V Renčah obeležje
in poklon oskrbovalcem
partizanov
n
/
11
V goriški KB center bo novembra »poletel« model Rusjanove Ede 5
/
12
Slovar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenaya uredila Liliana Spinozzi Monai
/3
Na Božjem polju pri Proseku so
odprli novo strukturo za invalide
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 4. OKTOBRA 2009
št. 235 (19.634) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Da bo volk sit in koza cela
Rado Gruden
Slovenija in Hrvaška sta na dobri poti, da skleneta arbitražni sporazum o reševanju mejnega vprašanja med državama. Gre za tako imenovano win-win rešitev, kar bi po domače pomenilo, da pripravljajo tak dogovor, da bo volk sit in koza cela. To je mogoče sklepati iz skopih izjav, ki sta jih dajala slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in njegov hrvaški kolega Gordan Jandrokovic po petkovem srečanju v Bruslju. Oba sta tudi potrdila, da lahko do podpisa pride že v kratkem, da pa bo do takrat potrebne še nekaj tihe diplomacije.
Njun optimizem sta delila tudi švedski zunanji minister Carl Bildt kot predsedujoči EU in evropski komisar za širitev Olli Rehn. Da sta Slovenija in Hrvaška na pravi poti, morda priča tudi napoved, da se bosta premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor 20. oktobra sestala v Zagrebu, ko bi morda lahko tudi podpisala sporazuma.
Da je med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem času res zavel nov veter, pa priča predvsem nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Po skoraj enoletnem zastoju je Zagreb včeraj odprl šest in začasno zaprl pet pristopnih poglavij. Slovenska deblokada je bila dobrodošla za vse, toda to še ne pomeni, da ima Hrvaška na stežaj odprta vrata v EU. Poleg poglavij, ki jih je zavirala Slovenija, ima Hrvaška težave predvsem na področju konkurence in sodelovanja s haaškim sodiščem, kjer ima zadržke več drugih članic unije. Kdaj bo torej Hrvaška prišla v EU, ni več toliko odvisno od Ljubljane temveč predvsem od tega, kako hitro in uspešno bodo v Zagrebu odpravili ovire, ki jih na poti v Evropo ne manjka.
dublin - Včeraj razglasili izid petkovega referenduma
Irski volivci so tokrat podprli Lizbonsko pogodbo
»Da« zmagal s 67 odstotki glasov - Zadovoljstvo v Bruslju in članicah EU
italija - Odmevne pobude v državi
V Rimu in tudi v Trstu ljudje na ulicah za svobodo poročanja
RIM - Včerajšnji dan za svobodo poročanja je zelo dobro uspel. Osrednja manifestacija je bila v Rimu (foto ANSA), na ta problem pa so opozorili tudi v drugih mestih, vključno s
Trstom. Medtem ko leva sredina meni, da je problem novinarske svobode v Italiji zelo pereč, so v desni sredini prepričani, da gre za izmišljeno vprašanje oziroma za farso, kot trdi mini-
strski predsednik Silvio Berlusconi.
Rimske manifestacije so se udeležili tudi mnogi vidni predstavniki Demokratske stranke.
Na 2. in 4. strani
DUBLIN, BRUSELJ - Irski volivci so se tokrat odločili, da podprejo Lizbonsko pogodbo. Včeraj so namreč razglasili izid petkovega referenduma, ki se ga je udeležilo okoli 58 odstotkov upravičencev in na katerem je »da« pogodbi prejel dobrih 67 odstotkov, »ne« pa slabih 33 odstotkih glasov. Gre za popoln preobrat v primerjavi z lanskim letom, ko je pogodbo na referendumu zavrnila večina irskih volivcev. Izid so pozdravili irski premier Brian Co-wen, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoči Evropski uniji, švedski premier Frederik Rein-feldt, ter večina voditeljev držav članic EU.
Na 30. strani
Prosek ne bo »prestolnica« Prosecca
Na 2. strani
Niz prireditev tržaške Pokrajine ob regati Barkolana
Na 5. strani
Zmeda v Gorici zaradi naročil za krvne izvide
Na 10. strani
Na Jeremitišču sKultura 2009
Na 11. strani
Martinu Turku nagrada filmskih kritikov
Na 14. strani
opremiti z naravo
nat_spaziocorti
Trst, via Corti 2 (tikobtrguVenezia)
od torka do sobote 10-13 e 15.30-19.30 ali pa s predhodno prijavo tel. 040 9990006 - info@natdesign.it - www.natdesign.it
RALAZZETTI
IL CALORE CEE PIACE ALU NATURA
EDILFRIULI S.RA.
tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst tel. 040 3883911 - Fax 040 3883938 predstavlja v sodelovanju s
Palazzetti S.p.a.
A (fiX^Rp CLa Festa <IeI
riioco
PREDSTAVITEV PECI IN KAMINOV
8. in 9. oktobra
pred podružnico od 8.30 do 12.00 in od 13.30 do 17.30.
2
Nedelja, 4. oktobra 2009
ALPE-JADRAN
/
italija - Akcija novinarjev ob podpori leve sredine in CGIL
Uspela rimska pobuda za svobodo poročanja
Shod doživel odzive tudi v tujini - Za Berlusconija je bila to farsa
RIM - Na Trgu del popolo so se včeraj popoldne zbrali novinarji sindikalne zveze FNSI, pristaši opozicijskih strank in sindikalnega združenja CGIL, da bi izrazili protest proti vmešavanju premiera Silvia Berlusconija v medije. Protesta se je po nekaterih virih udeležilo okoli 150.000 ljudi, po drugih pa celo enkrat toliko. Vsekakor zelo uspela pobuda. »Ta protest je dokaz, da so Italijani še vedno odzivni in da so se sposobni upreti. Boj za svobodo medijev v Italiji moramo sedaj še odločneje nadaljevati,« je dejal vsedržavni tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini.
Protesta se je udeležil tudi novinar Michele Santoro, ki je zaradi oddaje «Annozero», ki jo predvajajo na drugi televizijski mreži RAI, pogosto tarča ostrih kritik. Zlasti predsednika vlade Silvia Berlusconija in njegove desne sredine. Udeleženci protesta so z bučnim in dolgim aplavzom pozdravili pisatelja Roberta Saviana, ki je zaslovel s knjigo o neapeljski mafiji Gomorra, po kateri je bil posnet tudi film.
Berlusconi je včerajšnji rimski protest obsodil že v petek in ga označil za farso. «Svoboda v Italiji je večja kot v katerikoli drugi zahodni državi,« je dejal predsednik vlade.
Berlusconi je nedavno sprožil več tožb proti nekaterim časopisom v Italiji, Španiji in Franciji, ki so poročali o njegovem zasebnem življenju. «Ustrahovanje in grožnje novinarjem, napadi na medije so stalni,« je ob tem povedal predstavnik Italijanske zveze za tisk Lorenzo Santelli.
Vodja Novinarjev brez meja (RSF) Jean-Francois Julliard je v zvezi s to polemiko dejal, da je Berlusconi na dobri poti, da postane prvi predsednik kakšne evropske vlade, ki ga bo organizacija uvrstila na svoj seznam kršiteljev svobode medijev.
Julliard se je odzval tudi na nedavni Berlusconijev poziv podjetnikom, naj ne objavljajo oglasov v italijanskem časopisu La Repubblica. «Podobne primere poznamo samo v Belorusiji in Zimbabveju,» je dejal.
Shod za svobodo medijev v Italiji so v Rimu načrtovali že konec septembra, vendar so ga za iz solidarnosti z italijanskimi žrtvami terorističnega napada v Afganistanu preložili. Včeraj so z enominutnim molkom počastili umrle v naravni nesreči, ki je prizadela Messino in okolico.
Včerajšnje pobude v središču Rima se je udeležilo veliko ljudi
ansa
odprta tribuna
Upravni svet SSG ni mogel podpisati pogodb s prazno blagajno, na koži ljudi
Dramatična situacija, v katero je zabredlo Slovensko stalno gledališče, je v zadnjih dneh predmet najrazličnejših komentatorjev. Iz skoraj popolne osamljenosti, ki smo jo zadnje čase občutili kot upravitelji, je SSG sedaj v žarišču pozornosti številnih dejavnikov, vprašanje za-dobiva tudi široke meddržavne razsežnosti. želim razbrati ta podatek kot pozitiven znak: če reakcija je, potem pomeni, da je telo še živo. Vendar moramo paziti, da niso reakcije pretirane, predvsem pa, da slonijo na dejstvih prej kot na čustvenih osnovah.
Upravni svet SSG, v katerega sem vstopila leta 2004, je podedoval malodane katastrofalno finančno situacijo, sad dolgoletnega neurejenega sistema financiranja, ki je do leta 2004 povzročil 2.500.000 eur deficita. Na prvi seji upravnega sveta smo izvedeli, da smo kot upravitelji tudi premoženjsko odgovorni za primanjkljaj, za katerega seveda nismo imeli nikakršne odgovornosti. S predsednikom Kuretom na čelu smo že isti dan odločili, da bomo zasledovali v prvi vrsti dva cilja: omejiti stro-
Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus
razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij:
pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov;
eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za dijake vpisane v program EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški dom Simona Gregorčiča. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
šest štipendij v znesku dvatisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov.
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2009. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (0481 32545), Zdravko Custrin (0432 707408), in Mariza Škerk (335 6553150). Zainteresiram naj dostavijo prošnje do 31. oktobra 2009 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD -FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale - Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diazšt. 11,34170 Gorica.
Nives Košuta	kroma
ške in doseči to kar je zapisano v zakonu
za stalna italijanska gledališča in sicer redno prispevanje javnih krajevnih ustanov, ki so nujni člani teatrov javne inicijative.
Večkrat je bilo poudarjeno, da je to bistveni razlog, zaradi katerega so se finančne krize redno pojavljale v vseh teh letih. Prav tako je bilo pravilno poudarjeno, da smo te krize vedno premostili z izrednimi prispevki, ki so se več ali manj čudežno porajali v teh letih skorajda »redno«. Naknadno smo med kratkoročne cilje uvrstili tudi nujnost, da bi SSG vključili v mrežo slovenskih gledališč pod okriljem Ministrstva za kulturo RS.
V svojem letnem poročilu skupščini je oktobra 2007 predsednik zapisal: "Finančne težave SSG izhajajo predvsem zaradi nezadostnega financiranja krajevnih javnih uprav, ki so po zakonu in po statutu dolžna skrbeti za stalna gledališča.....Vse
to izhaja iz poglobljene normativne analize, ki jo je opravil profesor A.Crismani, ki vam jo prilagamo. Naš cilj je, da bi ta ekspertiza služila kot podlaga za reševanje institucionalnih problemov našega gledališča. (... ) Za letos je gledališče že unovčilo redne prispevke. Prihodnjega novembra bo imelo težave z likvidnostjo in uslužbencem ne bo mogoče izplačevati mesečnih plač.«
Tudi tisto leto se je potem stvar rešila z izrednim prilivom denarja.
Situacija je bila torej dobro znana in brez pretvarjanj večkrat prikazana na pristojnem mestu, to je na skupščini, kjer sedijo Dežela, Pokrajina, Občina in Društvo slovensko gledališče.
Nova predsednica Martina Kafol, ki je nastopila ob začetku leta 2009, se je s še večjo zavzetostjo lotila institucionalnih stikov za rešitev ključnega vprašanja, kajti jasno je bilo, da bi za letos težko računali na »izredne« prispevke. Z njo se je tudi debata okrog novega statuta premaknila z mrtve točke.
Od leta 2006 smo si kot upravitelji prizadevali, da bi prišlo do institucionalnega srečanja med vsemi člani gledališča, do katerega pa žal ni prišlo vse do 28. septembra 2009. Tudi ta podatek kaže na določene nenormalne odnose, kajti če je kdo imel občutek, da se stvari v gledališču narobe razvijajo, potem bi se morali člani normalno srečati in situacijo obravnavati. To bi se zgodilo v normalni družbi.
Glede odstopa in odgovornosti US bi rada pojasnila še sledeče: razlika med zadnjim upravnim svetom in prejšnjimi je le v tem, da smo tokrat tej nezdravi, patološki situaciji rekli enkrat konec. Rešitve, ki so bile nakazane na seji članov gledališča 28. septembra 2009 niso bile konkretno izvedljive. Rekli so, da je naš odstop poskus izsiljevanja javnih uprav: ali ne bi bilo hujše izsiljevanje, ko bi upravni svet s prazno blagajno podpisal 23 sezonskih pogodb? Na koži ljudi, ki resno delajo za teater, bi bilo izsiljevanje gotovo lažje.
Rekli so, da bi morali racionalizirati stroške: če grobo povzamemo bilanco našega teatra so postavke sledeče: 1 milijon eur za osebje, 350.000 eur za produkcijsko dejavnost in 330.000 eur za obratovanje dvorane. če pri tem upoštevamo, da moramo spoštovati nekatere zakonske parametre, ki veljajo za stalna gledališča.....tudi otroku je jasno kje bi morali klestiti.
Rekli so, da bi morali manjkajoča sredstva javnih uprav črpati iz zakona za manjšino: vemo, da so ta sredstva ista od leta 1991 in, kot je bilo včeraj napovedano, bo v letu 2010 milijon manj sredstev. Bi bili mar bolj odgovorni ko bi sprejeli to rešitev, ki bi se znotraj manjšine enostavno prevedla v princip »mors tua, vita mea« ?
Če želi imeti Slovensko Stalno Gledališče prihodnost, ne more, po mojem mnenju, mimo štirih bistvenih predpogojev:
da so krajevne javne ustanove soudeležene pri upravljanju gledališča, ker do njega izpolnjujejo vse zakonske in finančne obveznosti;
da si manjšinska skupnost razjasni kakšno gledališče želi (ali zmore) ker so gledanja na to vprašanje še vedno zelo različna;
da se preneha z izrednimi finančnimi posegi, ki kratkoročno navidezno rešujejo probleme, v resnici so pa privedli do današnje neznosne situacije;
da prevlada princip umetniške svobode in kakovostnega ustvarjanja, ki nikakor ne more biti predmet izsiljevanja, tako s slovenske kot z italijanske strani.
Nives Košuta Bivša članica upravnega sveta SSG
demokrati
Danes v Trstu, v petek v FJK
VIDEM - Deželna konvencija Demokratske stranke, ki je odraz razmerja sil po nedavnih sekcijskih kongresih, bo zasedala v petek, 9. oktobra v kraju Pa-sian di Prato v Furlaniji. Večina delegatk in delegatov bo pripadala Debori Serracchiani, kandidatki za deželno tajnico stranke, ki je prevladala na lokalnih kongresih.
Danes z začetkom ob 9.30 bo v konferenčni dvorani S. Maria Maggiore v Trstu zasedala pokrajinska konvencija DS. Pierlui-giju Bersaniju pripada 71 dela-gatov, Dariu Franceschiniju 47 delegatov, Ignaziu Marinu pa 32 zastopnikov.
Državna skupščina bo 11. oktobra v Rimu, o državnem in deželnih tajnikih demokratov pa bodo člani in volilci odločali na primarnih volitvah v nedeljo, 25. oktobra.
prosecco doc
Veneto noče sedeža na Proseku
Kmetijski minister Luca Zaia
TREVISO - »Sedež vina Prosecco izven pokrajine Tre-viso bi bilo isto, kot če bi za sedež šampanjca predlagali kraj izven francoske regije Champagne.« Kmetijski minister Luca Zaia nima dvomov: sedež zaščitnega vina Prosecco mora biti v Venetu, točneje v Trevisu ali okolici, kjer ga pridelajo skoraj 98 odstotkov.
Zaia je torej včeraj zaprl vrata možnosti, da bi priznano vino imelo svoj uradni sedež na Proseku. Dejal pa je, da bo kmetijsko ministrstvo sporazumno z Deželo FJK sprejelo ukrepe za ovrednotenje in razvoj vina, ki ga pridelajo v vinogradih pod Prosekom. S tem v zvezi je Zaia v stalnem stiku s kmetijskim odbornikom FJK Claudiom Violinom, ki, podobno kot minister, pripada Severni ligi.
Zadeva je še kar zapletena. Res je, da vino Prosecco, ki bo v kratkem doživelo evropsko priznanje, v glavnem pridelajo v Venetu, ki pa nima kraja s tem imenom. Lahko bi se za Italijo ponovila žalostna zgodba furlanskega vina Tocai, ki je izgubil evropsko poreklo v korist Madžarske, kjer imajo istoimensko vinorodno območje.
Minister Zaia je vsekakor zmerno optimist in računa na dogovor tako s somišljenikom Violinom, kot s tržaškimi lokalnimi upravami in vinogradniki. Prosek bi si vsekakor zaslužil vsaj strukturo za ovrednotenje tipičnih vin.
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 4. oktobra 2009
3
ter - Prestavili slovar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenaya
Knjiga kot osvoboditev ljudi, dolgo obsojenih na molk
Obsežno delo poljskega raziskovalca je uredila Liliana Spinozzi Monai
TER - »To je slovar, ki ljudem iz Ter-ske doline vrača jezik in glas ter na tak način osvobaja ljudstvo, ki je bilo pred tem obsojeno na tišino.« S temi besedami je domačin, prof. Viljem Černo, ki že od rojstva uporablja tersko narečje, označil pomembno delo Liliane Spinozzi Monai, ki je uredila obsežno gradivo, ki ga je Poljak Baudouin de Courtenay zbral med letoma 1873 in 1901 na Videmskem. Tako je nastal »Slovar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenayja (II glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay)«, ki so ga predstavili včeraj v Centru Lemgo v Teru med posvetom »Jezik, la parlata locale: una storia tipica ed esclusiva«. Njegovi glavni pobudniki so bili Furlanski univerzitetni konzorcij, Občina Bardo ter Dežela FJK. Med uglednimi gosti naj omenimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, predsednika Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Marka Snoja, direktorja Službe za jezikovne in kulturne identitete Dežele FJK Marca Stolfa in odbornika za kulturo Občine Bardo Luco Balzarottija.
Glavni protagonisti včerajšnjega dne pa so bili ob avtorici slovarja, predavatelji Viljem Černo in Mauro Pascolini, Giorgio Ziffer ter Roberto Gusmani z Univerze v Vidmu in generalni direktor Furlanskega univerzitetnega konzorcija Ernesto Liesch, ki je uvedel posvet. Domačin Černo je v svojem izredno čustvenem govoru po-
Včerajšnje predstavitve v Teru se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš
tg
udaril, da daje izdaja slovarja terskemu narečju novo dostojanstvo, potem ko je to govorico z leti uporabljalo vedno manj ljudi, saj so njeni rabi nasprotovale italijanske oblasti in se je ni bilo mogoče učiti v šoli. Mauro Pascolini je spregovoril o tem, kako so lahko, še posebno v obdobju krize, ko so daljša potovanja za večino predraga,
za marsikoga privlačni kraji, kjer živijo jezikovne manjšine. Giorgio Ziffer je naštel številne starejše rokopise in druga besedila, v katerih so razvidni pogosti stiki med slovanskim, germanskim in romanskim svetom na območju Alpe-Jadran, Gusma-ni pa je govoril o poljskem jezikoslovcu Baudouinu de Courtenayju in njegovem
delu, na podlagi katerega bo v kratkem izšel tudi slovar rezijanščine. Ob koncu se je Liliana Spinozzi Monai zahvalila predstavnikom Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš, ki so ji pomagali pri pripravi slovarja, posebej pa je omenila tudi Pavleta Merkuja, ki ji je dal svoje Besedišče terskega narečja. (T.G.)
šolstvo
Prednostni seznami za začasne suplence
TRST - Urad za slovenske šole sporoča, da je bil na podlagi ministrskega odloka št. 82/2009 dne 30. septembra objavljen ministrski dopis št. 14655, na podlagi katerega sme učno osebje vložiti prošnjo za vključitev v prednostne sezname za podeljevanje začasnih suplenc s strani ravnateljev oziroma za dopolnitev delovnega urnika. Upravičenci morajo zadoščati naslednjim pogojem:
-	v šolskem letu 2009/10 morajo biti polnopravno vključeni v pokrajinske lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov;
-	v šolskem letu 2008/09 so morali poučevati z letno suplenco ali s pogodbo do zakjučka didaktičnih dejavnosti;
-	v teku letošnjega šolskega leta zaradi pomanjkanja mest niso bili imenovani v okviru zgoraj omenjenih lestvic, oziroma so imenovanje sicer prejeli, a z nepopolnim urnikom.
Prošnje morajo kandidati obvezno vložiti na tajništvo šole, na kateri so poučevali v šolskem letu 2008/09, do 9. oktobra 2009 na obrazcih, ki so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.istru-zione.it), kjer je mogoče najti tudi dodatne informacije.
Padriče
Stanovanja in samostojne hiše
Neposredna prodaja Tel. 340 7096675 uradne ure
Grajene v stilu tipičnih kraških hiš. Odlične dodelave in moderne tehnologije. Lastni parkirni prostor in vrt. Cene že od 230.000 €
(1)-(2)	(5) - (6)
Hiše so zgrajene na mirni legi z lastnim	Lesena streha greje dom in srce.
vrtom in parkirnim prostorjem.	(7) - (8)
(3) - (4)	Hiša, vrt in vse zunanje oblike so
Talno ogrevanje nudi homogeno	zgrajene v tipičnem stilu kraških hiš,
toploto in zmanjšuje uporabo energije.	nudijo pa veliko več!
/	RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. oktobra 
2009	4
APrimorski
r	dnevnik
L			Ulica dei Montecchi 6
			"V](Q[[ □ tel. 040 7786300
			|/o) 1 L fax 040 772418
			trst@primorski.eu
mediji - Ob včerajšnji manifestaciji v mestnem središču
Svoboda tiska: na trgu tudi tržaški »podleži«
Nekaj sto ljudi demonstriralo proti ustrahovanju in omejevanju novinarske svobode
Bilo jih nekaj sto, med njimi veliko mladih: zasedli so prehod med Borznim in Velikim trgom in s seboj prinesli nedvoumne plakate in napise. Nekateri so si na ramo privezali rdeč trak: v znak protesta proti tistim mogočnežem, ki ustrahujejo novinarje. A tudi v dokaz, da jim je svoboda medijev pri srcu. Drugi so si nadeli majice s prav tako nedoumnimi citati premiera Berlusconija, ki je drugače misleče označil že z najrazličnejšimi vzdevki, med katerimi je podleži (»farabutti«) najbolj eleganten ...
Ob protestnem dnevu, ki ga je včeraj priredil enotni novinarski sindikat FNSI, so se zagovorniki svobodnega informiranja zbrali tudi v Trstu. Na trgu (Capo di piazza Giovanni Bartoli) so jih pričakali člani deželnega novinarskega sindikata. Pod geslom »proti nagobčniku« so delili letake, na katerih so bili natisnjeni vzroki za protest, pred mikrofonom pa sta jih ponovila tajnik sindikata Gianni Martellozzo in predstavnik koordinacije tako imenovanih prekernih novinarjev Maurizio Bekar. Novinarski sindikat se je odločil za protest, ker je rimski parlament odobril nekatere zakone, ki močno omejujejo svobodo novinarjev (na primer zakonski osnutek Alfano), a tudi zaradi ustrahovalnih tožb, ki jih je Berlusconi vložil proti dnevnikoma Repubblica in Unita.
Na tržaškem protestu so posebno pozornost posvetili honorarnim sodelavcem, tistim mladim, ki s svojimi članki polnijo časopise in radijska oziroma televizijska poročila: za svoje delo so večkrat plačani 3, 5 ali 10 evrov, kar je že pravo izkoriščanje.
Tudi v Sloveniji ni veliko bolje, je vedel povedati koprski novinar Robert Škrlj: novinarji brez stalne zaposlitve so najbolj ranljivi in podvrženi pritiskom vseh vrst, kar očitno ustreza lastnikom medijev ...
Med protestniki je bilo tudi nekaj političnih predstavnikov tržaške leve sredine. Renato Kneip je prišel izraziti solidarnost sindikata CGIL, saj je pravica do svobodnega izražanja pri srcu tudi temu gibanju (ne nazadnje zato, ker mu vsedržavne televizije onemogočajo zadostno vidljivost).
Goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič (ki se je v Trst pripeljal s kolesom) je na izrecno vprašanje, ali je svoboda izražanja ogrožena tudi v zamejskih medijih, dejal: »Situacija je na splošno dobra, včasih pa se tudi naši novinarji podrejajo političnim interesom ...in se prepuščajo avtocenzuri.« (pd)
Nočemo nagobčnika ...
kroma
medja vas - Pobuda Konji in vonjave mošta
Jahanje, izleti s kočijo,
stare kmečke igre in še marsikaj
cerkev - Novi tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi
Danes umestitev
Ob 16.30 slovesna maša v stolnici sv. Justa - Dostop do prizorišča le z mestnim in priložnostnim avtobusom
V tržaški stolnici sv. Justa bo danes popoldne z začetkom ob 16.30 potekala slovesna maša ob umestitvi novega škofa msgr. Giampaola Crepaldi-ja, kateremu bo dosedanji škof in apostolski administrator msgr. Evgen Ravi-gnani tudi uradno predal tržaško škofijo. Ob tej priložnosti bo v Trst prišla množica škofov in duhovnikov, napovedana je tudi prisotnost dveh kardinalov: msgr. Renata Raffaeleja Martina, ki predseduje Papeškemu svetu za pravičnost in mir, kjer je bil msgr. Crepaldi do imenovanja za novega tržaškega škofa tudi tajnik, in msgr. Angela Scole, beneškega patriarha in predsednika škofovske konference Triveneta. Msgr. Cre-paldi, ki je v zasebni obliki dospel v Trst že včeraj, bo vodil slovesno somaševa-nje, med katerim bo pel stolni zbor Cappella Civica pod vodstvom Marca So-fianopula, v slovenščini pa Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta. V slovenščini bosta tudi berilo in del evangelija.
Novi škof msgr. Giampaolo Crepaldi
Celotno slovesnost bo v neposrednem prenosu predvajala italijanska katoliška televizija Telechiara, po satelitu pa televizija Telepace (od 15.45 do 17.45).
Ob priložnosti današnje slovesnosti je treba opozoriti, da od 15. ure dalje ne bo več možen dostop z avto-
mobili na grič sv. Justa. Na prizorišče dogajanja bo tako možno priti peš oz. z avtobusom: s Trga Liberta bo vsakih 40 minut vozil avtobus št. 24, z Gol-donijevega trga pa bo od 15. ure dalje vsakih deset minut oz. do zapolnitve mest vozil priložnostni avtobus, ki bo po koncu slovesnosti vozil s prizorišča do Goldonijevega trga od 18. ure do približno 19.30-20. ure. Stolnica sv. Justa bo odprta od 15.30 dalje, klopi in sedeži pa so rezervirani za goste z vabili. Seveda bo možno v cerkvi tudi stoje slediti slovesnosti, tisti pa, ki kljub temu v njej ne bodo našli prostora, bodo lahko sledili poteku maše na prostoru pred stolnico, kjer bo postavljen velik ekran, na razpolago pa bo tudi dvesto sedežev. Po koncu maše pa se bodo za vse udeležence odprla vrata gradu sv. Justa, kjer bo družabnost, ki jo bo ponudil tržaški župan Roberto Dipiazza. Ob tej priložnosti si bo med 15. in 20. uro mogoče tudi brezplačno ogledati razstavo o Srbih v Trstu.
Konji so seveda protagonisti medvejskega praznovanja
kroma
Prelepo sončno vreme je bilo včeraj kot naročeno. Najbolj so se ga veselili Med-vejci, ki v teh dneh gostijo drugo izvedbo praznika Konji in vonjave mošta, ki jo prirejata Slovensko športno kulturno društvo Timava in Slovensko amatersko konjeniško društvo Skuadra Uoo.
Že v petek so se v vasi zbrali domači in tuji konjeniki (največ jih je iz sosednje Slovenije), ki so popoldne poskrbeli za sprevod s konji po vaških ulicah. Številni udeleženci, ki so se radovedno sprehajali od trga, kjer je donela country glasba, mimo kioskov in vse do osmic in gostilne, da bi se ogreli, saj je bil večer precej hladen, in se pozabavali. Včeraj pa se je šlo zares, saj se je vas prebudila v konjskem vrvežu. Poleg ekskurzij na konju, izletom s kočijo, lova na zaklad sta včerajšnji dan zaznamovala športno-rekreacijski pohod na relaciji Med-jevas - Brestovica - Cerovlje - Medjevas in večerno tekmovanje v žaganju hloda.
Današnji dan bo obiskovalcem spet postregel s pestro paleto dogajanj, od vodenega ogleda strelskih jarkov iz prve svetovne vojne do kolesarjenja z gorskimi kolesi po bližnjih vzpetinah (oboje ob 10. uri). Popoldan bo minil v znamenju konjskih iger (ob 13. uri), mimohoda konjenikov (ob 15. uri) in starih kmečkih iger (tekmovanje s samokolnico, tek z vrečami, ipd. ob 15.30). Ob 18.30 pa bo na sporedu nagrajevanje in koncert primorske skupine Dej še en litro. Ob vsem tem naj opozorimo, da je parkiranje v vasi nemogoče, zato pa bo tjakaj peljal posebni avtobus.
