice delovanja za obdobje 20092012 so bile osrednja tema razprave, do katere je prišlo v goriškem KB Centru med ponedeljkovim zasedanjem pokrajinskega sveta Slovensko kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Udeleženci srečanja so iztočnico za razpravo našli v rezultatih ankete, ki jo je v okviru kongresov SKGZ pripravila Slorije-va raziskovalka Norina Bogatec in ki zadevajo goriško stvarnost. Bogatčeva je svoje ugotovitve predstavila članom pokrajinskega sveta SKGZ, ki so ob zaključku srečanja izvolili Aljošo Sosola za novega pokrajinskega podpredsednika; poleg njega so bili v pokrajinsko tajništvo imenovani še Karlo De-vetak, Alenka Florenin, Maja Humar, Kristina Knez, Igor Komel, Flavio Mosetti, Igor Pahor, Rudi Pavšič, Boris Peric, David Peterin, Livio Semolič, Vesna Tomsič, Paolo Vi-zintin in Aleš Waltritsch. Med zasedanjem je prišla do izraza premajhna pozornost do vprašanj mladih, ki se kaže tudi v pomanjkanju kadrovske zamenjave na vodilnih mestih posameznih organizacij. »Goriška SKGZ je delo z mladimi postavila na prava izhodišča. Veliko pozornost namenjamo delovanju Dijaškega doma, vedno bolj uspešna je vloga konzorcija Slo-vik, ki je letos startal z novo pobudo Ekstra za višješolce. Vloženi trud še ni obrodil že-ljenih sadov, prepričani pa smo, da bo naša strategija dolgoročno uspešna,« poudarja Li-vio Semolič, ki je bil na mestu pokrajinskega predsednika SKGZ imenovan na majskem kongresu. »V procesu vključevanja mladih v manjšinsko organiziranost je nujno potrebno vzpostaviti sodelovanje s šolami, ki je danes še pomanjkljivo,« pravi Semolič in ugotavlja, da »smo večkrat pripravljeni reagirati na probleme, manj pogosto pa znamo skupaj programirati svoje delovanje in poskrbeti za povezovanje med vsemi subjekti, ki se ukvarjajo z mladimi«. Po mnenju Semoliča je iz ankete izhajal tudi zanimiv podatek, da večina intervju-vancev podpira včlanjevanje posameznikov v SKGZ ob že obstoječem članstvu posameznih organizacij. »V novem mandatu nameravamo okrepiti stike s svojimi članicami in hkrati hočemo nadaljevati z organizacijo soočenj, kakršna so potekala v predkongresnem obdobju. S tem povezovanjem si nadejamo širiti naše članstvo posameznikov s pomočjo društev in organizacij,« pravi Semolič. Po njegovih trditvah 80 odstotkov članov podpira tudi odločitev, da se SKGZ ukvarja s splošnimi družbenimi problematikami in ne zgolj z manjšinskimi vprašanja. »Večina članov podpira usmeritev, ki smo jo pred leti izbrali, to se pravi, da je SKGZ aktivno vključena v splošno goriško dinamiko, da sodeluje z italijanskimi sredinami in da je njihovo aktivni sogovornik,« poudarja Semolič in napoveduje, da bodo nadaljevali z organizacijo specifičnih pobud, ki ciljajo na soočenje tako z javnimi ustanovami kot z italijanskimi organizacijami. »Še naprej bomo seveda spodbujali sodelovanje med Goricama, pri čemer opažamo mla-čnost in prepočasno uresničevanje skupnih projektov,« poudarja Semolič in opozarja, da SKGZ ne nikakor namerava zanemariti sodelovanja s SSO. »Nadejamo si, da se bo sodelovanje s SSO še utrdilo, saj menimo, da z združenimi močmi lahko dosežemo marsikaj, še posebej glede izvajanja zaščitnih norm,« pravi Semolič. V razpravo je poseglo več udeležencev srečanja; domala vsi razpravljavci so se med drugim strinjali, da SKGZ mora nadaljevati na poti strokovnega pristopa in stalnega preverjanja uspešnosti svoje strategije. (dr) 18 Četrtek, 8. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Velikožabeljski rejec bo ponujal sveže mleko Ponudba mlekomatov se širi tudi na Goriško Prvi bo na ajodovski tržnici, v roku enega meseca pa še v Novi Gorici Potem ko so začeli aprila letos tudi v Sloveniji kmetje postavljati mlekomate, s katerimi se zo-perstavljajo veliki razliki med nizko odkupno in prodajno ceno mleka, bo prihodnji teden začel delovati prvi mlekomat na Goriškem. Na tržnici v Ajdovščini ga bo postavil Erik Slejko, rejec živine iz Velikih Ža-belj, ki namerava v roku enega meseca prvi mlekomat postaviti tudi na novogoriški tržnici. Če se bo zadeva prijela, načrtuje v Novi Gorici še enega, saj računa tudi na kupce iz Italije, ker onkraj meje v bližini takšne ponudbe ni, pa čeprav je v Italiji že več kot 1.200 tovrstnih mlekomatov. Po Slejkovih besedah sta najbližja v Tržiču in Vidmu. Slejko ima okrog 200 glav živine, dnevno pa pridela od 800 do tisoč litrov mleka, ki trenutno konča v Vipavski mlekarni. Za liter mleka dobi zaenkrat 25 centrov plus davek, kar znese 26, maksimalno 27 centov, v mlekomatu pa bo sveže mleko z najmanj štirimi odstotki maščobe in 3,30 do 3,60 odstotki beljakovin prodajal po 80 centov za liter. Čeprav je mleko v približno desetih mlekomatih po Sloveniji - prav ta teden so postavili najnovejšega v Postojni - na voljo za en evro, se je Slejko zaradi nižje kupne moči na Goriškem odločil za nekoliko nižjo ceno. »Mlekomat za Ajdovščino imam že doma. Prihodnji teden ga postavimo, potem pa naročimo novega za Novo Gorico,« je povedal in pojasnil, da je zanj odštel okrog 20 tisoč evrov, pa čeprav je mogoče na trgu dobiti tudi take, ki stanejo od osem do deset tisoč evrov, a je z njimi težko zagotavljati kvaliteto. »Če bo v Novi Gorici prodaja zaživela, bomo tam postavili še enega, saj je trg še enkrat večji kot v Ajdovščini. Eden pa bo zagotovo postavljen na tržnici oziroma v neposredni okolici na Delpi-novi ulici, kar je najlažje izvedljivo, saj se dogovoriš za najemnino in je, drugod pa so težave s pridobivanjem soglasij in podobno,« je še povedal in pojasnil, da so tisti pridelovalci mleka v Sloveniji, ki so se odločili za takšen način prodaje, zadovoljni. »Ne gre samo za razliko v ceni, saj je vse več ljudi zainteresiranih za to, da bi nekatere izdelke dobili direktno s kmetij. Sam bom vsak dan dostavljal sveže mleko, ki ga bom namolzel večer prej, medtem ko tisto, ki je naprodaj v trgovinah stoji štiri do pet dni, preden pride na police,« je poudaril in dodal, da se mu bo investicija ob prodanih 100-ih litrih dnevno povrnila v enem letu. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo največ trije mlekomati zanj dovolj, ne izključuje pa možnosti, da se bo za podoben korak na Goriškem odločil še kakšen pridelovalec mleka, seznanjen pa je z resnimi idejami o postavitvi takih mlekomatov na obali. O postopku delovanja mlekomata je veliko- K mlekomatom po mleko žabeljski rejec povedal, da deluje tako, kot vsi avtomati, kar pomeni, da avtomat natoči toliko mleka, kolikor denarja vložiš vanj. V primeru večje količine omogoča tudi ustavitev nalivanja za zamenjavo steklenic, ki jih lahko kupci prinesejo s sabo, v samem avtomatu pa bodo za 20 centov na voljo tudi plastenke. »Po vsakem točenju mleka se notranja komora avtomatično opere, tako da s higieno ni težav,« je pojasnil in dodal, da sta v mlekomatu dve posodi, tako da bo lahko mleko, ki bo ostalo, odpeljal domov in ga porabil za teleta ali kaj drugega ter v avtomat vsak dan vstavil svežo komoro. »Kapaciteta mlekomata, ki smo ga kupili, je tristo litrov. Na začetku pa ga ne bomo napolnili do vrha, ampak le toliko, kolikor ga bomo prodali,« je sklenil iniciativni Erik Slejko. Nace Novak solkan Center Mostovna spet s polno paro Veliko zanimanje za prostore in ustvarjanje tudi iz Gorice Po birokratskih težavah, povezanih s pridobivanjem uporabnega dovoljenja, zaradi česar je bil Kulturni center Mostovna v Solkanu od februarja letos zaprt, je minuli petek z otvoritvenim koncertom domačih glasbenih skupin in odprtjem razstave novogoriškega slikarja Aleksandra Pece v tamkajšnji galeriji Tir zakorakal v novo sezono. Kot je povedal Edvin Pozderovic - Pijoe, direktor Zavoda Masovna, ki upravlja z Mostovno, so sezono uradno odprli v petek, pred tem pa so v začetku septembra soorganizirali Urban projekt, ki se je tako dobro prijel, da bo odslej zelo verjetno tradicionalen septembrski dogodek. Petkovemu otvoritvenemu koncertu, ki je glede na nastop lokalnih goriških skupin Caniball Smith, Pigs Parlament in Real Live Version privabil množico domačih podpornikov, in otvoritvi razstave je v soboto sledil večer, posvečen 25-letnici CRMK-ja, kultnega Centra za razvoj mladinske kulture, ki je svoj čas deloval v Šempetru pri Gorici. Na njem so po nastopu kontroverznega bosanskega kantavtorja Damirja Avdica glasbo vrteli nekdanji CRMK-jevi DJ-ji, ki so obujali spomin na »dobre stare čase«. »Prvi vikend je bil odziv zelo dober, očitno je mladim Mo-stovna manjkala,« je še povedal Pijoe in pojasnil, da je novost v letošnji ponudbi predvsem širitev tudi na gledališko področje, saj bo prav nocoj v okviru festivala Mej-ni festival NETA 2009 na Mostovni gledališka predstava makedonskega gledališča iz Bitole s predstavo Druga stran. »Vse kaže, da bomo tudi v prihodnje sodelovali s SNG Nova Gorica pri organiziranju podobnih predstav,« je pristavil in med novostmi letošnje sezone napovedal še projekt Bobnarske klinike, ki se začne 17. oktobra, vodil pa jo bo bobnar priznane skupine Elvis Jackson, Marko Soršak. Na njej bodo zainteresirani spoznali, kako se ogreva pred igranjem bobnov, kako se vadi in podobno, tako da bo klinika presegla nivo delavnic. Sledile pa bodo lahko tudi kitarska in druge klinike. »Z italijanske strani je zanimanje po tem, da bi sami delali program in ustvarjali tukaj, izjemno. Za letošnjo sezono smo se že dogovorili s fanti z goriškega DAMS-a, ki bodo imeli v okviru festivala Pixxelpoint tri glasbene večere, poimenovane Pixxelmusic. Kljub temu, da skoraj eno leto nismo delali, je interes velik, « je še pojasnil Pijoe, ki tudi za ta konec tedna napoveduje dober obisk. Jutri bo namreč na sporedu koncert skupin Leaf Fat in Obduction, v soboto pa se bo na Mostovni ustavila trenutno zelo vroča bosanska zasedba Dubioza Kolektiv, letošnji nominiranci za MTV Music Awards (Best Adria Act), ki igrajo barvito mešanico, sestavljeno iz etno-dub-reggae-hip hop-rock ritmov. (nn) Burjin čas v Novi Gorici Tržaška založba Mladika v sodelovanju z novogoriško knjižnico Franceta Bevka prireja danes predstavitev knjižnega prvenca Vilme Purič z naslovom Burjin čas, ki bo ob 18. uri v knjižničnih prostorih na trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici. Avtorico in njeno delo bo predstavila Marija Mercina. Forum oglejske evroregije Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes zasedal forum oglejske evroregije, ki ga prireja združenje Mitteleuropa. V dvodnevno strokovno srečanje bo uvedel predsednik svetniške komisije za mednarodne odnose pri FJK, Roberto Marin, ki bo med drugim predstavil strategijo dežele v mednarodnih okvirih. Posvet, ki se ga bodo udeležile delegacije iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Poljske, Slovaške, Slovenije, Ukrajine in Madžarske, bo jutri sklenila deželna odbornica Federica Segan-ti. Isonzo-Soča v knjigarni Ubik V knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili zadnjo številko revije Isonzo-Soča, ki jo tokrat spremlja barvna priloga, posvečena goriški kuhinji in dobrotam. O vsebini revije bodo spregovorili njen urednik Dario Stasi in sodelavci. Istra, Kvarner, Dalmacija V knjigarni LEG na korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o Istri, Kvarneru in Dalmaciji »Istria, Quarnero, Dalmazia. Storia di una re-gione contesa dal 1796 alla fine del ven-tesimo secolo«, ki so jo napisali Marco Cuzzi, Guido Rumici in Roberto Spazzali. V Gorici forum Agende 21 V okviru skupnega foruma Agende 21, ki ga prirejajo občine Gorica, Fara, Moš in Sovodnje, bodo priredili pet srečanj, na katerih bodo razpravljali o raznih vprašanjih, vezanih na trajnostni gospodarski razvoj. Prvo srečanje bo danes med 16. in 19. uro v občinski sejni dvorani v Gorici in bo posvečeno mobilnosti. Govorili bodo torej o cestnih infrastrukturah, parkiriščih, kolesarskih stezah, projektu Pedibus in še o marsičem. Ogrevanje s 15. oktobrom Od četrtka, 15. oktobra, dalje bo dovoljeno prižgati centralno kurjavo za največ štirinajst ur na dan v 47 italijanskih pokrajinah; med njimi je tudi Gorica. gorica - Volilna kampanja DS Martines potrdil pozornost za Slovence V ospredju manjšine in slovenska komponenta v stranki Martines med Waltritschem in Komelom foto v.h. V polnem teku je volilna kampanja v Demokratski stranki (DS). Kandidatu za tajnika DS v FJK, obenem podžupanu Vidma, Vincenzu Martinesu, se je zdelo primerno, da v okviru kampanje obišče slovenski Kulturni dom v Gorici in da se sreča s člani kulturne zadruge Maja. Kandidata je spremljal goriški občinski svetnik DS Aleš Waltritsch. Martinesa je sprejel ravnatelj Kulturnega doma, Igor Komel, ki je izpostavil delovanje, vlogo in problematiko slovenskega kulturnega središča v Gorici. Na srečanju je bilo med drugim povedano, da je Martines navezan na kulturno zadrugo Maja, saj je spremljal njen nastanek in razvoj od leta 1992 dalje, in sicer kot odgovorni za kulturne zadruge pri Legi Coop v Vidmu. V prijateljskem razgovoru so se Komel, Waltritsch in Martines dotaknili tudi vprašanja Slovencev na Tržaškem (kriza SSG) in v videmski pokrajini. Ob zaključku je kandidat izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim osebnim uspehom v okviru lokalnih kongresov DS; v drugi krog primarnih volitev - napovedane so za nedeljo, 25. oktobra, - stopa v navezi z državnim kandidatom Pierluigijem Bersanijem, glede njihovega izida pa je optimist, saj - kot sam trdi - je bitka za tajništvo še povsem odprta. Glede slovenske komponente v DS je poudaril, da ni bilo dovolj storjenega, da bi vprašanja tako slovenske kot drugih narodnih manjšin postala sestavni del celotne DS. Dodal je še, da je umestno in pravilno, da v stranki deluje slovenska komponenta s svojo samostojnostjo in s svojo usmeritvijo. policija Vandali v Šempetru in Solkanu V torek pozno zvečer so bili novogoriški policisti obveščeni, da je skupina mlajših fantov v Šempetru pri Gorici odtrgala prometni znak in ga odvrgla na sredo ceste. Policisti so kmalu izsledili osebni avtomobil, v katerem so bili razgrajači. 