Tomislav Žergaj jutri v DSI
Društvo slovenskih izobražencev se drži svoje tradicije in po poletnem premoru ter uspešni septembrski Dragi začenja novo sezono z dvema prireditvama v prvem oktobrskem tednu. Gost prvega ponedeljkovega večera bo jutri ameriški Slovenec dr. Tomislav Žergaj, ki že skoraj pol stoletja živi in dela v Združenih državah Amerike. Dr. Žergaj je psihiater, ki je pri enaintridesetih letih po dokončanem študiju medicine v Ljubljani odšel na specializacijo v Združene države in je potem tam ostal, kot se je zgodilo mnogim drugim ameriškim Slovencem. Do upokojitve je delal na področju Bostona in si pridobil veliko zaslug ter hvaležnost številnih pacientov. Kolikor je le mogel, je tudi iskal in vzdrževal stike z drugimi Slovenci ter bil aktiven pri številnih pobudah, redno pa se vrača v domovino in z zanimanje sledi njenemu razvoju. Je tudi oster opazovalec ameriške stvarnosti in bo marsikaj povedal o sedanji politični situaciji v ZDA.
V	petek, 9. oktobra, pa bo ob 20.30 večer o slovenski kulturi v Argentini ter o življenju in delu vodilnega kulturnega delavca med tamkajšnjimi Slovenci dr. Tineta Debeljaka (1903-1989).
Kmetiji Fior Rosso in Boris Pangerc na Dolgi Kroni
V	kratkem bodo spet zaživeli Okusi Krasa. Eden od ciljev pobude je tudi omogočiti čim boljše medsebojno poznavanje med gostinci in trgovci ter proizvajalci, tako da bi se pospešili čim plodnejši »trgovski« stiki med obema in bi tako postala ponudba vedno zanimivejša za goste in stranke. To je še posebej pomembno za krajevne pridelke in proizvode, ki so redki in nepoznani tudi samim operaterjem. SDGZ prireja zato skupno s kmetijama Fiorrosso in Boris Pangerc iz Doline jutri obisk oljkarskega nasada obeh kmetij, ki se nahaja na Dolgi Kroni na 13 ha površine. Zbirališče je ob 15.30 na parkirišču lekarne v Žavljah. Gioacchino Fior Rosso in žena Adriana Zeriul ter Boris Pangerc bodo z veseljem sprejeli obrate, gostilne, trgovine in pekarne, ki sodelujejo pri letošnjih Okusih Krasa in jim pokazali svoje oljke in posestvo ter dali pokusiti ek-stradeviško oljčno olje. SDGZ vabi vse obrate Okusov Krasa in morebitne zainteresirane trgovce in gostince na posebno spoznavno srečanje; prijave na tel. 040/6724824.
Iznajdljivost tihotapcev cigaret nima meja
Tržaška finančna straža je prišla na sled dvema madžarskima državljanoma, ki sta tihotapila cigarete. Stražniki so ustavili večji tovornjak z madžarsko registrsko tablico, ki je prevažal vrata. Navidezno je bilo vse v redu: voznik je agentom dejal, da so tovor namenjen zasebniku iz Kampanije, vendar so njegovi negotovi odgovori botrovali k temu, da so stražniki temeljiteje pogledali tovor. Vrata, ki so jih prevažali, so imela namreč dvojno dno, v katerem je bilo skritih 173 kilogramov cigaret. Samo v zadnjih dveh letih je tržaška finančna straža zasegla kakih 20 ton cigaret iz tujine. Enkrat so bile skrite v večjem mešalniku za jogurt, drugič v industrijskem klimatskem aparatu, tretjič v pnevmatikah ali pa v dvojnem bencinskem rezervoarju.
Pomoč kolesarki na Grmadi
Openski gasilci, člani gorske reševalne službe in zdravniško osebje so včeraj popoldne posegli na vrhu hriba Grmada, kjer so priskočili na pomoč poškodovani kolesarki. 67-letna ženska se je s kolesom sama odpeljala proti vrhu Grmade, ko jo je presenetil močan mišični krč in je obležala. Na kraju dogodka so gasilci ugotovili za kaj gre in jo s terenskim vozilom odpeljali do vznožja. Poškodba je bila lažja, tako da zdravniška pomoč ni bila potrebna.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
5
zahodni kras - Pobuda skupnosti La fonte - Izvir
Božje polje je dobilo novo dragoceno strukturo
Navzočnost predsednika FJK Tonda - Slovenska beseda in nastop proseškega zbora in godbe
Carlo Kalc-Calzi je bil gotovo najbolj primerna oseba za prerez slavnostnega traka nove sprejemne strukture združenja La fonte-Izvir, ki nudi pomoč in oskrbo invalidom. Ustanovitelj danes že bivše Skupnosti družina Opčine ima namreč veliko zaslug, da je na Božjem polju pri Proseku nastal večnamenski center za telesno prizadete, ki je včeraj dobil novo strukturo. To ni bila le uradna otvoritev, temveč praznik človeške solidarnosti, ki ga je s svojo navzočnostjo počastil predsednik Dežele Renzo Tondo.
Dejal je, da deželna uprava v teh finančno nelahkih časih v proračunu za leto 2010 ne bo krčila izdatkov za zdravstvo in socialo. Prihodnje leto se za FJK napoveduje kar 700 milijonov evrov manj prihodkov, zato Tondov odbor pripravlja boleče proračunske ukrepe. Uprava se bo dodatno zadolžila, situacijo pa bo le delno omililo dejstvo, da bo FJK iz Rima dobila okoli 200 milijonov evrov iz pokojninskega sklada INPS. Tondo je včeraj prišel na Božje polje, ker je Dežela v glavnem financirala nov sprejemni center in tudi zato - kot je dejal - ker predsednik ne sme manjkati na takšnih plemenitih prireditvah.
Kratko otvoritveno slavnost je uvedel predsednik La Fonte-Izvira Fernando Cassago, v slovenščini pa je spregovoril Vinko Ozbič, ki je svojčas predsedoval Skupnosti družina Op-čine. Vez z okoljem je potrdil nastop proseškega godbenega društva in pevskega zbora Vasilij Mirk. Ob Tondu, Ozbiču in Cassagu je bil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, medtem ko na otvoritveni prireditvi nismo videli predstavnikov Pokrajine in Občine Trst, na ozemlju katere leži nekdanje begunsko taborišče na Božjem polju.
Skupnost družina Opčine je bila ustanovljena leta 1975, danes formalno ne obstaja več, ima pa za seboj bogato in plemenito dejavnost. Njenemu delovanju so v vseh teh letih pomagali tudi Primorski dnevnik (ob prvi prostovoljni nabirki leta 1975 je naš časopis zbral 3 milijone lir), z leti pa zlasti našii bralci s prostovoljnimi prispevki. Sprejemna struktura Skupnosti družine na Op-činah nosi danes ime Hiša Milkovič, na Božjem polju pa od včeraj še dodatno obogatena skupnost La fonte -Izvir.
Predsednik Dežele Tondo otvarja novo strukturo na Božjem polju. Ob njem Carlo Kalc-
Calzi.
narodni dom
O« ••
reviji Aeolo in črticah B. Pahorja
V torek, 6. oktobra, bo ob 17. uri v razstavni dvorani Narodne in študijske knjižnice v pritličju stavbe Narodnega doma (Ul.Filzi 14), na sporedu predstavitev revije Aeolo, ri-vista letteraria ed oltre. Publikacija je namreč v svoji zadnji številki med drugimi prispevki objavila dve črtici tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki ju je v italijanščino prevedel Primož Sturman.
Srečanje bo uvedel ravnatelj NŠK Milan Pahor, nato bosta besedo prevzela odgovorni urednik revije Enrico Santus ter prevajalec Pa-horjevih črtic Primož Sturman. Nekaj odlomkov iz Pahorjevega dela bosta v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu podala Mairim Cheber ter Jara Košuta. Obe črtici, in sicer V tržaški citadeli ter V zatišju z oranžami, sta lansko leto v slovenskem izvirniku izšli v zbirki Moje su-hote in njihovi ljudje, ki jo je izdala Študentska založba iz Ljubljane.
barcolana - Pobude tržaške pokrajine
Jadranje med kraškimi okusi
Brezplačne degustacije kraških proizvodov pri pokrajinski stojnici na nabrežju - Na voljo tudi vrsta vodenih ogledov
Pogled na Tržaški zaliv med lansko Barkolano
kroma
prosek - Glasbena šola Godbenega društva Prosek
Mladi, pridružite se godbi
Tečaji pihal, trobil, tolkal ter pripravljalni tečaj uvajanja v svet glasbe - Srečanja na glasbeni šoli so se že začela, zamudniki pa imajo še čas
Godbeno društvo Prosek si že vrsto let prizadeva, da bi med mladimi razširilo ljubezen do glasbe. V petek so na svojem sedežu ob glasnem ropotanju bobnov in zvokih koračnice sprejeli malčke domače osnovne šole Avgusta Černigoja. Glasbeni pozdrav jih je prijetno presenetil in veselo so vstopili v Soščevo hišo; posedli so se v klopi, godbeniki pa so jim predstavili inštrumente. Sledila je krajša vzgojna igrica, med katero jim je prof. Irina Perosa razložila, kaj so note, notno črtovje, zvok in glasba. Poklicala je k sodelovanju nekaj otrok in skupaj z godci so izvedli pesmi Mojster Jaka ter Čuk se je oženil; nato so si ogledali prostore in preizkusili vse inštrumente.
Prav gotovo je obiskovanje glasbene šole priložnost za spoznavanje glasbe in not, pa tudi za prijetno druženje s sovrstniki. Gojenci lahko izbirajo med študijem flavte, klarineta, trobente, pozavne, tenorja, tolkal in saksofona. Glasbene urice potekajo navadno v popoldanskih urah, ob študiju inštrumenta pa poteka tudi izpopolnjevalni tečaj teorije. Po uspešni krstni sezoni se godbeniki lahko vključijo v Mladinski pihalni orkester, ki ga vodi učitelj trobente Boris Benčič. Za vse gojence pa so zagotovljeni tudi medletni in končni nastopi ter verifikacijski ter zaključni izpiti.
Lani je glasbeno šolo obiskovalo 35 gojencev in podobno je tudi letos. Srečanja na glasbeni šoli so se že začela, morebitni zamudniki pa imajo še čas, da se zglasijo na sedežu med večernimi vajami ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 ali pa naj pokličejo na telefonski številki 040/251101 (Bruno) ali 349/4103131 (Martin).
Tudi Pokrajina Trst je ponosna na regato Barcolana, ki vsako leto privabi k nam izredno veliko število ljubiteljev morja in jadranja ter seveda radovednežev. Svojo naklonjenost tovrstnim pobudam je izrazila najprej s finančnim prispevkom jadralnemu klubu Barcola Grignano, aktivirala pa se je tudi drugače: letošnjo novost predstavlja serija vodenih degustacij kraških proizvodov, k jih uprava prireja v sodelovanju s konzorcijem za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, konzorcijem kraških rejcev govedi, koz in ovac ter proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov Moisir, ekstradevi-škega oljčnega olja tržaške pokrajine Ter-geste dop ter konzorcija čebelarjev tržaške pokrajine.
Jadranje med kraškimi okusi je naslov degustacijam, ki bodo brezplačne, svojo prisotnost pa je treba predčasno napovedati pri stojnici Pokrajine Trst na nabrežju. Degu-stacije bodo na sporedu v četrtek, 8. oktobra (ob 16., 18.30 in 20. uri), v petek, 9. oktobra (ob 16., 1830, 20. in 21.30), v soboto, 10. oktobra (ob 11., 12.30, 14., 16., 18.30, 20. in 21.30) in v nedeljo, 11. oktobra (ob 15. in 16.30).
Pri stojnici pa bo lahko vsakdo izbiral tudi med vodenimi ogledi po našem prostoru, ki jih prireja Pokrajina v sodelovanju z Deželo FJK in turistično agencijo Panse-pol Travel. Četrtkov dopoldan bo tako posvečen spoznavanju botaničnega vrta Car-siana in pešpoti Riselce, popoldan pa obali med Križem in Prosekom. Kras in njegove jame in dolina Glinščice od Jezera do Stene po sledeh stare železnice bosta protagonista petkovega dopoldneva, medtem ko bo popoldne na sporedu sprehod po vaseh, od Nabrežine, mimo Slivnega, Mavhinj, Prečnika do Šempolaja. V soboto bo na sporedu več sprehodov po pešpoti Cobolli in pa po mestnem središču in Krasu s fotoaparatom v rokah.
Drugače pa se bo pri stojnici vsak dan kaj dogajalo, začenši s srečanji, ki so namenjene vsakomur. Poslušalci bodo lahko izvedeli za prihodnje pokrajinske projekte ali za program mladinskega festivala v malem gledališču v svetoivanskem parku; eno srečanje bo seveda posvečeno športu, drugo pa perspektivam, ki jih ponuja trg dela, zadnje pa bo predstavilo zgodovino nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Posebna pozornost bo posvečena publikacijam o morju in jadranju ter o promociji našega prostora.
Omeniti velja še to, da tržaška pokrajina sodeluje pri projektu In rotta in podpira udeležbo na nedeljski Barcolani jadrnice s posadko oseb, ki obiskuje oddelek za duševno zdravje Zdravstvenega podjetja.
6
Nedelja, 4. oktobra 2009
NEDELJSKE TEME

boljunec - Pobuda za množični apel prefektu Balsamu
V nekaj urah prvih 250 podpisov proti terminalu
Dokument je podpisala tudi dolinska županja Fulvia Premolin
V Boljuncu so včeraj dopoldne začeli zbirati podpise proti uplinje-valniku pri Žavljah. V nekaj urah so jih na mizici na Gorici zbrali 254, akcijo pa bodo nadaljevali prihodnjo soboto pri Domju. Med prvimi je dokument, ki ga bodo poslali Občini Dolina in nato prefektu, podpisala domača županja Fulvia Premolin.
Pobudo za akcijo je dal občinski odbor proti uplinjevalniku, v katerem sedijo predstavniki strank leve sredine, ki vodi Občino Dolina. Med podpisniki vsekakor niso samo volilci levice in leve sredine, temveč tudi volilci desne sredine, ki v dolinski občini za razliko od Trsta odklanja terminal. Pobudo podpira tudi tržaški odbor proti uplinjevalni-kom, ki ga je v Boljuncu včeraj zastopal Giorgio Jercog.
Apel proti gradnji uplinjevalnika je formalno namenjen prefektu Gio-vanniju Balsamu, ki - poleg županov - odgovarja za varnost in za zdravje občank in občanov. Dolinski odbor si glede podpisov ni zastavil posebnih ciljev o številkah, računa pa, da bo pobuda naletela na odziv tudi v drugih občinah naše pokrajine. Kot nam je povedala zastopnica odbora Laura Stravisi lahko pismo prefektu podpišejo vsi prebivalci pokrajine. Podpise za podobno pobudo so začeli podpisati tudi v miljski občini.
Kar zadeva podpise sta trenutno na Tržaškem v teku dve akciji. Za prvo so pred nekaj dnevi dala pobudo naravovarstvena združenja, druga pa poteka v dolinski in v miljski občini. Akciji imata za cilj blokado postopka za žaveljski uplinjevalnik. V kratkem se bo menda pridružila še skupna pritožb občin Doline in Milj na upravno sodišče dežele Lazio, ki je pristojno za sklepe in ukrepe italijanske vlade.
Pobudo WWF in drugih naravovarstvenih organizacij je včeraj podprl tudi Giorgio Marchesich, lokalni »poveljnik« padanskih obhodnic, ki se prepoznava v Severni ligi. Od pobude se je ogradil pokrajinski tajnik in poslanec Lige Massimiliano Fedriga, ki je pozval Marchesicha, naj pusti pri miru Bossijevo stranko, saj ga bo v nasprotnem primeru kazensko ovadil.
Včerajšnje zbiranje podpisov proti uplinjevalniku na Gorici v Boljuncu (KROMA)
praprot - V organizaciji SKD Vigred
14. Kraški Oktoberfešt
Od 9. do 11. oktobra - V nedeljo tradicionalni pohod-sprehod Na Krasu je krasno in Kraški Muzikfešt
V	petek, 9 oktobra, se bo na prireditvenem prostoru v Praprotu začel tradicionalni jesenski praznik Kraški Oktoberfešt v organizaciji SKD Vigred. Štirinajsta izvedba praznika bo tudi tokrat potekala pod šotorom,od petka do nedelje, 11. oktobra.
V	petek bodo za veselo vzdušje ob odprtju (ob 19. uri) poskrbeli harmonikarji društva Kraška harmonika iz Sežane in glasbeniki godbene skupine Alpenbrass, za ples pa bodo zaigrali člani ansambla Vižarji. V soboto se bo program začel že ob 15. uri in sicer z odprtjem taborniškega kotička, v organizaciji tabornikov RMV Trst-Gorica (ponovili ga bodo tudi v nedeljo), likovnim ex tempore za otroke in mladino, stare od 3 do 14 let, vsak udeleženec ex tempore dobi tudi simbolično nagrado. Ob isti uri se bo začel tudi turnir v briškoli, z bogatimi na-
gradami. V primeru slabega vremena bodo vse pobude potekale pod šotorom. Ob 19. uri bo nastopila enaind-vajsetčlanska otroška folklorna skupina osnovne šole Dutovlje, ki se bo predstavila s spletom ljudskih pesmi in plesov kako so nekoč malo jedli in malo pili, zvečer pa bodo za zabavo in ples do enih ponoči igrali kar trije domači ansambli (tako da bo glasba za vse okuse ) - prvi bo nastopil ansambel Mladi kraški muzikanti, nato skupina Kraški ovčarji, večer pa bodo zaključili glasbeniki ansambla Alter ego.
V nedeljo od 9. do 10. ure bo na prireditvenem prostoru v Praprotu zbirališče za 14. pohod-sprehod Na Krasu je krasno. Pohod je organiziran v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Med 9. in 10. uro
bo organiziran prevoz z avtobusom na relaciji Praprot-Tublje. Start iz Tubelj ob 10.30, po ogledu vasi bodo pohodniki spoznali še druge okoliške vasice, med potjo bo na programu tudi kulturna točka. V spremstvu jamarjev društva Grmada si bodo lahko udeleženci pohoda ogledali tudi Zidaričevo Pejco, ki bo ob tej priložnosti razsvetljena. Pohod se bo zaključil na prireditvenem prostoru v Praprotu, kjer se bo ob 16. uri začel 14. Kraški Muzikfešt, tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev. V nedeljo bodo kioski odprti že od 13. ure. V večernih urah bo za ples igral ansambel Vagabundi, ki izvaja tudi zabavni program. Od petka do nedelje bodo delovali dobro založeni kioski s spe-cialitetami na žaru, klobasami in zeljem, kuhanimi štruklji in drugimi poslasticami, na voljo pa bo tudi pečen kostanj, dobro vino in pivo.
Čarobni svet za otroke ob torkih na Radiu Trst A
Dragi otroci, starši, nonoti, tete in strici pa tudi učitelji in vzgojitelji: pozor! Na valu Radia Trst A vas ob torkih ob 14.10, Mateja vabi na sprehod skozi Čarobni svet. V njem se skrivajo zanimivosti, uganke, zavozlan-ke, čokolade in bombončki ter še marsikaj. Dragi otroci, opogumite se in pokličite v oddajo na telefonski številki 800 108 533 ali 040 362875. Več nas bo, bolj bo zabavno!
Nastop naših godb v mestu
Pokrajinska sekcija državnega združenja italijanskih godb Anbima vabi na 12. pokrajinsko revijo godb. Včeraj je na Trgu Cavana nastopil pihalni orkester Breg iz Doline, danes pa se bodo na Verdijevem trgu ob 10. uri predstavili godbeniki pihalne godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, ob 11. uri pa godba Arcobaleno iz Trsta.
Opazovanje ptic v Bazovici
Danes bo Naravoslovni center v Bazovici odprt od 9. do 17. ure. Ob tej priložnosti bo tudi ekskurzija, ki spada v mednarodni projekt European bird-watch. Odhod bo ob 9. uri izpred naravoslovnega centra, ptice pa bodo udeleženci opazovali v bljižnjih naravnih okoljih. Kdor se želi udeležiti pobude, naj s seboj prinese daljnogled in naj bo primerno oblečen.
Dan prijateljev muzejev
Tržaško združenje prijateljev muzejev Marcello Mascherini, občinsko od-borništvo za kulturo in mestni muzeji zgodovine in umetnosti prirejajo danes na 6. državni dan prijateljev muzejev. V mestnem muzeju krajevne zgodovine (Civico museo di storia patria) v Ul. Imbriani 5a, kjer je na ogled zbirka Socrata Stavropulusa, bo poskrbljeno za več brezplačnih vodenih ogledov od 9. do 19. ure ter za glasbene inter-mezze dua Sergio Zigiotti-Fabiano Merlante. Več informacij je na voljo na spletni	strani
www.retecivica.trieste.it/triestecultu-ra/musei/civicimusei.
O taborišču na Golem otoku
V torek bo v boljunskem Mladinskem domu ob 20. uri srečanje posvečeno 60-letnici odprtja taborišča na Golem otoku. Gost večera bo družbeni delavec Andrej Aplenc, ki je bil med prvimi, ki so pripluli na otok, od koder je lahko odšel šele leta 1954; udeleženci pa bodo lahko prisluhnili tudi pričevanju Vir-gila Gomezla iz Križa pri Tomaju.
šestdesetletniki z opčin in okolice
Ob življenjskem jubileju na plovbo s »flosarji«
Na Koroškem je fajn tudi ko si star šestdeset let. O tem so se prepričali soletniki z Opčin in okolice, ki so se drugo septembrsko nedeljo podali na celodnevni avtobusni izlet na Koroško. Po kratkem postanku v Trojanah, so se peljali do splavarskega pristana na Gor-tini v občini Muta, kjer so jih pričakali koroški splavarji. Dveurna plovba po Dravi je v družbi razigranih flosarjev pričarala zanimive zgodbice o Dravi in življenju ob reki. Dovtipi, petje in domača postrežba so pripomogli, da je bilo vzdušje na splavu veselo.
Pot jih je vodila nato v Troblje, kjer so spoznali Pivovarno Človeška ribica. Ogledali so si proces proizvodnje belega, rdečega in črnega piva ter izvedeli za skrivnosti receptur Matjaževega piva. Še postanek v Dravogradu in ogled lepo ohranjenega srednjeveškega trga in cerkve Sv.Vida, ki je ena redkih romanskih spomenikov koroškega tipa. Da bi veselo zaključili dan, so se podali na večerjo v domačo gostilno v kraj Podgorje v Slovenj Gradcu. Harmonikaš je poskrbel, da so se nekateri veselo zavrteli, drugi so ob klepetu, obujanju spominov in snovanju novih načrtov sklenili, da se čez pet let ponovno srečajo. Zasluge, da je dan tako lepo uspel imajo spremljevalec Dušan ter Ana in Igor, ki sta izlet organizirala.
mačkolje
Množično na pogrebu Eme Tul
Pred dnevi smo se v Mač-koljah poslovili od drage to-varišice Eme Tul. Ob praporih deportirancev in domačega društva jo je na zadnji poti spremljala velika množica, ki je pričala o njeni priljubljenosti med Slovenci in Italijani naše pokrajine.
O njenem svetlem liku so najprej v srenjski hiši in nato na pokopališču občuteno spregovorili županja občine Dolina Fulvija Premolin, ravnatelj tržaške Rižarne Adriano Dugulin, Edvin Švab za Vse-državno združenje partizanov VZPI-ANPI, ANED in ANP-PIA ter Miloš Tul za domače SKD Primorsko. Pogrebne svečanosti je spremljalo ubrano petje Noneta Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot in Godbi na pihala Breg in Nabrežina.
Spominu drage Eme so se med drugimi poklonili številni člani kulturnih društev in sekcij borčevskih organizacij ter nabrežinski župan Giorgio Ret.
SKD Primorsko
KRIŽ - Smrt šolnika, organista in pevovodje
Občuteno slovo od Toneta Kostnapfla
Množica ljudi na včerajšnjem pogrebu - Veliko let je orglal v Križu in Zgoniku
Množica ljudi se je včeraj dopoldne v Križu poslovila od dolgoletnega šolnika, pevca, organista in pevovodje Antona (Toneta) Kostnapfla, ki je pred kratkim po daljši bolezni umrl na svojem domu. Pogrebno mašo je daroval zgoniški župnik Jože Markuža ob somaševanju škofovega vikarja za tržaške Slovence msgr. Franca Vončine, na koru pa sta pela Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov in kriški cerkveni zbor pod vodstvom Edija Race-ta in ob orgelski spremljavi Marije Štur-man, ki sta pokojniku v slovo zapela še pri odprtem grobu, medtem ko se ga je s priložnostno besedo spomnil predsednik ZCPZ Marko Tavčar.
Gospod Tone Kostnapfel je le nekaj tednov pred smrtjo, 10. septembra, praznoval svoj 84. rojstni dan. Rodil se je namreč leta 1925 v Šturjah pri Ajdovščini, od koder se je po drugi svetovni vojni preselil v Gorico. Tam je tudi maturiral na učiteljišču in nastopil učiteljsko službo, ki ga je ponesla najprej v Brda, nato pa na Tržaško, kjer je med drugim poučeval v zgo-niški občini in veliko let tudi v Križu, kjer si je ustvaril družino in dom, v zadnjem obdobju poklicnega življenja pa je deloval na šolskem skrbništvu.
Ob šoli in kolonijah pa sta bili velika ljubezen Toneta Kostnapfla nedvom-
no glasba in petje. Že kot 17-letni mladenič se je pridružil šturskemu cerkvenemu zboru, po izpopolnjevanju v Gorici in preselitvi na Tržaško pa je kot organist, pe-vovodja in pevec prizadevno deloval zlasti v Križu in Zgoniku, vse dokler ga ni bolezen prisilila k mirovanju. Dolgo let je poleti orglal na Svetih Višarjah, dragoceno delo pa je opravil tudi kot odbornik ZCPZ.
S smrtjo Toneta Kostnapfla odhaja eden od protagonistov slovenskega šolskega in glasbenega življenja na Tržaškem. Prizadeti družini, vdovi gospe Ines, otrokom Katy, Mariji in Andreju ter ostalim svojcem naj gre občuteno sožalje.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
7
gledališče verdi - Četrti simfonični koncert tržaškega orkestra
Ameriški, italijanski in francoski mojstri
Solisti so se odrezali in finale je dosegel vrhunec z običajno silovitostjo
Tržaški simfonični orkester gledališča Verdi
Program četrtega simfoničnega koncerta v gledališču Verdi je bil dokaj pestro sestavljen: na sporedu je bila italijanska, ameriška in francoska glasba 20. stoletja, ki jo nekateri še vedno označujejo s pridevnikom »sodobna«, čeprav nas od nekaterih skladb loči celo stoletje in so najbolj uspele mojstrovine že vpisane v seznam klasikov. Večer je odprla simfonična pesnitev Le fontane di Roma (Rimski vodometi) Ottorina Re-spighija, impresionistično in opisno zasnovana skladba, v kateri lahko občudujemo ne samo spretnost in iznajdljivost orkestracije, temveč tudi zelo posrečeno sozvočje z barvami in zvoki večnega mesta, ki je Respighiju navdihnilo še dve sorodni skladbi - Rimske bore in Rimske praznike. Od pritajenega žuborenja ob zori do popoldanske vedrine in tihožitja ob sončnem zatonu se mavrični glasbeni lok pretaka v originalnih kombinacijah, čeprav ni zaslediti jasne tematske osnove. Tržaški orkester je vodil Paolo Longo, domači glasbenik, čigar vrline se kažejo predvsem v natančnosti, s katero urejuje orkestralno gmoto, manj izrazito pa je njegovo interpretacijsko hotenje. Marljivo spoštovanje dinamičnih in agogičnih predpisov je vsekakor privedlo do dopadljive izvedbe, ki je iztržila dokaj prepričljive aplavze.
Protagonist druge točke je bil klarinetist Giampiero Sobrino: mojster je iz-
bral koncert za klarinet, ki ga je ameriški skladatelj Aaron Copland leta 1948 posvetil enemu največjih takratnih vir-tuozov, Bennyju Goodmanu. Copland je pri pisanju upošteval značilnosti mojstra, ki je blestel predvsem na jazz področju, zato vsebuje partitura mnogo prvin sodobnih žanrov, ki se gibljejo med jaz-zom in swingom. Sobrinovo muzicira-nje je bilo živahno in privlačno, solisto-va sproščenost je izstopala v podajanju, ki je z zanesljivo tehniko osvetlilo skoraj improvizacijsko zasnovane elemente, od kadence do gostega in ritmično dokaj kompleksnega dialoga z orkestrom. Tržaški ansambel se je pod Longovim vodstvom znatno potrudil, da je lahko dohajal solista, slednji pa si je prislužil glasno odobravanje in se občinstvu oddolžil s skladbo, ki je bila značajno zelo oddaljena od Coplanda: Adagio iz kvinteta za klarinet in godala nemškega klarinetista Heinricha Baermanna, Mozartovega sodobnika, ki se je nedvomno zgledoval po čudovitem kvintetu KV 581, je Sobrino podal z dokajšnjo mero občutka.
Drugi del koncerta je bil posvečen francoskim mojstrom in trojico je odprl Darius Milhaud z živahno Le boeuf sur le toit, glasbo, ki jo je mojster napisal za balet Jeana Cocteauja. Milhaud je par-tituro nasičil z močnimi vtisi, ki so ga presenetili med prvim potovanjem v Ju-
žno Ameriko: brazilska ritmična naelektrenost, plesni ritmi sambe, pa tudi bolj otožni fado se pretakajo v razkošnih barvah ter poslušalca venomer izzivajo z novimi domislicami. Izvedbo je Longo izpeljal z mestoma pretrgano napetostjo, ansambel pa je vsekakor pogosto zaživel s pravo energijo in poustvarjal-nim veseljem. Manj navdušujoča je bila naslednja točka, v kateri smo poslušali dve priredbi Satiejevih Gymnopedies za klavir solo: Claude Debussy je tematski niti dodal le rahlo spremljavo, ki ni veliko obogatila originala, sklepna točka koncerta pa nam je nudila razkošje Ra-velovega Bolera, genialne mojstrovine, ki nas venomer hipnotično očara s svojim obsesivnim ritmom in rastočo napetostjo. Če odmislimo čustveno bolj vzburljive interpretacije, kjer se tema preliva s pravo erotično zapeljivostjo, se lahko pohvalno izrazimo o tržaški izvedbi: solisti so se po vrsti imenitno odrezali in finale je zrastel do svojega vrhunca z običajno silovitostjo, ki je sprožila navdušenje občinstva. Pred prihodnjim simfoničnim koncertom, ki bo posvečen Mozartu in Brucknerju, bo v četrtek, 8.oktobra, na sporedu večer v duhu cross-over s triom, ki ga sestavljajo brata Pieranunzi pri violini in klavirju ter odlični klarinetist Alessandro Carbonare s klarinetom.
Katja Kralj
Včeraj danes
[I] Lekarne
Danes, NEDELJA,
4.	oktobra 2009
TEREZIJA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 18.40 - Dolžina dneva 11.33 - Luna vzide ob 18.19 in zatone ob 7.20
Jutri, PONEDELJEK,
5.	oktobra 2009
MARCEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1014,9 mb raste, veter 16 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C.
OKLICI: Fabio Micolas Fanelli in Alessia Ruzzier, Alexandra Francisc Jinga in Loredana Adina Imbrea, Ol-ti Pecini in Ermira Zykaj, Gabriele Metelli in Marianna Panatello, Giuseppe Fabris in Alida Lavriha, Federico Candian in Monica Moscatelli, Claudiu Bogdan Branescu in Hermine-Hannelore Postatni, Paolo Ricco-bon in Roberta Isernia, Camillo Po-illucci in Naiana Kelly Ferreira Campos.
Nedelja, 4. oktobra 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (040 367997), Ul. Mascagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080). Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Sv. Justa 1 (040 308982).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC
vabi v torek, 6. oktobra ob 20.00 na predavanje
SENČNA STRAN GOLEGA OTOKA
ob 60-letnici nastanka taborišča Predaval bo bivši zapornik
ANDREJ APLENC
Povezovalec večera Miro Oppel
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DON
pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete vabi na koncert
NePZ »NOTRANJSKA«
in
Dirigent: Janez Gostiša
V Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v soboto, "lO.oktobra, ob 20.uri
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano,
Donizettijeva 3, NA PRVO SREČANJE V SEZONI.
Gost večera bo ameriški Slovenec, psihiater
dr. Tomislav Žergaj.
Začetek ob 20.30.
EDINOST
priredi v ponedeljek 5. OKTOBRA 2009
ob 16. uri
OKROGLO MIZO
55 let slovenščine v stikih z oblastmi
V Narodnem domu v Trstu ulica Fabio Filzi, 14
ČEŠPE naravne, zrele, za marmelado prodam. Pridite si jih nabirati sami, cena 10 kg - 5,00 evrov. Tel. 040576116.
GOSPA S KRASA išče delo kot gospodinjska pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 00386-30922707.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 340-6192100.
IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 3478004578.
NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel.št.: 338-1966768 ali 340-3338082.
ODRABLJENE RAČUNALNIKE s pomnilnikom (RAM) za 512 MB za uporabo operativnega sistema Windows XP išče podružnica nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Pokličite na šolo tel. št. 040 390716 med 8. in 14. uro.
PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 349-1672926.
PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. 040-200865.
PRODAM diatonično harmoniko kot novo ročno-obrtniško izdelano. Tel. 348-4735330.
PRODAM Fiat 600, letnik 99 v dobrem stanju. Tel. št.: 335-7284798.
PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Cena 1.050,00 evrov. Tel. št.: 3386036203.
PRODAM po ugodni ceni usnjeni nov trisedežni divan v temno rdeči barvi (bordo) zaradi selitve. Tel.št.: 3383999360.
PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah.
PRODAM EKSTRADEVIŠKO OLJE -cena po dogovoru, telefonirati ob urah kosila na tel. št. 348-5913172.
PRODAM diatonično harmoniko, kot novo, ročno-obrtniško izdelano. Tel. 348-4735330.
PRODAM mansardo v Nabrežini center v dvonadstropni stavbi, 170 kv. m., avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji (cena 115.00 evrov) ter samostojno prenovljeno hišo v Giran-dolah, 100 kv. m. s 350 km. m vrta (cena 305.00 evrov). Tel. št. 335205539.
PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 338-6239174.
SV. JAKOB, UL. GRAMSCI - novo, enosobno, opremljeno stanovanje dam v najem, cena 450,00 evrov. Tel. št. 040 - 366286.
V NAJEM dajem stanovanje, v bližini univerze v Trstu za dve ne rezidenčna študenta. Tel.št.: 320-0407093.
S Poslovni oglasi
KVALITETNO GROZDJE RE-FOŠK
_za teran prodam. 00386-41518358
PONUJAM POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje, pospravljanje, varstvo zjutraj ali popoldne.
Tel. 00386-57341724
VAJENCA ZAPOSLIM. Mizar Gri-lanc, obrtna cona Zgonik.
ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE.
Zahteva se višješolska pedagoška izobrazba.
Curriculum poslati na: Zadruga La Quercia, Corso Italia 10 - 34121 Trst,
risorseumane@cooperativala-quercia.it
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO DPZIO Jožef Štefan vabi starše dijakov 1. razredov na spoznavni sestanek, ki bo v četrtek, 8. oktobra, ob 17.30 na sedežu (Ca-nestrinijeva ploščad 7).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne suplence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do petka, 9. oktobra, nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008/09 letno suplenco ali suplenco do konca didaktičnih dejavnosti.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it.
80
Nedelja, 4. oktobra 2009
NEDELJSKE TEME

SKD Barkovlje - Ul. Bonafata 6
pod pokroviteljstvom ZCPZ, Slovenske prosvete IN ZSKD
vabi danes - nedelja, 4. oktobra, ob 10.15
na otvoritev razstave
zamisel in postavitev
Rossana Paliaga
Urnik razstave: od ponedeljka do petka 17.00-19.00, v soboto in nedeljo 10.30-12.30 Konec razstave v nedeljo 18. oktobra.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA in AEOLO, rivista letteraria edoltre (Univerza v Pisi)
vabita na predstavitev
NELLA CITTADELLA TRIESTINA in BONACCIA CON GU ARANCI
(prevod dveh črtic BORISA PAHORJA)
6. oktobra,
ob 17.00 uri v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14.
Spregovorili bodo: PRIMOŽ ŠTURMAN (prevajalec), ENRICO SANTUS (urednik revije AEOLO). Literarno branje:
MAIRIM CHEBER, IARA KOŠUTA.
Q Kino
SSKD TEVEAVA
MEDJAVAS
ŠTIVAN
organizira praznik
KONJI IN VONJAVE
MOŠTA 2009
Medjevas - Devin Nabrežina
NEDELJA, 4.10.2009
9.00 odprtje osmič, gostilne, kioskov
in razstav 10.00 voden ogled strelskih jarkov iz časa 1. svetovne vojne, kolesaijenje (start v Medjevasi) 10.30 ježa, vožnja s konjskimi vpregami 13.00 konjske igre (na postaji 2) 15.00 mimohod konjenikov po vasi 15.30 ljudske igre (na postaji 4) 18.30 nagrajevanje kmečkih iger in
nastop skupine DEJ ŠE TSf LITRO 20.00 glasba in zabava po osmicah, v gostilni in na vaškem trgu
MePZDevin -Rdeča zvezda
vabi na celovečerna koncerta moškega zbora
iSchola/ cantofHim/ " ARISTOTELE
PACItfl"
iz Atria v Abrucih
Petek, 9. oktobra ob 20.30
v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu
Sobota, 10. oktobra ob 20.30
v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku
Sodelujeta	_
župniji iz Zgonika in Štivana Pokrovitelj: Občina Zgonik
AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, »G-Force: Superspie in mis-sione 3D«; 20.15, 22.15 »District 9«.
ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«.
CINECITY - 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Bastar-di senza gloria«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Un amore all'improvviso«; 10.55, 12.45, 14.40, 16.15, 17.45 »Biancaneve e gli 007 nani«; 10.45, 15.15, 18.30, 21.30 »Baaria«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 19.30, 22.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«; 20.00, 22.10 »District 9«; 22.00 »Basta che funzioni«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.45 »L'era glaciale 3 - L'al-ba dei dinosauri 3D«.
FELLINI - 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il mio vicino totoro«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi senza gloria«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«.

PependMae
K
Mikela, Valentina in Mauro se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspehu otvoritve in nas razveselili s svojo prisotnostjo
DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
"Živeti, igrati,... Da F igrati]"
Ílwlílükí ifllí
STUDIO ART
Iz solidarnosti do težkega položaja v SSG je uvodno srečanje tečajnikov Studio Arta prestavljeno na kasnejši datum v oktobru, ki bo pravočasno javljen.
GIOTTO MULTISALA 3 - 20.10 »II grande sogno«; 16.30, 18.20, 22.00 »Ricatto d'amore«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.20 »Coco Chanel«; 19.00, 21.30 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 19.30, 22.00 »Sirota«; 14.20, 16.10, 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Slovenka Slovenka«; 14.40, 16.50 »V višave 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che fun-zioni«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un amore all'improvviso«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.05, 20.40 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dino-sauri«.
SUPER - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »White out - Incubo bianco«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 19.40, 22.15 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 15.10, 18.00, 21.30 »Baa-ria«; Dvorana 3: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »District 9«; Dvorana 4: 15.50, 17.50, 19.50, 22.00 »Un amore all'improvviso«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; 15.00, 16.45, 18.30 »G-Force: Super spie in mis-sione«.
0 Prireditve
SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZCPZ, Slovenske prosvete in ZSKD vabi danes, 4. oktobra, ob 10.15 na otvoritev razstave »Note spomina«, zamisel in postavitev Rossana Paliaga. Urnik razstave: od ponedeljka do petka od 17. do 19.ure, v soboto in nedeljo od 10.30 do 12.30. Konec razstave v nedeljo 18. oktobra.
MEŠANI PEVSKI ZBOR MEPZ DE-VIN-RDEČA ZVEZDA vabi na celovečerna koncerta MZ Schola Can-torum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih v petek, 9. oktobra, ob 20.30 v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu in v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku.
SKD VIGRED vabi 9., 10. in 11. oktobra v Praprot na 14. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Petek, 9. oktobra, ob 19. uri vesela otvoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Alpembrass, ples z ansamblom Vižarji. Sobota, 10. oktobra, ob 15. uri turnir v briškoli in likovni ex tempore za otroke in mladino; ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine OŠ Dutovlje, s spletom ljudskih pesmi in plesov »Kako so nekoč malo jedli in malo pili«; od 20. ure ples z ansambli: Mladi kraški muzikanti, Kraški Ovčarji in Alter Ego. Nedelja, 11. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 14. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13. odprtje kioskov; ob 16. »14. Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev«, ples z ansamblom Vagabundi. V soboto in nedeljo popoldne za otroke in mladino taborniški kotiček v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica.
V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hro-vatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.30-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
M Izleti
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME
vabijo na romarski izlet, ki bo v soboto, 10. oktobra. Na programu so Brezje, obiskali bomo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kosilo v Žirovnici, popoldne se bomo podali v Do-
slovče, kjer bo voden ogled Finžgar-jevega muzeja, nato še muzej pisateljev Janeza Jalena in nato v Ljubno. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Se-sljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 11. oktobra, (ne pa 4. oktobra). Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazor-jev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040228274 Rado in 040-228924 Sergio, ob uri kosila.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 13. oktobra, izlet na Postonjsko z ogledom muzeja vojne zgodovine v Pivki, nato še gradu Prem ter Kettejeve spominske sobe. Informacije in vpisovanja do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) ali 040-225468 (Vera). Vabljeni!
SLOENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja v soboto, 31. oktobra, celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE, ki se odvija v Bo-logni (več info na www.saie.bologna-fiere.it).Vse interesente pozivamo, da čimprej javijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-24-12; email in-fo@sdgz.it), če se bodo sejma udeležili, da zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. t.m. Točen čas odhoda in po-vratka bomo sporočili naknadno.
DOLINSKA KLAPA 36 organizira izlet na Dolenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Šli bomo v Muljavo, si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in muzej ter obiskali turistično kmetijo Plavica in park zdravilnih rastlin. Za informacije lahko pokličete na tel.št. 040228254 (Just) ali 040-228896 (Nerina).
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025.
IZLET BURNJAK - Socialno skrbstvo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira, za osebe nad 65 letom starosti iz treh občin, v nedeljo, 25. oktobra, izlet z avtobusom na praznik kostanjev-Burnjak v Gorenji Tarbij (Občina Srednje). Predviden odhod je ob 8.45 povratek okoli 18. ure. Cena izleta je 12,00 evrov na osebo (za kosilo). Za vpis in informacije lahko pokličete od ponedeljka do četrtka, 22. oktobra, na sledeče tel.št.: 040-2907151 ali 345-6552673 ali 3492809846.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25.okt-obra. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495).
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra 2009. Z avtobusom se boste odpeljali v Lago di Garda, kjer si boste v sredo in petek ogledali Sir-mione, Lazice, Garda, in še druga tipična mesteca, torkljo, muzej olja, vinsko kmetijo z degustacijo ter razne druge lepote tega jezera. Četrtek, 29., bo posvečen ogledu Švice in sicer Luganske-ga jezera in okolice ter popoldne še Muzeja čokolade. Obe prenočtvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Bussolengu. Približna cena izleta za vse tri dni vse vključeno niha med 270,00 in 280,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta.
[H Osmice
Na Univerzi v Ljubljani -Fakulteta za Pomorstvo in Promet v Portorožu -je
Alan Mahne Kalin
postal
diplomiran inženir pomorstva.
Čestitamo in mu želimo še veliko uspehov v nadaljnjem študiju.
Vsi domači
Jutri, 5. oktobra praznuje v Borštu 98. rojstni dan
Franc Petaros
Še veliko srečnih in zdravih let mu iz srca želijo
hčeri Mira in Tončka z družinama ter Mija
Velik poljubček pa mu pošilja pravnukinja Magdala.
Marko je dobil bratca
Patricka
Srečni družini želimo vse najboljše
presrečni nonoti Sergio in Nadja ter Silvano in Sonia
Pridružujejo se Tanja, Alenka, Alessandro in mali Luka.
a Čestitke
Hip hip hurra, jutri DAVID 30 let ima. Da bi kravce pasti gnal, po
Bazovici s traktorjem se vozil in lepo
hišico zgradil. Mu iz srca voščijo Kristina, Erik, Martina, mama in tata.
SKD Barkovlje čestita iz srca MARJUČI GRUDEN ob njeni 70-le-tnici in ji želi veliko družinskega veselja pa lepo praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi.
Danes dragi tata SERGIJ 50 let praznuješ. Voščimo ti obilo sreče, zdravja, ljubezni in veselja, da bi se ti izpolnile vse skrite želje ter da bi preživel še veliko tako lepih dni. Irina, Sara in Viviana.
Jutri bo na Kontovelu zelo veselo, ker bo minilo 40 let, ko sta si ZVONKA in DARIO zaprisegla večno ljubezen in zvestobo. Srečno nadaljevanje skupne poti jima želita sestra Marija in nečakinja Majda z družino.
Loterija
B. oktobra 2009
Bari	40	5	5B	19	B6
Cagliari	64	5	45	B1	BB
Firence	1B	40	44	69	B0
Genova	5B	l2	40	ll	B
Milan	41	59	60	2B	B4
Neapelj	B2	4B	5l	B	lB
Palermo	lB	l	2l	B2	66
Rim	12	51	65	BB	25
Turin	lB	B9	ll	45	BB
Benetke	B1	44	2B	66	5
Nazionale	26	B4	ll	B2	5
Super Enalotto Št. 119
BORIS PERNARČIČ je v sklopu vaškega praznika Konji in vonjave mošta odprl osmico. Tel. št.: 040-208375.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50. Tel. 040 -229224.
28 38 59 60 71	83 jolly 54
Nagradni sklad	53l530l,1B€
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 66.663.632,22 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
25 dobitnikov s 5 točkami	B2.251,B5 €
2.140 dobitnikov s 4 točkami	Bl6,ll €
79.625 dobitnikov s 3 točkami	20,25 €
Superstar	33
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
13 dobitnikov s 4 točkami	Bl.6ll,00 €
359 dobitnikov s 3 točkami	2.025,00 €
5.634 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
38.023 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
90.696 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
9
□ Obvestila
AŠD MLADINA organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini za najmlajše. Informacije in prijave na tel. št.: 040220718 ali 338-6376575.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mi-leva).
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30.
KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na 9. Ro-jan day, ki bo danes, 4. oktobra. Po-hodniki se zberejo ob 14.30 na Obelisku za krožno turo okrog Ferlugov. Od 17. ure veselica pri gospe Aniti (Ul. degli Olmi), kjer bodo na ogled tudi obrtniški izdelki Franca Armanija.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo na pevske vaje vsak
H Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14
TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
ponedeljek od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Pevovodji: Nicole Starc in Aljoša Saksida.
PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec.
V BARKOVLJAH bo danes, 4. oktobra, tradicionalna procesija Rožnovenske matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo ob morju v spremstvu godbe s Pro-seka. Vljudno vabimo noše.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na prvo srečanje v sezoni. Gost večera bo ameriški Slovencev, psihiater dr. Tomislav Žergaj. Govoril bo o svojih ameriških izkušnjah, stikih z drugimi ameriškimi Slovenci in pogledih na matično stvarnost. Začetek ob 20.30.
NOVO! UVAJANJE V SVET GLASBE: Glasbena matica prireja tečaje za otroke stare od 4 do 7 let, ločene v dve starostni skupini. Srečanja bodo enkrat tedensko na Opčinah in v Dijaškem domu pod vodstvom Jane Drasič in Ne-de Sancin. Vse informacije dobite v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen srede in sobote od 9. do 17. ure. Začetek tečajev v ponedeljek, 5. oktobra. Pohitite!
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča osnovnošolce, da bo prva vaja plesnega tečaja hip-hop z Jelko Bogatec, v ponedeljek, 5.oktobra, od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Vljudno vabljeni.
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hiphop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadionu
1.maj.	Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101.
TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 5. oktobra, varnost in higiena na delu: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in
2.	novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnasti-ca 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja.
AŠD SHINKAI KARATE KLUB sporoča razpored rednih treningov, ki se bodo začeli v torek, 6. oktobra: začetniki torek in petek od 16. do 17., otroci (lanski) od 17. do 18.; odrasli sreda od 19. do 21., petek od 18. do 20. Za informacije tel.št. 347-4033343.
ELIC - UMETNOSTNA ŠOLA ARTE SINTESI obvešča, da se pričenjajo letni tečaji likovnega izražanja in stripa: likovni tečaj ob četrtkih se prične 8.okt-obra, urnik 16.30-18.00. Oba tečaja stripa, ki bosta ob torkih, se pričneta v torek, 6.oktobra. Urnika sta sledeča: 1.tečaj stripa bo od 16.00 do 17.15; 2.te-čaj mu sledi in sicer od 17.30 do 18.45. Tečaje vodi umentik Leonardo Calvo na sedežu šole - ul. Mazzini št.30 - 5. nadstropje. Informacije: 040 390823 / 333 4784293 / 040 774586.
KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 6. oktobra, ob 20. uri na predavanje »Senčna stran Golega otoka« ob 60. letnici nastanka taborišča. Predaval bo bivši zapornik Andrej Aplenc, povezovalec večera Miro Oppel.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 6. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
DRUŠTVO VALENTIN VODNIK v Dolini obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, ponovno pričel šiviljski tečaj ob 19. uri. Toplo vabljeni!
KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunja-
nu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu s 7. oktobrom ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure.
OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR prirejata v sredo, 7.oktobra, ob 20.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku skupno srečanje mladih iz Občin Zgo-nik in Repentabor s predstavitvijo projekta »Web 2.0 and lavoro«, namenjen mladim med 18. in 25.letom za poklicno usposabljanje na področju spletne komunikacije. Na srečanje so vabljeni mladi med 18. in 25. letom, bivajoči v omenjenih občinah.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
VADBA YOGE - SKD F. PREŠEREN obvešča, da bo prva lekcija vadbe yoge v sredo, 7. oktobra, ob 18.30 v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu. Vabljeni vsi interesenti.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vigred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amaterejev) domače - narodnozaba-vne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: taj-nistvo@skgvigred.org in tel. 3803584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
V PETERLINOVI DVORANI, Donizettijeva 3 v Trstu, bo v petek, 9. oktobra, ob 20.30 večer o slovenski kulturi v Argentini ter vlogi dr. Tineta Debeljaka. Prirejata ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Čer-neta. Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja, spregovorili pa bodo Jure Vombergar, Meta Debeljak Vom-bergar in Jožejka Debeljak Žakelj. Na ogled bo tudi izbor Debeljakovih knjižnih del.
1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »SantApollinare Montuzza« se bo nadaljevala 10., 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982.
BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert Obrtniškega MePZ »Notranjska«, ki združuje pevce z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Postojne in Cerknice, ter Okteta »Bori« iz Postojne. Dirigent: Janez Gostiša. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29) v soboto, 10.oktobra, ob 20.uri.
PLESNI TEČAJ - SKD SLAVEC: rad bi
se naučil plesa? Standardni ali latino-ameriški? Tečaj se bo odvijal v prostorih Babne hiše v Ricmanjih v petkih zvečer. Za vpis in informacije: 040281242 ali 339-7477339.
AEROBIKA - SKD SLAVEC: aerobika, telovadba ob glasbi, ki jo bo vodila Bar-
bara, se prične v ponedeljek, 12. oktobra, v šolskih prostorih v Ricmanjih, po naslednjem urniku: pon. in čet. od 20. do 21. ure. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 339-7477339.
PLESNA ŠOLA - SKD F.PREŠEREN vabi vse otroke v ponedeljek, 12. oktobra, na poskusno lekcijo plesa v zgornje prostore gledališča v Boljuncu, in sicer od 16.30 do 17.15 na tečaj babydance-a namenjenega otrokom od 3. do 6. let in od 17.15 do 18.00 na tečaj plesa za otroke in najstnike od 10. do 17. leta. Za vpis ali informacije pokličite št. 348-0451875.
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi odrasle na tečaj v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12.oktobra, v večernih urah v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Za vpisovanje poklicati na tel.št. 349-7338101.
SKD F. PREŠEREN - šivanje noš. Spet se bomo srečale v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev.
DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaboratorij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15.okt-obra) od 20.ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga Robi Jakomin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na robi-jack1978@yahoo.it
KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072.
KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini.
PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da se v četrtek, 15. oktobra, pričneta tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu, in sicer od 20.30 do 21.30 za začetnike, od 21.30 do 22.30 za nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite št. 3288374369.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2.izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873.
SKD BARKOVLJE prireja v soboto. 17. oktobra, Pohod po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Zbirališče in strt ob Kontovelski mlaki ob 16. uri. Konec pohoda na sedežu društva v ul. Bonafata 6.
BAMBIČEVA GALERIJA- do petka, 23.oktobra razstava akvarelov Andreja Kosiča: Veličastni jesenski Kras. Ogled od ponedeljka do petka 10.0012.00 in 17.00-19.00. Proseška ul. 131, Opčine.
TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Opči-nah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Sa-ležu (info: 3408940225 - Madalena).
KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev pri-
spevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009.
SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26.decembra do 2.januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20.oktobra na info@skdevin.it ali na 340 2232538.
^ Mirno je zaspala naša draga
Lidia Kleva vd. Smotlak
Žalostno vest sporočajo
hčerka Xenia, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v ponedeljek, 5. oktobra ob 12. uri iz ulice Costalunga v cerkev v Mačkolje.
Dolina, 4. oktobra 2009
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Nenadoma nas je zapustil naš predragi mož, brat in stric
Stelio Krmac
Žalostno vest sporočajo
žena Palmira, brat Aurelio in sestri Lina in Nives z družinami ter Anica in Luciano, Franco in Luciano.
Za zadnji pozdrav bo naš dragi ležal v ulici Costalunga jutri, 5. oktobra od 11. do 13. ure.
Žarni pogreb bo v četrtek, 15. oktobra ob 14. uri v proseški cerkvi.
Božje Polje, Marezige, 4. oktobra 2009
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav dragemu stricu Ste-liotu
Paolo z Natašo, Diana s Paolotom, Daniel, Emil, Jakob in mala Tina.
Ob boleči izgubi nekdanjega organista in pevovodje g. Toneta Kostnapfla izrekata
Župnija Zgonik in Cerkveni pevski zbor
sožalje žalujoči družini in sorodnikom.
Ob izgubi očeta Karla Heinichena sočustvujemo s prijateljem Veitom
Adriana, Katja, Mauro in Walter.
ZAHVALA
Ema Tul
Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Svojci
ZAHVALA
Laura Derganc
Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
Družina
/	RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. oktobra 2009	82
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica
gorica - Sindikat CGIL kritično o novi organizaciji transfuzijskega centra
»Vrnitev v preteklost in breme za občane«
v	•
Za izvid krvi je po novem potrebna prijava v centru CUP, kar povzroča zmedo in nelagodje vprašanja
Reforma šol odpira številna
V centru CUP goriške bolnišnice
bumbaca
gorica - Škabrijelova ulica
Nova razsvetljava za večjo varnost
V Škabrijelovi ulici, na trgu Medaglie d'oro (oz. na Goriščku) in v ulici Orzoni bodo obnovili razsvetljavo. Goriški občinski odbor je namreč na zadnjem zasedanju sprejel sklep, s katerim je poverila pokrajinskemu podjetju za javne storitve IRIS ureditev in izboljšanje javne razsvetljave v omenjenih ulicah.
Odbor je že pred enim letom sprejel sklep, na podlagi katerega je na deželno upravo vložil prošnjo po prispevku iz sklada, ki ga je vlada Furlanije-Julijske krajine dodelila izboljšanju varnosti v mestih. »Glede na to, da so prebivalci izražali zaskrbljenost nad povečanjem prometa, do katerega je v Škabrijelovi ulici prišlo po padcu schengenske meje in posledičnem odprtju tamkajšnjega mejnega prehoda, je uprava naročila izdelavo študije. Občinski tehniki in tehniki podjetja IRIS so preverili možnost ojačenja javne razsvetljave z instalacijo novih svetilk, posodobitvijo obstoječega omrežja in drugimi posegi, ki bodo omogočili tudi izboljšanje razsvetljave v ulici Orzoni in na trgu Medaglie d'oro. Dela, ki bodo skupno znašala 44.520 evrov, bo občina neposredno dodelila podjetju IRIS, ki že upravlja goriško omrežje javne razsvetljave.
»Občani morajo po novem biti na razpolago zdravstvenemu podjetju; to je paradoks, ki smo mu priča v goriški pokrajini. Javna zdravstvena ustanova se ne prilagaja več potrebam bolnikov, ki se poslužujejo njenih storitev, pač pa obratno!« Goriško pokrajinsko vodstvo sindikata CGIL za javni sektor in socialo je kritično do odločitve zdravstvenega podjetja, ki je v prejšnjih dneh uvedlo »nova pravila« delovanja transfuzijskih centrov. Le-ta so med občani v prejšnjih dneh povzročila zmedo in nelagodje, saj javnost ni bila pravočasno obveščena o novostih, čeprav se dnevno zaradi izvidov krvi odpravi v goriško in tržiško bolnišnico ter v ambulante v Krmi-nu, Gradežu in Gradišču na stotine ljudi.