25-letnemu vozniku so zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu izdali plačilni nalog. Še en plačilni nalog pa je prejel zaradi nedostojnega vedenja do policista. V avtomobilu so identificirali tudi 20-letnika, ki je ustrezal opisu osebe, ki je odlomila prometni znak in ga vrgla na cestišče. Tudi njemu so izdali globo zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru. Le malo kasneje, v sredo, okrog pol enih ponoči, so se policisti tudi v Solkanu soočili s primerom vandalizma, saj se je nekdo krepko znesel nad avtomobilom in ga pustil kar sredi ceste. Na pokrov motorja so neznanci odvrgli betonski koš za smeti. Poleg pokrova motorja je bilo razbito tudi vetrobransko steklo in poškodovani obe bočni vzvratni ogledali. Lastniku so s tem povzročili za približno 800 evrov škode. Policisti še preiskujejo okoliščine dogodka in bodo na podlagi ugotovitev podali ustrezen ukrep. (nn) miren - Bil je najstarejši domačin Za vedno odšel 97-letni Staho Veliko krajanov, znancev in prijateljev se je v ponedeljek poslovilo od Evstahija Brilja, najstarejšega Mirenca. Staho, kot so ga domačini imenovali, je namreč konec marca dopolnil 97 let. Kljub skoraj desetim križem na plečih pa je Staho še do pred kratkim, ko ga je načela huda bolezen, veljal za izjemno vitalnega in razgledanega človeka. Vsak dan je z urnim korakom prehodil ves Miren, se ustavil na pokopališču, kjer je pokopana žena Cilka, in se po-mudil v klepetu še pri kakšnem znancu. Do pred kakim letom smo ga kar pogosto videvali tudi v Gorici, kamor se je pripeljal s svojim kolesom. Evstahij Brilj je bil rojen leta 1912 v Mirnu, v zavedni slovenski družini. Vojna je prišla prej kot otroštvo. Ob izbruhu prve svetovne vojne je Brilje-va družina morala v begunstvo v Ljubljano. Po vrnitvi leta 1919 je bilo treba vse začeti znova, saj je bila Goriška v ruševinah in pojavljal se je fašizem. Stahu je bilo šele šestnajst let, ko je ostal brez očeta, od katerega se je naučil krojaškega poklica. Pravi krojaški mojster je postal po dolgoletni praksi v krojaški delavnici v Gorici. V zgodnjih tridesetih letih je bil vpoklican v italijansko vojsko, po vrnitvi domov se je oženil s Cilko, rodili so se jima štirje otroci, enega sta žal kmalu izgubila. Fašizem je Staha kot zavednega Slovenca stal- Evstahij Brilj foto vip no nadlegoval. Po razpadu fašistične Italije se je tudi Staho - tako kot tisoči Primorcev - vključil v osvobodilno gibanje, bil pa je zajet in interniran v Avstriji, kjer je moral delati kot krojač za nemško vojsko. Po vojni se je vrnil v rodni Miren, kjer je še naprej delal kot krojač. Ta poklic je opravljal do pozne starosti, veljal pa je za pravega mojstra ška-rij in šivanke, ki mu ni bilo para daleč naokrog. Bil je tudi zvest bralec Primorskega dnevnika, ki si ga je vsak dan izposojal od znanca v Mirnu. Pred domačo hišo je pokojniku v slovo zapel mirenski moški zbor, po cerkvenem obredu pa mu je ob odprtem grobu zapel še domači mešani zbor. Od pokojnika, ki ga bodo v Mirnu ohranili v hvaležnem spominu, se je s priložnostno mislijo poslovil Božidar Humar, predsednik mirenske sekcije upokojencev. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. oktobra 2009 19 gorica - Grofica Marica v centru Bratuž Zaradi velikega zanimanja dodatna ponovitev operete Zaradi velikega zanimanja za jubilejno opereto Grofica Marica so pri Zvezi slovenske katoliške prosvete sklenili, da bodo ob že napovedani nedeljski predstavi ponudili še izredno ponovitev, ki bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Do včerajšnjega dne so namreč že razprodali vse vstopnice za ponovitev operete, ki bo v nedeljo, 11. oktobra. Povpraševanje pa je še veliko, pravijo pri ZSKP in dodajajo, da »to predstavlja zanje kot organizatorje in za vse nastopajoče veliko prizanje za opravljeno delo in za izvedbo na odru. Še ena ponovitev predstavlja za organizatorja in udeležence v projektu dodatno in nepredvideno finančno ter organizacijsko breme, vendar navdušenja publike in pozitivnih ocen, ki prihajajo od vsepovsod, ne gre prezreti«. Zato se je vodstvo ZSKP v dogovoru z nastopajočimi posamezniki in skupinami odločilo za dodatno ponovitev operete, ki predstavlja ključni dogodek v okviru obeleževanja 50-letnice zveze. Prizor iz premierne odrske postavitve bumbaca »Pet grozdov« so prisodili tudi Liviu Maregi z Valerišča, in sicer za njegov Holbar 2003. Holbar je briški izraz za mali sod, pravi počaščeni Marega, ki je tako imenoval svoje vino, in dodaja, da je letošnja letina dobra in zelo podobna letini 2003, »zato upamo, da se bomo med najboljše uvrstili tudi z novimi vini«. Briška vina blestela Briška vina so spet blestela v italijanskem vodniku Duemilavini 2009. Skupno so ocenjevalci iz italijanskega društva so-meljejev izbirali med 20 tisoč vini in 900 finalisti, »pet grozdov« - tako nazivajo prvo nagrado - pa je osvojilo skupno 298 vin iz 264 podjetij. V deželi FJK je bilo nagrajenih 26 vin, od tega pa je najvišje točkovanje prejelo kar 19 vin iz goriške pokrajine po zaslugi vinarskih podjetij Gravner (Oslavje), Jermann (Fara), Livio Felluga (Bračan), La Castellada (Oslavje), Zuani (Števerjan), Venica (Dolenje), Dario Raccaro (Krmin), Toros (Krmin), Colle Duga (Krmin), Marco Felluga (Fara), Borgo del Tiglio (Krmin), Villa Russiz (Koprivno), Lis Neris (Šlovrenc) in Ma-rega (Števerjan). Med temi so kar štiri slovenska podjetja - Gravner, La Castella-da, Colle Duga in Marega -, ki so vnovič potrdila svoje visoko mesto med vinogradniki Italije. CI3 Lekarne il Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 »La bot-tega del caffe« Carla Goldonija v izvedbi skupine Amici del teatro iz kraja Ron-cade (TV); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.30 »G-Force: Super spie in missione«; 20.00 - 22.10 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »District 9«. Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un amore all'improvviso«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »G - Force: super spie in missione«; 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«. ODPRTJE 11. FOTOSREČANJA bo soboto, 10. oktobra, ob 18.30 uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljali bodo Daniele Barbagli (Italija), Antonino Cannizzaro (Italija), Blaž Erzetič (Slovenija), Nataša Ra-dovic (Hrvaška), Igor Škorjanc (Italija), Nina Todorovic (Srbija) in fotografska skupina Photo 88 iz San Vita al Tagliamento (PN); na ogled bo do 25. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje utrjevanja in poglabljanja slovenščine (osnovna stopnja) in slovenščine (tretja stopnja) ter angleščine B1; tečaji bodo potekali ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure in trajajo 40 ur; vpisovanje na sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@sdzpi-irsip.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra 2009, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne su-plence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do 9. oktobra nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008-09 letno suplenco ali suplen-co do konca didaktičnih dejavnosti. M Izleti KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nürnberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod 6. decembra ob 6. uri pri kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nürnberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled centra mesta in tržnic. Večerja in prenočitev v štirizvezdnem hotelu. V ponedeljek zjutraj odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu. Prost popoldan v mestu, ki je vključeno od Unes-ca v seznam bogastev človeštva. Zvečer prihod v Nurnberg in večerja v tipični pivnici. V torek predviden ogled središča mesta Nürnberg z vodičem, čas prost za kosilo in zadnje nakupe. Prihod v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje na tel. 3493666161 (Erik). SPDG vabi v nedeljo, 11. oktobra, na društveni izlet z gorskimi kolesi na Tromejo-M.te Forno nad Trbižem. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Proga je dolga približno 45 km z 1000 m višinske razlike; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZSKD v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in fotoklubom Skupina 75, prireja v nedeljo, 25. oktobra, celodnevni izlet v Celje namenjen članom društev in fotografom. Udeleženci si bodo lahko ogledali stari del mesta, grad, muzej novejše zgodovine ter atelje fotografa Josipa Pelikana; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040635626) oz. goriškem uradu ZSKD (tel. 0481-531495). Ü3 Obvestila 14. KRAŠKI KROŽNI POHOD bo v nedeljo, 18. oktobra, z zbirališčem pri večnamenskem centru v Jamljah in odhodom ob 10. uri. Po kosilu v Jamljah bodo ob 14. uri družabne igre, sledila bo zabava s plesom. Za udeležbo je obvezen osebni dokument. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča vsem udeležencem izleta v Sarajevo, Med-žugorje, na mandarine itd., da bo odhod avtobusov 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v So-vodnjah in ob 5.30 pred cerkvijo v Doberdobu. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP; za ostale pa v Bazovici nasproti Agra-rie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočamo točnost. Društvi JADRO in TRŽIČ vabita jutri, 9. oktobra ob 16.30 na trg Republike v Tržiču, kjer bo v okviru mednarodne pesniške prireditve ABSOLIITE POETOV VEČER SLOVENSKE POEZIJE Predstavili bomo pesmi FILIBERTA BENEDETIČA in LILIANE VISINTIN Glasbena spremljava MATIJA FERLETIČ O goriški poeziji bo spregovoril kulturni delavec ALDO RUPEL Povezovala bo NATAŠA FERLETIČ. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaje modernih plesov: otroška plesna skupina (osnovnošolci) ob sredah od 18. do 19. ure; srednja plesna skupina (srednješolci) ob petkih od 16. do 17. ure; večja plesna skupina (višje-šolci) ob sredah in petkih od 19. do 20.30; začetek danes, 9. oktobra. Tečaje vodi Jelka Bogatec in potekajo v veliki dvorani večnamenskega centra v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bo-gatec; informacije na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it. KD OTON ŽUPANČIČ vabi osnovnošolce na likovno-glasbene delavnice z naslovom Pobarvajmo zvoke...zai-grajmo na barve!!! ob sobotah, 31. oktobra, 7., 14. in 21. novembra od 10.30 do 12.30 v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; vodita Jana Pečar in Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). KD SOVODNJE vabi vse člane, predstavnike društev in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora društva v sredo, 21. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma Budal. Za otroke od 4 do 5 let od 16. do 17. ure; za otroke od 6 let dalje od 17. do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219). PRI KD OTON ŽUPANČIČ v Štandre-žu bosta potekala začetni in nadaljevalni tečaj angleščine za osnovnošolce; vpisovanje in informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v kmečkem turizmu Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 3387995474 (Aldo Bauzon). TEČAJ PLESA: hip-hop in modern-jazz za nižješolce se bo začel v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu v torek, 13. oktobra, od 18.30 do 19.30 z vaditeljico Jelko Bo-gatec. TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16.ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel). 0 Prireditve ZALOŽBA MLADIKA v sodelovanju z novogoriško knjižnico Franceta Bevka vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjižnega prvenca Vilme Purič Burjin čas, ki bo v prostorih knjižnice na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici. KNJIGA OB 18.03 - v dvorani APT pri goriški železniški postaji bodo potekala srečanja z avtorji: danes, 8. oktobra, bo Emilio Rigatti predstavil svojo knjigo »Dalmazia Dalmazia!«. S Poslovni oglasi V ŠTANDREŽU (ul. del Carso, 73 - nad Zadružno Banko) oddajamo v najem poslovne prostore (pribl. 100 m2). Telefonirati na št. 0481/882203 ob urah kosila. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913. PRODAM diatonično harmoniko, kot novo, ročno-obrtniško izdelano; tel. 348-4735330. PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238. in Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Antonio Ui-cich iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 12.00, Stanislao Bratina iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in na pokopališče v Pevmi. DANES V VERSI PRI ROMANSU: 11.00, Maria Milloch vd. Cumin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI zda - Predsednik začel širši krog posvetovanj Obama s kongresniki o strategiji za Afganistan Republikanci za okrepitev vojaških enot, demokrati proti - Odločitev čez kak teden WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek z ameriškimi kongresniki razpravljal o novi strategiji ZDA za Afganistan. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je več kon-gresnikov iz vrst republikancev pozvalo k okrepitvi ameriških enot v tej državi, ki trenutno štejejo okoli 68.000 vojakov, medtem ko demokrati temu ostro nasprotujejo. Obama je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v poldrugo uro trajajočih pogovorih s kongresniki izključil možnost, da bi vojno v Afganistanu omejil le na kampanjo proti terorizmu. Ni pa se izjasnil, ali je na območje pripravljen napotiti še več vojakov. Poveljnik ameriških sil v Afganistanu, general Stanley McChrystal, je nedavno opozoril, da v Afganistanu potrebujejo še okoli 40.000 ameriških vojakov. Po navedbah virov v kongresu, na katere se sklicuje AP, naj bi ameriški predsednik razmišljal o precej manjši okrepitvi sil v tej državi, in sicer naj bi bila bližja 10.000 kot 40.000 vojakom. Ameriški predsednik je kmalu po začetku mandata že povečal število pripadnikov ameriške vojske v Afganistanu, in sicer je ukazal napotitev dodatnih 21.000 vojakov. Obama se bo glede nove strategije v Afganistanu po napovedih v kratkem sešel tudi s kakimi 15 strokovnjaki, med njimi zunanjo ministrico Hillary Clinton, obrambnim ministrom Robertom Ga-tesom in najvišjimi vojaškimi poveljniki. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je napovedal, da bo Obama končno odločitev o tem, kakšna bo strategija ZDA v Afganistanu, sporočil v prihodnjih tednih. V Beli hiši so tudi poudarili, da si bo predsednik za novo strategijo vzel čas in z njo ne bo hitel, temveč bo temeljito preučil vse možnosti. Republikanski senatorji pa so v torek posvarili Obamo, da z odločitvijo ne sme čakati predolgo. "Čas ni na naši strani," je tako dejal senator John McCain, Obamov glavni tekmec na lanskih predsedniških volitvah. Demokrati pa vztrajajo, da ne bi smel hiteti. Včeraj je sicer minilo osem let od začetka ameriške vojne v Afganistanu, za katero se je administracija tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha odločila po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. V tem času je v Afganistanu umrlo 800 ameriških vojakov, med njimi največ lani, zaradi česar vojna v Afganistanu v ameriški javnosti dobiva vse več nasprotnikov. (STA) Barack Obama afganistan - Generalni sekretar Nato Rasmussen Rusijo pozval k pomoči proti talibanom BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusijo včeraj v Bruslju pozval, naj zavezništvu pomaga poraziti tali-banske upornike v Afganistanu, tako da pomaga pri urjenju in zagotavljanju opreme za afganistanske varnostne sile. "Menim, da bi morali s skupnimi moči preučiti, kako bi lahko okrepili delovanje Rusije. Najti moramo pragmatičen način in sredstva, saj je Afganistan dejansko eno od področij, na katerem imamo skupne interese," je na novinarski konferenci v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva. Nato in Rusija sta v preteklosti sicer že dosegla dogovor, v skladu s katerim lahko zavezništvo preko ruskega ozemlja z vlakom oskrbuje enote v deželi pod Hindukušem, pri čemer Rasmussen meni, da bi morali ta dogovor še razširiti. Evropske zaveznice Nata pa je Rasmussen ob tem pozval, naj okrepijo prisotnost v Afganistanu, saj bodo v nasprotnem primeru tvegale poslabšanje odnosov v zavezništvu. "Še naprej mora obstajati pravično ravnotežje med tem, kar počnejo ZDA, in prispevkom drugih zaveznic," je dejal generalni sekretar zavezništva. (STA) Palestinske sprave očitno še ne bo kmalu GAZA - Palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, je včeraj Egipt zaprosilo, naj preložil za konec meseca predviden podpis spravnega dogovora med sprtimi palestinskimi gibanji. Med Hamasom in gibanjem Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa so namreč izbruhnile nove napetosti. Egipt je pred dnevi napovedal, da bodo palestinske frakcije 26. oktobra slovesno podpisale spravni dogovor. Hamas pa je včeraj dal jasno vedeti, da ne bo sklenil nobenega dogovora, dokler se Fatah ne bo opravičil, ker je pristal na preložitev razprave oz. glasovanja o poročilu o januarski izraelski ofenzivi na Gazo v Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi. Poročilo je pripravil južnoafriški sodnik Richard Goldstone, ki je vodil preiskavo ZN o izraelski ofenzivi proti palestinskemu gibanju Hamas na območju Gaze, v kateri je v 22 dneh umrlo 1400 Palestincev in 13 Izraelcev. Goldstone je v poročilu obe strani obtožil vojnih zločinov. Svet ZN za človekove pravice je v petek preložil glasovanje o poročilu na marec prihodnje leto, potem ko je na to, domnevno pod pritiskom ZDA, pristala palestinska delegacija. Hamas in druge palestinske frakcije so Abasa obtožile, da je palestinski delegaciji v Ženevi dal navodilo, da pristane na preložitev glasovanja. Po mnenju enega od vodij Hamasa Sa-laha al Bardavila bi se moral Abas zaradi tega takoj opravičiti palestinskemu ljudstvu. iran - Pripravljen je sodelovati z vsako državo, razen z Izraelom Ahmadinedžad izrazil pripravljenost Elektronske zapestnice na bogatenje urana v tretji državi za problematične otroke Mahmud Ahmadinedjad TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad je včeraj znova izrazil pripravljenost islamske države na bogatenje urana v tretji državi. Več držav je že izrazilo pripravljenost, da bi sprejele nizko obogateni uran iz Irana in mu nato dostavile visoko obogateni uran, je Ahmadi-nedžad na iranski televiziji sporočil po seji vlade. Iran je pri omenjenem vprašanju pripravljen sodelovati z vsako državo, pripravljen pa je tudi na nadaljnje neposredne pogovore z ZDA, je zatrdil iranski predsednik. Pri tem je sicer izrecno izključil pogovore z Izraelom. Iran bo 19. oktobra z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) razpravljal o možnostih za bogatenje urana, 25. oktobra pa bodo inšpektorji IAEA obiskali nov iranski objekt za bogatenje urana v bližini mesta Kom. Iran je IAEA o gradnji še enega objekta za bogatenje urana obvestil konec septembra. Novica je sprožila ostre odzive zahodnih držav, ki so prepričane, da Iran pod krinko miroljubnega jedrskega programa gradi bombo. Iran je nato na srečanju petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN - Velike Britanije, Kitajske, Francije, Rusije in ZDA - ter Nemčije minuli četrtek v Ženevi pristal, da lahko inšpektorji IAEA pregledajo njegov novi obrat. Dogovor o bogatenju urana v tretji državi velja za kompromisno rešitev, ki bi islamski državi omogočila uporabo jedrske energije v miroljubne namene, odvrnila pa bi jo od uporabe energije v vojaške namene. (STA) KOEBENHAVN - Danska vlada načrtuje uvedbo elektronskih zapestnic za posebej problematične otroke, starejše od 12 let. Po pisanju danskega dnevnika Berlingske Tidende želi minister za pravosodje Brian Mikkelsen ta ukrep uvesti kot del svežnja za zmanjšanje kriminalitete med mladostniki. Elektronske zapestnice za nogo, opremljene s satelitskim sistemom, naj bi skupaj s strogim omejevanjem izhodov dobili tisti učenci, ki imajo hude vedenjske motnje in so že večkrat zagrešili hujše prekrške. Skrajna desničarska Danska ljudska stranka je nad predlaganim ukrepom izrazila zadovoljstvo, medtem ko opozicijski socialni demokrati menijo, da je ideja grozna. V raziskavi danskega časnika je 61 odstotkov Dancev zagovarjalo ostrejše kazni za uporniške mladostnike. Danska vlada je napovedala, da bo v prihodnjih letih namenila 150 milijonov kron (20,1 milijona evra) za boj proti naraščajočemu kriminalu med mladimi. (STA) eu - Zaradi proračunskega primanjkljaja Tudi Slovenija in Italija na zatožni klopi Bruslja BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj proti Sloveniji, Italiji in še sedmim državam EU sprožila postopek zaradi prevelikega javnofinančnega primanjkljaja. Za letos načrtovani primanjkljaji namreč v teh državah ne ostajajo blizu referenčne vrednosti treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), niti ni presežek izjemen oziroma začasen, ugotavlja komisija. Močno zvišanje primanjkljaja je treba razumeti v okviru izjemne globalne finančne in gospodarske krize v letih 2008-2009, poudarja komisija v dokumentih o postopkih. Kot so sicer v Bruslju že večkrat pojasnili, bodo ti postopki zaradi krize izjemoma prožnejši. Po napovedih Evropske komisije bo na podlagi podatkov iz Slovenije njen javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP. Načrtovani primanjkljaj je nad mejo treh odstotkov BDP, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti, in ni niti blizu te meje, ugotavlja komisija. Javni dolg Slovenije sicer ostaja precej pod mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti, vendar se viša. Po napovedih Evropske komisije bo v letošnjem letu znašal 29,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 34,9 odstotka BDP. Poleg Slovenije so od včeraj v postopku tudi Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska, ki so se tako pridružile enajstim državam članicam unije, proti katerim je Evropska komisija že sprožila ta postopek. Italija bo po napovedih Evropske komisije letos beležila 4,5- odstoten primanjkljaj, prihodnje leto pa 4,8-odstot-nega. Avstrija bo imela letos 4,2-odsto-ten primanjkljaj, prihodnje leto pa 5,3-odstotnega, za Belgijo sta napovedana 4,5 in 6,1 odstotka, za Češko 4,3 in 4,9 odstotka, za Nemčijo 3,9 in 5,9 odstotka, za Nizozemsko 3,4 in 6,1 odstotka, za Portugalsko 6,5 in 6,7 odstotka in za Slovaško 4,7 in 5,4 odstotka. EU - Pogodba in Poljske BRUSELJ - Češki premier Jan Fischer je včeraj po videopovezavi iz Prage izrazil prepričanje, da je na Češkem vse na mestu za ratifikacijo Lizbonske pogodbe do konca leta. Popolnoma sem prepričan, da bo po presoji ustavnega sodišča tudi predsednik Vaclav Klaus pripravljen podpisati pogodbo, je zatrdil. "Ni razloga za zaskrbljenost. Ni vprašanje, ali bo pogodba ratificirana ali ne, vprašanje je le, kdaj bo," je poudaril Fischer. Kdaj bi ustavno sodišče lahko sprejelo končno odločitev, bo po njegovih besedah bolj jasno prihodnji teden. Po potrditvi Lizbonske pogodbe na Irskem sta edini, ki ratifikacij skih postopkov še nista izpeljali do konca, Poljska in Češka, kjer še manjkata podpisa evroskeptičnih predsednikov Lecha Ka-cyzinskega in Vaclava Klausa. Kacyzin-ski bi bil moral po nekaterih napovedih ratifikacijo podpisati že včeraj. To se ni zgodilo. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki je Poljak, pa je včeraj zagotovil, da bo do podpisa vsekakor prišlo še ta teden. obletnica - Po Rusiji in svetu Spomin na umorjeno novinarko Politkovsko MOSKVA - Po Rusiji in drugod so včeraj potekale prireditve v spomin na pred tremi leti ubito rusko novinarko Ano Politkovsko. V Sankt Peterburgu, Moskvi in Londonu je bilo več prireditev, na katerih so pozivali k zaščiti svobode tiska. Ruski preiskovalci pa so ob obletnici umora sporočili, da potekajo preiskave proti novim osumljencem. Ruski mediji so včeraj objavili imena šestih novih osumljencev za umor Politkovske, med njimi nekdanjega policista, nekega poslovneža in moške z območja Kavkaza. Odvetnica svojcev umorjene novinarke Ana Stavicka je sicer posvarila pred prevelikimi pričakovanji, kar zadeva nove preiskave. Kot je dejala, oblasti o poteku preiskave ob obletnici umora dajejo izjave predvsem zaradi pritiska tujine. »Naša družina izgublja upanje, da bodo prijeli vse, ki so sodelovali pri umoru, in jim sodili,« je dejala hči umorjene novinarke Vera. V Moskvi se je ob obletnici zbralo več sto ljudi, ki so pozvali ruske obla- sti, naj izsledijo in kaznujejo morilce ruskih novinarjev in borcev za človekove pravice. Urednik časnika Nova Gazeta, pri katerem je bila zaposlena Politkov-ska, je zbrani množici dejal, da v Rusiji »ni politične volje za reševanje primerov umorov« Politkovske in drugih. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je ob obletnici v sporočilu za javnost pozval rusko sodstvo, naj naredi korak naprej, kar zadeva sojenje in kaznovanje morilcev Politkovske. Organizacije za človekove pravice, med njimi Novinarji brez meja, pa so v skupni izjavi zapisale, da je umor Politkov-ske sprožil novo serijo političnih umorov. Politkovsko, ki je bila zelo kritična do režima tedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina in je razkrivala hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, so za zdaj še neznani storilci 7. oktobra 2006 ustrelili pred njenim domom v Moskvi. Umor, ki je v svetu sprožil plaz ogorčenja, še vedno ni pojasnjen. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 8. oktobra 2009 21 evropska prometna omrežja - Poročilo evropskega koordinatorja Brinkhorst: Slovenija pokazala potrebno prožnost Pripravljalne študije za čezmejni železniški odsek med Trstom in Divačo je treba končati do konca leta 2013 slovenija - hrvaška - Arbitražni sporazum v bistvu pripravljen Na tehničnem sestanku naj bi V«M IV | V t V • rešili le se odprto vprašanje casovnice BRUSELJ - Koordinator šestega prednostnega projekta v okviru vseev-ropskih prometnih omrežij Laurens Jan Brinkhorst je v letnem poročilu glede železniškega odseka med Trstom in Divačo zapisal, da je bil na srečanju medvladne komisije 15. aprila letos dosežen napredek, saj je slovenska delegacija pokazala potrebno prožnost za skupno sprejemljivo in hitro rešitev. Brinkhorst je poročilo včeraj predstavil evropskemu komisarju za promet Antoniu Tajanju in zajema obdobje do julija letos. Po navedbah Brinkhorsta Slovenija tudi napreduje s pripravljalnimi deli v zvezi z nadgradnjo proge med pristaniščem Koper in Divačo, pri čemer da pa je v tej fazi težko oceniti, kdaj se bodo dela začela. Kot je znano, se šesti prednostni projekt nanaša na železniško os od Lyona prek Trsta in Divače ter Ljubljane do Budimpešte in ukrajinske meje. Pri Divači je na os, ki poteka iz Trsta proti Ljubljani, priključen tudi krak do Kopra. Brinkhorst je glede odseka Trst-Divača oziroma Koper-Divača v poročilu še zapisal, da trenutno ne obstaja nobena zanesljiva nadomestna železnica v smeri od vzhoda proti zahodu za ta del prednostnega projekta. Razvoj tega odseka je tako bistven za zmanjšanje porasta tovornega prometa na cestah in za zajetje znatnega dela prometa, ki poteka prek pristanišč v Trstu in Kopru ter drugih pristanišč v severnem Jadranskem morju. Na slovenskem ministrstvu za promet so ob tem dejali, da poročilo dokazuje, da Slovenija ostaja pomemben del šestega prednostnega projekta tudi za Evropsko komisijo. "Očitno so naši napori v tem letu obrodili sadove," so dodali. Glede odseka od Divače do madžarske meje poročilo pravi, da imajo slovenski organi obsežen načrt za nadgradnjo železniških prog na trasi, ki jo zajema šesti prednostni projekt. "Obravnavajo več možnosti za uresničitev teh naložb. Zdi se, da študija Evropske investicijske banke iz pomladi 2008 zagovarja preudaren pristop in postopno izvajanje nadgradnje omrežja za prilagajanje višjim hitrostim in večji zmogljivosti," piše v poročilu. Pri tem v zvezi s pododsekoma Divača-Ljubljana in Ljubljana-Zidani Most-Pragersko koordinator med drugim navaja, da se slovenski organi in železnice resno ukvarjajo s pripravljalnimi deli za ljubljansko železniško vozlišče. Brinkhorst med drugim še dodaja, da v zvezi z odsekom med Zidanim Mostom in Pragerskim ni bistvenega napredka. O pododseku od Pragerskega do madžarske meje pri Hodošu koordinato ugotavlja, da ta trenutno ni elektri-ficiran. "Od Pragerskega do Ormoža se posodabljajo varnostne in signalne naprave ter izvajajo gradbena dela, da se omogoči hitrost 120 kilometrov na uro. Gradbena dela se izvajajo tudi v zvezi z infrastrukturo, ki ni ob progi, in na različnih postajah na tem odseku, da se omogoči večja zmogljivost proge," je zapisal in dodal, da pa je slovenska vlada 24. junija sprejela nov prostorski načrt za ta pododsek, da se omogočijo elektrifikacija, obnova in nadgradnja proge v celoti. Glede čezmejnega slovensko-mad-žarskega sodelovanja pa Brinkhorst med drugim ugotavlja, da se ministra Slovenije in Madžarske za promet od začetka leta 2008, ko se je izrecno obravnavalo čezmejno sodelovanje v zvezi s šestim prednostnim projektom med državama, ki sodelujeta v projektu, nista več srečala. Koordinator zato pričakuje, da bo do tega srečanja prišlo kmalu. Tajani se je včeraj seznanil tudi s poročili še sedmih drugih koordinatorjev vseevropskih prometnih omrežij, ki se jim sicer letos izteka štiriletni mandat. Komisar je izrazil zadovoljstvo z narejenim napredkom, pa tudi s tem, da se je pristop, po katerem so za koordinatorje izbrali izkušene evropske politike, izkazal za uspešnega. (STA) Predsednika vlad Jadranka Kosor in Borut Pahor naj bi se ponovno sestala najkasneje v štirinajstih dneh LJUBLJANA - Slovenija in Hrvaška bosta o osnutku arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje govorili na tehničnem sestanku, na katerem naj bi rešili predvsem odprto vprašanje časovnice. Datum tega srečanja je že določen, a ga uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic ni želel razkriti. Sporazum je po besedah Balažica sicer že "načeloma usklajen". "Gre za bolj ali manj končno besedilo, ," je pojasnil. "Pričakujemo, da bo Hrvaška v najkrajšem času opravila svoj del naloge, torej da bodo hrvaški predstavniki pridobili mandat za parafiranje sporazuma," je še dejal. Balažic meni, da bo hrvaška stran postopek, ki vključuje hrvaško vlado, sabor in predsednika republike hitro opravila. To bo potem omogočilo švedskemu predsedstvu EU, da predlog arbitražnega sporazuma obema državama predloži v potrditev in podpis. Vsebine osnutka arbitražnega sporazuma pa ni želel javno komentirati. "Za nas velja, da je edini pravi sporazum tisti, ki ga imamo v rokah, in ne to, kar se foto- škofije - V soboto Praznik vina in oljk ŠKOFIJE - Krajevna skupnost Škofije prireja v soboto v sodelovanju z domačim Kulturnim društvom Istrski grmič vaški praznik. Prireditev se bo pričela ob 10.uri na osrednjem trgu in pred cerkvijo s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali: Dekleta s Škofij, Valma-rinke, članice gledališke skupine odraslih, Oktet Škofije, harmonikarji iz šole Aleša Segulina, folklorna skupina »Ta prve dan« - Krkavče, Lovski pevski zbor Dekani in otroci iz vrtca ter učenci osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije. Na stojnicah se bodo predstavili in ponudili svoje dobrote: vinarji, oljkarji, medarji, vrtnarji, zbiratelji, rokodelci, društvo upokojencev Škofije, šola in vrtec ter krajani in drugi. Obiskovalcem bodo postregli z lovskim golažem, bobiči, brodetom in drugimi dobrotami. Za najmlajše so učenci pripravili tudi ustvarjalne delavnice, kjer bodo prikazali razstavo izdelkov šole in vrtca »Konzerviranje«, predstavili bodo stare otroške igre, plesna igra » Polžek«. V primeru dežja bo prireditev v večnamenski dvorani pri pošti. (O.K.) kopira in pošilja naokrog," je poudaril in ni želel potrditi, ali so kopije, ki krožijo v javnosti, pravi dokumenti. Poudaril je še, da je po mnenju slovenske strani s sporazumom zaščiten slovenski nacionalni interes. "Ocenjujemo, da je po osnutku sporazuma Drnovšek-Račan drugi predlog evropskega komisarja Ollija Rehna najboljše, kar je Slovenija imela na mizi v zadnjih 18 letih," je še dejal Balažic. Napovedal je še, da bosta Ljubljana in Zagreb spor glede meje reševala v duhu dobrososedskih odnosov in v smislu uresničevanja vitalnih interesov obeh držav. Glede napovedanega srečanja med premierjema Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor pa je Balažic dejal, da se termini še usklajujejo, da pa naj bi po pričakovanjih do srečanja prišlo v 14 dneh. Evropska komisija pa v letošnjem svežnju poročil o napredku držav na poti v EU ugotavlja, da dvostranska vprašanja, vključno z vprašanji meje, vse bolj vplivajo na širitveni proces v EU. "Ta vprašanja bi morale rešiti vpletene strani in ne bi smela zavirati pristopnega procesa," piše v os- nutku. "Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško je zavrlo pristopna pogajanja EU s Hrvaško, saj je onemogočilo potreben konsenz EU na pristopni konferenci," ugotavlja komisija na konkretnem primeru Slovenije in Hrvaške v osnutku dokumenta. Komisija od vseh vpletenih strani pričakuje, da si bodo na vsak način prizadevale rešiti odprta dvostranska vprašanja in jim je pri tem pripravljena pomagati, če jo za to prosijo.Pri tem komisija izpostavlja načelni dogovor Hrvaške in Črne gore o rešitvi vprašanja meje na Prevlaki z mednarodno arbitražo v okviru Meddržavnega sodišča v Haagu in meni, da je ta spodbuden. Osnutek dokumenta, iz katerega izhaja omenjeno, je del svežnja poročil o napredku držav na poti v EU, kandidatk in potencialnih kandidatk, ki ga bo Evropska komisija objavila prihodnjo sredo. Konkretno gre za strateški dokument o širitvi za leto 2009, medtem ko komisija za vsako kandidatko in potencialno kandidatko ter za Kosovo objavi tudi posebno poročilo. (STA) Veleposlaništva v Rimu, Zagrebu in Beogradu bodo začasno vodili odpravniki poslov LJUBLJANA - Slovenska veleposlaništva v Italiji, na Hrvaškem in v Srbiji bodo začasno vodili odpravniki poslov, ki so izkušeni diplomati, je potrdil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Bala-žic. MZZ se bo po njegovih besedah trudil, da bi bil postopek imenovanja čim hitrejši, vendar pa je to odvisno tudi od izdaje agrema-na s strani druge države. Vlada je sprejela predlog za razrešitev veleposlanika v Rimu Andreja Capudra, vračata se tudi veleposlanika v Zagrebu Milan Orožen Adamič in Beogradu Miroslav Luci, a še ni imenovala novih veleposlanikov. Balažic je pojasnil, da je bila na MZZ objavljena "notranja seznanitev za vsa tri mesta" in da "nabor imen" za veleposlaniška mesta obstaja. "Postopek se je začel in se nadaljuje, tudi zato, ker tem trem veleposlanikom po sedaj veljavnem zakonu o zunanjih zadevah ne moremo podaljšati mandata, ker gre v vseh treh primerih za pogodbene veleposlanike," je še povedal. Balažic je še pojasnil, da se je postopek imenovanja novih veleposlanikov začel po obstoječem zakonu o zunanjih zadevah, vendar pa ga je v skladu z zakonodajo moč končati po novem. Ob tem je zavrnil očitke, da ministrstvo čaka, da bo sprejet novi zakon o zunanjih zadevah, s katerim se ponovno odpirajo vrata za zunanje - pogodbene diplomate. Napovedal je še, da bo novi zakon o zunanjih zadevah vlada obravnavala na svoji seji prihodnji četrtek. V Kosovelovi knjižnici v Sežani Zverinice iz Rezije SEŽANA - Ob 90-letnici raziskovalca in zbiralca ljudskih pravljic in pesmi Milka Matičetovega, rojenega 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu, pripravljajo v sežanski Kosovelovi knjižnici posebno prireditev. Danes ob 16.45 uri bodo odprli razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic in pesmi z naslovom Zakladnica ljudskih pravljic, ki bo na ogled do konca oktobra v mladinskem oddelku. Pod vodstvom Marije Umek pa si bodo najmlajši ogledali lutkovno predstavo Zverinice iz Rezije, za katero so lutke ustvarili otroci iz ko-menske knjižnici na poletnih delavnicah. Tokrat pa bo posebna gostja Sonja Pucer, ki bo skupaj s sežansko knjižničarko Marijo God-nič predstavila svojo knjigo in pravljico Kraški trojčki. (O.K.) slovenija - Višje sodišče sprejelo argumente Dnevnika Dnevnik bo spet lahko poročal o Pierpaolu Ceraniju LJUBLJANA - Pooblaščenka italijanskega poslovneža Pierpao-la Ceranija Nina Zidar Klemenčič je včeraj prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je to sodišče v celoti ugodilo pritožbi Dnevnika in zavrnilo sklep o izdani začasni odredbi zoper Dnevnik, so sporočili iz odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič. V sporočilu za javnost omenjene odvetniške pisarne piše, da je višje sodišče v Ljubljani v celoti sledilo vsem pritožbenim navedbam Dnevnika in se postavilo na stališče, "da je pisanje, zaradi katerega je bila vložena začasna odredba, ne glede na to, ali je resnično ali neresnično, žaljivo ali ne, dopustno in v interesu javnosti". Sodišče je vsebino pisanja obravnavalo kot vrednostne sodbe, pri čemer iz zapisov jasno izhaja, da gre za izjave o dejstvih, poudarjajo v odvetniški pisarni. Pierpaolo Cerani Po njihovem mnenju je višje sodišče v tem primeru prav tako odstopilo od do sedaj veljavne sodne prakse in stališč višjega sodišča v Ljubljani. "Tožeča stranka in predlagatelj začasne odredbe se s takšno odločitvijo ne more strinjati in bo zato izkoristil vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago, da bo nadalje poizkušal zaščiti svoj ugled in dobro ime pred nedopustnimi in neutemeljenimi napadi," še pi- še v sporočilu za javnost odvetniške pisarne. Kot je znano, je ljubljansko okrajno sodišče 9. septembra odločilo, da zavrne ugovor Dnevnika zoper začasno odredbo, s katero je omejilo poročanje Dnevnika o Ceranijevi poslovni preteklosti. Dnevnik je tedaj napovedal, da bodo vložili pritožbo zoper sklep sodišča, s katerim je to zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo. Okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan je namreč avgusta z začasno odredbo Dnevniku prepovedala poročati o Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. Zidar Klemenčičeva je septembra zatrdila, da začasna odredba "prepoveduje zgolj to, da se o Ceraniju piše z uporabo besedne zveze, da je vpleten v številne zgodbe z domnevnim kriminalnim ozadjem". (STA) 22 Četrtek, 8. oktobra 2009 PRIREDITVE / celje - V Muzeju novejše zgodovine Poklon Almi Karlin Ob 120-letnici rojstva pisateljice in svetovne popotnice pripravili bogat in pester program V Muzeju novejše zgodovine Celje je včeraj celjska občina predstavila aktivnosti ob 120-letnici rojstva pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Kot je povedala direktorica omenjenega muzeja Tanja Ro-ženbergar Šega, bodo že v petek, 9. oktobra, ob 17. uri, odprli razstavo Almino samotno potovanje v dokumentarnem filmu. Razstava izbranih Alminih filmskih kostumov in fotografij z nastajanja filma Samotno potovanje, ki so ga snemali lani, bo pokazala zakulisje filma, lokacije snemanja, igralsko ter filmsko ekipo. Avtorica fotografij je Nina Marucelj, razstavo je zasnovala Tanja Roženbergar Šega, oblikovala pa jo je Metka Vehovar Piano. Razstava bo na ogled v muzejski ka-varnici do konca letošnjega leta. V petek, 16. oktobra ob 18. uri, bodo predstavili tudi monografijo Alma M. Karlin-državljanka sveta, ki osvetljuje njeno življenje in bogato literarno delo. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (fotografije, rokopise, risbe, razglednice in predmete, ki jih je Alma zbirala in prinesla s petih celin z željo, da bi bili nekoč zbrani v muzeju). Omenjeno monografijo je oblikoval Klemen Kunaver, založila in izdala jo je Mladinska knjiga Založba. V četrtek, 12. novembra ob 18. uri, bo potekala tudi predstavitev zbornika Almine meje in margine, ki prinaša nova spoznanja in podobe iz življenja in ustvarjanja znamenite Celjanke ter obuja njen spomin. V prvem sklopu zbornika-Alma vox populi, so zbrana, transkribirana in urejena pričevanja posameznikov o Almi Karlin, drugi sklop-Almine meje in margine pa podaja strokovne in raziskovalne novitete avtorjev zbornika Zmaga Šmitka, Neve Šlibar, Toneta Kregar-ja, Marije Počivalšek in Andreje Rihter. V tretjem sklopu prvič na enem mestu je predstavljena Almina zapuščina, ki jo hranijo različne celjske institucije. Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman pa je za ponedeljek, 19. oktobra ob 18. uri, napovedal otvoritev začasne razstave Alma M. Karlin -Iskanje svoje poti, ki jo je zasnoval Vladimir Šlibar, oblikovala pa Ksenija Baraga. Celjski pokrajinski muzej na- mreč hrani del Almine zbirke semen, koščkov lesa, koral in risb rastlin. Po vrnitvi domov je Karlinova zbirko uredila in jo urejeno pokazala javnosti. Celjska osrednja knjižnica pa v spomin na Almo Karlin pripravlja v soboto, 10. oktobra ob 18. uri, bralni koncert, na katerem bo možno premierno poslušati odlomke iz neobjavljene avtobiografije Alme M. Karlin Ein Mensch wird, v prevodu Mateje Ajdnik Korošec. Dan kasneje pa celjska knjižnica vabi v Slovensko ljudsko gledališče Celje na obnovljeno izvedbo dramatizirane novele Alme M. Karlin Pod košatim očesom v prevodu Zdenke Serajnik in dramatizaciji Petra Si-monitija. Ravnateljica Šolskega centra Celje Irena Posavec je predstavila potek obnove zadnjega domovanja Kar-linove na Pečkovniku v Celju. Šola se je namreč pred letom dni odločila posvojiti Almino hiško in jo obnoviti do neke faze. Obnovitvena dela so opravili dijaki Srednje gradbene šole Celje v okviru ur praktičnega pouka pod mentorstvom učiteljev. Ko bodo dijaki naredili še zunanje omete in čelne steni, bo Almina hiška pripravljena za detajlne postavitve muzeoloških vsebin. Po besedah celjskega župana Bojana Šrota se celjska občina že vrsto let prizadeva obuditi spomine na Karlinovo. «Njena dejavnost in visoko razvita miselnost dosegata pravi pomen in vrednost šele danes, saj je bila njena vizionarskost za tiste čase preveč nenavadna in nesprejemljiva. Vsem nam je zapustila dragoceno zapuščino, ki je neprecenljive vrednosti in jo je vredno ohranjati. V ta namen je celjska občina leta 2001 pričela z obnovo in najnujnejšo statično sanacijo hiše na Pečovniku. Še v istem letu je občina hišo Karlinove razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena,» je povedal Šrot. Dodal je še, da je občina leta 2002 odkupila zapuščeno hišo Karlinove z zemljiščem, leto dni kasneje pa je kot investitorka spomenik tudi v celoti gradbeno statično sanirala. Leta 2010 bo od smrti Karlinove minilo 60 let. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Sofoklej: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli Incamminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: danes, 8., jutri, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Silvio Pellico - L'ARMONIA Georges Feydeau: »A.A.A. ammezza-to in via Milano« / V tržaško narečje prevedel Alessio Colautti, nastopa Compagnia dei giovani (F.I.T.A), režija Roberto Eramo. Urnik: jutri, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Emmerich Kalman: »Grofica Marica«, opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ponovitev v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org. _SLOVENIJA_ ■ MEJ NI FESTIVAL NETA 2009 V NOVI GORICI Danes, 8. oktobra ob 20.00 v Kulturnem centru Mostovna / Dejan Dukov-ski: »Druga stran«. Mal dramski teater od Bitola. V nedeljo, 11. oktobra ob 17.00 v dvorani SNG Nova Gorica / Andrej E. Sku-bic: »Neskončni šteti dnevi«. SNG Nova Gorica. V nedeljo, 11. oktobra ob 20.30 v dvorani SNG Nova Gorica. Goran Vojno-vic: »Čefurji raus!«. Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 9. ob 19.30 in v soboto, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V sredo, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V četrtek, 15. oktobra ob 17.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Seba-stijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama Danes, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V sredo, 14. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 17. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8. ob 20.00, jutri, 9. in v soboto, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V ponedeljek, 12. oktobra ob 12.00 Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V torek, 13. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V četrtek, 15. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 19. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. Mala scena V sredo, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 15. oktobra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. Slovensko mladinsko gledališče Danes, 8. in jutri, 9. ob 10.00 ter v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer. V soboto, 10. ob 20.30., v soboto, 17. in v nedeljo, 18. ob 20.00 in v petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Pe-ternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. hartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Mo-derndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj To-karev - klavir. V nedeljo, 18. oktobra ob 19.00, Linhartova dvorana / Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2009. V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije. RAZ STAV E FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 8. oktobra ob 20.30 / Koncert - "Crossover Trieste. Rag, blues e... al-tre storie". Jutri, 9. ob 20.30 in v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Peti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solista: Stefano Furini - violina in David Briatore - viola. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V ponedeljek, 12. oktobra ob 20.30, Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Distilatevi o Cieli«, Janas ensemble. Nastopajo: Lia Serafini - sopran, Pao-la Erdas - klavičembalo in Marina Bo-netti - dvojna harfa. V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Not-te, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ŠTIVAN Cerkev sv. Janeza Krstnika Jutri, 9. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih. ZGONIK Cerkev sv. Mihaela V soboto, 10. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Canto-rum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. in jutri, 9. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solisti: Elodie Mechain - sopran, Marcello Nardis - tenor in Marcel Vanaud - bariton. V torek, 13. oktobra ob 20.00, Gallusova dvorana / Letni koncert Orkestra slovenske vojske. Dirigent: Francois Boulanger. Solista: Janez Benko - klarinet in Aleš Ogrin - čelesta. V torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Lin- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. Z istim urnikom je na ogled tudi razstava »Note spomina«, ki jo je pripravila muziko-loginja Rossana Paliaga. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je do 20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Otvoritev jutri, 9. oktobra ob 19.00 v Galeriji Loža in ob 21.00 v Mestni galeriji. Možnost ogleda do 22. novembra. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V galeriji Hiša kulture: do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Galerija Družina (Krekov trg 1): do 17. oktobra bo na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi Tri desetletja izrazov Drage. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V soboto na Slovaškem velika priložnost za Slovenijo V Bratislavi po točko ali celo po vse tri? Z zmago naravnost na SP - Selektor Kek: »Nismo še na ravni, ko bi lahko načrtno igrali na točko« PTUJ - Slovensko nogometno reprezentanco čaka v soboto na stadionu Te-helne pole v Bratislavi odločilna kvalifikacijska tekma proti vodilni ekipi skupine 3 za nastop na svetovnem prvenstvu 2010 v Južnoafriški republiki. Nihče v ekipi ne skriva, da gre proti Slovaški za tekmo na vse ali nič. Trenutno v skupini vodi Slovaška, ki ima pred soboto tekmo 19 točk, za dokončen preboj na SP v JAR pa ji zadostuje že točka. Na drugi strani drugouvršče-na slovenska ekipa za končno drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije, lahko tudi remizira (14 točk), vendar bo potem odvisna od razpleta drugih tekem v skupini, nevarni sta namreč še vedno Severna Irska in Češka. Zmaga bi Kekovim varovancem že skoraj zagotovila vozovnice v Johannesburg, saj jo v zadnjem krogu čaka le še San Marino, ki doslej še ni zbral niti točke. Po besedah selektorja reprezentance Matjaža Keka bo vsak v ekipi v soboto pokazal 120 odstotkov v državnem dresu. «Iz-redno sem zadovoljen z dosedanjim potekom kvalifikacij. Z našo igro smo se pripeljali v takšen položaj, kjer nas do odhoda na SP ločita le še dve dobri tekmi. Zrelostni izpit smo opravili proti Poljski, kjer smo premočno zmagali, zdaj moramo pokazati še dodatno vrednost. Današnji zbor reprezentantov je pokazal, da je ekipa homogena in da v njej vlada odlično vzdušje,» je uvodoma dejal Kek, ki se zaveda težke naloge. «Odhajamo k najboljši ekipi v skupini. Ob tem lahko kolegu Vladimirju Weis-su le čestitam, saj je s slovaško reprezentanco resnično pokazal odlično igro, tudi zato je ekipa po točkah tako daleč spredaj. nogomet - Predstavili trenerja Triestine Novi trener Somma napovedal boljše čase Novi trener Triestine Mario Somma (na sliki KROMA), ki se je včeraj opoldne na stadionu Rocco prvič predstavil pred novinarji, je prepričan, da se lahko Triestina že na prihodnji tekmi proti Gallipoliju (Triestina bo igrala šele 17. oktobra) znova dvigne na noge. »Triestina ima ekipo, ki se lahko bori za mesta v zgornjem delu lestvice. V to pa morajo biti prepričani tudi sami igralci, saj so prav oni glavni protagonisti na igrišču,« pravi 46-letni Somma, ki se je rodil v Latini v Laciju in je v lanski sezoni vodil Mantovo v B-ligi. Pred tem je sedel na klopi Piacenze in Brescie, pri kateri so ga med sezono odstavili. V sezoni 2004-05 je z Empolijem napredoval iz B v A-ligo. Prav ta je bil najboljši Sommin dosežek v njegovi trenerski karieri, ki jo je začel v sezoni 97-98 pri ekipi Pro Cisterna v meddeželni D-ligi. Kot nogometaš pa je največ tekem v svoji karieri igral v C-ligi. S Salernitano je v sezoni 89-90 napredoval iz C v B-li-go. Petkrat pa je stopil na igrišče tudi z Genoo v A-ligi. Somma se je z nogometaši srečal že včeraj zjutraj. »Večjih sprememb, predvsem na začetku, ne bo. Večino igralcev že dobro poznam, tako da jih ne bo treba šele spoznati. Sem privrženec sistema 4-2-3-1, ni pa nujno, da ga bomo izvajali od vsega začetka. Najbrž bomo nadaljevali s tradicionalnim 4-4-2,« je še svoje načrte pri Triestini razkril Somma, ki je na tiskovni konferenci spregovoril tudi o B-ligi: »Letošnja B-liga je veliko bolj izenačena od zadnjih prvenstev. Letos, kot smo videli v teh uvodnih krogih, ni pravih favoritov za napredovanje. Pa tudi na dnu lestvice bo boj izenačen. B-liga je zelo zahtevno prvenstvo in bo uspešna tista ekipa, ki bo med sezono pokazala določeno kontinuiteto.« Sommi bosta v Trstu pomaga- la pomožni trener Ciro Ferrara ter kondicijski trener Clemente Truda. Od Gottijevih sodelavcev pa bosta še naprej z novim trenerjem sodelovala kondicijski trener, nekdanji Pri-morčev igralec, Luca Bossi ter trener vratarjev Paolo De Toffol. Novemu trenerju je srečno in uspešno pot zaželel tudi predsednik Stefano Fantinel, ki je prepričan, da se lahko Triestina še bori za mesta v zgornjem delu lestvice in ne le zgolj za obstanek. Fantinel je obenem opozoril navijače, naj ne kritizirajo moštva med samim potekom tekme. »To ni učinkovito in kot ste sami videli, je ekipa proti Albinoleffeju slabo reagirala. Ekipo je treba podpirati in bodriti do konca tekme. Če pa se igralci niso dovolj potrudili in niso dali vsega od sebe, se jih lahko kritizira in se jim lahko žvižga. Ampak to po končani tekmi,« je bil oster Fan-tinel. Triestina bo v nedeljo prosta. Tekmo proti Empoliju so zaradi nastopov državnih reprezentanc odložili na 27. oktobra. Trener Somma bo prvič ekipo videl na delu v soboto, ko bo Triestina v Veroni igrala prijateljsko tekmo proti Chievu. (jng) Slovenija je z zmago proti Poljski (na sliki) dobili krila za juriš na Slovaško ansa Naš izračun je preprost, cilj ostaja takšen, kot je. Nasprotnika spoštujemo, v Bratislavo pa odhajamo sproščeni. Reprezentanca je pokazala, da imamo širši krog ljudi, na katere lahko računamo, na katere se lahko zanesemo,» je dejal Kek. «Če se hočemo iti resno, potem me zanima samo zmaga. Nismo še na ravni, ko bi lahko načrtno igrali na točko. Naša ekipa je sposobna zmagat, v športu je vse mogoče. Marsikdo za Poljsko ni verjel, da lahko zmagamo, pa se je potem videlo, da lahko. Zadovoljen sem, da ni večjih težav s poškodbami, tudi Boštjan Cesar je pripravljen. Res je, da ne igramo doma, v Ljudskem vrtu smo nepremagljivi, a tudi v gosteh se lahko dokažemo,» je še dejal Kek. «Vsi vemo, da je ta tekma izredno pomembna, tako smo se nanjo tudi pripravljali. Vedno poudarjamo, da gremo iz tekme v tekmo, tako je bilo tudi tokrat. Takoj po srečanju s Poljsko smo se začeli pripravljati na Slovake, da bomo igrali tako, kot vsi pričakujemo,» pa je povedal kapetan reprezentance Robert Koren, sicer član angleškega West Browich Albiona. V moštvu bo tudi Milivoje Novako-vič, napadalec nemškega Kolna, ki ga v zadnjem času pestijo težave s stegensko mišico. Kljub temu že trenira po individualnem programu in upa, da se bo v soboto lahko kolegom pridružil tudi na igrišču. v argentini Maradona se ne zabava več BUENOS AIRES - Argentinska nogometna reprezentanca in sloviti Maradona sta se znašla v težavah. Razlog za hud glavobol selektorja gavčev je grozeča možnost, da Argentina prvič po letu 1970 ne bo nastopila na nogometnem SP. Odlični nogometaš in manj odlični trener je prvič omenil tudi možnost odhoda s selek-torskega stolčka. V zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah za SP 2010 bo Argentina igrala s Perujem in Urugvajem, s katerim se bori za peto mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za mundial. Če bi Ar-gentinci izgubili v Montevideu, bi po vsej verjetnosti izpadli in prvič po letu 1970 ne bi nastopili na SP. »Če bom še nadaljeval pod mojimi pogoji ali ne se bomo lahko pogovarjali po tekmah. Ko me je predsednik zveze Grondona povabil v reprezentanco, sem bil najbolj srečen človek na svetu. A potem so se zgodile stvari, ki me ne veselijo,« je dejal Maradona, ki jezo zaradi neuspeha stresa na svojega pomočnika. Najbolj v zobeh pri Maradoni je tako Carlos Bilardo. Maradona ga krivi, da je pustil, da sta za Manchester City igrala Carlos Tevez in Pablo Za-baleta, ki se je na prvenstveni tekmi proti Aston Villi tudi poškodoval. Maradona se je sicer v argentinski javnosti znašal pod plazom obtožb, da je sam najbolj kriv za neuspeh reprezentance. Čeprav sta v njenih vrstah zvezdnika Lionel Messi in Tevez, ki uspešno igrata nogomet za Barcelono in Manchester City, pa se to ne pozna pri učinkovitosti reprezentance. Četrtek, 8. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik 23 nepričakovano Spletno Delo: Primož Kozmus končal kariero! LJUBLJANA - Primož Kozmus končal kariero! Tako je včeraj poročala spletna stran slovenskega časopisa Delo. Odločitev svetovnega in olimpijskega prvaka v metu kladiva je šokirala tudi njegovega trenerja Vladimirja Ke-vo. Razloge je Brežičan razkril v novi številki Delove priloge Polet, ki bo izšla danes. KUBICA NAMESTO ALON-SA - Moštvo formule 1 Renault je sporočilo, da bo njihov prvi voznik v sezoni 2010 Robert Kubica. Poljski dirkač bo zamenjal Španca Fernanda Alonsa, ki se bo po letošnji sezoni preselil k Ferrariju. V letošnji sezoni poljski dirkač tekmuje za ekipo Sauber-BMW. Renault ni razkril podrobnosti pogodbe, prav tako ni znano, za koliko časa so Francozi sklenili sodelovanje s 24-letnim Ku-bico. Drugi dirkač Renaulta bo še naprej Francoz Romain Grosjean. MAZZARRI - Novi trener Na-polija je napovedal boj za prva štiri mesta v roku naslednjih petih letih. Bo dotlej zdržal na vroči neapeljski klopi? DOBRA NOVICA - Francoska protidopinška agencija (AFLD) je sporočila, da so bili ponovni testi vzorcev 17 kolesarjev z lanske dirke po Franciji negativni. Prvi mož agencije Pierre Bordry je ob tem dejal, da je bil presenečen nad majhnim številom pozitivnih testov na letošnjem Touru, a hkrati dodal, da Mednarodna kolesarska zveza (UCI) testov ni izvajala v skladu s predpisi Svetovne protidopinške agencije (WADA). LORBEK - Slovenski košarkarski reprezentant Domen Lorbek, ki je v prejšnji sezoni branil barve Be-nettona, je podpisal dvomesečno pogodbo s španskim Cajasolom iz Seville, ki je nazadnje prvo špansko ligo (ACB) končal na 14. mestu. Domen Lorbek je v Španiji že igral, v sezoni 2007/08 je bil član Estudiante-sa. Njegov brat Erazem je pred tedni podpisal pogodbo z Barcelono, ki je že osvojila superpokal. ZLATA GRANBASSI - Trža-čanka Margherita Granbassi je na svetovnem prvenstvu v Turčiji, skupaj z Valentino Vezzali, Arianno Er-rigo in Eliso Di Francisc,o osvojila zlato medaljo v ekipnem floretu. Tržačanka sicer v finalu ni igrala. odbojka - Tržaška Televita 2010 izločena iz državnega pokala Dva različna obraza Kakovostna prva dva seta, a tudi slabosti - Podajalca Rigonata popustil zaradi bolečin v hrbtu Televita 2010 - Motta di Livenza 1:3 ^ | tirko skoraj nezmotljivega Rigonata do- bro igrali tudi drugi, je Televita z močno Slogino zasedbo bila z nasprotniki lep boj za vsako točko, prvi set je osvojila, drugega pa izgubila v končnici. Od tretjega seta dalje je ritem igre upadel, na dan pa so prišle vrzeli domačega moštva v bloku in (posledično) v obrambi, pojavile so se napake, ki jih na začetku ni bilo, vidno slabše pa je igral podajalec Rigonat, ki se je na igrišče vrnil po dobrem tednu odsotnosti zaradi manjše operacije. Po tekmi smo izvedeli, da ga je začel med tekmo boleti hrbet, to je problem, s katerim se je v karieri že srečeval, za danes napovedano prijateljsko tekmo v tržaškem Palatrieste proti Bibioneju pa so odpovedali. Trener Bosich je bil po tekmi vsekakor jezen na svoje igralce, češ da so prehitro vrgli puško v koruzo in da bi lahko tudi ob slabši igri v drugem delu tekme iztržili več. (ak) DANES - Deželni pokal: 21.00 v Repnu Sloga List - Talmassons (25:21, 19:25, 21:25, 22:25) TELEVITA: Mari 17, Vatovac 18, Corazza 18, Slavec 5, Bassi 5, Rigonat 5, A. Peterlin (libero), Kante, M. Peter-lin, Riolino, Veljak. Trener: Bosich. V odločilni tekmi za uvrstitev v nadaljnjo fazo državnega pokala so od-bojkarji Televite 2010 potegnili krajši konec proti solidni ekipi iz Motte di Li-venza, ki je z zmago še pred jutrišnjim zadnjim srečanjem proti VBU osvojila končno prvo mesto v skupini. Tekma je imela dva povsem različna obraza. Prva dva seta sta bila izjemno izenačena, borbena in kvalitetna, v nadaljevanju pa sta obe ekipi nekoliko popustili, igralci Televite pa precej bolj kot nasprotniki. Televita 2010 je začela tekmo s standardno postavo, v kateri podajalec Rigonat igra v diagonali s korektorjem Corazzo, centra sta mlada Slavec in Bassi, krili Vatovac in izkušeni Mari, libero pa Ambrož Peterlin. Menjav trener Bosich ni opravil. Če drži trditev, da bi morala biti Podajalca Rigonata boli hrbet Motta v bližajoči se B2-ligi eden boljših tekmecev, je bil prvi del tekme spodbuden. Dobro sta delovala sprejem in napad (sicer predvsem s kril), v katerem je najbolj presenetil prodorni Vatovac, ki mu prehod z mesta korektorja na mesto krilnega tolkača (čeprav ne sprejema) ne povzroča težav. Ker so pod tak- 24 Četrtek, 8. oktobra 2009 ŠPORT / nogomet - Drugi del državnega in deželnega pokala Juventina in Primorje praznih rok Zmago je slavila le doberdobska Mladost DRŽAVNI POKAL Juventina - Monfalcone 0:3 (0:1) STRELCI ZA MONFALCONE: Lardieri v 37.; Muiesan v 60. in v 75. min. iz 11-m. JUVENTINA: Iellina, Trevisan (Grudina), Iansig, Stabile (Marchioro), Morsut, Masotti, Pitia, Pantuso, Catan-zaro, Marini, Rosolen (Camarata). Trener: Tomizza. V 1. krogu drugega dela državnega pokala je morala Juventina priznati premoč ekipe iz Tržiča, ki nastopa v elitni ligi. Gostje, ki so igrali v popolni postavi, so poved-li v 37. minuti z Lardierijem, ki je izkoristil napako štandreške obrambe. V drugem delu sta padla še dva gola. V 60. minuti je bil uspešen Muiesan, ki je bil še v 75. minuti uspešen iz kazenskega strela iz enajstih metrov. Juventina je ustvarila nekaj lepih akcij, ki pa pred vrati niso bile učinkovite. DEŽELNI POKAL 2. AL Muglia - Primorje 4:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Paoletic. PRIMORJE: Maganja, Brajnik (Mi-hic), Zidarich, Pulitano, D'Oronzio (Ka-pun), Mescia, Ravalico, Sardoč, Siccardi (Bullo), Ferro (Antoni), Colasuonno (Paoletic). Trener: Gulič. Primorje je v Miljah visoko izgubilo. Gostitelji so že po prvem delu vodili z 1:0, potem ko so Maganjo premagali