Za izvid krvi v vseh transfuzijskih oddelkih goriškega zdravstvenega podjetja se po novem moramo naročiti. To
pomeni, da je za izvid krvi po novem treba trikrat obiskati bolnišnico oz. ambulante, kar je seveda precej zamudno. Najprej je treba k družinskemu zdravniku, ki zapiše recept. S tem se je treba napotiti v enega izmed centrov za rezervacijo zdravniških pregledov in storitev CUP, kjer bodo določili datum in uro izvida. Nato se lahko končno odpravimo v goriško ali tržiško bolnišnico oz. v ambulanto, kamor se bomo seveda morali vrniti po rezultate analiz.
»Nova organizacija transfuzijskih oddelkov pomeni povratek v preteklost in bremeni občane. Pomislimo na primer delavca, ki potrebuje izvide krvi: le-ta bo moral najprej v center CUP, da se naroči, nato se bo vrnil v bolnišnico zato, da mu odvzamejo vzorec, ko bodo rezultati analiz pripravljeni, pa jih bo moral dvigniti in bo zato še en-
krat čakal v vrsti v centru CUP,« opozarjajo pri sindikatu CGIL in nadaljujejo: »Bolje se ne bo godilo niti upokojencem in osebam z gibalnimi težavami. Sindikat upokojencev že več let zahteva uvedbo novega sistema, ki predvideva, da za rezervacije poskrbi sodelavec družinskega zdravnika. Nekatera zdravstvena podjetja so naredila še korak več, saj pošiljajo izvide kar zdravnikom, ki jih nato posredujejo pacientom.« CGIL poziva zdravstveno podjetje, naj izkazuje večjo pozornost sindikatu, delavcem in predstavnikom upokojencev. »Z vodstvom podjetja smo se zadnjič sestali julija. Na prihodnjem srečanju, ki bo v torek, bo zato na dnevnem redu preveč vprašanj. Posledično bomo dosegli skromne rezultate,« podčrtuje vodstvo sindikata CGIL za javni sektor in socialo.
gorica - Do jutri
Občina ponuja začasno službo 34 brezposelnim
Tudi goriška občina bo črpala deželna sredstva za zaposlitev brezposelnih ter delavcev na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. Zaradi tega na pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici še jutri zbirajo prijave za nadaljnje selekcije za 34 delovnih mest pri goriški občini. Urad bo odprt med 9.30 in 12.30. Delavce, ki jih bo začasno zaposlila, bo občina izkoristila za vzdrževanje cestne signalizacije in čiščenje cest, urejanje urbanega okolja, projekt informiranja o tigrastem komarju, vzdrževanje občinskih stavb, vzdrževanje občinskih pokopališč in za ustanovitev skupine, ki bo odnašala trupla umrlih na domu.
Kot predvideva deželni zakon, odobren 4. junija, bodo občine prejele prispevek za projekte, v katerih bodo zaposlili delavce, ki so bili ob službo in jim je bila priznana pravica do socialnih blažilcev. Od tega imajo korist delavci, ki lahko nekaj zaslužijo, in občine same, ki bodo z minimalnimi stroški izpeljale nekatera dela. Občina bo delavce zaposlila za 36 ur tedensko. 20 ur krije dopolnilna blagajna, preostalih 16 ur pa dežela in občina. Občinski odbornik Guido Pettarin je povedal, da bo dežela vsakemu delavcu dodelila tudi 200 evrov, ki bodo namenjeni stroškom in plačilu zavarovalnine.
štandrež - V južnem delu vasi bodo uresničili greznice
Cevi čakajo na začetek del
Gradbišče naj bi postavili vpred koncem meseca - Poseg bo trajal štirinajst mesecev
V ulico San Michele so že pripeljali cevi za uresničitev novega grezničnega sistema
bumbaca
V južnem delu Štandreža bodo pred koncem meseca za-brneli kopači in drugi gradbeni stroji, saj bo družba Irisacqua začela uresničevati nov greznični sistem. Pred nekaj dnevi so v ulico San Michele že pripeljali velike kovinske cevi, po katerih bodo odpadne vode odtekale v nov kanalizacijski sitem.
Kronološki program posega predvideva, da bodo dela potekala v več fazah, zaključila pa naj bi se decembra prihodnjega leta. V ponedeljek, 26. oktobra, naj bi se dela začela v ulici San Michele; na kanalizacijo bodo do konca marca 2010 priključili območje, ki gre od trga pred kulturnim domom Andrej Budal do konca vasi v smeri proti Sovodnjam. Ob koncu marca prihodnjega leta se bodo delavci družbe Iri-sacqua premaknili v ulico Montello, kjer bodo kanalizacijo zgradili do začetka junija. Nato bo na vrsti ulica Matajur, kjer
Reforma višješolskega sistema, ki jo italijansko šolsko ministrstvo napoveduje za prihodnje leto, odpira vrsto vprašanj, ki pobli-že zadevajo slovenske višje srednje šole. »Na prvem mestu je problem učnih ur, ki naj bi jih bilo po novem povsod okrog 30, medtem ko jih je ponekod danes tudi do 40. Prav bi bilo, da bi bilo število uravnovešeno in da ne bi bilo velikih razlik med šolami, saj tudi število tedenskih ur vpliva na vpise. Zapostavljene so namreč šole z višjim številom ur, kar se je pokazalo z osipom dijakov,« povzema razpravo, ki poteka na goriških šolah, tajnik Sindikata slovenskih šol Joško Prinčič.
Z urnikom je povezano tudi vprašanje učnih ur, saj naj bi po novem vsaka ura trajala 60 minut (danes traja 50 minut, urnik pa so prilagajali tudi t.i višji sili, na primer urnikom prihoda in odhoda šolskih avtobusov), pa še vprašanje dodatnih ur za poučevanje slovenščine oz. italijanščine, zaradi česar naj bi bilo število učnih ur na slovenskih višjih srednjih šolah vsekakor višje v primerjavi z italijanskimi šolami, ki so zato za nekatere bolj vabljive. Prinčič opozarja tudi na problem morebitnih dvojnikov na tehničnem in li-cejskem polu. Nekateri se namreč sprašujejo, ali bi si na primer delala konkurenco druž-beno-ekonomski licej in trgovski zavod Zois. »Šoli še zdaleč si ne bi bili podobni,« je prepričan Prinčič, ki poudarja, da je odprtih vprašanj torej veliko, ni pa še jasno, kdaj in od kod bodo nanje dobili odgovore.
»Drug velik problem je usmerjanje dijakov, ki bodo prestopili prag višjih srednjih šol. Zgrešene, slabe izbire škodujejo ne le dijaku, temveč tudi šoli, zato je čas, da uvedemo nove oblike usmerjanja, da poiščemo dobre prakse s tega področja in se pri njih zgledujemo. Najprej bo seveda treba vzpostaviti tesnejšo povezavo z nižjima srednjima šolama, saj je usmerjanje dolg proces, v katerega morajo biti vpleteni tako dijaki kot niž-ješolski profesorji. Koristno bi tudi bilo uvesti preverjanje po prvem letu, ko bi lahko dijaka v njegovem interesu in interesu šole po potrebi preusmerili drugam. Z vsem tem je povezano tudi vprašanje motivacij, na podlagi katerih dijak izbira šolo, saj včasih nimajo prav ničesar opraviti z nagnjenostmi in sposobnostmi,« pravi Prinčič in dodaja, da bodo stopili v stik s šolami na Južnem Tirolskem ter preučili tamkajšnje prakse na področju usmerjanja. Postavljata pa se še dve vprašanji. Prvo zadeva možnost, da bi odprli povsem novo višješolsko smer, če bi se pojavila potreba po tem; nekateri imajo na primer v mislih in željah jezikoslovni licej. »Naša prva skrb pa mora biti ta, da s pretehtano izbiro smeri in z učinkovitim usmerjanjem dijakov omogočimo vsem višješolskem zavodom, da bodo enako vabljivi in da bodo dijaki uravnovešeno porazdeljeni, zato da bodo šole normalno delovale in se razvijale,« zaključuje Joško Prinčič.
bodo dela trajala približno en mesec. V ulici Reggimento Pie-monte Reale bodo delali od konca julija do konca septembra, zadnja pa bo na vrsti ulica Monte Grappa, kjer bodo kanalizacijo uredili do konca novembra. V zaključni fazi kronološki program posega predvideva uresničitev novih greznic med ulicama Reggimento Piemonte Reale in Monte Grappa. Celoten poseg naj bi se zaključil 23. decembra prihodnjega leta, tako da naj bi trajal natanko štirinajst mesecev.
»Poseg v Štandrežu se bo lahko začel v kratkem, ker pravkar uresničujejo priključek grezničnega sistema na čistilno napravo, ki se nahaja na meji s sovodenjsko občino. Ko bo priključek nared, bodo lahko začeli nameščati cevi, po katerih bo odpadna voda odtekala v kanalizacijski sistem,« pojasnjuje predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia. (dr)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 4. oktobra 2009
1 1
renče - Ob 65-letnici ustanovitve Goriškega vojnega področja
Z obeležjem poklon oskrbovalcem partizanov
Posthumno priznanje podelili sorodnikom Silvia Marcuzzija - Montesa
Ob 65-letnici ustanovitve Goriškega vojnega področja, katerega glavna naloga je bila zaledna oskrba partizanskih enot, so se hrabrih in domiselnih načinov materialnega oskrbovanja spomnili z obeležjem, ki je v neposredni bližini Goriških opekarn v Renčah postavljeno v spomin vsem, ki so organizirali in izvajali materialno oskrbo partizanske vojske in vseh oblik odpora proti okupatorjem na področju delovanja takratnega IX. korpusa.
V prostorih renskih opekarn, takratne Frnaže, je od aprila 1944 do maja 1945 delovalo partizansko tranzitno skladišče 333. Objekti opekarn so bili hkrati tudi zatočišče partizanom pred zasledovanjem sovražnikov. Vojna področja kot most med narodom in vojsko so bila ustanovljena v okviru delovanja večjih enot, večinoma leta 1943. Na območju delovanja IX. korpusa so bila po reorganizacijah v letu 1944formirana tri vojna področja: Gorenjsko, Kobariško in Goriško ter posebna komanda mesta Trst. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je število borcev v partizanski vojski močno povečalo in s tem tudi njihove materialne potrebe, pa tudi med civilnim prebivalstvom je ponekod vladalo pomanjkanje. Prva je, ko se je v njej razvilo odporniško gibanje, slovenskim partizanom na pomoč priskočila Furlanija, še posebej Intendanca Montes, ki jo je do svoje mu-čeniške smrti 2. novembra 1944 vodil Silvio Marcuzzi-Montes. Veliko so prispevale tudi sabotažne skupine IX. korpusa, ki so z drznimi akcijami praznile sovražnikova skladišča. Domačini in tudi italijanski antifašisti so prispevali veliko blaga za zamenjavo, denarja in zlata, iznajdljivi nabavniki pa so ga zamenjevali in kupovali vse potrebno za preskrbo približno 12 tisoč borcev in drugih organov odpora. Oskrba v večjih skladiščih in hramba živeža ter drugega prepotrebnega materiala v prehodnih skladiščih, kakršno je bilo v ren-ških opekarnah, je delovala brezhibno in služila vse do konca vojne.
Na včerajšnji slovesnosti so simbolna priznanja Janka Premrla Vojka podelili najzaslužnejšim oskrbnikom, prevoznikom, pomočnikom, posthumno tudi potomcem Montesovega sorodnika Ferruccia Marcuz-zija. Kot slavnostni govornik je nastopil podpredsednik VZPI-ANPI Federico Vincenti, ki je orisal nesebično sodelovanje italijanskih in slovenskih partizanov in odpornikov »kot vzor bratstva med našimi narodi«. Okrcal je »tiste psevdozgodovinarje, ki bi radi izničili zgodovino antifašizma in pomen odporništva, da bi s tem olepšali drugo stran, svet tiranije, invazije, okupacije, deportacij in smrti.« Mladim je položil na srce, da jim je zaupan spomin, ki ga »ohranjajte in branite, za vse tiste, ki se jih danes spominjamo«. (tb)
Novo obeležje z dvojezičnim napisom pri Goriških opekarnah v Renčah
foto t.b.
renče - Zgodovinski dogodek za domačine
Končno obvoznica ......
Nanjo so čakali od sedemdesetih let prejšnjega stoletja - Tovornjaki ne bodo več vozili po središču vasi Iz Gdllipolijd V Tržič
Padec na pločniku
Včeraj okrog 9. ure se je sprehajala po ulici Duca d'Aosta v Tržiču, kjer se je naenkrat spotaknila ob vzdignjeno ploščico in padla na tla. 69-letna D.M. je dobila udarec v nos, iz katerega je začela močno teči kri. Mimoidoči so klicali na pomoč službo 118, ki je žensko prepeljalo v tržiško bolnišnico. Prizorišče dogodka si je ogledala tudi policija, zdaj pa ženska ima možnost, da zaradi padca prijavi občino.
Nova Zadružna banka
V prejšnjih dneh so ustanovili novo Zadružno banko Štarancan in Vileš, ki je nastala z združitvijo dveh dotlej samostojnih bančnih zavodov. Razpolagala bo z 19 okenci in 120 uslužbenci.
Ukrepi za ladjedelnice
Ladjedelniška mesta, med katerimi je tudi Tržič, so zahtevala od ministra za gospodarski razvoj, da čim prej skliče srečanje o italijanskem ladjedelništvu. Po mnenju tržiškega župana Gianfranca Pizzolitta država mora priskočiti pomoč s socialnimi blažilci v ladjedelnicah, kjer so učinki gospodarske krize najmočnejši, hkrati pa mora poskrbeti, da italijanski obrati se bodo lahko posluževali istih finančnih operacij kot njihovi evropski konkurenti.
Štiridesetletnica pobratenja
Ronke, Metlika in Wagna letos praznujejo 40-letnico pobratenja. Obletnico so prejšnji teden obeležili v avstrijski občini, kamor se je odpravila tudi delegacija iz Ronk, ki jo je vodil odbornik Lino Vecchiet. Podobno praznovanje so julija priredili v Ronkah, ko je med drugim dvajset družin gostilo deset mladih iz Metlike in deset iz Wagne.
Most nove obvoznice v Renčah fotot.b.
Je lepo, ne? Da, končno, saj smo jo dolgo čakali. Tak je bil včeraj odziv dveh domačink srednjih let ob za Renčane zgodovinskem
dogodku.
Začetek gradnje renške obvoznice sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat so Goriške opekarne zaradi obsežnosti gradenj začele pospešeno proizvajati svoje opečne izdelke. Njihov glinokop v Renčah se je kaj hitro izčrpal in treba je bilo najti novo surovinsko bazo. Našli so jo na bližnjem Vogrskem, kar pa je pomenilo na stotine tovornjakov, polnih gline, skozi Renče, kjer so razmere iz leta v leto postajale vedno bolj nevzdržne. Izgradnja obvoznice, ki je bila prevelik finančni zalogaj, pa se je vztrajno odmikala. Leta 2003 je takratna novogoriška občinska oblast vendarle dala odločilen pospešek pri izgradnji renške obvoznice, tako da je začela z izgradnjo ren-škega mostu, ki je bil v letu 2005 dokončan. Potem je sameval. In čakal na novo občinsko oblast. Tudi ta je, kot je včeraj povedal župan občine Renče - Vogrsko Aleš Bucik, naletela na podobne težave kot njena predhodnica in sicer s pridobivanjem dokumentacije za obvoznico, predvsem pri zemljiščih v državni la-
sti. Občina bi si sama težko privoščila tri milijone in pol vreden zalogaj, kolikor je vreden celoten projekt, saj gre za vsoto, ki bi povsem izpraznila enoleten občinski proračun. Zato so ga speljali s pomočjo soinvestitorjev. Goriške opekarne, ki so od obvoznice življenjsko odvisne, so prispevale 400 tisoč evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je prišlo 764 tisoč evrov, mestna občina Nova Gorica je do leta 2005 za izgradnjo mostu, ki je z gradbenega vidika most presežkov, že namenila milijon in pol, razlika pa je šla iz proračuna domače občine.
Investicijo bo v prihodnosti treba nadaljevati, saj je obvoznica nared le od krožiš-ča pred mostom do Goriških opekarn, urediti pa bo potrebno še cesto do Bilj. Še letos bodo uredili propust od novega do starega ren-škega mostu, tako da bodo ta del stare ceste zaradi nadaljnjih del že čez nekaj dni zaprli. Sicer pa nova obvoznica ne prinaša le razbremenitve prometa skozi Renče, temveč bo tudi temelj za gospodarski razvoj v kraju. Omogočila bo namreč razvoj novih poslovnih con, s tem nova delovna mesta, ter bodočo cestno navezavo na Kras. (tb)
V	Tržiču so včeraj praznovali desetletnico pobratenja z apulijskim mestom Gallipolijem, od koder so se po letu 1920 številni delavci preselili v Laško in se zaposlili v tržiški ladjedelnici. V popoldanskih urah so kulturni program po mestnih ulicah oblikovali v sodelovanju s krožkom Trulo, ki združuje priseljence iz Apulije; ko so ga pred dvajsetimi leti ustanovili, je bilo v Tržiču dva tisoč priseljencev iz Gallipolija.
Kraški okusi na Gradini
Zadruga Rogos prireja danes med 14.30 in 19. uro v sprejemnem centru Gradina degustacijo kraških sirov, vin, medu, žganih pijač, suhomesnatih izdelkov, peciva in drugih dobrot. Za udeležbo je treba odšteti 12 evrov.
Zimski urnik odvažanja
V	Tržiču bo jutri stopil v veljavo zimski urnik odvažanja odpadkov. Informacije so na voljo na zeleni številki 800-844344.
mariano - Sklep pokrajine
Tarifa za odpadke se ne bo povišala
Tarifa za odpadke, ki jo plačujejo prebivalci občine Mariano, se v prihodnjih treh letih ne bo povišala. Goriški pokrajinski svet je namreč na zadnjem zasedanju odobril sklep »Mikrohabitat za Mariano«, ki predvideva dodelitev triletnega prispevka mali občini na desnem bregu Soče. Le-ta bo v treh letih prejela 52.000 evrov, denar pa bo porabila za ohranitev današnjih tarif za odvažanje in predelavo odpadkov. Prihranek na računih za odpadke bo za prebivalce Mariana neke vrste odškodnina; v Marianu in predvsem v zaselku Corona se namreč pogosto širi smrad, ki s pomočjo vetrov prihaja iz obrata za proizvajanje komposta v Moraru.
Pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic je pojasnila, da so podoben sklep pred časom že sprejeli v korist občine Krmin oz. prebivalcev kraja Borgnano, ki jih bremeni prisotnost odlagališča v kraju Pecol dei lupi. »Občini Mariano bomo v treh letih dodelili 52.000 evrov, ob tem pa smo prevzeli tudi nekaj drugih obvez. Pokrajina in občina Mariano bosta skupaj poiskali dokončno rešitev problema kompostarne v Moraru oz. smradu, ki se iz nje širi. Ob tem bo pokrajina pomagala občini Mariano pri čim prejšnji uresničitvi obvoznice, ki bo omilila problem prehoda težkega prometa skozi vas in za katero je dežela že dodelila denar. Ob tem bo pokrajina skušala uresničiti tudi vsebino načrta za upravljanje krize lesnega sektorja, ki je močno prizadela tudi Mariano,« je pojasnila Mara Černic.
štandrež - Začelo se je 5. kiparsko srečanje sKultura 2009
Atelje na Jeremitišču
Kamen in les obdeluje devet kiparjev - Iz hloda 250 letne sekvoje bo nastal mogočen kip
Na Jeremitišču je včeraj zaživel pravi kiparski atelje na odprtem. Devet kiparjev se je namreč odzvalo vabilu društva sKultura 2001, ki je v zaselku pri Štandrežu priredilo svoje peto kiparsko srečanje. Na travniku pred Makučevo domačijo se je zbralo devet umetnikov, in sicer Norma Antonini, Teresa Ce-tani, Angela Dibenedetto Borzi, Sisto Lombardo, Ivana Postic, Drago Vit Rozman, Robin Soave, Matej Vo-čanec in Stefano Padovan, ki se je pobudi pridružil zadnji trenutek, zato pa njegovega imena ni na zgibankah.
Trije kiparji bodo obdelovali les. »Eden bo imel Z motorno	na razpolago 250 let staro sekvojo, ki je rastla v par-
žago so se	ku županstva v Gorici in je pred kratkim usahnila, dru-
včeraj lotili	gi se bo lotil cedre iz posestva Rubijskega gradu, med-
tudi h loda	tem ko kiparka bo obdelovala hlod, ki prihaja iz dre-
250 let stare voreda Isonzo Argentina iz Gorice,« pravi predsed-sekvoje, ki je nik društva sKultura 2001 Marjan Brescia in pojas-do pred	njuje, da bo ostalih šest kiparjev obdelovalo kamen,
kratkim rastla ki so ga pripeljali s Krasa. Kdor bi si rad ogledal ki-v parku	parje na delu, jih na Jeremitišču lahko obišče vsak dan
goriškega	med 10. in 12.30 ter med 14. in 17. uro. Zaključna pri-
žUpanstva	reditev z razstavitvijo vseh kipov bo v soboto, 10. okt-
obra, ob 19.30 na Jeremitišču, v primeru slabega vre-foto d.r	mena v župnijski dvorani v Štandrežu.
12
Nedelja, 4. oktobra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - 25. novembra počastitev prvega poleta s trajnim znamenjem
V KB center bo »poletel« model Rusjanove Ede 5
Stroške za izdelavo makete krijejo s prodajo kuponov po deset evrov
Jože Silič in njegov model Ede 5
foto vip
V delavnici Jožeta Siliča v Šempetru nastaja model letala Eda 5, ki sta ga pred stoletjem v Gorici izdelala in preizkusila Brata Rusjan. Verjetno je šlo za eno najlepših in najuspešnejših letalnih strojev, ki so prišli iz sodarske delavnice Rusjanov izpod Kostanjevice v Gorici. To letalo ima tudi letečo kopijo, ki jo je pred leti izdelal inženi Albin Novak z Bleda in smo si jo lahko ogledali pred nekaj tedni tudi na goriškem letališču.
Tako v Gorici kot v Novi Gorici se je v počastitev stoletnice prvega poleta bratov Rusjan zvrstilo kar nekaj odmevnih prireditev, katerim smo v našem dnevniku namenili veliko pozornost. Poleg prireditev s postavitvijo razstav in spominskih kamnov, ki so doživele veliko odmevnost v javnosti na obeh straneh meje, so si Slovenci iz Gorice zamislili še namestitev trajnega obeležja v mestnem središču. Zamislili so si maketo letala Eda 5 z razponom kril enega metra, ki naj bi stala med zelenjem na notranjem dvorišču KB Centra na Verdijevem korzu. Izdelavo makete je pripravljalni odbor zaupal Jožetu Sili-ču, spretnemu obrtniku iz Šempetra, ki je tudi sam raziskovalec in pre-učevalec razvoja letalstva. Pred dnevi smo Siliča obiskali v njegovi delavnici, kjer nam je pokazal izdelek, ki bo končan predvidoma čez kak teden. Kot nam je sam povedal, je za material izdelave uporabil izključno medenino. Ta kovina je namreč lepa in obstojna, pa tudi vremenske neprilike ji ne morejo do živega. Za okostje letala je Silič, ki je pri teh opravilih pravi mojster, uporabil medeninaste cevke, za krila in dele repa letala pa medeninasto pločevino. Ogrodje Rusjanove Ede 5 je že končano, zdaj manjka samo še najbolj zamudni del, napenjanje žic, ki so letalom iz pionirskih časov nudile potrebno trdnost.
Letalo bodo v KB Center postavili v dneh obletnice prvega poleta bratov Rusjan v Gorici, to se pravi letošnjega 25. novembra. Kot smo v našem dnevniku že nakazali, so si prireditelji omislili poseben način plačila izdelave, postavitve in vsega, kar spada zraven. Zamislili so si prodajo posebnih kuponov po 10 evrov, ki jih lahko kupi vsakdo in s tem prispeva k uresničitvi posrečene pobude. Za nabavo kupona so se odločili že številni goriški Slovenci, kuponi pa so še na voljo pri Aldu Ruplu in Viliju Prinčiču, ki sta glavna pobudnika te svojevrstne zamisli. (vip)
gorica - Razstava v bivših konjušnicah dvorca Coronini
Vrti se propeler, poje motor
Pobudnik kulturno združenje Isonzo - Društvo 4° Stormo predstavilo knjigo s spomini pilota Silvia Costigliola
Veliko ljudi se je v četrtek zbralo v lepo urejenih bivših konjušnicah dvorca Coronini, kjer so odprli razstavo o letalstvu v Gorici. Pobudnik razstave je kulturno združenje Isonzo, ki se rado posveča zgodovinskim raziskavam. Pri pripravi dogodka je sodelovalo tudi kulturno društvo 4° Stormo, ki je ob tej priložnosti predstavilo knjigo s spomini pilota, ki je nekaj let preživel v Gorici in se uril na goriškem letališču.
V spodnjih prostorih dvonadstropne stavbe so na ogled fotografije in dokumenti prvega obdobja goriškega letališča. Kar nekaj panojev je namenjenih pionirjema letalstva, bratoma Rusjan. Sledijo fotografije iz let tik pred prvo svetovno vojno, ko so se na goriškem »letalnem polju« vadili v letenju avstrijski piloti. Na Rojah je bilo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom. V posebnih vitrinah so razstavljene lutke v človeški velikosti, odete v oblačila in uniforme avstro-ogrske vojske. V prvem nadstropju pa so na ogled fotografije, dokumenti, načrti, uniforme, pilotski kombinezoni in drugi predmeti, ki se nanašajo na obdobje tridesetih let, ko je na letališču delovala pilotska šola italijanskega kraljevega letalstva. Ta del razstave je seveda zelo bogat, saj gre za dobro dokumentirano obdobje, ki je trajalo več kot petnajst let. Tretji del razstave pa je namenjen povojnemu obdobju, ko je Gorica bila z dvomo-
tornikom Douglas Dakota kakih deset let vsakodnevno povezana z Rimom. Za poznavalce je pravo poslastico predstavljal film-dokumentarec iz tridesetih let, ki podrobno opisuje življenje na letališču s posnetki med poleti.
Drugi del večera pa je bil namenjen predstavitvi knjige »Una puntata nell'az-zurro - Skok v sinjino«. Gre za dnevnik, ki ga je pisal pilot, ki je bil kar nekaj let prisoten na goriškega letališču, in sicer Silvio Costigliolo, doma iz Genove. Njegova pilotska pot je bila zelo razgibana in burna. Udeležil se je španske državljanske vojne, se vrnil v Gorico, v vojni pa sodeloval na bojiščih v Albaniji, v Libiji, pri El Alamei-nu, po 8. septembru 1943 pa ga je usoda privedla v vrste salojske republike. Po vojni se je izselil v Argentino, kjer je tudi umrl. Zapiske očeta je zbral njegov sin, knjigo pa je uredil general v pokoju Gianbartolo Parisi, ki je knjigo tudi predstavil.
Razstava nosi naslov »Gira, gira l'elica, romba il motor - Vrti se propeler, poje motor« - povzet je po stari pesmi italijanskih letalcev - in bo odprta do konca oktobra, ogled pa je možen od torka do sobote med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro. V preddverju so na razpolago razne knjige o letalstvu, med katerimi je tudi katalog s opisi in fotografijami goriškega letališča, ki ga je pripravil goriški raziskovalec Sergio Chersovani. (vip)
gorica - Kulturni dom
Marušiču plaketa in zahvala
Branko Marušič in Igor Komel
bumbaca
Upravni odbor goriškega Kulturnega doma je četrtkovo predstavitev knjige Cvetka Vidmarja z naslovom Zadnja tuja vojaška okupacija slovenskega ozemlja izkoristil, da se je oddolžil zgodovinarju Branku Marušiču iz Solkana za več desetletno sodelovanje na kulturno-zgodovinskem in dokumentarnem področju. Marušič je namreč neštetokrat sodeloval pri raznih razpravah, simpozijih, srečanjih z avtorji in predstavitvah, ki so potekali v prostorih Kulturnega doma.
K temu gre še dodati, da je bil ravno Marušič prvi gost Srečanj z avtorji Kulturnega doma, in to v daljnih zimskih mesecih leta 1982. Takratno srečanje sta priredila Kulturni dom in Slovenska prosvetna zveza (današnja ZSKD) pod taktirko svojih nekdanjih predsednikov Milka Renerja in Marka Waltritscha. Ob tem je Marušič lani slavil svojo 70-letni-co. V zahvalo za neutrudno sodelovanje tako s Kulturnim domom kot tudi z drugimi slovenskimi ustanovami na Goriškem je Marušiču na četrtkovem srečanju izročil posebno plaketo z znakom Kulturnega doma v Gorici ravnatelj hrama Igor Komel, ki je solkanskemu zgodovinarju nazdravil na mnoga in zdrava leta. Izročena plaketa Kulturnega doma je izdelek briškega umetnika Ivana Skubina, pečen v tehniki raku .
»Branko Marušič nedvomno sodi med najpomembnejše slovenske zgodovinarje, saj je s svojim delom in življenjem zaznamoval primorski prostor. V vsem tem času je tudi dokazal, da je najprej iskren prijatelj Slovencev v Italiji, istočasno pa močno navezan na zamejstvo,« poudarja Igor Komel in nadaljuje: »Marušič je preko 50 let sodeloval tako na zgodovinskem kot publicističnem področju z raznimi slovenskimi organizacijami in ustanovami v zamejstvu; med le-te-mi so SKGZ, NŠK, ZSKD, Kulturni dom, Primorski dnevnik, Slori in še bi lahko naštevali. Prepričani smo, da se bo sodelovanje med solkanskim zgodovinarjem in zamejsko stvarnost v prihodnje še nadaljevalo, kar pomeni, da bo Ma-rušič oz. prijatelj Branko še marsikdaj dobrodošel gost naših sredin.«
Pred ljudskim vrtom so gasilci razkazali svoja vozila številnim otrokom
bumbaca
Gasilci iz obeh Goric z Unicefovimi orhidejami
Organizacija Unicef, ki v okviru Združenih narodov pomaga otrokom v stiski, je včeraj po 1.200 italijanskih mestih sprožila solidarnostno akcijo, med katero so zbirali prispevke s prodajo orhidej. K pobudi so v Gorici priskočili gasilci, ki so k sodelovanju povabili tudi svoje novogoriške kolege. Goriška sekcija organizacije Unicef je svojo stojnico postavila pred ljudskim vrtom; ob njej so gasilci iz Gorice in Nove Gorice parkirali svoja vozila, s katerimi so priklicali pozornost številnih sprehajalcev in predvsem otrok, med katerimi so delili balončke. Prispevke, ki so jih včeraj zbrali s prodajo orhidej, bodo namenili pomoči za otroke v Kongu, Gani, Senegalu, Togu, Beninu in Gvineji Bissau. Z zbranimi sredstvi bodo kupili predvsem cepivo in zdravila, s katerimi bodo omogočili preživetje neštetih afriških otrok.
gorica - Začetek akademskega leta fakultete za arhitekturo
Botta slavnostni gost
Švicarski arhitekt bo v torek ob 11. uri predaval v ulici Alviano
»Narava mora biti del arhitekture, tako kot mora biti arhitektura del narave; ti besedi sta vzajemno komplementarni. Arhitektura opisuje človeške načrte, organizacija življenjskega prostora je zato sad razmišljanja in dela. Ravno zaradi tega predpostavlja vedno "dialog" in soočanje z naravo.« O tem je prepričan Mario Botta, svetovno znani arhitekt, ki se bo v torek, 6. oktobra, udeležil slovesnosti ob odprtju akademskega leta fakultete za arhitekturo Tržaške univerze.
150 študentov, ki so vpisani v prvi letnik in ki bodo univerzo obiskovali v Gorici, se bo v torek ob 11. uri zbralo na sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano. Po pozdravih predstavnikov univerze in fakultete ter krajevnih upraviteljih bo v dvorani bivšega malega semenišča spregovoril tudi Botta, ki bo postregel s predavanjem na temo »Arhitekturne misli«.
Zamisel za povabilo Botte na odprtje akademskega leta fakultete za arhitekturo se je porodila občinski svetnici in predsednici komisije za javna dela Marini Co-
Mario Botta
lombo, ki je za povabilo izkoristila njegovo prisotnost na majskem zgodovinskem festivalu Estoria. »V tistih dneh je namreč možnost selitve tržaške arhitekturne fakultete v Gorico postajala oprijemljivejša. Zato sem svoj predlog predstavila goriškemu županu Ettoreju Romoliju in predsedniku fakultete Giacomu Borrusu, ki sta soglašala,« je povedala svetnica in nadaljevala: »Botta me je presenetil. Ko sem ga vprašala, ali bi bil pripravljen sodelovati pri odprtju akademskega leta v Gorici, je namreč takoj pokazal veliko navdušenje.«
Marina Francesca
Colombo
Botta se je rodil leta 1943 v švicarskem kantonu Ticino. Zanimanje za arhitekturo je pokazal v mladih letih, že pred zaključkom univerzitetnega študija pa je sodeloval z Le Corbusierjem pri načrtovanju nove bolnišnice v Benetkah. Botta je med ustanovitelji akademije za arhitekturo v kraju Mendrisio, ki jo je v akademskem letu 2002/2003 tudi vodil. Njegovo arhitekturo opredeljujejo elementarne, pogosto simetrične kompozicije, arhetipske oblike, racionalni pristop tipologiji ter uporaba kamna in opeke.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 4. oktobra 2009
13
doberdob - Novoustanovljena otroška dramska skupina Jezero
Prvič na odrskih deskah
Otroci so se predstavili z igrico »Zvončica ali Trilli?« - Njihovi mentorici sta bili Jana Drašič in Valentina Sivec
Člani novoustanovljene otroške in mladinske dramske skupine kulturnega društva Jezero so se v nedeljo, 20. septembra, v župnijski dvorani v Doberdobu prvič predstavili v javnosti z igrico »Zvončica ali Trilli?«. Nastopili so s pravljico o Zvončici, ki je iskala svoje mesto med vilami rastlin, rož, vode in luči. Na tej dolgi poti je Zvončica srečala tudi nadležni plevel, ki ji je nagajal pri iskanju prijateljev na otoku, ki ga ni. Mentorici dramske skupine Jana Drašič in Valentina Sivec, ki si za vloženi trud v pripravo predstave zaslužita pohvalo, sta imeli polne roke dela in veliko mero potrpljenja, saj je v igri nastopilo res veliko otrok.
Dramsko skupino so pri doberdobskem kulturnem društvu Jezero ustanovili maja in z igrico so se otroci kot rečeno prvič predstavili v javnosti. K uspehu predstave so pri-
Otroška dramska skupina društva Jezero med premiernim nastopom
pomogli tudi lepi kostumi, ki so jih sešile mamice, katerim gre ravno tako pohvala, in mojstrsko postavljena scena, za katero so poskrbeli očetje. Nastopajoči otroci so se dobro odrezali, sploh pa so pri kulturnem društvu Jezero zadovoljni, saj po njihovih besedah društveno življenje že dolga leta ni bilo tako živahno, vsaj, kar se tiče otrok, ne. Iz kulturnega društva Jezero se pri tem opravičujejo italijansko govorečemu občinstvu, ki si je ogledalo predstavo, ker so uvodne in zaključne besede prebrali samo v slovenščini.
Otroška in mladinska dramska skupina kulturnega društva Jezero bo z igrico gostovala v Križu 18. oktobra. Pri do-berdobskem društvu si prizadevajo, da bi predstavo ponovili še kje, saj so otroci v priprave za nastop vložili res veliko truda in energij. (mp)
vrh - Degustacijski večer v gostilni Devetak
Za Festival okusov snidenje kraških in koroških dobrot
m
1W
H
Devetakovi s Cristianom Avenatijem
foto aw.
Posebni degustacijski večeri se v gostilni Devetak na Vrhu uspešno odvijajo večkrat na leto. Tesno sodelovanje in skupno predstavljanje s proizvajalci in tudi s kolegi (na sliki je Čotova ekipa s kuharjem morskih užitkov Cristianom Avenantijem med mar-čevskim večerom s peninami) se navzven izraža predvsem v tej obliki.
Letos se je gostilna Devetak vključila v Festival okusov. Gre za na Koroškem pred desetimi leti nastalo pobudo, ki združuje vrhunsko enogastronomsko ponudbo predvsem naše dežele, Koroške in Slovenije. Letošnje zadnje, peto srečanje bo v soboto, 10. oktobra, gostil Avguštin Devetak na Vrhu.
Festival užitkov bo poživel Čotovo Lokando že od 16. ure dalje. Približno sto gostov, polovica jih bo prišla iz Avstrije, bo spoznalo sire tržaškega proizvajalca Lenarta Vidalija, vina goriškega Krasa s posestva Rubijski grad, ki jih bo predstavila Nataša Čer-nic, rejca lososa v alpskih vodah Petra Bachmanna iz Šmohorja v Ziljski dolini, kapljice najboljše avstrijske žganjarne Rudolfa Schwarzererja iz Lienza, vina z oznako Monsclapade vinogradniške družine Dorigo in čokolado štajerskega mojstra Josefa Zotterja. Vsi bodo svoje izdelke posebno predstavili, okoli 19. ure pa bosta Gabri in Uštili začela razkrivati za ta večer posebno pripravljen De-vetakov meni. Za Festival okusa je seveda obvezna rezervacija. (aw)
Kam po bencin S Poslovni oglasi
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN
SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
V ŠTANDREŽU (ul. del Carso, 73 - nad Zadružno Banko)
oddajamo v najem poslovne prostore (pribl. 100 m2).
Telefonirati na št. 0481/882203 ob urah kosila.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
[TT] Osmice
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125.
OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
0 Mali oglasi	H Gledališče
fi Razstave
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913. PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238.
OPERETA GROFICA MARICA Emmericha Kalmana v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice: danes, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri.
V DOMU KRAJANOV V VIPAVSKEM KRIŽU bo danes, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave del, nastalih na 5. likovnem srečanju Vipavski Križ; na ogled bo do 31. oktobra (informacije na tel. 003865-1377490).
SD^
SLOV I K
□
Slovensko deželno gospodarsko združenje
in Slovenski izobraževalni konzorcij SLOV.I.K. prirejata v sodelovanju z JAPTI -Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije
predavanje
Kako napisati uspčšno £-pismo ?
in predstavitev:
izobraževalnih programov SLOV.I.K-a za podjetja
V ponedeljek, 5.10.2009 ob 18.00
Tumova dvorana v KBcentru, korzo Verdi 51, Gorica
Vabljeni vsi člani in zainteresirani podjetniki
Za informacije: info@slovik.org • www.slovik.org • +39/0481.530.412 • gorica@sdgz.it
V petek, 2. oktobra je na tržaški biološki fakulteti zaključila svoj študij
Sara
Še mnogo takih uspehov ji želijo
vsi svoji, Petra pa ji pošilja vroč poljubček.
0 Čestitke
Danes praznuje tata MARJAN 50. rojstni dan. Želimo mu vse najboljše in najlepše še na mnoga leta. Hčerki Greta in Veronika ter žena Laura.
Danes, 4. oktobra 2009, se je srečal z Abrahamom MARJAN BEVCAR. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo ter mu želimo zdravja, sreče in obilo lepih trenutkov še naslednjih 50 let mama, tata, sestra in brat z družinama.
Te dni je v Doberdobu slavila svoj rojstni dan ISABELLA DEVETAK. Vse najboljše ji žalijo mama Adrijana, brat Iztok, mož Fabio ter sinova Davide in Martin, ki ji pošiljata 39 poljubčkov.
Na Tržaski univerzi je diplomirala naša tolkalka SARA VIŽINTIN iz Dola. Cestitamo vsi pri pihalnem orkestru Kras!!!
Ob prejemu pomembnega priznanja za vseživljenjsko delo v zamejskem šolstvu izrekamo bivši gospe ravnateljici MIROSLAVI BRAINI iskrene čestitke. Goriški učitelji.
U Kino
Vse predstave bodo v centru Lojze Bra-tuž v Gorici, drevored 20. septembra, 85. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org.
0 Prireditve
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 9. oktobra, ob 16.30 na trg Republike v Tržiču, kjer bo v okviru pesniške prireditve Absolute poetry večer slovenske poezije. Protagonista bosta pesnica Liliana Visintin in kulturni delavec Aldo Rupel.
V	GORICI DANES
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 - 22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 15.15 - 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 15.40 - 17.30 »G-Force: Super spie in missione«; 20.00 - 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«.
V	GORICI JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Ba-stardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.00 - 22.00 »Cheri«.
V	TRŽIČU DANES
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 - 22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 15.10 - 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »District 9«.
Dvorana 4: 15.50 - 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un amore all'improvviso«. Dvorana 5: 15.00 - 16.45 - 18.30 »G - Force: super spie in missione«; 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«.
V	TRŽIČU JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Ba-stardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »District 9«. Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un amore all'improvviso«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.00 - 22.10 »Il cattivo tenente - Ultima chiamata di New Orleans«.
□ Obvestila
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaje modernih plesov: otroška plesna skupina (osnovnošolci) ob sredah od 18. do 19. ure; srednja plesna skupina (srednješolci) ob petkih od 16. do 17. ure; večja
plesna skupina (višješolci) ob sredah in petkih od 19. do 20.30; začetek v sredo, 7. oktobra, oz. v petek, 9. oktobra. Tečaje vodi Jelka Bogateč; informacije na tel. 338-6495722 (Martina).
AKŠD VIPAVA obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, ob 18. uri začel enomesečni tečaj kotalkanja v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 3339353134 (Elena), na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka).
OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bogatec; informacije na tel. 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
PILATES - v telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it.
DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 20. uri v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovani v Tržiču.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi osnovnošolce na likovno-glasbene delavnice Pobarvaj-mo zvoke...zaigrajmo na barve!!! ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra od 10.30 do 12.30 v domu Budal v Štandrežu; vodita Jana Pečar in Tanja Gaeta (tel. 3280309219).
SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu v torek, 6. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana).
SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon).
S Izleti
KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nurnberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod 6. decembra ob 6. uri pri kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in vpisovanje na tel. 3493666161 (Erik).
Prispevki
Namesto cvetja na grob Zore Devetak daruje Cilka Černic por. Cotič 30 evrov za društvo krvodajalcev iz So-vodenj.
V	spomin na Helko Devetak z Vrha Sv. Mihaela daruje Damijan Terpin 300,00 evrov za CRO v Avianu.
V	spomin na dragega Ferdija Kovica darujejo letniki 1942 320 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
V	spomin na teto Krlinco Nanut darujejo Ivo, Danilo in Zalka Nanut namesto cvetja na grob 150 evrov za kulturno društvo Oton Župančič.
V	spomin na dragega moža in očeta Franca darujeta Annalisa in Fabio Ma-russig 100 evrov za vokalno skupino Sraka.
Za partizansko obeležje pri Devetakih daruje Mirko Peric 20 evrov.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.30, Eros Culiat iz splošne bolnišnice v cerkev na Placu-ti in na glavno pokopališče.
14
Nedelja, 4. oktobra 2009
NEDELJSKE TEME

festival slovenskega filma - S sinočnjim nagrajevanjem zaključena 12. izvedba
Film 9:06 prejel kar 11 vesen Nagrada kritikov Martinu Turku
Filmu Igorja Šterka vse najpomembnejše nagrade - Turk prepričal s svojo zgodbo o dveh ljubimcih
Režiser Igor Šterk je veliki zmagovalec dvanajste izvedbe Festivala slovenskega filma, ki se je sinoči zaključil v Portorožu. Njegov celovečerni igrani film 9:06 je prejel kar devet vesen in dve dodatni nagradi. Nagrado žirije kritikov in publicistov pa je prejel tržaški režiser Martin Turk za svoj srednjemetražni igrani film Soba 408.
Strokovno žirijo, ki so jo sestavljali Aleksandra Balmazovic, Janez Bricelj, Ana Lasic, Milan Ljubic in Branko Šomen, je Šterk prepričal z zgodbo o inšpektorju, ki raziskuje neobičajen primer; preiskava se sprevrže v obsesijo, inšpektor se skrivaj preseli v stanovanje umrlega in začne sčasoma prevzemati njegovo identiteto. Po mnenju žirije je Šterku uspelo na izviren, sugestiven in moderen način uporabiti jezik filmske iluzije ter stkati zgodbo o zamenjavi identitete.
Ob vesnah za najboljši film, scenarij in režijo, je film prejel tudi tiste za najboljšo montažo, ton, glasbo in fotografijo; Igor Samobor je prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Silva Čušin pa tisto za najboljšo stransko žensko vlogo. Ob vesnah je film prejel tudi Kodakovo nagrado za najboljšo kamero in Sa-mobor pa tudi nagrado revije Stop za najboljšo moško vlogo.
Ostale nagrade vesna: za najboljšo masko - Anja Godina (Osebna prtljaga), za najboljšo kostumo-grafijo - Marta Frelih (Alma M. Karlin: samotno potovanje), za najboljšo scenografijo - Miha Knific (Lovec oblakov), za posebne dosežke - film E- Pigs, za najboljšo stransko moško vlogo - Primož Pirnat ( za filme Slovenka, Distorzija, E-pigs), za najboljši animirani film - Palčica, za najboljšo glavno žensko vlogo -Polona Juh (Igra s pari), za najboljši kratki film - Lovec oblakov.
Žirija je podelila tudi štiri posebna priznanja, nagrado Sveta filma za najboljši študentski film pa je prejel film Sestrična (Kaja Tokuhisa).
Na festivalu je svojo nagrado podelila tudi žirija kritikov in publicistov, ki so jo sestavljale Zemira Alajbegovic, Ingrid Kovač Brus in Patricija Maličev. Žirija je posebno pozornost usmerila predvsem na generacijo mlajših režiserjev in nagrado za najboljši film podelila sred-njemetražnemu igranemu filmu So-
san francisco
Nov
Disneyev muzej
SAN FRANCISCO - V San Franciscu so potomci Walta Dis-neyja ustanovili nov muzej, ki s svojo zbirko ponuja dober vpogled v življenje očeta Mikija Miške. Ureditev muzeja, ki sta ga ustanovila Disney-jeva hčerka Diane Disney Miller in njen sin Walter E.D. Miller, je stala 110 milijonov dolarjev. Muzej je v četrtek uradno odprla Diane Disney Miller.Razstava sledi življenju Wal-ta Disneyja od otroštva, preko njegovih prizadevanj, da bi se uveljavil kot risar, do poznejših uspehov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Tako je na razstavi mogoče spremljati razvoj lika Mikija Miške in drugih Disneyjevih junakov. Obiskovalci lahko na mnogih točkah v muzeju tudi eksperimentirajo z animacijskimi tehnikami. Preko fotografij so predstavljeni številni člani Disneyeve družine, nekatere družinske dogodke si je mogoče ogledati preko krajših videov.
Igor Šterk - veliki zmagovalec
ba 408 v režiji Martina Turka in v produkciji TV Slovenija. Kot so zapisale v utemeljitvi, je Soba 408 »senzibilna pripoved o odločitvah v odnosih dveh parov. Turk je v svoji
Prizor iz filma Soba 408, za katerega je Martin Turk prejel nagrado kritike
narativnosti nepredvidljiv. In hkrati neizprosen.« Enaintridesetletni tržaški režiser je v črno-belem filmu upodobil zgodbo Emila in Vere, dveh ljubimcev, ki se srečujeta v ho-
telski sobi; njuno srečno ravnovesje zaškripa, ko si Emil zaželi več kot le občasna srečanja. Turk je scenarij posnel po motivih novele Muhe Aleša Čara. (pd)
berlin
Razstava o padcu berlinskega zidu
BERLIN - Pod okriljem Berlinskega filmskega muzeja bo po tridesetih Goethe Institutih po vsem svetu na ogled dokumentarna razstava ob 20-letnici padca berlinskega zidu. Razstava z naslovom Bili smo tako svobodni -posnetki, ki so ujeli trenutek je zdaj na ogled v filmskem muzeju, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Razstava bo iz Evrope potovala še v Azijo in Združene države Amerike, ogledali si jo bodo tudi v Bangkoku, Buenos Airesu, Kalkuti in New Yorku.
Posebnost dokumentarne razstave je v različnih prikazih padca zidu, ki se je v zgodovino vpisal kot miroljubna revolucija. Pomembno vlogo igrajo filmi in fotografije očividcev, organizatorji razstave pa opozarjajo še na mednarodna poročila, ki so obeležila 9. november, ter na vzhodno- in zahodno-nemške dokumentarne filme.
intervju - Predstavlja se mlada openska skupina
»Born to be wild« ali
•••
nova glasbena skupina Grinders
Med mlajšimi zamejskimi skupinami se je pred približno letom dni rodila posebno nadarjena rock skupina, ki je v relativno kratkem času požela veliko uspehov in izdala prvi demo CD, s štirimi avtorskimi pesmimi in dvema »coverjema«. Vsvo-jih številnih nastopih so pripadniki skupine zbrali okrog sebe številno občinstvo in sprožili veliko zanimanje tako na tržaškem Krasu kot na goriškem teritoriju. Njihova narava je preprosto »divja«, kar je v popolni simbiozi z njihovo glasbo, ki je, tako sami trdijo, »Hard and Heavy Rock 'n Roll«, to se pravi v stilu skupin AC/DC, Iron Maden, Motorhead ipd.
Tudi njihovo srce je (čeprav se morda ne zdi) veliko, saj so nastopili na dobrodelnem koncertu za preureditev poškodovanega openskega Prosvetnega Doma.
Ta zamejski fenomen se imenuje Grinders, sestavljajo pa ga Marko Žerjal (Zerzi Top) - kitara, Walter Vodopivec (Kofano) - tolkala, Marko Gantar (Gantara) - kitara, Ivan Raubar (The Kid) - bas in Peter Paulin (Kampfbumbr) - glas. Najmlajši ima dvajset let, najstarejši pa petindvajset.
S Petrom »Kampfbumbrjem« sva se srečala na openski Brdini. S svojim BMW-jem me je po ozkih ulicah zapeljal do »Buže«, kjer skupina vadi. Ko sem po ozkih stopničkah zlezel v klet, sem končno razumel, kje izvira ime Buža: prostor, ki meri štiri kvadratne metre, je bil nabito polno instrumentov, pločevink piva in ojačevalcev. Po nekaj minutah so prišli še ostali elementi skupine, in soglasno smo se odločili, da bo intervju raje potekal v hišnih prostori ...ob pivu, cigaretnem dimu in v sproščenem vzdušju, se je tako začel intervju.
Kako je nastala skupina?
Gantar: »Spoznal sem Zerzija v srednji šoli, ko sem obiskoval drugi razred, on pa tretji. Povod za naše glasbeno sodelovanje je bil openski Prosvetni dom, kjer sem v prostem času igral košarko, medtem ko je on igral kitaro v kleti pod domom. Nato me je skoraj naključno vprašal, če bi rad zaigral z njim, jaz pa sem povabilo takoj sprejel.«
Žerjal: »Po nekaj mesecih je Gantar prihajal k meni na dom, ker sem imel dva ojačevalca, tako da sva se kratkočasila s snemanjem in »miksanjem« glasbe na domačem
Skupina Grinders med koncertom
PC-ju. (Gantar se smeje in doda »verjetno posnetki še obstajajo, ma delajo š..fo«).
Poznal sem tudi Vodopivca, saj sva obiskovala isto šolo in sva tako začela z vajami v njegovi kleti. Ko se je, nekaj let kasneje predstavil pred mojim pragom z novo baterijo, smo vsi trije začeli 'resneje' vaditi.«
Vodopivec: »Jaz pa sem v skupino pripeljal še basista Raubarja, tako da smo začeli z igranjem prvih Rock 'n Roll pesmi. Preimenovali smo se v The Rocking Vicars in nastopili na prvem 'koncertu' v Mavhinjah. Na žalost je Ivan preveč 'lajal' (Raubar v trenutku zardi), zato smo pomislili na druge rešitve in se spomnili, da smo na neki zabavi slišali Paulina, ki je, nekoliko pijan, kričal pesmi skupine AC/DC.«
In tako so nastali Grinders?
Paulin: »Najprej povabila nisem sprejel. Po tednu dni pa sem spremenil odločitev (Gantar doda: »Po maminem predlogu«) in se predstavil na vajah. Malo pred prvim koncertom, smo se preimenovali v Grinders, ki pomeni brusilna naprava.«
Kdaj se je odvijal vaš prvi koncert?
Raubar: »Prvič smo v živo nastopili 9. avgusta lani in sicer v pubu Guinnes Pound pri Briščikih ob priliki Guinnes Summer Festivala.«
Od takrat pa ste okoli sebe zbrali kar nekaj fanov.
Raubar: »Ja, začeli smo z igranjem na številnih šagrah in drugih zamejskih prireditvah, to pa je okrog nas sprožilo določeno mero zanimanja. Vseeno pa bi se rad zahvalil dvema osebama, ki nas vseskozi spremljata in pomagata pri organizaciji koncertov, ti sta Alen 'Šem' Scrocca-ro in Jan 'Zizko' Foraus. Vsem ostalim pa gre topla zahvala, ker nam sledijo in imajo toliko potrpežljivosti, da nas še poslušajo.«
Sredi septembra se je v briškem pubu, ki je bil ob tej priložnosti nabito poln, odvijala predstavitev vašega prvega cedeja. Kako je nastala zgoščenka?
Gantar: »Skozi vse leto, od začetka delovanja, smo pripravljali tudi svoje pesmi, zato smo se odločili, da jih končno posnamemo. Obrnili smo se do Petra 'Pitkota' Nadliška in Marca Mattiettija, v studio pa smo stopili sredi aprila . Priprava cedeja je terjala veliko truda in ur snemanja, ki so po enem tednu obrodile dokaj dobre sadove. Zgoščenko sestavlja šest pesmi, med katerimi so štiri avtorske Lady (Come with me tonight), The Devil's right hand, Fast freedom in Man with the knife, dve pa sta cover, zimzelena Born to be wild in divja Whole lotta Rosie.«
Cede vsebuje tudi vaš prvi hit, ki ga vsi prepevajo na vaših koncertih. Kako je nastal?
Paulin: »Ja, pesem Lady (Come with me tonight) je nastala naključno, kakor vsi hiti: Nekega dne je na vajah Zerzi začel brenkati po kitari, sledil mu je Gantar s svojo Gantaro in še Vodopivec in Raubar, jaz pa sem na mikrofonu pel to, kar mi je šinilo na misel.«
Kateri so vaši bodoči cilji?
Žerjal: »Sedaj ciljamo (Kofano prekine: »na ameriški tour«) na pripravo novega cedeja, ki naj bi vseboval samo naše pesmi, predvsem pa na razširitev delovanja tudi na slovenski, avstrijski in nemški teritorij. Zato bomo zgoščenko, verjetno s pomočjo poznanstev in prijateljev, razposlali do vseh možnih kontaktov v prej omenjenih državah ter v Francijo.«
Tako se je zaključil intervju z mladimi glasbenimi upi (Paulin je še dodal, da se počuti »Star nwono«), ki so zelo zagrizeni in si od bodočnosti pričakujejo veliko uspehov. Ob koncu pogovora pa so se mi še priporočili, naj se javno zahvalim pevcu, ki jim je podaril kombi, ki so ga v čast Kampf-bumbrju Paulinu takoj poimenovali Bumbatron.
Mi pa jim prisrčno želimo: tako naprej Grinders!!!
Jari

Nedelja, 4. oktobra 2009
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
podnebne spremembe
Ukrepati takoj, da ne bo prepozno
Dušan Kalc
lovek mora kar vztrajno brska-
Cti po vse večjih grmadah vesti in mnenj, s katerimi nas dan za dnem zasipajo najrazličnejši mediji, da naleti, bolj slučajno kakor ne, na pojem humanizem. Zdi se, kakor da bi ta beseda skrivala v sebi kdove kakšen subverzivni naboj, kakor da bi postavljanje človeka, njegovih pravic, njegovih potreb in njegovih hrepenenj v ospredje družbenopolitičnega dogajanja (kar je bistvo humanizma), rušilo sedanja ravnovesja in družbeni red. V današnjem zapletenem in razgibanem ter s protislovij posejanem času globalizacije še vedno odločno prevladuje logika profita in čaščenje svobodnega trga kot glavnega malika. Po padcu komunističnih režimov (ki so si sicer s humanističnimi idejami pretežno polnili usta) se je malikovanje trga kot edine zveličavne vrednote še okrepilo. Kapitalizem je s padcem Berlinskega zidu slavil zgodovinsko zmago in se proglasil za najvišji in neprekosljiv sistem. Nenadoma pa je huda finančna in gospodarska kriza razkrila njegove pomanjkljivosti in odpr-
la razpravo, ki pa je žal tako medla in jalova, da iz nje ni videti korenitejših in trajnejših izhodov. Globalna gospodarska oblast ima namreč trdno v svojih rokah sredstva množičnega obveščanja, preko katerih hromi ali potvarja resnico. V tej manipulaciji ni veliko prostora za humanizem. Profit slej ko prej prevladuje nad človekom in kakršnokoli humanistično idejo.
Kljub temu je upanje, da bodo novi časi, v katerih se človeštvu kažejo novi zahtevni in neodložljivi izzivi, prisilili oblast k treznejšemu razmisleku in pametnejšemu ukrepanju, kjer bo brezobzirno sistemsko požrešnost po profitu in oblasti zamenjala skrb za človeka. Kljub ne ravno spodbudnim zaključkom nedavnega srečanja voditeljev dvajseterice najbogatejših držav na svetu v Pittsburghu je bilo le zaznati medla svetlikanja iz teme popolnega prevladovanja gospodarskih interesov pred življenjskimi potrebami ljudi. Če ne drugega se je iz splošne teme zasvetlikala figura voditelja najmogočnejše države na svetu Baracka Obame, ki se je z nekaterimi potezami le zavzel za človeku prijaznejši svet.