z lepim strelom od daleč. V drugem delu je Muglia dala drugi gol iz kazenskega strela, tretjega pa z natančnim lobom z glavo. Pri-morje je nato reagiralo in Paoleticu je uspelo premagati domačega vratarja. Pred iztekom srečanja pa so domačini še četrtič premagali Maganjo. Ostali izid: Peris - Sistiana 1:1. DEŽELNI POKAL 3. AL Mladost - Lucinico 3:2 (2:1) STRELCI: Bensa v 20. in 30. min, Zorzin v 44 min. MLADOST: Devetak, Batistič, Radetič, Zotti, E. in C. Zorzin, Gobbo, Visentin, Ferlez (Bressan), Viturelli (Ferletič), Ben-sa (Galliano). Trener: Sambo. Doberdobska Mladost je premagala nogometaše Ločni-ka, s svojo igro pa ni zadovoljila. Trener Sambo je po tekmi pojasnil, da je bilo vseskozi preveč napak. Tekmo je zaznamovala poškodba napadalca Mladosti Bense in vratarja Ločnica, ki sta trčila v 40. minuti prvega polčasa. Bensa je moral iz igrišča; odpeljali so ga na šivanje v bolnico. Na prvi pokalni tekmi drugega kroga je padlo kar pet golov. Mladost je začela spodbudno in bila dvakrat uspešna z Ben-so. Po hujših napakah doberdobske obrambe sta sledila dva gola nasprotnikov: prvi v 25. minuti, drugi pa je padel v 65. minuti. V nadaljevanju so imeli domači nogometaši kar nekaj priložnosti, nobene pa niso izkoristili. »Res bi lahko zadeli tri ali več golov, saj smo bili sami pred nasprotnikovim vratarjem,« je bil nad predstavo svojih varovancev kritičen trener, ki pa je bil vsekakor vesel za doseženo zmago. Odločilni gol je padel v zadnji minuti rednega dela. Dosegel je Zorzin. Ostali izid: Sagrado - Roianese 2:3. Nogometaš Mladosti Dimitrij Bensa se je sinoči poškodoval kroma košarka - U21 Bor NLB bo predvsem nabiral • ■ v • izkušnje Danes se bo začelo deželno košarkarsko prvenstvo Under 21, v katerem bo v konkurenci sedmih ekip tekmoval tudi Bor Nova Ljubljanska banka. Svetoivančane vodita trenerja članske ekipe Andrea Mura in Gae-tano De Gioia, dokaj maloštevilno zasedbo letnikov 1989 in 1990 bodo izmenično dopolnjevali košarkarji letnika 1991, ki igrajo tudi v državnem prvenstvu Under 19. Na startu so poleg Bora še Barcolana, Santos in Ser-volana s Tržaškega, Virtus z Videmskega in pordenonski ekipi Casarsa in Sistema. Prav proti ekipi Sistema Pordenone, ki je tudi glavni favorit za naslov, bodo borovci igrali dre-vi ob 21. uri prvo tekmo v kraju San Quirino pri Pordenonu. Domače tekme pa naši praviloma imajo ob sredah ob 21.15 na Stadionu 1. maja. Glavni cilj ekipe je nudenje možnosti vsem fantom, da igrajo, se izkažejo in nabirajo izkušnje, vodilno vlogo bosta predvidoma nosila visoka Devčič in Bocciai, ki ju letos čaka uveljavljanje tudi v članski ekipi. BOROVA POSTAVA: Marco Rutar, Nenad Stokič (1989), Dimitri Bocciai, Brian Filipac, Erik Filipac, Martin Devčič, Davor Gombač, Devan Pancrazi (1990) in vsi člani ekipe Under 19, rojeni leta 1991. UNDER 17 - Izid: Jadran ZKB - CBU 64:68 (Skerl 23, Dellisanti 17). tenis - Ladies Devettijeva na Tržaškem brez tekmic Teniški odsek ŠZ Gaja je bil tudi letos, kot že velikokrat, organizator pokrajinskega prvenstva za veterane. Na njem je v treh različnih kategorijah (ladies, moški over 35 in over 45) nastopilo kar 52 tekmovalcev, od tega 10 žensk, med slednjimi pa je polovica pripadla našemu društvu. V ženskem finalu je gajevka Cirila Devetti (na sliki) z gladkim 6:0, 6:3 premagala Ornello Galante članico škedenj-skega društva Ferriera, in vnovič potrdila, da med veterankami nima nobene prave konkurence. Moški finale over 35 je bil na zelo dobri kakovostni ravni, saj sta Pacor in Franco tretjekategornika, Pacor pa je bil boljši s 6:0, 6:3. Najbolj izenačen je bil finale over 45 med Ziodatom (Ferriera) in Pam-paninom (Campi rossi), z 2:6, 6:2, 6:1 pa je zmagal prvi. nogomet - Ljubitelji Sovodenjci niso izkoristili številčne premoči Sovodnje - Chiopris 1:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Fajt v 27. min. dp. SOVODNJE: Devetak, Galliussi, Righi (od 40. dp Fi-gelj P.), Gorian (od 25. Fajt), Peteani M., Figelj E., Petea-ni V., Cescutti, Bellini, Visintin 10 (od 45. Ferfoglia), Pic-cini (od 30. dp Tomsič). Trenerja: Cescutti, Florenin Prva prvenstvena tekma ljubiteljev v Sovodnjah je bila izenačena, čeprav so gostje dokazali, da so dobro trenirali, saj so odigrali tri četrt tekme v desetih, ker si je njihov napadalec že v 25. minuti prislužil izključitev zaradi ugovorov. Sovodenjcem številne premoči ni uspelo uveljaviti. Vseeno so Sovodenjci skozi cel prvi polčas držali vajeti igre, po premoru pa stopili na igrišče nekoliko utrujeni. Marko Florenin, sotrener ekipe, je razložil, da ekipa ni še v najboljši formi. V drugi polovici polčasa so se gostje prebudili in s pomočjo domače obrambe (slaba postavitev na off side črti) prešli v vodstvo, dve minuti kasneje, v 27. pa so Sovodenjci dokazali, da se ne vdajo brez boja in odgovorili Chioprisu s Fajtom, ki je po lepi podaji v globino, z direktnim strelom preusmeril žogo v nasprotnikova vrata in izenačil. Do zaključka pa se je tekma nadaljevala popolnoma enakovredno. Sovodenjci so zadeli prečko po prostem strelu, na drugi strani pa je pred golom rešil Sovodnje E. Figelj. (Jari) PLANINSKI SVET Jelinčičeva koča na Črni prsti Slovensko planinsko društvo Trst je kmalu po svoji ustanovitvi leta 1904, takrat še kot podružnica Slovenskega Planinskega društva iz Ljubljane, v svoji raznoliki dejavnosti začelo razmišljati o lastništvu, oziroma o upravljanju planinskega sveta zavetišča. Najprej je padla zamisel o razširitvi koče na Črni prsti, ki je bila takrat poimenovana po Franu Orožnu. Med vojno porušeno kočo so leta 1922 za silo obnovili in postala je obvezna postojanka tržaških planincev, ki so pogosto zahajali na Črno prst, dokler ni tik pod vrhom nastala vojašnica italijanske vojaške straže. Po drugem svetovnem spopadu je odboru SPDT le uspelo zainteresirati osrednje slovenske planinske kroge, da so obnovili nekdanjo italijansko vojašnico in jo preuredili v planinsko kočo. Sedmega avgusta 1966so tržaški planinci priredili slavnostno otvoritev Planinskega doma na Črni prsti, ki so ga s soglasjem vseh primorskih planinskih društev poimenovali po Zorku Jelinčiču, svojem prvem povojnem predsedniku, narodnjaku in borcu za pravice teptanih za svobodo in sožitje. Letos poteka 50 let odkar je kočo prevzelo Planinsko društvo Podbrdo. Pomembnega koraka se želi društvo spomniti s slovesnostjo, ki bo v soboto, 24. oktobra2009ob 18. uri v Podbrdu. Sooblikovali jo bodo tudi Društvo Baška dediščina in Kulturno društvo Podbrdo. Na povabilo Planinskega društva Podbrdo bo priredilo .SPDT izlet z obiskom utesnjene a izredno zanimive Baške grape in njenih posebnosti. Spoznavali bomo slikovitost vasi in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V popoldanskih urah se bomo udeležili spominske svečanosti. Na izlet se bomo podali z manjšim avtobusom, zato vabimo člane, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). (M.P.) Izlet na Kucelj .SPDT priredi v nedeljo 18. oktobra izlet na goro Kucelj (1237m) nad Vipavsko dolino. Vrh je oddaljen 40 min. Od planinske koče na Čavnu. S travntega Kuclja se odpira čudovit razgled na Vipavsko dolino, Kras, Tržaški zaliv, Goriško ravan in Furlansko nižino. Pohod traja približno pet ur in ni zahteven. Odhod bo ob 7.30 pri spomeniku v Križu z lastnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi. Za dodatne informacije tel. 040220155 (Livio). Jesenska družabnost ob kostanju Jesen je v deželi in z njo prihaja niz družabnih prireditev. Goriški planinci se bodo tudi letos zbrali na družabnosti ob kostanju, na prijazni domačiji Štekarjevih v Števerjanu in to v nedeljo, 18. oktobra od 12. ure do mraka. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi nekaj spremljajočih prireditev, pohod v okviru Kekčevepoti ter vožnjo z gorskimi kolesi. Start udeležencev bo, tako za tiste, ki nameravajo na pohod, kakor za udeležence na kolesarski vožnji, ob 9.30 pri športni hali v Podgori. Kekčev pohod (letos bo potekal po deloma spremenjeni trasi) bo trajal nekaj nad dve uri, dobre tri ure pa bodo vozili kolesarji, ki bodo tokrat spoznavali stranske poti v vzhodnem delu Brd. Zimovanje v Karniji od 2. do 6. januarja Smučarski odsek SPDG bo med novoletnimi počitnicami priredil za člane zimovanje v Kar-niji. V okviru pobude, ki bo od 2. do 6. januarja, bo potekal tudi tečaj smučanja. Zaradi potrditve rezervacije se je vpisovanje že začelo, zaključilo pa se bo v prihodnjih dneh. Razpoložljivih je še nekaj mest. Priprave na stoletnico Na prvi oktobrski seji je glavni odbor SPDG razpravljal o pobudah, ki jih namerava društvo uresničiti v okviru 100-letnice ustanovitve goriške podružnice SPD, leta 1911. Dogodek bodo obeležili predvsem s poživitvijo delovanja, raznimi športnimi dogodki pa tudi z izdajo ene ali več publikacij. Na seji je bil govor o vsebinski plati pa tudi o stroških uresničitve posameznih pobud. Planinski koledar 2010 Že pred kakšnim tednom smo poročali, da bo SPDG poskrbela za tisk stenskega planinskega koledarja za leto 2010 z motivi slovenskih gora. Koledar bo v prihodnjih dneh že na razpolago. Še je čas za prednaročila, ki jih sprejemajo odborniki društva. Interesenti bodo koledar, ki je tudi primerno praznično darilo, lahko dvignili že na prazniku kostanja. Karničar za Oderlapa napel vse sile Alpinist Davo Karničar je predstavil potek reševanja Franca Oderlapa, ki se je poškodoval pri vzponu na Manaslu ter kasneje umrl pri prevozu v katmandujsko bolnišnico. Karni-čar je napel vse sile, da bi rešil hudo poškodovanega Oderlapa, a je helikopterska pomoč ponj prišla prepozno. Ves ta čas je bil ob Oderlapu Karničar, ki je organiziral transport ranjenega tovariša do baznega tabora, od kjer so ga nato s helikopterjem prepeljali v dolino. A kljub vsemu vloženemu naporu na nekatere stvari ni bilo mogoče vplivati. Tak dejavnik so bile zanesljivo za helikoptersko reševanje neugodne vremenske razmere, ki so takrat vladale nad tem območjem, nevihte, slaba vidljivost, megla, ki je preprečevala let iz najbližje vasi. Pa tudi, če vreme pustimo ob strani, je način reševanja in dostop do helikopterja v Nepalu «drugače urejen» kot denimo v Sloveniji. «Z naše strani smo se trudili, da bi helikopter čim prej prišel, hkrati smo skušali priklicati nevrokirurga v Katmanduju, ki bi opravil poseg, urejali transport z letališča v bolnišnico. Ko rešuje nepalska vojska, pa že vnaprej zahtevajo bajne vsote. Težave pa so bile tudi s tem, da niso takoj mogli zagotoviti helikopterja, ki bi sploh tako visoko poletel,» je na- nizal nekaj okoliščin Matjaž Šerkezi, ki je bil ves čas v zvezi s Karničarjem. Načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja zavrača kritike, ki so na zvezo vsule v domovini, da se niso dovolj potrudili in da bi Oderlap ob drugačnem razpletupre-živel. Planinska zveza Slovenije oziroma njena komisija je podprla načrtovani podvig, ki se ga je lotil Karničar, ko se namerava kot prvi Zemljan s smučmi pognati z drugega najvišjega himalajskega vršaca, «gore gora» K2. Pred tem podvigom sta se Karničar in Oderlap odpravila v Nepal, kjer bi na Manasluju, ki je tehnično manj zahtevna gora, a še vedno osma najvišja gora na svetu, opravila preizkus opreme. Vendar pa se je nato pri prečenju pobočja pri vzponu na Manaslu zgodila tragična nesreča, ko je velik kos ledu, ki se je odtrgal višje v pobočju, kot izstrelek priletel v glavo izkušenega gorskega reševalca in vrhunskega koroškega alpinista. «Tudi če bi imel čelado na glavi v trenutku nesreče, čelada ne bi nič pomagala,» je na novinarski konferenci na sedežu slovenske planinske zveze dejal Karničar. Varnostne čelade se pri takih vzponih po Karničarjevih besedah ne uporabljajo, saj je na takšnih ekstremnih višinah težko zagotavljati toploto, če imaš na sebi čelado, ki alpinista ovira pri vzponu. «Ko sem prišel k njemu, sem videl, da je dobil hudo poškodbo glave in da ni bil pri za-vesti,» je opisal nesrečni dogodek Karničar. «Za-tem sem ga skušal prenesti na varnejše mesto, da ne bi bila več v dosegu nevarnih serakov, ter šele tedaj segel po telefonu, ki ga je imel Franc v nahrbtniku in stopil v stik s planinsko zvezo.» K njima so najprej prišli člani francoske odprave, ki so pomagali pri transportu Oderlapa v tabor 1 ter odstopili tudi šotor. Ob tem transportu navzdol je stekla akcija v baznem taboru, da bi spravili Oderlapa na višino, kjer bi bilo mogoče helikoptersko reševanje. V tem času je bila na gori tudi komercialna odprava, pet šerp pa je bilo pripravljenih proti plačilu pomagati. Oderlapa so nosili na improviziranih nosilih, ki so jih naredili iz Karničarjevih smuči ter s sestopom prek ledenika prišli do baze na višini 5000 metrov. «Petindvajset ur smo respo-skušali vse. Potem ko helikopter najprej ni mogel poleteti zaradi slabega vremena, ni preostalo drugega kot zagotoviti čim bolj topel prostor in biti ob njem in počakati sobotno jutro, ki je prineslo takšen rezultat prevoza, ki vam je vsem znan,» je še dejal. «Vsi smo se trudili, kolikor se je dalo. Samo veste kako je, kateri krat se zgodi tisto, česar si najmanj želimo,» je še dodal Karničar. Ves čas je bil v stiku tudi z zdravnikom Jurijem Gorjancem ter preverjal Oderlapove življenjske funkcije, ki so iz ure v uro pešale. (STA) ŠPORT Četrtek, 8. oktobra 2009 25 nn Barcolana 2009 že trka na vrata in glavni akterji že brusijo nože. Letos je sicer Barcolana osiromašena, saj ne startu ne bo lepotic z Ameriškega pokala (lani smo v Trstu videli Shosholozo) in niti vodne formule Alfa Romeo, ki je dejansko zaradi svoje premoči že naveličala tržaške ljubitelje jadranja. Barcolana 2009 pa zaradi tega ne bo nič manj zanimiva, saj po letih novozelandske premoči in že vnaprej znanih izidov, bo regata veliko bolj izenačena, veliko bolj človeška in v ospredju bo znova večni slovensko-italijanski boj med slovenskim maksijem Maksi Jeno in pa »tržaškim« maksijem, tokrat Telefonico (gre za špansko ocensko jadrnico), ki jo bo krmaril Tržačan Lorenzo Bodini. Posadka Maksi Jene s skipperjem Mitjo Kosmina je že v nedeljo na trofeji Ber-netti, ki velja za nekakšen jadralski »warm-up« (izraz smo si izposodili iz avtomobilskih športov), potrdila, da je tudi letos izredno zagrizena in odločena, da se končno po kar sedmih letih le povzpe na najvišjo stopničko in da se tako znebi odvečnega in predvsem nadležnega vzdevka večno druge. »Na Barcolano smo se začeli pripravljati pred mesecem dni,« nam je dejal Kosmina, ki smo ga zmotili tik po končanem treningu. »S treningi bomo nadaljevali vse do sobote, v nedeljo pa bomo direktno pripluli na start kot je naš ustaljeni običaj.