Na področju zunanje politike je pokazal skrb za nuklearno razorožitev, na področju gospodarstva za odpravo nekaterih anomalij kapitalističnega sistema, začenši z ohromitvijo špekulantov, ki ogrožajo ves svetovni finančni sistem, v notranji politiki pa se zavzema za temeljito preosnovo sicer težko obnovljivega ameriškega zdravstvenega sistema.
Pittsburgh zato lahko označimo za drobcen korak naprej na strmi poti zasledovanja boljšega, pravičnejšega in človeku prijaznejšega sveta. Pot pa je še dolga in naporna in na vrata trkajo vedno novi problemi, od naraščajoče revščine in lakote v svetu, do pomanjkanja čiste pitne vode, do katere še vedno nima dostopa 20 odstotkov človeštva, od teroristične dejavnosti, do »pravičnih« (?!) vojn, ki naj bi delom sveta zagotovile demokracijo (?!), od zaskrbljujočega naraščanja brezposelnosti, do vedno novih bolezni in pandemij, ki se pojavljajo v svetu, od vse bolj zaznavnih problemov nadzorovanja podnebja, do perečega vprašanja migrantov, ki bežijo iz revščine, vojnih žarišč in drugih nadlog na
mnogo obetajoče, a včasih silno skope bregove bogatega Zapada.
Večina teh vprašanj se ni premaknila z mrtve točke. Res je, da so vsa vezana na gospodarsko problematiko in da so zato svetovni voditelji posvetili glavno pozornost prav tej temi. In prav ob tem je prišlo do občutnega premika, ki nam dokazuje, da se razmerje sil v današnjem glo-baliziranem svetu spreminja in da »nenadomestljivi« Zapad, z ZDA v prvi vrsti, počasi izgublja izključno vodilno vlogo pri sprejemanju ključnih odločitev v svetu. Poleg načelnega dogovora voditeljev dvajse-terice najbolj razvitih in najhitreje razvijajočih se držav o povečanju kapitalskih rezerv bank in o omejitvi plač bančnim in drugim finančnim šefom, je vrh v Pitts-burghu sklenil, da ključnih problemov globalnega gospodarstva odslej ne bo več vodila takoimenovana skupina G8 (ZDA, Kanada, Japonska, VB, Francija, Nemčija, Rusija in Italija), temveč razširjena skupina G20, v kateri so poleg omenjenih osmih še Kitajska, Indija, Brazilija, Avstralija, Španija, Nizozemska, Južna Afrika, Mehika, Turčija, Argentina, Savdska Arabija in Južna Koreja.
Kaj se bo iz tega izcimilo, je zaenkrat velika neznanka. Predvsem bo pomembno, da skupino G20 ne bo okužila ista bolezen, ki je bila značilna za osmerico najbogatejših, in sicer sebičnost oz. izključna skrb za lastne interese, kot da bi življenje na našem planetu ne bilo odvisno od vseh, tudi od revnih in zaostalih, ki z vse vztrajnejšo silo trkajo na vrata takoimenovanih razvitih dežel. V tem pogledu bo velikega pomena tudi sodelovanje z organizacijo Združenih narodov, ki je zadnja leta izgubila svoj vpliv in moč, ter z Varnostnim svetom ZN, ki ga hromi nespodobna pravica veta peterice zmagovalk druge svetovne vojne (v zadnjih 25 letih je Rusija postavila veto šestim resolucijam ZN, Kitajska in Francija sedmim, VB desetim, ZDA pa nič manj kot 45 resolucijam, od katerih so nekatere pozivale k spoštovanju mednarodnega prava, kar pove marsikaj o oholosti velikih).
Ameriški novinar in zmagovalec treh Pulitzerjevih nagrad Thomas Friedman je pred Obamovo izvolitvijo zapisal, da se ZDA soočajo s tremi problemi. To so delo, terorizem in globalno segrevanje. Ob tem se je spraševal, kako si bodo naši sinovi lahko utirali pot v svetu brez perspektiv, kako bodo lahko preživeli v vsak dan bolj nevarnem in od terorizma ogroženem svetu in kako bodo lahko živeli v vse toplejšem in onesnaženem okolju. Gospodarstvo, varnost in ekologija so torej po njegovem mnenju glavne tri kategorije, v katere bi se moral odločno zagrizti poglavar ZDA in z njim poglavarji ostalih vplivnih držav. Vse tri so med sabo tesno povezne, kajti z umnejšimi gospodarskimi posegi lahko premagujemo ne le brezposelnost, temveč tudi revščino v svetu, ki je eden od največjih razlogov za širjenje terorizma, hkrati pa se lahko učinkoviteje spoprimemo s podnebnimi spremembami, ki ogrožajo ves planet. Začenši s tistimi, ki so zaradi podnebnih neprilik - širjenje puščav zaradi suše v enem predelu, ali poplav zaradi preobilice padavin v drugem - prisiljeni v odseljevanje in s tem v ustvarjanje novih problemov na področju zaposlenosti in varnosti, kot je na primer naraščanje rasizma in nestrpnosti do tujcev. Skratka, če ne bo ustreznih ukrepov, bodo podnebne spremembe hudo ogrozile naše naravno okolje, kar bo pogubno vplivalo na gospodarski razvoj in destabiliziralo družbe po svetu. Tavamo torej v začaranem krogu, ki ga bo treba prebiti z jasnimi in pogumnimi ukrepi.
Če smo v Pittsburghu zabeležili drobcen napredek v boju z gospodarsko krizo, ni bilo zaznati nobenega premika glede globalnega boja proti podnebnim spremembam, razen lepih besed Obame in nekaterih drugih veljakov. Čez tri leta bo namreč zapadla veljavnost Kiotskega protokola, ki zavezuje države podpisnice, da v razdobju od 2008 do 2012 zmanjšajo emisijo toplogrednih plinov za 5,2 odstotka. Protokola očitno niso vsi vzeli resno. Nekatere države, med njimi prednjačijo ZDA, ga sploh niso ratificirale. Že spet so go-
spodarski interesi pod geslom čim večjega profita glavni razlog za brezbrižnost največjih proizvajalk toplogrednega plina. To sta ZDA in Kitajska. Prav ti dve državi proizvajata skupaj več kot 40 odstotkov škodljivega plina in od njiju bo v prvi vrsti odvisno bodoče segrevanje planeta zaradi emisij TGP. Bo Obami in Hu Jintau uspelo spremeniti dosedanjo prakso odlašanja in neukrepanja?
O tem na vrhu G20 niso izgubljali preveč besed, čeprav je pred vrati svetovna konferenca v Koebenhavnu (od 7. do 18. decembra letos), kjer naj bi se države članice OZN dogovorile o novem globalnem režimu v boju proti podnebnim spremembam, ki naj bi presegel Kjotskega. Nihče ne sme več vtikati glave v pesek. Marsikdo meni, da bi imelo omalovaževanje ali namerno zanemarjanje tega problema dramatične posledice. Predsednik Evropske komisije Barroso je celo izjavil, da bi bil pomanjkljiv dogovor v Koeben-havnu »najdaljše poslovilno pismo v človeški zgodovini«.
Podnebne spremembe so prav gotovo med najresnejšimi problemi človeštva. Ob čisto naravnih pojavih, ki so vedno bili in bodo, je v zadnjem poldrugem stoletju na spremembe podnebja vplival človek s svojim poseganjem v naravo. Z izkoriščanjem in porabo fosilnih goriv ter uničevanjem gozdov, ki prečiščujejo ogljikov dvokis, je bistveno prispeval k naraščanju topoglednih plinov v ozračju, kar prinaša celo vrsto hudih posledic, ki znajo imeti z nadaljevanjem nebrzdanega plinskega onesnaževanja zraka nesluteno pogubne posledice. Že sedaj, pravijo strokovnjaki, je čutiti neprijetne posledice poseganja človekove težke roke v naravo. Polarne ledene odeje se počasi a vztrajno talijo, ledeniki se umikajo, viša se gladina morja, priča smo pogostejšim in občutnejšim vročinskim valom, nevihtam, poplavam in sušam, ki prinašajo tudi veliko gospodarsko škodo. Z višanjem temperatur je možno tudi povečanje števila okužb z nalezljivimi boleznimi, da ne govorimo o še večjih omejitvah čiste pitne vode ter o posledicah za kmetijstvo, kar lahko vpliva na znižanje proizvodnje hrane in torej na še večjo revščino revnejših.
Ne nazadnje se spričo podnebnih sprememb povečuje preseljevanje ljudi. Gre za pojav, o katerem se še vse premalo govori in piše. Pogosteje obravnavamo emigrante kot žrtve revščine, vojn, ali političnega preganjanja in ne pomislimo, da vse več ljudi beži v boljše kraje, ker njegove kraje dušijo močvirja ali razjeda puščava, ki se neizprosno širita kot posledici podnebnih sprememb. Mednarodna organizacija za migrante računa, da bo do leta 2050 zapustilo svoje kraje dvesto milijonov takoimenovanih ekoloških emigrantov. To velja zlasti za prebivalstva sušnih predelov Afrike, rečnih predelov Azije, obale in notranjosti Mehike in Karibov ter otočij Tihega oceana. Nekateri se bodo naselili bliže, pri svojih sosedih, kar bo lahko privedlo do resnih trenj v boju za hrano in pitno vodo. Drugi bodo iskali srečo dlje, v takoi-menovanem razvitem svetu, kjer bo prav tako nevarnost trenj in se bo dvigala stopnja nestrpnosti in sovraštva, kar se sicer že dogaja. Dovolj je, da pogledamo okrog sebe. Rasne, jezikovne, verske in druge razlike ustvarjajo strah in napetost in odklanjanje drugačnega.
Tudi vprašanje ekoloških oziroma podnebnih beguncev bo tema decembrske konference v danski prestolnici. Etiopski ministrski predsednik Meles Zenawi, ki letos predstavlja afriške države na raznih svetovnih zasedanjih, je že najavil, da bo v Koebenhavnu zahteval odškodnino in za okoljske ali ekološke migrante.
Tudi to poglavje zgodbe o globalnih podnebnih spremembah terja poglobljen razmislek in ustrezne ukrepe, pri čemer bodo morali mogočniki sveta, pa naj jih bo osem, ali dvajset, ali več, odložiti ožje gospodarske, družbene in druge interese ter res razmišljati in ukrepati drugače. Navsezadnje smo vsi v isti barki, pa naj gre za prvega med prvimi, ali zadnjega med zadnjimi.
16
Nedelja, 4. oktobra 2009
NEDELJSKE TEME
Medved je zaščitni znak Madrida, kjer je na Plaza Mayor nastal tudi skupinski posnetek druge skupine izletnikov (desno), medtem ko je tretja skupina na posnetku spodaj; nad Toledom se dviga mogočni Alcazar, Cervantesov Don Kihot z oprodo Sancho Pansom pa predstavlja enega od simbolov, ki jih je mogoče srečati marsikje
IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Madrid in Andaluzija zadetek v polno v vseh ozirih
Rado Gruden
V tretje gre rado. Primorski dnevnik in potovalna agencija Aurora sta že organizirala izlete v Španijo. Prvi je bil zdaj že daljnega leta 1973 in izletniki potovanja niso mogli dovolj prehvaliti. Dobrih dvajset let kasneje (leta 1995) je bila Španija spet na vrsti in tudi tokrat je bilo navdušenje veliko. Na tretjo »Španijo« pa je bilo treba počakati že manj: štirinajst let.
V letošnji napovedi za Španijo, smo v začetku letošnjega leta zapisali: »Iz anket, ki ste jih izpolnili na zadnjih dveh srečanjih izletnikov, smo razbrali vaše želje: večina ste si zaželeli Španijo. Pa naj bo Španija! Klasična tura po Španiji, to pomeni Madrid in Andaluzija. Obiskali bomo velika in slavna mesta, zgodovinske palače in trdnjave, mošeje spremenjene v mogočne katedrale, videli bomo nepregledne oljčne nasade in vinograde, mlini na veter nas bodo spomnili na Cer-vantesovega Don Kihota, vozili se bomo mimo pravljičnih »pueblo blanco«, belo pobarvanih vasi, za katere se zdi, kot da visijo na pobočju hriba.«
Zdaj, ko so letošnjo turo opravile že vse tri skupine in je od izleta minilo že nekaj časa, lahko z mirnim srcem ponovimo tisto, kar so trdili izletniki pred 36 in štirinajstimi leti. Španija je zakon in Madrid z Andaluzijo še posebej. Madrid je prestolnica Španije in ima že zato svoj čar, Andaluzija pa je dežela, ki v mnogih pogledih predstavlja raznolikost Španije. Gleda na Sredozemlje in Atlantik hkrati. Je prijetne umirjene klime ponekod, drugod mrzla pozimi in vroča poleti. Umirjeno gričevje je
rodovitno, višje ležeči predeli pa suhi, kamniti in od sonca porumeneli.
Lučaj stran, na drugi strani Gibral-tarskega preliva, stoji Afrika, od koder so prišle mnoge podobe današnje Andaluzije: kitara, ples, hrana, obrti, arhitektura. Tudi s tem na najlepši način predstavlja Španijo. Arhitektura, kultura vode, mnoge španske besede (kar 3000 španskih besed naj bi imelo arabski izvor), geni in še kaj je prišlo z Arabci.
Na stičišču dveh kontinentov se je skozi vso preteklost zbrala najbolj pisana druščina, kar si je lahko predstavljamo, to so današnji Andaluzijci. Mednje štejemo tudi polovico vseh španskih ciganov (Gitanos), ki so sem prišli v času, ko je se je od tod na atlantsko avanturo proti Ameriki podal Krištof Kolumb. Iz Sredozemlja in Atlantika, iz vinogradov, pašnikov, sadovnjakov, polj in oljčnih nasadov prihajajo raznovrstna živila, ki lahko zadovoljijo vse okuse
Španski jug je povezava med krščanskim in islamskim svetom in prav čez Al-An-dalus se je srednjeveška Evropa seznanila z grško filozofijo. Številni muzeji so bili sprva mošeje, danes pa cerkve. Arabske utrdbe in mesta stojijo še danes in vabijo na obisk.
Čeprav letos čas ni bil najbolj primeren za potovanja - kriza je začela kazati zobe, pa tudi izletov Primorskega dnevnika je bilo razpisanih kar šest, - se je pokazalo, da je Potovalna agencija Aurora s Španijo zadela glavni dobitek na tomboli: zanimanje je bilo namreč tolikšno, da so namesto ene skupine napolnili kar tri in edini problem, ki se je pojavil, je bil v tem, ali bo mogoče vse tri skupine tudi popeljati v Andaluzijo.
Madrid
No, kmalu se je videlo, da tudi to ni problem, saj je direktorici Aurore Divni Čuk uspelo zagotovili tri zaporedne tedenske termine v maju, ko je tudi vreme običajno kar stabilno, temperature pa še niso tako visoke kot poleti.
Prva skupina je svoje potovanje začela 10. maja. 42 izletnikov pod vodstvom Di-vne Čuk je v Madridu, ki je bil prva postaja osemdnevnega potovanja, pričakal dež in nič kaj prijazno vreme. Toda to nas ni skrbelo. Bili smo kot cigani, ki se smejijo takrat, ko dežuje, saj vedo, da bo slej ali prej posijalo sonce. No, nam na sonce ni bilo treba dolgo čakati. Posijalo je že pozno popoldne in nas praktično ni več zapustilo do konca potovanja.
Popoldne smo v glavnem izkoristili za ogled Prada, enega najpomembnejših evropskih umetnostnih muzejev, v katerem so zbrana dela največjih svetovnih umetnikov, zvečer pa smo okusili del živahnosti, po kateri slovi španska prestolnica.
Nekateri, gre predvsem za ljubitelje nogometa, so seveda izkoristili priložnost in si ogledali sloviti nogometni stadion Bernabeu, kjer domuje slavni Real.
Naslednji dan je bil na vrsti še ogled kraljeve palače, ki ima kar 2800 sob. Na ogled jih je bilo sicer le 22, kljub temu pa smo izvedeli marsikaj zanimivega iz življenja španskih kraljev in kraljic, v ključno z izvenzakonskimi ljubezenskimi dogodivščinami, za katere tudi španski dvor ni bil imun
Čar Madrida se ne skriva toliko v nje-
govi urbanistični urejenosti kolikor v neverjetni vitalnosti, ki označuje to metropolo vse od njenega nastanka v 17. stoletju. Mesto leži v zelo suhi in pusti pokrajini prav v osrčju države, na višini 655 metrov, od koder gospodari nad prostranim španskim ozemljem. Njegovi začetki segajo daleč v preteklost, celo v prazgodovino. Vendar mesto ni igralo v zgodovini posebne vloge, čeprav so se pozneje naselili v njem Kelti in Rimljani, dokler ga niso v 10. stoletju zavzeli muslimani, Mavri. Takrat je okusilo svoj trenutek slave: Mavri so na gorskem grebenu nad reko Manzanares zgradili trdnjavo (Alcazar). Na tem območju se od leta 1743 dviga mogočna kraljeva palača, ki so jo postavili po požaru, ki je uničil Alcazar (1735). Po krščanski osvojitvi (1083) pa je mesto zdrknilo v dolg spanec, iz katerega se je prebudilo šele leta 1561, ko ga je Filip II. izbral za novi sedež kraljevega dvora.
Madrid se je pod nasledniki Filipa II. začel naglo razvijati. V začetku 17. stoletja je imel že več prebivalcev kot druga evropska mesta, in takšnega kulturnega življenja ni bilo nikjer v Evropi. Leta 1695 je v Madridu izšel roman Don Kihot in Sancho Pansa Miguela de Cervantesa (1547-1616), ki je Španiji prinesel svetovni sloves in zelo pomembno mesto v evropski književnosti. Nekaj let pozneje se je iz Seville preselil v Madrid slikar Diego Velazquez (1599-1660). To odločitev je potem posnemalo veliko slikarjev iz južne Španije. V tistem času se je zunanja podoba Madrida močno spremenila: zgradili so razkošne trge in mogočne stavbe, ki so se nekatere ohranile do današnjih dni. Iz te dobe je ena največjih turističnih mestnih zanimivosti, Plaza Mayor, veličasten trg, ki je bil prizorišče mnogih dogodkov, od sežiganja krivovercev na grmadi do bikoborb. Ob bližnjem trgu, Plaza Puerta del Sol, ki je nekoč bil jugovzhodni vhod v mesto, se je razvilo trgovinsko središče Madrida. Če danes Plaza Mayor zbuja radovednost turističnih množic, je Puerta del Sol ostala tisto hrupno in živahno shajališče, ki ga je popotnik iz 17. stoletja primerjal s pristaniščem, v katerem nenehno vrvi.
Ker se je Madrid prehitro širil, se je moral soočiti z dramatičnim nasprotjem bogastva in revščine; daleč naokrog je postal znan po kriminalu in umazaniji. Tako je bilo, dokler ni prišel na oblast razsvetljeni kralj Karel III. (1759-88), ki je izboljšal in obnovil mestno infrastrukturo (med drugim je napeljal tudi kanalizacijo). Njegova je bila tudi odločitev, da spremeni kraljevo posestvo v mestni park, Retire, ki je še danes eden najlepših v Evropi. Poleg tega je začel zidati enega najbolj znamenitih umetnostnih muzejev na svetu, Prado, v katerem so shranjene mojstrovine iz vseh dob, Goyeve in Velaz-quezove, Raffaellove in Tizianove, Bosche-ve in Rubensove.
V začetku 20. stoletja so zaradi zgraditve Gran Vie porušili večji del starega madridskega središča. V tem obdobju je bilo kulturno življenje mesta posebno živahno in ga je preveval prenoviteljski duh. Veliko tamkajšnjih pisateljev in umetnikov, na primer slavni pesnik Federico Garcia Lorca, slikar Salvador Dali in režiser Luis Bunuel, je de-
javno sodelovalo pri ustvarjanju avantgardne inštitucije Residencie de Estudiantes. Žal se je ta razumniški preporod končal z državljansko vojno, ki je divjala v letih 1936-1939.
Po smrti diktatorja generala Franca 1975 je Madrid znova zadihal s polnimi pljuči in spet zavzel pomembno mesto v sodobni družbi. Razvil se je tudi v pomembno središče mode, ki slovi po vsej Španiji zaradi svoje movide ali nagnjenosti k diktiranju novih slogov in nove mode. Toda Madrid je znova predvsem mesto, kjer, kot je rekel Hemingway, nihče ne gre spat prej, dokler nima za sabo intenzivno preživete noči.
Mi žal nismo imeli toliko časa, pa tudi leta izletnikov niso bila najbolj primerna za nočne dogodivščine, da bi v celoti spoznali čare madridske noči, pa čeprav smo v španski prestolnici preživeli celo dve. V torek nas je namreč že čakala razmeroma dolga pot preko Toleda proti Granadi.
Toledo
Toledo je glavno mesto istoimenske pokrajine v avtonomni deželi Kastilja-La Manča. Mesto so leta 1986 uvrstili na Uni-cefov seznam svetovne kulturne dediščine zaradi njegove izredno bogate zgodovine in kulturnega bogastva. Toledo je bil po združitvi tudi prva prestolnica Španije, predvsem pa je bilo to mesto, kjer so druga ob drugi
NEDELJSKE TEME
17	Nedelja, 4. oktobra 2009
NEDELJSKE TEME
La Mančo - domovino Miguela de Cervan-tesa in njegovega Don Kihota - in se preko Siere Moreno končno podali v Andaluzijo proti Granadi, mestu sonca in snega pod Sierro Nevado. Zemljepisni položaj Granade je izreden, saj ima v neposredni bližini smučišča, ki se razprostirajo na nadmorski višini nad tri tisoč metrov in omogočajo smuko praktično vse leto, le »streljaj« proti jugu - približno 80 kilometrov - pa je Sredozemsko morje, kar mestu omogoča izredno klimo.
Pot od Toleda do Granade je bila »enolična«. Pa ne zato, ker nam bi bilo po poti dolgčas, saj je naša vodička ves čas s pripovedovanjem najrazličnejših zgodb o Španiji, njeni zgodovini, sodobnem življenju pa še o marsičem drugem, poskrbela, da nam dolgčas res ni bilo. Enolična je bila namreč pokrajina. Marsikdo od nas namreč še ni videl toliko oljčnih nasadov, ki so se ponekod izmenjavali z vinogradi. Kamor je seglo oko so bili nasadi oljk. Le tu in tam se je v to pokrajinsko »enoličnost« vsilila stilizirana Cervantesov in Don Ki-hotova podoba, še bolj pogosto pa velikanske podobe bikov, ki so pričali, da se vozimo po deželi, kjer imajo biki zaradi bi-koborb rezerviran izreden položaj.
Granada
živele krščanska, judovska in arabska kultura. Medsebojno oplajanje teh kultur je dalo mestu izredno kulturno bogastvo, v katerem je mogoče uživati še danes. Veliko pomembnih ljudi se je tam rodilo ali živelo, verjetno pa je najbolj znan med njimi veliki slikar El Greco, ki je bil sicer po rodu Grk, v Toledu pa je preživel zadnjih 37 let svojega življenja.
Toledo so naselili že v bronasti dobi, večji pomen pa je kraj dobil za časa Rimljanov, ko se je mesto imenovalo Toletum. Postalo je glavni trgovski in upravni center rimske pokrajine Taraconensis. Po padcu rimskega imperija je bil Toledo prestolnica vi-zigotske Španije, vse do 8. stoletja, ko so Iberski polotok zavzeli Arabci (Mavri).
Svojo zlato dobo je mesto doživelo za časa cordobskega kalifata. To obdobje je znano tudi pod imenom »convivencia«, zaradi sobivanja Judov, Kristjanov in Muslimanov. Za časa arabske vladavine je bil Toledo znan kot Tulaytulah. Po padcu cordobskega kalifata je postal prestolnica enega najbogatejših muslimanskih kraljestev na tem območju Al-Andalus in zaradi svoje centralne lege na Iberskem polotoku eno od osrednjih prizorišč hudih bojev med krščanskimi in muslimanskimi vladarji.
Arabske vladavine v Španiji je bilo dejansko konec leta 1085, ko je Alfonz VI. Ka-stiljski zavzel Toledo in postal dejanski vo-
ditelj tako imenovane rekonkviste. Takrat so španski kralji izdali ukaz, da imajo Muslimani in Judje dva dni časa, da zapustijo Španijo ali pa se spreobrnejo v katoliško vero.
Na srečo pa je Toledo tudi potem, ko so Kastiljci zavzeli mesto, ostal glavni kulturni center, judovskega in muslimanskega kulturnega in knjižnega bogastva pa niso uničili, temveč so poskrbeli za prevode velikih kulturnih del iz arabskega ali judovskega jezika v španščino in na ta način omogočili, da se je znanje teh dveh kultur razširilo tudi v krščansko Evropo in prispevalo k njeni kulturni rasti.
Po preselitvi prestolnice iz Toleda najprej v Valladolid in nato v Madrid je Toledo doživel zaton, ki se je prekinil šele v drugi polovici 20. stoletja, ko je mesto zaradi svoje bogate zgodovine postalo tudi priljubljen cilj številnih turistov iz vsega sveta.
Danes si je v mestu mogoče ogledati številne zgodovinske spomenike, od mogočne trdnjave Alcazar, ki »varuje« mesto do katedrale, v kateri je v zakristiji ohranjena tudi najpomembnejša zbirka del slikarja El Greca. El Greco se je v Toledo preselil potem, ko v Madridu ni doživel prevelikega uspeha na kraljevem dvoru. V cerkvi Sao Tome hranijo tudi najpomembnejše Grecovo delo Pokop grofa D'Orgaza.
Po ogledu Toleda smo pot nadaljevali proti Granadi. Zapustili smo deželo Kastiljo
Granada se ponaša z bogato kulturno dediščino.
Ze ko prideš v mesto, v njem vlada neki poseben duh, ki v sebi meša arabsko in evropsko kulturo, kar mestu daje poseben čar. Nad mestom bedi budno oko ene izmed največjih znamenitosti Andaluzije: palača Al-hambra, kar pomeni rdeča.
Samo ime Granada je zelo staro in skrivnostno, lahko bi pomenilo veliki grad, po rimski utrdbi, ki je nekoč stala na griču Albaicin. Ko so mesto zavzeli Arabci, je bilo prebivalstvo v mestu pretežno židovsko.
Granado so najprej poselila domo-rodna plemena že v prazgodovini, takrat je bila poznana pod imenom Ilbyr. Ko so jug Španije kolonizirali Rimljani, so zgradili svoje mesto in ga poimenovali Illibris. Šele Arabci, ki so zavzeli Pirenejski polotok, so dali mestu današnje ime - Granada.
To je bilo tudi zadnje muslimansko mesto, ki so ga Španci zavzeli po rekonkvi-sti leta 1492, ko se je mesto vrnilo pod oblast španskega kralja Ferdinanda Aragonskega in kraljice Izabele Kastiljske Katoliške, ki sta finančno podprla pot odkritelja Krištofa Kolumba. Ferdinand in Izabela sta tudi pokopana v Granadi, njuni trupli počivata v kraljevski kapeli.
Palačo Alhambro sestavlja niz palač in vrtov, ki so bili zgrajeni pod dinastijo Nasrid, ki je tu vladala med letoma 1238 in 1492. Veličasten dosežek arhitekture, ki razkriva vse bogastvo Arabcev, stoji pod vznožjem najvišje španske gorske verige Sierre Nevade. Stene, stropi in tla Alhambre so bogato okrašeni s kamnom in lesenimi rezbarija-mi.Muslimanska umetnost ni znana po upodabljanju človeka, ampak so zanjo zna-
čilni predvsem ponavljajoči se simetrični geometrični vzorci. In teh je po vsem kompleksu toliko, da človeku jemlje dah.
Po ponovnem zavzetju te mavrske trdnjave so kristjani sredi kompleksa zgradili svoje zgradbe. Tako sredi Alhambre stoji masivna palača Karla V., ki je veličasten primerek španske renesančne arhitekture. Grič, ki stoji nasproti Alhambre, je stari mavrski kazbah ali medina, ki ima ime Albaicin. Gre za fascinanten labirint ozkih ulic in belih hiš z notranjimi vrtovi, imenovanimi carmenes.
Alhambra je bila palača, citadela, utrdba in dom sultanov dinastije Nasrid, visokih vladnih uradnikov in elitnih vojakov te dinastije. Gre za zadnji islamski sultanat na Pirenejskem polotoku. Mesto utrdbe je bilo idealno za nadzor nad dogajanjem blizu in daleč. Del Alhambre je tudi poletna palača Generalife, katere največje lepote so vodnjaki in vrtovi.
Alcazaba, poznana tudi pod imenom rdeča utrdba zaradi barve kamna njenih sten, je najstarejši del Alhambre. Alcazaba je bila vojaška utrdba, ki je služila kot vojaško središče dinastije Nasrid. Zgrajena je bila na najvišjem delu griča, prvotno pa jo je sestavljalo tudi 24 stolpov, od katerih se jih je ohranilo le nekaj.
Po tem, ko je bila Alhambra že skoraj pozabljena v ruševinah, ko je bil v njej celo zapor, ji je ponovno slavo zagotovil ameriški pisatelj Washington Irving s svojim romanom Zgodbe iz Alhambre.