« Brez izboljšav, a z več možnostmi Na krovu tudi trije Slovenci iz Italije Tehnični podatki Maksi Jene: Dolžina 24,40 m (80 čevljev) Višina jambora 36 m Globina kobilice 5,40 m Površina glavnega jadra 320 m2 Ekonomska kriza je zajela tudi jadralski svet, tako da letos niso opravili nobenih izboljšav na slovenskem maksiju. Jena je izgubila nekatere pokrovitelje, ni pa izgubila borbenosti in z rutinirano posadko, ki je nespremenjena, kot nam je potrdil sam Kosmina, cilja na prvo zmago na Barcolani. Na krovu Jene bodo tu- na nabrežju - Bogata ponudba Šport, tekstil, knjige in casino Še štiri dni do vrhunca 41. Barco-lane, največjega jesenskega jadralnega praznika v Italiji in v Sredozemlju nasploh. Včerajšnji popoldanski utrip na tržaškem nabrežju je bil že zelo živahen. Pa čeprav je bila šele sreda. Kioske, teh je 180, so odprli v poznih jutranjih urah. Nekatere so šele pripravljali. Ponudba je široka. Največ je 'standov' športno-tek-stilnih blagovnih znamk. Sledijo jim eno-gastronomski kioski, tako da obiskovalci res ne bodo ne lačni in ne žejni (čeprav vse ni najbolj po ceni). Na nabrežju si lahko ogledamo še kioske nekaterih dobrodelnih in družbeno-socialnih organizacij (v prvi vrsti Emergency) in se lahko preizkusimo na ruleti pod šotorom novogoriškega casinoja in še bi lahko naštevali. Svoje šotore imajo tudi razne občinske, pokrajinska in deželna uprave. Občina Trst bo v soboto organizirala srečanje za spodbujanje posvojitev brez-domskih psov. V kiosku Pokrajine (srečanje bo vodil odbornik za šport Tommasini) pa bo danes srečanje na temo »Čisti šport«. Največ pozornosti pa so seveda deležne jadrnice, ki se privezane ob obali. Do nedelje se jih bo zbralo še veliko več. Ljubitelji knjig pridejo na svoj račun v prostorih Pomorske postaje. Na razpolago in na ogled so številne publikacije, ki so v glavnem vezane na morsko tematiko, ter zemljevidi. Organizatorji so poskrbeli tudi za nekatere slo- venske izdaje, ki pa jih resnici na ljubo ni veliko. V slovenščini se da dobiti nekatera Pahorjeva dela ter knjigi Bruna Volpija Lisjaka, »Čupa, prvo slovensko plovilo in drevaki« in »Vonj po morju«. di letos jadrali kar trije Slovenci, ki živijo v Italiji, in sicer Peter Sedmak, Aleš Omari in Diego Colarich, ki je tudi odgovoren za stike z javnostjo. Colaricha smo vprašali, ali se se zdi Barcolana zaradi odsotnosti velikank okrnjena. »Letos je leto recesije, ki se odraža povsod in to je pripomoglo k temu, da se Bar-colana letos počasi vrača v domačo zgodbo, v zgodbo, ki ima svoj čar. Na Bar-colano gledamo namreč mi malo drugače, saj smo si jadrnico sami zgradili v Izoli in to v šotoru. Jena je bila leta 2002 izredno inovativna. Imela je kar sedem novih patentov, ki jih ni dotlej imela nobena druga jadrnica. Mi smo bili v bistvu pionirji in to že z Gajo Cube ter Gajo Legend, ki sta bili prav tako inovativni jadrnici, kot nato Jena zgrajeni prav za naše morje, za naš zaliv. Novozelandska Alfa Romeo 2, ki je stala 18 milijonov evrov, na njej pa si namesto s človeškimi mišicami pomagajo s hidravliko in elektroniko, ne spada v naš prosotor. To je bila zgodba petih avstralskih mogotcev, ki so se med sabo potegovali za zmago na regati Sidney Hobbarth, ni imela nič skupnega z Barcolano in je dejansko v zadnjih letih nekoliko skvarila njeno vzdušje. Slovenci smo veliki antagonisti, zato bolj cenimo projekte, kot je bil Tutta Trieste, ki je nastala kot nasprotnik Gaje Legend, ali pa Esimit-Riviera di Rimini, »sestra« Gaje Legend, saj je bila zgrajena prav na podlagi projektov Gaje Legend. Letošnja Barcolana pa se vrača v "normalno" dimenzijo, kjer lahko meriš moči enakovredno. Lani smo dobro vedeli, da se nam Alfa bliža hitro kot smrt, ampak smo bili nemočni. Letos bo boj veliko bolj uravnovešen.« Da bo letošnja Barcolana izenačena in zanimiva, kljub temu, da ne bo velikank, je mnenja tudi Aleš Omari, saj je na zadnjih regatah opazil veliko novih in tehnološko zelo izdelanih 40 čeveljskih jadrnic, ki bi v nedeljo, ob zanje ugodnih razmerah, lahko presenetile tudi favorite. Kosmina in ostali ne bodo imeli lahkega dela tudi zato, ker so Tržačani tudi letos pripeljali »hudo« jadrnico, kot je potrdil sam Colarich. To je Telefonica, ki jo bo krmaril Lorenzo Bodini. Tako Kosmina, kot Aleš Omari in tudi Colarich se strinjajo, da je jadrnica dobra in bo imela na krovu izkušeno posadko. » Napovedan lahek veter je pisan na kožo Te-lefonici,« meni Colarich.» Ta jadrnica ima namreč posebno jadro, ki se imenuje Code Zero, to je poseben "drifter', ki zajame cel bok. Poleg tega so celotno jadrnico prilagodili našim razmeram. Mi si letos zaradi pomanjkanja sredstev nismo mogli privoščiti nobenega novega jadra, to bi bila prevelika investicija, zato smo pač od sobote do danes (op. ur.) prilagodili eno jadro. Pravega favorita pa letos ni, saj bo vse odvisno od vremenskih pogojev. Kot pravi Mitja Kosmina:»Favorit bo znan šele v nedeljo, in sicer to bo jadrnica ki bo prva prečkala ciljno črto pred Barkovlja-mi.« Diego Colarich pa je dodal, da se oni imajo za favorite kot ekipa, saj so rutini-rana skupina, ki je že v preteklosti in to proti velikanki Maximus pokazala, česa je zmožna. Kaj pa čaka Jeno v bodočnosti? Ali je za vogalom kak nov projekt, smo povprašali direktno Kosmino:»Trenutno o tem sploh ne razmišljam. Sedaj je naša prva skrb Barcolana, kaj bo potem, bomo videli. Dan danes je zelo težko planirat stvari, saj časi niso najbolj ugodni za dolgoročne projekte.« Rado Šušteršič več fotografij na WWW.primorski.eu spored Do 19. ure beležili 812 vpisov Do 19. ure včeraj je bil za nedeljski Jesenski pokal prijavljenih že 812 jadrnic. SAIL TRIESTE - Ob nabrežju sv.Justa so se začeli dvoboji med jadralci. Na enakih jadrnicah, ki ju je projektiral Slovenec Andrej Justin, sta se pomerila izkušeni Roberto Ferrarese iz Barija in Tržačan Alberto Leghissa, ki bo v nedeljo s svojo posadko nastopil na jadrnici Idea Estel. Ferrarese je osvojil dva od treh predvidenih dvobojev. STELLA - Predstavili so 56 čevljev dolg katamaran, ki lahko na svojem krovu sprejema invalide na vozičku. Krmar je mladi Andrea Stella, ki je v preteklih tednih v sedmih različnih pristaniščih gostil na svoji jadrnici več kot 600 invalidov. »Ta prireditev je idealna, da pri ljudeh spodbudimo razmišljanje o problemih invalidov,« je povedal Stella. OLIMPIJKE - 41. Barcolane e bodo v nedeljo na jadrnici vrste aria 415 udeležile tudi olimpijke. Izklu-čno žensko posadko, ki je nastala na pobudo jadralk Larisse Nevierov in Giulie Pignolo, sestavljajo tudi Valentina Turisini (strelstvo), Margherita Granbassi (sabljanje), Chiara Cainero (strelstvo), Gabriella Paruzzi (smučarski tek), Elisa Rigaudo (hitra hoja), Giulia Quintavalle (judo), Tatiana Guadenzo (kolesarstvo) in Manuela Cacciatori (odbojka). DANES - Papirnata Barcolana: ob 16.30 srečanje z avtorjema knjige Terrae Motus Roberto Grillo in Renato Vitturini; ob 17.30 Il mare sotto la pelle. Cinquemila miglia nel Pacifico meridionale. Območje Barcolana: ob 19.20 srečanje s košarkarji moštva AcegasAps. Koncert: ob 20.15 prijekt trobila: nastop gojencev konservatorijuev Luigi Canepa iz Sassarija in Giuseppe Tartini iz Trsta. \ j www.primorski.eu Ali boste spremljali Barcolano? • Na jadrnici • Z nabrežja • Po televiziji • Po radiu • Z obronka • Ne bom spremljal namizni tenis - V Trevisu krstni nastop Krasa v ženski B-ligi Tudi sladka zmaga proti varovankam bivšega Krasovega trenerja Šercerja Krasovke so se prejšnji konec tedna podale v Treviso, kjer se je pričelo državno žensko prvenstvo B-lige. Oblika prvenstva bo tudi letos enaka zadnjim dvem sezonam, ko se je celotno prvenstvo zaključilo v štirih koncih tedna. Kras bo tudi v letošnji sezoni nastopal z dvema ekipama, in sicer s Krasom A (Irena Rustja, Tjaša Kralj, Sonja Doljak) ter s Krasom B (Tjaša Doljak in Elisa Rotella). Tekme so se pričele prav s sestrskim dvobojem, ki je prinesel prvi koristen rezultat bolj izkušenemu Krasu A. Omembe vreden je prvi dvoboj med Tjašo Kralj in Eliso Rotella, ki sta pokazali uravnovešeno in dopadljivo igro. Elisa je imela na koncu celo štiri match-točke, Tjaša pa ni popustila, umirjeno je zaigrala do konca in prinesla prvo točko Krasu A. No-vopečena drugokategornica Irena Rust- ja pa ni imela večjih težav proti klubskim soigralkam. Po zaključeni tekmi sta Kra-sovi ekipi začeli vsaka svoj iter. Kras A se je najprej srečal s šibko ekipo iz Vicen-ze in jo gladko premagal, tudi s pomočjo "debitantke" v B ligi Sonje Doljak, ki je v 80-ih letih marsikaj zmagala z zgo-niškim klubom, tudi državni ekipni naslov. Še vedno Doljakova pokaže dobro igro in močno voljo do zmage. Zadnja tekma proti goriški Azzurri pa je bila tista najbolj občutena, kajti ekipa zna biti nekoliko nevarna zaradi dobre tretje-kategornice Simone Livere. Irena Rust-ja in Sonja Doljak pa sta za mizo stopili koncentrirano in odločno. Škoda za drugi dvoboj med Doljakovo in Livero-vo, ki bi ga lahko Krasovka obrnila v lastno korist. Dvojici Doljak-Rustja pa sta se morali pošteno potruditi, da bi strni- li odpor trdoživih Goričank. Nakar je Rustjevo čakal trd dvoboj z neugodno Li-verovo, ki zna dobro uporabljati bunki-ce na obeh straneh loparja. Zbrano in prepričano je šla v tekmo in po treh dobljenih setih na razliki prinesla Krasu A tretjo zaporedno zmago. V zadnjem dvoboju pa je Tjaša Kralj z zagrizeno igro povišala rezultat v korist zgoniškega društva in s tem tudi končno veselje v Kra-sovem taboru. Kras B pa je po tekmi s Krasom A, v kateri je pokazal mogoče nekoliko plaho igro, iz tekme v tekmo rastel in pridobival na samozavesti. Mladi Krasovi igralki zaslužita pohvalo, kajti premagali sta tudi nevarne igralke. Najprej sta se srečali z ekipo iz Verone. V uvodnem dvoboju je Tjaša Doljak pokazala pravil-nen pristop do tekme, zbrano in potr- pežljivo je gradila točko za točko ter po petih setih dosegla pomembno zmago. Tudi vsi ostali dvoboji so se končali v prid mladih Krasovk. Sladko zmago predstavlja tudi zadnja tekma proti domačinkam, ki jih vodi bivši Krasov trener Matjaž Šercer. Zagrizeno sta stopili za mizo in vsega skupaj prepustili nasprotnicam le dva seta. Varovanke Šercerja niso dobile pravega orožja proti odločnim kra-sovkam. Splošna ocena celotnega prvega kola je torej za vse Krasove B-ligašice nadvse pozitivna. Pokazale so dobro tehniko, borbenost in zaupanje v lastne sposobnosti. Zaenkrat se Kras "A" nahaja sam na vrhu lestvice. Naslednje kolo bo šele 6.decembra, ko se bodo Krasovke odpeljale v Verono. Irena Rustja 26 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI kia - Cee'd so posodobili kljub dokajšnjemu uspehu Predčasna prenovitev z manjšimi šminkerskimi posegi Pestra paleta bencinskih in dizelskih motorjev - Poleg bencina tudi utekočinjeni plin Kia je prvi rod svoje srednje limuzine (pa tudi kombija) cee'd poslala na tržišče pred slabimi tremi leti in kaže, da sta oba modela šla še kar dobro v denar. A kljub temu so se odločili za omejen »face lift«, ki zadeva nekaj posegov na zunanjosti, pa tudi v notranjosti. Cee'd je pri petvratni izvedbi daljši za 25, v kombi izvedbi pa za 20 milimetrov. Sprednji del vozila ima sedaj novo oblikovane žaromete, pokrov motorja in masko. Del spremenjene bočne podobe predstavljajo preoblikovana platišča, med katerimi najbolj izstopajo 16- in 17-palčna aluminijasta platišča, ki so na voljo v dveh izvedbah. Nekoliko so spremenili tudi zadnji odbijač (velja za petvratno izvedbo), medtem ko imajo zadnje luči vgrajeno posebno optično podlago, ki spominjajo na LED svetilne elemente. Tudi notranjost je doživela nekaj sprememb. Oblikovalci so se potrudili, da je vse skupaj bolj privlačno za oko. Tudi materiali so postali kvalitetnejši. Nova je oblika štirikrakega volanskega obroča, ki se ponaša z zajetnejšimi oprijemališči in bolj funkcionalno zasnovo stikal za upravljanje z radijskim aparatom ter stikalom za vklop sistema bluetooth. Preoblikovali so tudi merilnike in jih malce preuredili. Sredinska konzola ima po novem poleg radijskega aparata mesto tudi za navigacijsko napravo, medtem ko se spodnji del prikazuje z bolj priročnim odlagališčem, stranskima prečkama za poudarjeno čvrstost. Med pomembnejše adute prenovljenega cee'da velja šteti še prtljažni prostor z dvojnim dnom, ki meri pri pet-vratni izvedbi 340 litrov oziroma ob naprej zloženi klopi, ki je deljiva v razmerju 60/40, 1300 litrov. Motorna paleta je še kar pestra. 5-vratna limuzina ponuja 1400-kubični bencinski motor (obstaja tudi različica na bencin in plin), ki zmore 109 KM in je na voljo s 5-stopenjskim menjalnikom. Lahko dobite tudi 1600-kubični turbodizel v dveh različicah, s 90 ali 115 KM. Oba imata 6-stopenjski ročni menjalnik, močnejša različica pa tudi 4-stopenjsko avtomatiko. Za kombi je poleg 1400-kubičnega na voljo tudi 1600-kubični bencinar (125 KM). Oba lahko dobite tudi s plinskim napajanjem. V vseh primerih ima cee'd 5-sto-penjski ročni menjalnik. 1600-kubični turbodizel je tudi tukaj na voljo v dveh različicah, s 90 ali 115 KM, s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Cene se začenjajo pri 15.200 evrih. Stran pripravil Ivan Fischer peugeot - Uspešna nadomestitev pogona 4x4 S sistemom »grip control« 3008 skoraj ne pozna ovir bmw Hibrid z dvojnim elektro motorjem Prizadevanja bavarskega BMW za čistejše okolje in varčnejše avtomobile se ne omejuje samo na raziskave na področju vozil na vodik, temveč obsegajo tudi hibridna vozila. Trenutno so svoja prizadevanja za varčnost osredotočili na hibridna modela serije 7 in X6. Pri obeh je namreč hibridnost v osnovi že res namenjena dvigu gospodarnosti avta, a Nemci niso pozabili tudi na zmogljivosti obeh. Od dvojice novincev je nekoliko bolj napreden model X6, kar je presenetljivo, saj bi bilo pričakovati, da je BMW razvil en sistem in ga preprosto vtaknil v dva modela, a temu ni povsem tako. Na področju pogonskega sklopa je namreč skupen obema le V8 twinpower turbobencinar, pa še to le z mehanskega stališča. V8 v X6 activehybrid tako razvija enako moč kot serijski X6 5.0i (300 kW/407 KM), a njegovim »konjem« pomagata kar dva elektromotorja, ki vsak zase zmoreta še dodatnih 63 kW (86 KM) in 67 kW (91 KM). Zasnova tako imenovanega dvore-žimskega hibridnega sistema v X6 omogoča, da se zmore X6 največ 2,5 kilometra daleč in z največjo hitrostjo 60 km/h voziti zgolj na električno energijo. V tem režimu namreč prvi elektromotor, vgrajen v drobovino sedemstopenj-skega samodejnega menjalnika, črpa elektriko iz visokonapetostnih (312 V) Ni-MH akumulatorjev z zmogljivostjo 2,4 kWh, medtem ko drugi elektromotor, vgrajen ravno tako v menjalniku, čaka v pripravljenosti, da zažene bencinski stroj v primeru pot. Kljub temu da je v X6 turbobencinar podprt s kar dvema elektromotorjema, pa največja razpoložljiva moč pogonskega sklopa ni preprost seštevek vseh treh, temveč le bencinskega in enega električnega. Rezultat je največ 485 KM in kar 780 Nm največjega navora, s čimer po navoru preseže celo najzmogljivejšega X6 M, ki postreže »samo« s 680 Nm. Te zmogljivosti mu zagotavljajo največjo (elektronsko omejeno) hitrost 236 km/h, a Nemci ponujajo možnost doplačila za športni paket, ki to mejo dvigne na 250 km/h. Pospešek do 100 km/h, ne glede na paket opreme, traja 5,6 sekund, v evropskem povprečju pa naj bi se zadovoljil z za 2,5-tonski kolos tovrstnega značaja skromnimi 9,9 l/100 km neosvinčenega bencina, glede na primerljivo motoriziranega X6 5.0i pa znaša prihranek pri gorivu tudi do okoli 20 odstotkov. Težko bi bilo vključiti Peugeotov 3008 v katerokoli od velikih družin, ki obstajajo med avtomobili. Gre pač za samosvojo obliko, ki si bo najbrž utrla pot v avtomobilskem svetu. O novem me-šančku, crossoverju, smo že pisali, ko so ga predstavili v okolici dalmatinskega Dubrovnika. Čeprav je videti kot SUV, to v resnici ni, saj nima štirikolesnega pogona, ima pa mnogo bolj poceni sistem, ki v mnogih voznih razmerah lahko nadomesti 4WD. Pri Peugeotu so ga preimenovali »grip control«, ki s pomočjo različne nastavitve stabilizacijskega ESP omogoča uspešno vožnjo po blatnem, peščenem ali zasneženem cestišču. Preko stikala na sredinski konzoli lahko izberemo optimalni način vožnje po omenjenih cestiščih. Med poskusno vožnjo na različnih terenih, blata in snega sicer ni bilo, smo pa vozili skozi zajetne luže, je 3008 z grip controlom z veliko lahkoto premagal peščene in z gruščem pokrite kolovoze. Grip control povezuje sistem proti spodrsavanju koles s posebnimi Michelinovimi 16-palčnimi gu- mami M+S in vsaj v ne preveč zahtevnih pogojih, uspešno nadomešča štirikolesni pogon. Pred štirikolesnim pogonom ima pa veliko prednost, da stane samo 200 evrov, medtem ko bi najcenejši 4WD veljal 2 tisoč evrov. 