V zvezi z Alhambro velja povedati tudi zgodbo, ki nam jo je povedal vodič Miguel, vendar ni vedel ali je resnična ali ne. V parku Generalife je edini ostanek iz arabskega obdobja posušeno deblo velike ciprese, pod katero naj bi se skrivaj ljubila sultanova žena in eden od njegovih vitezov. Za prevaro naj bi zvedel tudi sultan, vendar pa ni vedel, s katerim od vitezov naj bi ga žena varala. Zato je pripravil velikansko gostijo, na kateri je sodelovalo tudi 36 vitezov, kolikor jih je sultan pač imel.
Ko je bila zabava na višku, so sultanovi stražarji na njegov znak zaprli vsa vrata in obglavili vseh 36 vitezov. Na ta način je bil sultan prepričan, da je z glavo plačal tudi ljubimec njegove žene. Toda sultanovo ljubosumje s tem še ni bilo poplačano. Še bolj kruto smrt naj bi pripravil svoji nezvesti ženi. Z glavo naprej so jo namreč potopili v raztopljen svinec.
Nadaljevanje prihodnjič
18
Nedelja, 4. oktobra 2009
NEDELJSKE TEME
Gandhijev dom so često obiskovali pripadniki vseh teh veroizpovedi in se z očetom Karamčandom med drugim spuščali v pogovore o veri. Te okoliščine so v malem Mohandasu zapustile neprecenljivo vrlino: strpnost do vseh
verstev.
OB 1 40-LETNICI ROJSTVA IN DNEVU NENASILJA
Otroška in študijska leta Mohandasa Karamchanda Gandhija
Katja Kjuder
Mohania, 2. oktober 1869
Velik del Indije je bil že dobro desetletje pod neposrednim nadzorom britanske krone, ko se je v hindujski družini 2. oktobra 1869 v mestecu Porbandar v indijski pokrajini Gudžarat rodil Mohandas Karamchand Gandhi, za domače Mohania. Odraščal je v fevdalni državici Kat-hiawar, kjer so domači veljaki imeli določeno samoupravo v okviru britanskega imperija. Družina je pripadala eni izmed stotih podkast imenovani Mod Banja, ki so sestavljale tretjo varno, to je kasto trgovcev, imenovano Vaišja. Mohania je bil zadnji izmed štirih otrok, ki jih je imel oče Karamčand s svojo četrto ženo Putlibai. Njegov ded, oče in stric so bili vsi po vrsti visoki upravniki - diwani -krajevnih princev - maharadžev.
V Gudžaratu so živeli, tako kot še danes, poleg večinskih hindujcev, tudi številni muslimani, parsi - pripadniki zo-roastrske vere, in džainisti, za katere je ne-nasilje do vseh živih bitij bistvo njihovega nauka (zavračali so žrtvovanja živali, ki so v hinduizmu običajna, kot tudi sam sistem kast, pravo hrbtenico hindujske družbe). Najboljši Mohandasov sošolec je bil musliman, njegov najdražji profesor na višji šoli pa zoroasterc.
Gandhijev dom so često obiskovali pripadniki vseh teh veroizpovedi in se z očetom Karamčandom med drugim spuščali v pogovore o veri. Te okoliščine so v malem Mohandasu zapustile neprecenljivo vrlino: strpnost do vseh verstev, vendar z izjemo krščanstva, do ka-
terega je spočetka čutil pravi odpor: v tistih časih so namreč v bližini šole, katero je obiskoval Mohandas, krščanski misijonarji pričakali indijske otroke in blatili njihove bogove.
Zaročenec 1877
Ko je bil Mohandas star sedem let, se je družina preselila v mesto Radžkot, kjer je oče služboval kot diwan na dvoru. Tu je Mohandas začel obiskovati osnovno šolo, kjer se je izkazal za vestnega učenca. Kmalu nato so ga po stari indijski navadi zaročili z vrstnico Kasturbai, hčerko nekega trgovca iz Porbandarja.
Mohandas je bil po naravi trmast, vendar nikoli nasilen, nikoli ni pretepal drugih otrok, tudi ko so ti njega. Bil je sramežljiv, često v zadregi zaradi svoje šibke postave in najraje se je izogibal družbi svojih vrstnikov. Po naravi je bil plašen deček, ki se je takole spominjal svojih strašil: "Bil sem obseden s strahom pred tatovi, duhovi in kačami, ponoči si nisem upal iz hiše, tema me je plašila, skoraj nemogoče mi je bilo spati v temi." Že kot otroku mu je bila hoja najdražja telesna vadba in vrtnarjenje najljubši konjiček.
Ženin, 1883
Pri trinajstih so ga s Kasturbai poročili, kar je Mohandas sprejel brez ugovora, saj so bila očetova določila iznad vsake kritike. V svojem življenjepisu piše: »Bil sem daleč od tega, da bi si predstavljal, da bom nekega dne ostro grajal
svojega očeta, ker me je še kot otroka poročil, vse se mi je zdelo pravilno in dobro narejeno ter prijetno«.
Prvih pet let je Mohandas le malo preživel z ženo, saj se je ta vsakih šest mesecev vračala v Porbandar k svojim staršem. Odnosi s Kasturbai so bili spočetka problematični, kajti Mohandas je od mlade žene zahteval popolno ubogljivost, tako kot to naroča hindujska etika.
Medtem je Mohandas obiskoval in zaključil srednjo šolo, kjer se je izkazal za natančnega vendar ne ravno bleščečega dijaka. Angleški jezik se je namreč začel učiti v prvem letniku in že v drugem so bili vsi predmeti izključno v jeziku kolonistov, kar mu je predstavljalo veliko težavo. V tem času mu je umrl oče, ki ga je Mohandas zelo ljubil.
Oče, 1887
Pri osemnajstih letih je bil poslan na višješolski študij v gudžaratsko mesto Bhavnagar. Vendar zaradi slabega znanja angleščine, je moral študij že v prvem letniku zapustiti in se vrniti domov. Medtem je Kasturbai povila sinčka Harilala.
Nek brahmin, vpliven družinski prijatelj iz najvišje hindujske kaste, je Mo-handasovi materi predlagal, naj se ga pošlje na študij prava v London, kar bi mu v treh letih omogočilo, da bi si pridobil diplomo potrebno za visokega upravnika, to je diwana, kot sta bila svoj čas njegov oče in ded. Med člani kaste Modh Banja je ta predlog razburil duhove, saj še nihče pred tem ni odšel študirat na tuje,
kar bi prav gotovo ogrozilo kastne predpise in prepovedi, kot sta bila prepoved hranjenja z mesom in uživanja alkohola. Mohandas je mater pomiril z obljubo, da se ne bo dotikal prepovedane hrane, pijače in žensk. Svečana obljuba je mater pomirila, ne pa starešin, ki so Mohanda-sa izključili iz podkaste in določili vsakomur, ki bi mu pomagal ali celo prišel pozdravit ob odhodu, kazen v denarju.
Mati si je od sorodnikov sposodila denar potreben za življenje v Londonu in Mohandas se je 4. septembra 1888 vkrcal v Bombayu na parnik, ki ga je po skoraj dveh mesecih pripeljal v Anglijo.
Študent v Londonu, 1888
Spočetka se je Mohandas trudil, da bi postal pravi gentleman: oblačil se je po londonski modi, obiskoval je lekcije violine, dikcije in celo plesa, kmalu pa je vse opustil in se posvetil študiju prava.
Kot vegetarijanec je imel v Londonu ne malo težav s hranjenem, končno pa je nekega dne odkril vegetarijansko restavracijo, kjer se je zbirala tudi elita liberalne britanske inteligence. Tu se je razpravljalo o alternativnih tematikah tistega časa: o socializmu, komunizmu, anarhizmu, ateizmu in o novih vrstah teizma, o Darwinovi teoriji, svobodni ljubezni in emancipaciji žensk. V zadnjih desetletjih 19. stoletja ni bilo vegetarijanstvo v Londonu samo način prehranjevanja ampak tudi vrsta protesta proti togim pravilom viktorijanskega časa. Vodilne osebnosti vegetarijanskega gibanja so bile povezane s socialističnimi fabijci in anarhisti, teozofi pa so se zbirali okoli gospe Bla-vatsky in Annie Besant, ženske, ki je kasneje imela pomembno vlogo tudi v indijskem gibanju za neodvisnost, ter bili povezani s Tolstojem v Rusiji.
Teozofsko društvo je bilo ustanovljeno v New Yorku leta 1875. Razvijalo je misel, ki je bila pod močnim vplivom hinduizma, s katerim deli tudi vero v rein-karnacijo duš. Teozofi so na Mohandasa močno vplivali, saj so predstavljali pravi most med Vzhodom in Zahodom. Ob njihovi spodbudi je mladi Gandhi, prvič prebral sveto knjigo hinduizma, Bhagavad-gito - Gospodovo pesem, ki je bila napisana med 5. in 2. stoletjem pred n.št. in je zasnovana v obliki razgovora na bojišču med princem, vojakom Ardžuno, in božanstvom Krišno, ki je preoblečen v voznika bojnega voza. Mohandas se je seznanil tudi s pesnitvijo sira Edwina Ar-nolda o Budi in kasneje še z Novo Zavezo, v kateri mu je do srca prišel Kristusov Govor na gori.
Mohandas je kot član in celo tajnik vegetarijanskega društva napisal tudi nekaj člankov za revijo »The Vegete-rian«, na temo indijske prehrane. Tudi svoj prvi javni poseg je bil v okviru vegetarijanskega društva na temo proti mučenju živali.
Desetega junija 1891 je bil Mohandas imenovan za odvetnika britanske krone, 12. se je vpisal v odvetniški register, ki mu je omogočal, da je odvetniški posel opravljal na vsem ozemlju britanskega imperija, in že naslednjega dne se je vkrcal na parnik, ki je plul proti Indiji.
Odvetnik,1891
V domovino se je vračal v evropskih oblačilih, pol upanja, čakali pa so ga težki časi. Ob prihodu v Bombay je zvedel, da mu je pred meseci umrla mati. Domači ga niso želeli o tem obvestiti poprej, da bi ga ne v daljnem svetu razžalostili. Težave s kasto, ki v Londonu niso imele nobene teže, so v Indiji pomenile veliko oviro pri napredovanju v službi. V Radž-kotu ni dovolj zaslužil, da bi odplačal dolgove bratom, ki so mu pomagali za časa študija. Zato se je preselil v Bombay, da bi si na tamkajšnjem sodišču pridobil potrebne izkušnje in predvsem poznavanje indijskega prava, ki ga v Londonu niso učili. Dobil je zaposlitev kot odvetnik, ki mu je dobro šlo od rok pisanje, ko pa je bilo potrebno vstati in pred sodiščem govoriti, je prišla na dan vsa njegova sramežljivost, tako da dela na sodišču ni mogel več opravljati. Hotel se je zaposliti kot učitelj angleščine, zaradi neustrezne diplome pa ga niso sprejeli. Tako se je vrnil v Radžkot k družini, kjer je z bratovo pomočjo dobil skromno pravniško delo kot pisec zahtev in zapiskov na krajevnem sodišču.
Pravni svetovalec, 1893
Nekega dne je prišlo do ključnega dogodka, ki je štiriindvajsetletnemu Mo-handasu spremenilo življenje. Na brato-
-/
vo prošnjo je sicer nejevolno šel na pogovor z nekim angleškim funkcionarjem, ki ga je bil spoznal v Londonu, da bi brata branil pred neko obtožbo. Anglež ga ni hotel poslušati in ga na nesramen način dal odstraniti iz urada. Tedaj mu je Gandhi zagrozil, da bo proti njemu sprožil sodni postopek. Prvič se je tako Mohandas srečal s teško stvarnostjo kolonializma. Po tem dogodku mu je bilo težko nadaljevati svoje delo, saj je bil angleški funkcionar tudi predsednik krajevnega sodišča. Prav zaradi tega je Mohandas z veseljem sprejel ponudbo muslimanskega trgovskega podjetja »Dada Abdula & Co.« iz Porbandarja, ki mu je ponujalo enoletno bivanje v Južni Afriki, kjer naj bi spremljal neko zelo zapleteno pravno zadevo, v katero je bila vpletena že več časa por-bandarska tvrdka.
Tako se je aprila 1893 poln upanja vkrcal na parnik, ki je bil namenjen v Durban v Južno Afriko, ki je bil prav tako kot Indija del britanskega imperija. Še enkrat je doma ostala Kasturbai, tokrat z dvema otrokoma, najmlajši Manilal je bil star šest mesecev. Ni jih več videl vse do julija 1896, ko se je vrnil v domovino.
Odgovori na slabo z dobrim
Gandhi je dozorel kot človek in politični vodja v letih svojega bivanja v Južni Afriki, vendar je seme, ki je kasneje obrodilo tako pomembne sadove, bilo položeno že v otroka, ki je doraščal v edinstvenih okoliščinah, v katerih so se prepletale misli in nazori različnih veroizpovedi. Doraščal je v družini, ki je svoje duri odprla tako hindujcu kot muslimanu, tako džainistu kot zoroastrcu in od vsakogar je mali Mohania nezavedajoč črpal dragocene nauke in osvojil neprecenljivo vrlino: strpnost, ki ga je spremljala skozi celo življenje.
Ni bil vedno vzoren deček, prekrškov ni manjkalo: bilo je obdobje, ko je domačim služabnikom kradel drobiž za nakup cigaret, ki jih je nato s prijateljem na skrivaj kadil in tudi, ko je na skrivaj s prijateljem jedel kozje meso. Vse te izkušnje so bile kratkotrajne, vendar so ga hudo bremenile, kajti v njegovi duši je že kot otroku prevladovalo spoštovanje do resnice in absolutne poštenosti.
Ostaja še ena nečastna plat iz življenja mladega Mohandasa, to je odnos do lastne žene, o katerem sam Gandhi v svojem življenjepisu razlaga: »Nenasilja me je naučila moja žena, ko sem jo skušal podvreči svoji volji. Na eni strani njen trmast odpor, na drugi pa njena mirna podreditev trpljenju, ki ga je prenašala zaradi moje neumnosti, sta me končno pripeljala do tega, da sem se začel svojega obnašanja sramovati in nisem več verjel, da imam naravno pravico, da jo obvladujem. Tako je postala moja učiteljica nenasilja«.
Ko je kot devetnajstletnik Mohandas odpotoval v Anglijo, je sledil hin-duizmu in vegetarijanstvu bolj zaradi družinske tradicije kot pa zaradi lastnega prepričanja. V Londonu je nato prišel v stik z angleškimi vegetarijanci in teozofi, ki so takrat veljali za prave heretike zahodne kulture tistega časa, in prav ta svet je pripomogel, da je Gandhiju povrnil njegovo pravo identiteto, da je ponovno odkril svojo izvirno kulturo in da se je v domovino vrnil kot prepričan vegetarijanec.
Branje knjig o hinduizmu, budizmu in krščanstvu, katerih skupni nauk je bila zmaga nad zlom s pomočjo dobrega, so samo še potrdila besede gudžaratske-ga pisca Shamala Bhatta, o katerih Gandhi v svojem življenjepisu takole piše: "Nek pojem se je globoko ukoreninil v meni -prepričanje, da je morala osnova vseh stvari in da je ta narejena iz resnice, torej resnica je postala moj edini smoter. Neka poučna gudžaratska kitica mi je vstopila v um in v srce, in nje nauk - odgovori na slabo z dobrim - je postal moje navdihovalno vodilo. To so te čudovite vrstice:
»Za skodelico vode ponudi obilnen obed. Prijazni dobrodošlici se prisrčno prikloni. Za preprosti novčič vrni zlato. Če hočeš ostati živ, ne zaščiti se. Spoštuj besede in dejanja modrega. Še najmanjšo uslugo desetkrat povrni. Toda pravi plemeniti vedo, da so vsi ljudje enaki, in z radostjo vračajo dobro za slabo, ki jim je bilo storjeno.«
V zadnjih dveh vrsticah, ki jih je bil Mohandas tolikokrat slišal kot otrok v domačem Gudžaratu se zrcali najpomembnejši nauk, ki ga je spremljal skozi celo življenje in kateremu je ostal zvest vse do zadnjega diha.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009	91
Pod naslovom: skupina avstroogrskih vojakov; v sredini pisatelj Robert Musil. Desno platnica nove knjige; spodaj levo pahljača s portreti cesarja Franca Jožefa ter političnih in vojaških avstro-ogrskih voditeljev; spodaj desno pretovarjanje tovora z vlaka na tovornjake na železniški postaji Cavalese. Vse ilustracije so iz knjige Lorenza Baratterja La grande guerra delle minoranze
KNJIGA O PRVI SVETOVNI VOJNI NA TRIDENTINSKEM
Tri manjšine sredi vojne vihre
Bojan Brezigar
M
ed enim svojih obiskov na planoti Asia-go, kjer so med prvo svetovno bojno potekali srditi boji, mi je starejši domačin Roa-ne pripovedoval zgodbo o tem, kako so se podnevi vojskovali, ponoči pas so si preko fronte podajali hrano, zdravila in druge potrebščine, v eno ali v drugo smer. Tam so bili namreč vojaki domačini: ene je mobilizirala Italija, druge pa Avstro-Ogrska, vsi pa so govorili isti jezik, cimbrijščino, staro germansko govorico, ki je niso razumeli ne Italijani in niti Avstrijci.
Na to anekdoto sem se spomnil, ko sem pred kratkim prejel v roke zanimivo knjigo Lorenza Baratterja, zgodovinarja iz Rovereta, ki se že dolgo ukvarja tudi s preučevanjem manjšin v tridentinski pokrajini. Tam živijo tri manjšine: dve, Moheni in Cimbri sta germanofonski, tretja, Ladinci, pa je ro-
manska. Vse tri manjšine so prvo svetovno vojno okusile na lastni koži, saj je fronta potekala prav po gorah na Tridentinskem, kjer te manjšine živijo. Trident je bil za Avstrijce in za Italijane simbolno mesto, zato sta obe vojski zastavili vse sile, da bi ga osvojili. Za osvojitev Tridenta pa je bilo treba domini-rati vrhove, ki ga obdajajo. Ne da bi želeli primerjati različne dele fronte, ampak verjetno je bila na Tridentinskem vojna še trša kot na soški fronti.
Že naslov knjige (La grande guerra delle minoranze - Ladini, Mocheni e Cimbri) priča, da ne gre za eno številnih knjig o dogajanjih med prvo svetovno vojno, ampak da se je avtor tokrat poglobil v zelo specifično temo, to je v trpljenje, ki so ga prestajale manjšine na tem tako kočljivem območju.
Ladinci, katerim je namenjen prvi del knjige, v Avstro-Ogrski niso imeli večjih težav: na Tirolskem je bilo dela dovolj in Avstrija do njih ni izvajala asimilacijske politi-
ke. Italija pa jih je imela za Italijane in njihov jezik ocenjevala kot italijansko narečje; celo Cesare Battisti, ki je svaril pred zasedbo Južne Tirolske, češ da si bo Italija z vključitvijo številnih Nemcev nakopala same težave, je Ladince imel za Italijane.
V Avstriji je že od 16. stoletja veljalo načelo, da se bodo Tirolci branili sami, zato so takoj ob izbruhu vojne Avstrijci mobilizirali več kot 60.000 ljudi takratne Tirolske, ki so kot vojaki ostali doma. Maloštevilni so de-zertirali in se kot prostovoljci vključili v italijansko vojsko.
Ko je izbruhnila vojna so iz številnih ladinske vasi izselili prebivalstvo, živino pa je vojska zasegla. V vaseh, ki so bile od fronte bolj oddaljena, pa je vojska uredila svoje logistične centre in v njih prisilno angažirala prebivalstvo. Na ladinskem območju so avstrijske oblasti ponemčile imena krajev in v šole uvedle obvezno učenje nemščine. La-dinci sami pa niso kazali posebnega navdu-
šenja za priključitev Italiji. Avtor v nadaljevanju navaja pričevanja: zapise neke deklice, ki so se ohranili do današnjih dni, in pisma nekaterih ladinskih vojakov, ki so vojsko služili v oddaljeni Galiciji. V prvi svetovni vojni je umrlo 238 ladinskih vojakov iz doline Fassa. Po koncu vojne pa so predstavniki štirih ladinskih dolin (Gardena, Fassa, Badia in Livinallongo) v proglasu zalisali, da bodo delili usodo z južnotirolskimi Nemci, kar dejansko potrjuje njihovo navezanost na Av-stro-Ogrsko in nezadovoljstvo zaradi priključitve Italiji.
Tudi Mocheni so se nahajali na fronti: dolina Pergine predstavlja vrata v dolino Valsugana, ki so jo hoteli Italijani zasesti. Tu pa avtor opozarja na osebnost, ki je služila vojsko v teh krajih: pisatelj Robert Musil, poročnik avstro-ogrske vojske, je bil v teh krajih od maja 1915 do februarja 1916: o tej svoji izkušnji je kasneje napisal, da so se častniki zvečer zbirali v župnišču, kjer sta se spajali žalost in glasba, ki je prihajala iz starega gramofona. Vendar si je Musil blažil žalost z ljubico Leno Mario Lenzi, eno tolikih vojnih ljubezni iz vojnih časov.
Iz te doline niso izselili prebivalstva, ampak so vse domačine, ki niso bili mobilizirani, torej tudi ženske in otroke, prisilili, da so vojsko oskrbovali z vsem potrebnim. Visoko v gore so vsak dan prenašali tudi do 40 kilogramov tovora: bodeče žice, železja, orožja in seveda tudi hrane, pod strogim nadzorom žandarjev. In tudi tu je avtor v knjigo vključil srhljiva pričevanja, ki jih je zbral iz številnih pisnih in ustnih virov.
Usoda pa je bila do vasi v dolini Per-gine zelo prizanesljiva: Italijani namreč te doline niso nikoli napadli, tako da vasi niso bile porušene in tudi prebivalstvo ni bilo izseljeno. Domačinom je to veliko pomenilo, saj so skozi njihovo dolino izseljevali domačine iz drugih krajev, predvsem s planote Asiago.
Prav Cimbrom s planote Asiago je namenjen tretji, nekoliko obsežnejši del knjige. Obsežnejši je predvsem zaradi bojev, ki so se tam odvijali. O teh bojih priča tudi ena največjih italijanskih kostnic, ki so jo po prvi
svetovni vojni zgradili prav v Asiagu. Sicer pa je bilo o teh dogajanjih tudi veliko napisanega; predvsem pisatelj Mario Rigoni Stern je grozote vojne v teh krajih zelo lepo opisoval. Sicer pa je o vojnih dogajanjih v Asiagu pisal tudi Giani Stuparich.
Luserna je bila izmed vseh »manjšinskih« krajev vas, ki jo je vojna najbolj prizadela. Ob izbruhu vojne so avstro-ogrske oblasti v eni sami noči izselile vse prebivalstvo: ljudje so morali peš v dolino, odkoder jih je vlak prepeljal na sever, kjer os dobili gostoljubje pri čeških, moravskih in avstrijskih družinah. Večino so namestili v Usti nad Labem (nemško se je kraj imenoval Aussig) na Severnem Moravskem
V razliko od Ladincev in Mohenov, ki so bili vsi na avstro-ogrski strani, so bili Cim-bri razdeljeni med Avstro-Ogrsko in Italijo. Tu so se tri leta stopnjevale srdite ofenzive, z ogromnim številom žrtev na obeh straneh. Napadali so Avstrijci, in napadali so Italijani. V letu 1917 so Italijani skoraj zavzeli Lu-serno in veliko trdnjavo, ki jo je tam zgradila avstro-ogrska vojska, vendar so jih Avstrijci v zadnjem trenutku z močnim ognjem prisilili k nazadovanju. Tako je trdnjava Luser-na ostala ena zadnjih nepremaganih utrdb avstro-ogrske vojske. Od vasi Luserna pa ni ostalo praktično ničesar. Vse hiše so bile porušene, tudi od cerkve je ostal samo kup razvalin in ko so se po koncu vojne domačini vračali iz izgnanstva so morali z vsem začeti znova. Prav dejstvo, da so izgnanstvo preživeli vsi na istem območju, ki ga vojna vihra ni prizadela, jim je omogočila, da so ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Luserna je edini kraj, kjer so Cimbri še vedno ohranili svoj jezik in svojo kulturo.
Knjiga, ki jo je sofinancirala tridentin-ska pokrajina izb sklada, ki je namenjen vrednotenju manjšin, je opremljena z bogatim fotografskim gradivom, ki prikazuje vojna dogajanja na obeh strani meje, vsebuje pa tudi reprodukcije propagandnega materiala, še zlasti z avstro-ogrske strani. Opremljena je tudi z natančni bibliografijo, ki omogoča vsem, ki jih ta problematika zanima, tudi ustrezno poglobitev.
20 Nedelja, 4. oktobra 2009_NEDELJSKE TEME
Napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in na enega od jugoslovanskih obmejnih kamnov med Goricama je zasnovala neofašistična skupina Ordine nuovo iz Veneta, ki je odgovorna tudi za atentat v Kmečki banki v Milanu in je odigrala pomembno vlogo v prvem obdobju strategije napetosti.
ŠTIRIDESETLETNICA NEOFAŠISTIČNE STRATEGIJE NAPETOSTI
Neeksplodirani bombi na oknu svetoivanske šole in na meji med Goricama
Vojmir Tavčar
Eksploziji naj bi zaostrili napetost ob meji in preprečili obisk takratnega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata v Italiji. Cilja nista bila dosežena, ker bombi na meji med Goricama in na oknu slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu nista eksplodirali. Saragatov obisk je bil sicer odpovedan, vendar iz drugih razlogov), kljub temu pa je bila teroristična odprava za neofašiste koristna: dvignila naj bi njihov ugled ljudi akcije, obenem pa je pokazala, da je sistem za tempira-nje bomb nezanesljiv in je možnost, da odpove, zelo velika. Zato so pred napadom 12. decembra 1969 na Kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu ročne ure zamenjali z veliko zanesljivejšimi napravami za tempi-ranje pralnih strojev.
Napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in na enega od jugoslovanskih obmejnih kamnov med Goricama je zasnovala neofašistična skupina Ordine nuovo iz Veneta, ki je odgovorna tudi za atentat v Kmečki banki v Milanu in je odigrala pomembno vlogo v prvem obdobju strategije napetosti, pri tržaških napadih pa so jima pomagali tržaški somišljeniki, ki so bili dobro desetletje netilci napetosti ob meji in pobudniki škvadrističnih napadov proti slovenski manjšini in predstavnikom demokratičnih sil v našem mestu. Prav tako pomenljivo pa je tudi dejstvo, da so bili storilci in
njihovi tržaški pomagači razkrinkani skoraj trideset let po spodletelih atentatih, ko so kazniva dejanja že zastarala in ko je bila roka pravice proti nekdanjim neofašističnim skrajnežem že nemočna.
Neeksplodirano bombo na oknu slovenske osnovne šole v Ul. Cara-vaggio pri Sv. Ivanu je odkril šolski sluga 4. oktobra 1969. Bilo je v ponedeljek zjutraj in sluga je na oknu opazil vojaški kovinski zaboj za prevoz streliva z napisi v angleščini, ki je bil prevezan s pocinkano železno žico. Karabinjerji, kot je zapisano v njihovem poročilu, so ugotovili, da je bilo v kovinskem zavoju skoraj 6 kilogramov eksploziva vrste gelignit z dvema detonatorjema in sistemom za tempiranje. Palice so bile prelomljene in ovite v rdeč papir, ki je bil prepojen s parafinom, v zabojčku sta bila še dva detonatorja in sistem za tempiranje, sestavljen iz majhnega akumulatorja, ki je bil z bakrenima žicama povezan z ročno uro, slednja pa prav tako z bakreno žico povezana z detonatorjema. Na tleh pa je bilo nekaj letakov z napisi proti napovedanemu obisku predsednika Saragata v Jugoslaviji in proti fojbam, podpisana pa je bila Protislovanska fronta (Fronte anti slavo). Pirotehniki, ki so opravili ekspertizo, so ocenili, da bomba ni eksplodirala, ker je odpovedal sistem za tempiranje. Morda je bila napetost akumulatorja prenizka ali pa električni stik med žicami ali
med urinim kazalcem in vijakom, ki so ga privili v uro, ni bil neoporečen.
Bombo ob jugoslovanskem obmejnem kamnu med Goricama so odkrili mesec pozneje. 6. novembra 1969 so jo opazili delavci, ki so na italijanski strani meje obrezovali nekaj dreves. Kot izhaja iz poročila goriških karabinjerjev je bila bomba na las podobna oni, ki so jo našli pri Sv.Ivanu. Šlo je za vojaški kovinski zabojček za prevoz streliva, v katerem so bile palice gelignita z dvema detonatorjema in sistemom za tem-piranje. V bližini pa je bilo nekaj letakov s protijugosovanskimi in protislovenskimi napisi.