3008 se na ovinkih sicer dobro znajde, saj je nagibanja glede na visoko težišče dokaj malo (za krotenje zadka je pri nekaterih različicah in pri najmočnejšem dizlu odgovoren dodan tretji blažilnik, ki deluje kot hidravlični stabilizator), vozne lastnosti pa so prepričljive tudi zaradi vztrajanja v ohranjanju smeri. Med novostmi, ki jih model prinaša, velja omeniti prosojni zaslon Head Up Display, na katerega se projicirajo podatki o hitrosti, o nastavitvah tempomata ter razdalji do spredaj vozečih vozil, o kateri nas obvešča sistem Distance Alert. Slednji voznika zgolj informativno obvešča o razdalji med voziloma in za sedaj ne deluje kot aktivni tempomat. O Peugeotovim 3008 in sistemu control grip bomo lahko povedali kaj več, ko ga bomo imeli na daljši preizkušnji. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 8. oktobra 2009 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pot v vesolje - Skrivnosti vesolja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Leteča brata Rusjan, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affrai tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 7 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 14.45 16.00 16.40 18.05 19.00 19.35 20.25 20.30 21.05 23.35 Variete: Scanzonatissima Aktualno: Tg2 Si viaggiare Aktualno: Capitani in mezzo al mare Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nan.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri Dnevnik in rubrike Aktualno: Il fatto del giorno Aktualno: Italia sul Due Nan.: 90210 Variete: Scalo 76 Talent Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 0.40 Talent show: X Factor (v. F. Facchinetti) Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota 23.20 Dnevnik Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) Film: Il sangue e la neve (dram., It., '09, i. O. Piccolo) ^ Rai Tre 6.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.05 15.10 15.30 16.00 16.35 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo Bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Le storie - Diario italiano Dok.: Geo & geo Nad.: Terra nostra 19.00, 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Il mio cibo preferito Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Nan.: Zorro Tg3 GT Ragazzi Nan.: Barz 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 22.55 1.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Film: Nella morsa del ragno (triler, ZDA '01, r. L. Tamahori, i. M. Freeman) Variete: Parla con me Dok.: Magazzini Einstain Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Una nave tutta matta (kom., ZDA, '64, r. J. Logan, i. R. Walker) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.05 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Basic Instict 2 (triler, ZDA '05, r. M. Jones, i. S. Stone) 23.45 Film: Munich (dram., ZDA, '05, r. S. Spielberg, i. E. Bana) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Checco Zalone Scio Aktualno: Terrra! Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 Nan.: Still Standing 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: A-Team Nan.: Starsky & Hutch Nan.: The Sentinel Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Gossip Girl Nan.: Il mondo di Patty Nan.: iCarly Risanke: Simpsonovi Nan.: Love Bugs 2 Kviz: Il colore dei soldi Nan.: Grey's Anatomy Nan.: E.R. - Medici in prima linea Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.55 Aktualno: La Provincia ti informa 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.15 Dokumentarci o naravi 16.05 Nan.: Lassie 16.25 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Aktualno: A casa del musicista 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Cold Squad 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.30 Aktualno: In contatto ...con la Trieste Trasporti 0.00 Film: Malafemmina (dram., '57, r. A. Fizzarotti, i. N. Gallo) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Duello nell'Atlantico (vojna, ZDA, '57, r. D. Powell, i. R. Mitc-hum) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District 0.45 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: L'ultimo dei Mohicani (pust., ZDA, '92, r. M. Mann, i. D. Lewis) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.35 Pod klobukom: Vzdušje prvega maja (pon.) 10.15 Nan.: Berlin Berlin (pon.) 10.45 Turbulenca (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.05 Kratki dok. film: Plesoče življenje (pon.) 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Jasno in glasno 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.50 Dok. oddaja: Ob 60-letnici Maove Kitajske 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 8.10.1991 (pon.) 0.05 Dnevnik (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.05 Infokanal (t* Slovenija 2 6.30 9.00, 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.55 Globus (pon.) 12.25 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 8.10.1991 13.00 Dok. serija: Sanjska potovanja (pon.) 13.55 Poljudn. serija: Izjemne živali (pon.) 14.15 Na lepše (pon.) 14.40 Slovenska jazz scena (pon.) 16.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.30 Pomagajmo si 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Nan.: Želite, Milord? (pon.) 19.00 Družinske zgodbe (prenos) 20.00 Film: Praško veleposlaništvo 22.00 Nad.: Ljubice (pon.) 22.55 Nad.: Tri ženske nekega poletnega večera (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.05 Potopisi 15.35 Dok. oddaja: City folk 16.05 Folkest 2009 16.45 Alpe Jadran 17.15 Pogovorimo se o... 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Glasb. oddaja: In orbita 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Ples v temi(i. W. Powell, B. Drake) 22.30 Primorska kronika Tv Primorka 6.00 8.00 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 21.30 22.45 8.20, 23.30 Videostrani Dnevnik - Tv Primorka 10.00 Novice 20.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mlad. oddaja: Mladi upi Pravljica Primorski tednik (pon.) 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved Glasbena oddaja Monitor (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrnjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 8. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 13/25 M TRBIŽ O 13/22 & o 10/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/23 A 0 10/22 S. GRADEC ČEDAD O VIDEM O 15/22 14/23 — ON GORICA O ° 17/23 iS TRŽIČ " CELJE 13/25 - 11/23 "r^H - M. SOBOTA O 12/25 MARIBOR 12/25 012/25 PTUJ O '--- KRANJ 16/22 ?JUBLJANA /P tf ' ZAGREB 13/26 13/24 Wn. MESTO 13/25 ° POSTOJNA O 13/19 KOČEVJE V Č O ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES V spodnji nižini in ob morju bo spremenljivo vreme, občasno se bo tudi delno razjasnilo. Ponoči in zjutraj se bodo pojavljale meglice in lahko tudi megla v pasovih. V Alpah bo spremenljivo, več sonca bo na Trbiškem. Ob morju bo pihal šibak veter, občasno lahko zmeren južne V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho. Drugod bo povečini sončno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 19 do 24, na vzhodu do 26 stopinj C. Z jutrišnjim dnem bo nad naše kraje prišel nizek atlantski pritisk, ki se bo počasi pomikal proti vzhodu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.32 Dolžina dneva 11.20 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 10.58 A Nad Sredozemljem in jugovzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad Skandinavijo in Baltikom pa je obsežno ciklonsko območje. Z zahodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in občasno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes postopoma krepila in proti večeru bodo z vremenom povezane težave že dokaj pogoste, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 22,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.33 najnižje -13 cm, ob 11.59 najvišje 42 cm, ob 19.00 najnižje -40 cm. Jutri: ob 1.29 najvišje 4 cm, ob 5.29 najnižje -3 cm, ob 12.14 najvišje 32 cm, ob 19.59 najnižje -31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............9 1500 m ..........13 2864 m............8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC 13/16 TOLMEČ O 12/20 TRBIŽ O 11/19 O 10/17 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/17 O TRŽIČ 11/20 o KRANJ UQ 11/17 S. GRADEC CELJE 13/21 O MARIBOR o 13/18 PTUJ O M. SOBOTA 012/18 VIDEM O 14/24 PORDENON 15/23 T, ČEDAD O 15/23 ^ O LJUBLJANA GORICA r> ° N. GORICA 13/22 N. MESTO 13/23 17/24A °____16/22 O ^ _n„ KOČEVJE TRSTtt /„T XX O 19/24^ST -V, , o ' PORTOROŽ O ^ -- ^ - ČRNOMELJ 17/25 REKA 17/25 OPATIJA ZAGREB 13/23 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri se bo verjetno vremensko stanje poslabšalo. Oblačno bo s padavinami, tudi v obliki ploh. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne bo občasno rahlo deževalo. V soboto bo oblačno, dež se bo nekoliko okrepil. Predvsem ob morju bodo možne nevihte. Hladneje bo. nobelove nagrade - Za študije o ribosomih Letošnja priznanja za kemijo prejmejo Američana in Izraelka znanost - Gre za največjega v osončju Astronomi odkrili nov Saturnov obroč RICHMOND/LONDON -Astronomi iz ameriške zvezne države Virginia so ugotovili, da Saturn obdaja še en obroč, ki nam doslej ni bil poznan. Novo odkriti Sa-turnov obroč velja za največjega v osončju, so astronomi pod vodstvom Anne J. Verbiscer zapisali v spletni izdaji britanske znanstvene revije Nature, poročajo tuje tiskovne agencije. Astronomi so nov Saturnov obroč odkrili s pomočjo vesoljskega teleskopa Spitzer. Obroč je s premerom 26 milijonov kilometrov več kot dvajsetkrat večji od obro-čev Jupitra in Saturna, ki so doslej veljali za največje. Če bi nov Sa-turnov obroč videli z Zemlje, bi bi- la njegova velikost dvakrat večja od velikosti polne lune. Obroč obdaja Saturnovo luno Phoebe in bi lahko pomagal najti odgovor na vprašanje, s katerim se astronomi ukvarjajo že dlje časa -zakaj je sprednji del Saturnove lune lapetus v smeri letenja precej temnejši kot njen zadnji del. Možno je, da se je na sprednji strani lapetusa v obdobju več milijard let nabral prah, ki odpada s temnejše zunanje strani Saturnovih lun. Ameriški znanstveniki so namreč izračunali, da je novo odkriti obroč v preteklosti zagotovil dovolj snovi, da je sprednji del lape-tusa obdal z meter visoko plastjo praha. (STA) Venkatraman Ramakrishnan Thomas Steitz Ada Yonath STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2009 bodo prejeli Američana Venkatraman Ramakrishnan in Thomas Steitz ter Izraelka Ada Yonath za študije o ribosomih, tovarnah za izgradnjo proteinov v celicah, je včeraj sporočila švedska akademija v Stockholmu. Akademija je sporočila, da so odkritja znanstvenikov ključna za znanstveno razumevanje življenja in so pomagala pri razvoju antibiotikov za zdravljenje različnih bolezni. Trojica je izdelala tridimenzionalne modele, ki kažejo, kako se različni antibiotiki vežejo na ri-bosome. Te modele zdaj znanstveniki uporabljajo pri razvoju novih antibiotikov. Švedska akademija je še pojasnila, da so znanstveniki s pomočjo rentgenske kristalografije določili mesta za vsakega od več sto tisoč atomov, ki sestavljajo ribo-som. Yonathova je četrta ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za kemijo in prva po letu 1964. Lani so nagrado za kemijo prejeli Japonec Osamu Ši-momura ter Američana Martin Chalfie in Roger Tsien. Nagrado, vredno nekaj manj kot milijon evrov, bodo podelili 10. decembra v Stockholmu. V Stockholmu so v torek objavili imena dobitnikov letošnje Nobelove nagrade za fiziko, v ponedeljek pa nagrade za medicino. V četrtek bodo sporočili, kdo bo letos prejel Nobelovo nagrado za književnost, v petek pa bo znano, kdo bo letošnji Nobelov nagrajenec za mir. Nazadnje bodo prihodnji ponedeljek objavili še ime letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. (STA) narava - V morje je prinesel hranila, ki spodbujajo razvoj mikroskopskih oblik življenja Nedavni peščeni vihar v Sydneyju po oceni znanstvenikov koristen za okolje SYDNEY - Znanstveniki ugotavljajo, da je bil nedavni peščeni vihar v Sydneyju, ki je mesto ovil v oblak rdečega prahu, koristen za okolje. Odkrili so namreč, da so po viharju v morju ostala hranila, ki spodbujajo razvoj mikroskopskih oblik življenja v vodi. Na ta način se je povečalo vsrkavanje ogljika, kar lahko pomaga pri preprečevanju posledic globalnega segrevanja. Vihar je vsako uro iz osrednjega dela Avstralije na tisoče kilometrov daleč zanesel okoli 140.000 ton prsti. Okoli 4000 ton prahu je sedlo na Sydney, okoli tri milijone ton pa v ocean med Avstralijo in Novo Zelandijo. Strokovnjaki z univerze v Sydneyju ocenjujejo, da je prah, ki sedel na Sydney, vseboval odstotek hranil, kot so dušik in fosfati. Ko prah pride na morsko površino, se hranila raztopijo v tistem delu morske vode, ki jo osvetljuje sonce, fitoplankton pa jih uporabi za razmnoževanje, so pojasnili. Meritve so pokazale, da se je količina fitoplanktona v Syd-neyjskem zalivu po viharju potrojila. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povečana količina fitoplanktona sposobna vsrkati osem milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je enako letnim izpustom termoelektrarne z močjo enega gigavata. Ogljik se bo počasi potopil na dno oceana v obliki dodatnih dveh milijonov ton fitoplanktona in ko se bo ta pomikal skozi prehransko verigo, se bo povečala količina tun, kar bo koristilo tudi ribištvu, še dodajajo avstralski strokovnjaki. (STA)