Pirotehniki niso ugotavljali, zakaj bomba ni eksplodirala. Ker so ocenili, da bi bilo premikanje neeksplodiranega telesa lahko nevarno, so bombo raztrelili kar na kraju, kjer je bila najdena. Eksplozija je bila tako močna, da je eksplozivni val poškodoval okenska stekla hiš v razdalji do sto metrov tako na italijanski kot na slovenski strani, hudo poškodovana pa sta bila tudi mejni zid in žična ograja na njem. Kolikšna je bila rušilna moč obeh bomb potrjuje tudi dejstvo, da sta vsebovali štirikrat več eksploziva od bombe, ki je 12. decembra 1969 eksplodirala v Kmečki banki v Milanu in ubila 16 ljudi, nad sto pa jih ranila.
Sodna preiskava se je omejila samo na spodleteli bombni napad v Trstu. Na osnovi namigov in delnih
priznanj enega od pripadnikov neofašistične organizacije Antonia Seve-rija, je tržaško sodstvo osumilo sodelovanja pri atentatu nekaj tržaških pripadnikov organizacije Ordine nuovo. Šlo je za Francesca Neamija, Claudia Bressana in Ferrara, ki pa so bili oproščeni, ker preiskovalci niso zbrali dovolj trdnega dokaznega gradiva o njihovi vpletenosti, medtem ko je bil Severi obsojen zaradi obrekovanja, nekaj let pozneje pa tudi zaradi sodelovanja pri poskusu poboja (dosodili so mu 5 let zaporne kazni in 3 leta zdravljenja v umobolnici, z obsodbo pa postal eden od redkih italijanskih državljanov, ki so bili obsojeni zaradi sodelovanja pri poboju, čeprav pri napadu na slovensko šolo sploh ni sodeloval).
Nekaj let pozneje je o storilcih in njihovih tržaških pomagačih spregovoril odvetnik Gabriele Forziati, ki je bil tudi v stiku s tržaškimi neofa-šisti. Forziati je preiskovalcem povedal, da naj bi mu član tržaškega Or-dine nuovo Manlio Portolan zaupal, da sta napada na slovensko šolo in na jugoslovanski mejni kamen izvedla pripadnika Ordine nuovo iz Mester Delfo Zorzi in Martino Siciliano. Tudi v tem primeru površna preiskava ni obrodila sadov, čeprav so bili Forziatijevi napotki sodnikom točni, kot je skoraj trideset let potem ugotovil milanski preiskovalni sodnik Guido Salvini. Sodelovanje pri spodletelih atentatih v Trstu in v Gorici sta leta 1996 priznala tako Martino Siciliano kot Giancarlo Vianello. Zorzi pa je odločno zanikal vsakršno svojo vpletenost v prevratniško dejavnost neofašistov v Italiji v šestdesetih in sedemdesetih letih (živi na Japonskem, kjer je uspešen podjetnik). Oba sta povedala, da je skupina neofašistov prišla iz Mester v Trst z avtomobilom voditelja skupine Ordine nuovo v Venetu Carla Marie Maggija, bombi za napada pa naj bi pripravil Carlo Di-gilio, ki je bil med kameradi poznan kot «stric Otto».
Vianello je povedal, da so se na pot v Trst in Gorico odpravili v štirih in sicer z Maggijevim fiatom 1100. Vozil je Siciliano, ki je edini imel vozniško dovoljenje, z njima pa sta šla še Delfo Zorzi, ki je bil dejanski vodja odprave, in njegovo dekle Annamaria Cozzo (njeno istovetnost je sodnik Salvini ugotovil pozneje). Siciliano je bil zelo zaskrbljen, ko je zvedel, da imajo v prtljažniku dva zaboja z eksplozivom, toda Zorzi ga je miril, češ da ni nobene nevarnosti, da bi zavoja med potjo lahko eksplodirala.
«V Trst smo pripotovali popoldne, tu sta nas pričakala dva tržaška pripadnika organizacije. Eden je bil Nea-mi, drugi pa Bressan ali Portolan, ne spominjam se točno. Peljala sta nas do stanovanja neke sorodnice, ki je malo prej umrla, kjer bi lahko v miru dodelali obe bombi. Tu je Zorzi opravil prve povezave žic, najbrž ne dokončnih, ker smo imeli pred sabo še nekaj poti,» je povedal Vianello.
Dodal je, da se je skupinica iz Mester nato odpeljala v Gorico. Ker je bilo še zgodaj in je bilo na ulicah še kar nekaj ljudi, se je četverica teroristov najprej odpravila na večerjo, nato pa v kino, ker je dočakala polnoč, ko je bila primerna ura za akcijo. «Po koncu predstave smo se odpeljali na osamljen kraj izven mesta, kjer je Zorzi spojil še zadnji žici v medli svetlobi notranje avtomobilske luči. Po makadamski cesti smo se odpeljali do cilja, avto je poskakoval in bal sem se, da bo bomba eksplodirala. Privozili smo do meje blizu neke stare železniške postaje, Zorzi je izstopil, prestopil italijansko mejno črto in se in dokaj hladnokrvno napotil do jugoslovanske, kjer je položil bombo blizu mejnega kamna,» se je spominjal Vianello.
Četverice se je nato odpeljala k Sv. Ivanu, kamor je prispela okoli 1. ure. «Eden od dveh Tržačanov nam je pred odhdom v Gorico pokazal, kje je slovenska šola,» je še dejal Via-nello. Dodal je, da je Zorzi tudi v tem primeru povezal zadnji dve žici in bombo položil ob šolsko poslopje, medtem ko so drugi raztre-sli nekaj letakov. Blizu šole naj bi pustili tudi kanto z bencinom, da bi ob eksploziji zanetili še požar. »Takoj nato smo hitro odbrzeli proti Me-stram,« je še dodal Vianello.
-/
Siciliano je s svojim pričanjem dejansko potrdil to verzijo dogodkov. Dodal je tudi, da bi bomba morala eksplodirati slabo uro potem, ko so jo odložili pred šolo. Zato so med begom poslušali, ali bodo slišali eksplozijo. Cilj napada, je dejal Sicia-liano, je bil preprečiti Saragatov obisk, ne pa povzročiti poboja osnovnošolskih otrok, kot so najprej domnevali preiskovalci, ki so bili prepričani, da bi bomba po namenih napadalcev morala eksplodirati opoldne glede nato, da je bil vijak privit na urnini številčnici pri številki 12. Vendar tisti sistem ni omogočil tako dolgoročnega tempiranja.
Odgovornost Zorzija in drugih pripadnikov skupine Ordine nuovo iz Mester je sodniku Salviniju potrdil tudi Carlo Digilio, ki se je sredi devetdesetih let odločil za sodelovanje s preiskovalci. Dejal je, da je prav na koncu šestdesetih let nudil Zorziju in njegovim somišljenikom »strokovno pomoč« v zvezi s sistemi za tempira-nje bomb.
Čeprav sta se napada v Trstu in Gorici izjalovila, pa je bil Zorzi z obračunom zadovoljen. Digiliu naj bi zaupal, da je akcija dvignila ugled organizacije in potrdila njeno akcijsko pripravljenost, obenem pa mu je tudi omogočila, da je med somišljeniki izbral najbolj odločne. Med tistimi, ki so bili po tržaški odpravi porinjeni na obrobje je bil tudi Siciliano.
Zorzi naj bi se z Digiliom tudi pobahal s svojim »junaštvom«, ko je »neustrašno« prestopil italijansko mejno črto v brk nevarnosti posega jugoslovanskih graničarjev.
Vse to je po oceni sodnika Sal-vinija dokazalo odgovorost četverice iz Mester in njihovih tržaških poma-gačev, obenem pa naj bi tudi potrdilo, da neofašisti takrat niso nameravali povzročiti nobenega poboja. Tudi zaradi tega sodnik Siciliana, Via-nella, Zorzija in njihove tržaške somišljenike ni obtožil sodelovanja pri poskusu poboja, kaznivo dejanje je leta 1998, ko je Salvini objavil preiskovalno sodbo, zastaralo in sodnik je vse obtožene oprostil.
Rezultati ekspertiz na ostankih bomb, ki so eksplodirale od poleti leta 1969 do atentatov v Kmečki banki in istočasnih napadov v nekaterih rimskih podvozih, pa tudi pričevanja mnogih skesancev kažejo, da sta napada v Trstu in Gorici del istega pre-vratniškega načrta (baje naj bi razmišljali tudi o možnosti bomnega napada na kostnico v Redipulji, da bi bila napetost še večja, odgovornost za ta napad pa naj bi zvrnili na pleča levici in morda tudi Slovencem). V uresničevanje tega načrta pa je bila aktivno vpletena tudi tržaška celica ordine nuovo.
Pri tem velja opozoriti, kot je v razsodbi poudaril sodnik Salvini, da je eden od voditeljev tržaške celice Ordine nuovo Manlio Portolan sodeloval tudi z obveščevalno službo Sisde - točneje z tržaškim protivo-hunskim centrom - kot pred njim njegov oče Filippo, sicer podčastnik finančnih stražnikov. »Poudariti je treba, da je nenavadno, da se je tržaški protivohunski center posluževal podčastnika Portolana in - sicer bolj nevezano - tudi njegovega sina Manlia v letih, ko je bil slednji eden od nosilnih članov nevarne skupine Ordi-ne nuovo,« je v svoji razsodbi zapisal milanski sodnik.
Napad na slovensko šolo, ki je neofašistom spodletel oktobra leta 1969, je uspel nekaj let pozneje. 27. aprila 1974 je ob 21.45 v veži telovadnice šolskega poslopja v Ul. Ca-ravaggio eksplodirala eksplozivno telo. Bomba je bila tedaj postavljena pred atrij televodnice, ki je sicer sodila k poslopju pedagoškega liceja Antona Martina Slomška, uporabljale pa so jo tudi druge slovenske šole. Policijo je poklical hišnik, ko je odjeknil silovit tresk.
Tudi v tem primeru napad (v eksplozivnem naboju naj bi bila na osnovi ekspertize dva kilograma eksploziva) ni zahteval človeških žrtev, eksplozija je povzročila samo gmotno škodo.
Nekaj dni po napadu je s sporočilom časopisni agenciji Ansa odgovornost za pad prevzela skupina »Ordine nero«. Storilci pa niso bili nikoli odkriti.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
21
Pravilno razmerje z mladim vinom je odločilnega pomena za kakovost proizvoda, zato še enkrat vabimo vinarje, naj skrbno sledijo dogajanju v kleti. Ob vsakem dvomu pa naj se obrnejo na strokovno službo, ker bi sicer z morebitnimi nepravilnimi posegi vinu prej škodili kot koristili.
ZA VEČJO KAKOVOST IN ZAŠČITO VINA
Budno sledimo dogajanju v vinski kleti
Svetovalna služba Kmečke zveze
Podrobno smo poročali o posegih, ki spremljajo nego mošta. V sedanji fazi je v večini primerov prišlo do popolnega povretja sladkorja v moštu, zato lahko že govorimo o novem vinu. Prvo kontrolo opravimo pred pretokom s kemijsko in organoleptično analizo. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žve-plovega dvokisa (SO2), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino. Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metabi-sulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina. Če smo v prejšnjih fazah predelave grozdja že dodali manjše količine metabisulfita, nam strokovnjak na osnovi podatkov analize svetuje dodatne doze tega pripravka za dosego potrebnih količin SO2 v vinu.
Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ciku, vlečljivosti, ocetnemu ciku, oksidiranosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne ugotovimo in pravočasno ukrepamo.
Organoleptična kontrola naj bo tedenska ali dvakrat na teden. Spremlja naj jo poskus na zrak zaradi porjavitve in po-črnitve vina. V prisotnosti ene ali druge napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno.
Skrbno tudi pazimo, da je vinska po-
soda polna. Spoštovati moramo pravilo, da mora biti vino vedno na polnem. Ne glede na vrsto posode moramo preprečiti, da pride vino v dotik z zrakom (kisikom). V nasprotnem primeru pride do neželenih mikrobioloških procesov, ki povzročajo razne bolezni (npr. vinski cvet, ocetni cik).
Kmalu bomo opravili prvi pretok, ki naj bo za naša vina praviloma zračen. Zračni pretok ima dvojni učinek: ločimo vino od razpadajočih snovi, ki bi lahko povzročile napake in bolezni vina, ter odstranimo nečist vonj in okus, ki sta posledica razpada droži. Z brezzračnim pretokom pretakamo vino samo, če se močno nagiba k porjavitvi.
Po končanem alkoholnem vrenju se po navadi začne mlečnokislinsko, ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije. Delimo jih na koristne, ki spreminjajo jabolčno kislino v mlečno (kar je značilno pri teranu), in škodljive, ki razkrajajo sladkor in alkohol in povzročajo bolezni vina. Zaradi prenizkega pH-ja (vrednost 2,8 - 2,9), ki preprečuje v jesenskim mesecih delovanje mlečnokislinskh bakterij, pride večkrat v teranu do biološkega razkisa šele pozno pomladi, ko se pH dvigne zaradi zimskega padca kislin.
Boleznim in napakam vina bomo v prihodnjih številkah posvetili potrebno pozornost. Primerno pa se nam zdi, da že zdaj spregovorimo o dveh napakah, ki se večkrat pojavljata pri mladih vinih: žveplovo-dikov bekser (H2S) in porjavitev.
Žveplovodikov bekser je nevšečna napaka, ki se najpogosteje pojavi v mladem vinu. To dobi neprijeten, odvraten vonj in
okus, ki nas spominja na gnila jajca. Vzrok je plin žveplovodik - H2S, sestavljen iz žvepla in vodika. Ta plin nastaja med alkoholnim vrenjem mošta ali ob razkroju dro-ži. Koliko tega neprijetnega plina se bo razvilo med vrenjem in ostalo v vinu, je odvisno od vrste kvasovk in od prisotnosti žve-plovih spojin.
Bekser je preprosto odpraviti, če storimo to pravočasno. Vino je treba nujno prezračiti. Pretok mora biti zračen, spremlja naj ga žveplanje.
Druga pogosta napaka je porjavitev, kateri so podvržena v manjši ali večji meri vsa vina. Napaka je odvisna od stanja in ravnanja z grozdjem, moštom ali vinom. Povzročitelji napake so encimi oksidaze, ki ob stiku z zrakom povzročajo porjavitev. Vino dobi rjavkasto do rjavo barvo, hkrati se pojavi motnost. Izgubi cvetico in svežino, vonj in okus sta spremenjena. Pri rdečih sortah pride tudi do razgradnje barvnih snovi, ki se izločijo v obliki umazano rjave usedline.
Napako preprečimo le tako, da vino ustrezno zavarujemo z žveplom v dozah, ki nam jih je svetoval strokovnjak. Če je vino pridelano iz grozdja, ki ga je napadla siva plesen (gniloba), te odmerke primerno povečamo.
Kot smo v uvodu poudarili, je pravilno razmerje z mladim vinom odločilnega pomena za kakovost tega proizvoda, zato še enkrat vabimo vinarje, naj skrbno sledijo dogajanju v kleti. Ob vsakem dvomu pa naj se obrnejo na strokovno službo, ker bi sicer z morebitnimi nepravilnimi posegi vinu prej škodili kot koristili.
IZLET KMEČKE ZVEZE
Vabilo na tradicionalni Burnjak v Benečiji
Kmečka zveza vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo 18. oktobra na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK, ki se odvija v Gorenjem Tarbiju in spada med tradicionalne prireditve Nadi-ških dolin, kjer se že četrto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske Krajine. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored kot navedeno v nadaljevanju:
07:30 - odhod avtobusa iz Boljun-ca, ki bo nadaljeval po tradicionalni poti ( Bazovica, Op-čine, Sesljan); 09:30 - ogled Stare gore; 11:00 - prihod v Gorenji Tarbij -slovesna sv. maša - ogled
razstav in sejma kostanja; 13:00 - kosilo v šotoru; 14:00 - nastop ansambla Sijaj; 14.30 - srečanje diatoničnih harmonikarjev ; 15:00 - koncert Primorskega Akademskega Zbora Vinko Vo-dopivec; 16.00 - ogled kmetijske tržnice po vasi ob spremstvu MPZ Nedi-ški puobi; 18:00 - ogled mesta Čedad; 19:30 - odhod proti Trstu.
Cena izleta je 35 € in vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk.
Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13:00 ure (040 362941).
STROKOVNI NASVETI
Kmetijska o v mesecu o
pravila ktobru
Oktober je tipičen jesenski mesec. V tem mesecu imamo delo z mladim vinom in s pobiranjem zadnjih pridelkov. Proti koncu meseca pa se že začenjajo priprave na pobiranje oljk.
VINOGRAD - Trgatev je za nami. Takoj po trgatvi je posebno v vinogradih, ki so podvrženi oidiju priporočljivo, da opravimo škropljenje z biološkim pripravkom AQ10. Na ta način pripo-moremo k zmanjšanju oidija za naslednje leto.
KLET- V kleti že nastaja mlado vino. Fermentacijo moramo vedno držati pod kontrolo in se v primeru vsakršnega dvoma posvetiti s strokovnjaki. Ker mora alkoholno vrenje potekati ob odsotnosti zraka, je na sodu nujno potreben čep s cevko, ki se konča v vodi, ali pa namenska plastična naprava. Po vrenju posodo dolijemo, biti mora vedno polna.
Tik pred prvim pretokom je priporočljiva kemijska analiza vina, ki jo opravi strokovnjak. Spotoma opravimo tudi poskus z zrakom. Kozarec vina pustimo na zraku in če po enem dnevu porjavi, ga moramo dodatno žveplati z dozo, ki jo najbolje ugotovi strokovnjak.
OLJČNI NASAD - Še vedno moramo spremljati oljčno muho in slediti navodilom strokovne službe. V tem času se lahko posebno na starejših in slabo negovanih oljkah pojavi oljčna ko-zavost, ki jo zatiramo z bakrovimi pripravki. Pozorni pa moramo biti na ka-renčno dobo bakrovih pripravkov, ki je 20 dni. Nekatere toskanske sorte namreč večkrat pobiramo že konec oktobra. Obenem plodove, ki jih mislimo vlagati, poberemo že v drugi polovici oktobra.
V drugi polovici meseca začnemo s pripravami na pobiranje oljk. Kupimo vse, kar potrebujemo. Prostor, kjer bomo hranili oljke do predelave, prezračimo in očistimo. Travo pod oljkami pokosimo.
SADOVNJAK - Sedaj pobiramo jabolka, hruške in orehe. Po končanem pobiranju moramo pobrati in odstraniti od tal ali iz drevesa gnilo sadje, da omejimo prisotnost monilije za naslednje leto.
Stalno moramo pregledovati jabolka zgodnejših sort v shrambi. Če opazimo bolne in gnile sadeže, jih moramo takoj odstraniti, da ne bi prizadeli še ostali pridelek.
Ko je listje skoraj v celoti odpadlo, potresemo deblo, da tudi preostalo listje odpade. Vso odpadlo listje je najbolje, da zadelamo v tla. Lahko tudi pograbimo na kupe in sežgemo ali odnesemo daleč od sadovnjaka. Na ta način omejimo širjenje škrlupa, ki večinoma prezimi v odpadlih listih. Da pospešimo odpadanje in razgradnjo listov, lahko pred odpadanjem listja poškropimo jablane z ureo, v odmerku 500 gramov na 10 litrov vode.
Ko listje odpada, opravimo v sadovnjaku jesensko škropljenje proti raznim boleznim. Jablano in hruško škropimo proti škrlupu in raku z bakrovimi pripravki. Koščičarje prav tako škropimo z bakrovimi pripravki proti breskvi-ni kodravosti, luknjičavosti in moniliji. Ker bakrovi pripravki včasih lahko povzročajo ožige, je priporočljivo škropljenje bolj občutljivih sort z ostalimi površinskimi pripravki. Škropimo tudi oreh.
Od sedaj naprej vse do konca novembra je čas za sajenje sadnih dreves. Bolj občutljive vrste, kot na primer oljko, pa sadimo spomladi.
ZELENJADNI VRT - V oktobru pobiramo še nekaj vrtnin, kot so ka-pusnice, radič, korenje, buče, solato in še zadnje poletne vrtnine. Rastline pa, ki so se že izrodile, izrujemo iz zemlje in poberemo vse ostanke, da ne bi ostali morebitni prenašalci raznih bolezni v zemlji. Sedaj sejemo motovilec, sadimo pa česen. Zelje sedaj pripravimo za ki-sanje. V tem času belimo nekatere ze-lenjadnice, kot so na primer treviški radič, belilna zelena, endivija, por, sladki komarček in druge.
Zelenjadnice, ki jim hočemo nekoliko podaljšati življenjski ciklus, zaščitimo s tunelom ali pa jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom.
Trsje, ki je služilo kot opora in ki ne služi več, sedaj vzamemo iz zemlje, da ne gnije, skrbno očistimo in dobro posušimo. Nato ga hranimo v suhem prostoru do prihodnje pomladi.
ZELIŠČNI VRT - Pred mrazom prenesemo v notranje prostore ali v ogrevan rastlinjak majaron in ostala zelišča, ki niso odporna na nizke temperature. Pred tem jim odrežemo suhe in stare dele.
Nekatera kuhinjska zelišča sedaj razmnožujemo z delitvijo.
OKRASNI VRT - Sedaj lahko že sadimo okrasne čebulnice, ki bodo cvetele spomladi. Iz zemlje v tem času izru-jemo poletne čebulnice, ki so sedaj odc-vetele, kot so gladiole, dalije in kane. Posušimo jih, očistimo zemlje in jih hranimo čez zimo v suhem prostoru.
Proti koncu oktobra pognojimo z zrelim hlevskim gnojem, kompostom ali drugimi organskimi gnojili gredice trajnic in gnojila pokopljemo. Če dobro po-gnojimo z organskimi gnojili sedaj, nam ne bo treba v prihodnji sezoni dodatno gnojiti z rudninskimi gnojili.
Pred mrazom prenesemo za mraz občutljive lončnice, kot so pelargonije, v notranje prostore. Pred tem jih lahko obrežemo, da ne zavzemajo preveč prostora.
Proti koncu oktobra po navadi začnejo odpadati listi. Lahko del listov uporabimo za kompost, drugo razstre-semo okrog grmovnic in dreves, pred tem pa malo prekopljemo.
Magda Šturman
KULTURNI
Št. 170
-u
.M.
Zveza slovenskih kulturnih društev predstavlja
osebna izkaznica
Osebna izkaznica ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev
Ustanovitev: 7. oktobra 1945
Kje smo: V Tržaški in Goriški pokrajini ter Reziji,
Nediški in Terski dolini, v Videmski pokrajini Člani: 85 društev in skupin
Poslanstvo: Spodbujanje in promocija ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji
DEJAVNOSTI DRUŠTEV
Goriška ZSKD si je za letošnjo sezono zamislila svojevrstno predstavitev društev, ki delujejo v goriški pokrajini. V kratkem bo izšla mini brošurica, v kateri bodo navedene podrobnejše informacije in podatki o različnih delavnicah, ki se odvijajo po društvih: imena mentorjev, naslovi elektronske pošte, telefoni in urniki delavnic. Vse to je namenjeno staršem otrok, ki obiskujejo vrtce in šole z namenom, da z lahkoto najdejo vse podatke o zanimivih delavnicah, ki se odvijajo po društvih ZSKD čez celo sezono.
Kulturno društvo Danica - Vrh sv. Mihaela
Predsednica: Dolores Černic OTROCI
Otroška gledališka skupina namenjena otrokom vseh starosti - vaje ob sredah od 17. do 18. ure
Vodi: Viljena Devetak - viljena@yahoo.it, tel. 3338725493 Animacija za otroke in razne delavnice (likovna, ročne spretnosti...) ODRASLI
Ženski pevski zbor Danica nemenjena dekletom in ženskam - vaje ob torkih ob 20.30 do 22.30 Zbor vodi: Patrizia Rutar Valič,
KD Skala-Gabrje
Predsednik: Edoardo Sambo OTROCI
Otroška gledališka skupina - namenjena otrokom do 10. leta - vaje ob sredah od 17. do 18. ure
Vodi: Romina Cijan - tel. 340 410 1140 romina_c@live.it SREDNJEŠOLCI
Mladinski pevski zbor - namenjen mladim do 15. let - vaje ob ponedeljkih od 18. do 19. ure Vodi: Jana Drašič janadrassich@gmail.com ODRASLI
Moški pevski zbor Skala - namenjena fantom in moškim - vaje ob ponedeljkih ob 20.30 do 22.30 Vodi: Zulejka Devetak - zulejka@hotmail.it rekreacijska skupina Joga - namenjena vsem, ki bi se radi sprostili - vaje ob sredah od 320. do 22. ure Vodi: Maira Bregant Info: Mariza Florenin tel. 347 80 61 338
KD Danica - Vrh sv. Mihaela, AKŠD Vipava - Peč, KD Sovodnje - Sovodnje, KD Skala - Gabrje, KD Oton Župančič - Štandrež
KD Oton Zupančič - Štandrež
Predsednica: Tanja Gaeta
OTROCI
otroški pevski zbor - namenjen otrokom od 3. do 8. leta starosti v okviru katerega deluje projek "Odraščajmo z glasbo" - vaje ob sredah
Vodi: Tanja Gaeta - tanjagaeta@libero.it
Likovno- glasbene delavnice "Pobarvajmo zvoke...zaigrajmo na barve"- 4 srečanja ob sobotah zjutraj od 10.30 do 12.30 ure. Točni datumi: 31.10; 7.11.; 14.11.; 21.11. Mentorki: Jana Pecar in Tanja Gaeta Info: Tanja Gaeta - tanjagaeta@libero.it
OSNOVNOŠOLCI
tečaj angleščine - ob ponedeljkih Info: Erika Nardin tel. 338 79 56 855 MLADI
plesna skupina Hip-Hop. Vaje ob torkih od 18.30 do 19.30 Vodi: Jelka Bogatec - jelka.b.@libero.it - tel. 320 022 0059 ODRASLI
moška vokalna skupina Sraka. Vaje ob torkih od 20.30 do 22.30
ZA STARŠE
Srečanja: Gojiti starševstvo - razpravljanje o odraščanju in vzgoji otrok
OTROCI
KD Sovodnje - Sovodnje
Predsednik: Erik Figelj
erikfigelj@hotmail.com
AKŠD Vipava - Peč
Predsednik: Andrej Kovic tel. 0481/882091 OTROCI
Otroška plesna skupina namenjena otrokom od 4. do 7. leta - vaje ob torkih od 17. do 18. ure
Otroška plesna skupina namenjena otrokom od 8. do 11. leta - vaje ob petkih od 17.30 do 18.30 ure
Prostor: na sedežu AKŠD Vipava na Peči ob kotalkališču Delavnici vodi: Jelka Bogatec - jelka.b.@libero.it tel. 333 70 44 780 Informacije: Čevdek Marjanka tel.:0481/882260 (popoldan) mob. 3483047021 - kdvipava@virgilio.it KOTALKANJE
Kotalkanje namenjeno deklicam in dečkom različne starosti.Treningi potekajo v sovodenjski občinski telovadnici, ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure
Vaditelji: Peteani Tanja, Vizintin Elena, Pahor Nataša Info: Tanja Peteani tel. 338 5295687 Elena Visintin tel 333 9353134
Otroški pevski zbor namenjen otrokom (letos delujeta dve skupini, prva za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovnih šol, druga pa otroci zadnjih razredov osnovne šole) Vaje ob sobotah od 11. do 12. ure
Vodi: Jana Drašič, tel. 3337044780 - janadrassic@gmail.com MLADI
Srednješolska dramska skupina namenjena mladim od 11. do 15. leta
Vodi: Maja Devetak, tel. 3282580940 maja_devetak@yahoo.it MLADINSKI ODSEK
Vsi ,ki obiskujejo razrede višje srednje šole in prva leta uni-veze se jim lahko pridružijo na sedežu društva, dvakrat mesečno v večernih urah. Zbirajo se, razmišljajo, ustvarjajo, plešejo, klepetajo . Za info: Maja Deve-tak, tel. 3282580940 maja_devetak@ya-hoo.it
agenda
Zveza slovenskih kulturnih društev se zahvaljuje vsem društvom in organizacijam, ki so sodelovale na prvi Slovenski deželni knjižni izložbi v Gorici, 25. septembra 2009.
IZLET V CELJE
Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25.10.2009. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040 635 626) oz. goriški urad ZSKD (0481 531 495).
Pesem nas plemeniti in bogati
Petje v zboru je ena redkih nešportnih skupinskih aktivnosti za mlade, ki vodi mlade h kvalitetnemu preživljanju prostega časa. S sodelovanjem v organizirani skupnosti z jasnimi cilji predstavlja zbor pomemben člen v vzgoji mladega človeka. V zboru pridobljene kreativnost, disciplina, koncentracija, samostojnost, delovne navade, družabnost in druge oblike socializacije bodo služile vsem tudi v nadaljnjem življenju. Novonastali mladinski pevski zbor KD Skala, ZSKD in Glasbene matice želi ohranjati in spodbujati interes za to glasbeno zvrst, omogočiti mladim umetniško doživetje in izražanje ter spodbuditi medsebojno sodelovanje. Hkrati želi osvežiti in ohranjati bogato tra-
dicijo zborovskega petja na goriškem.Vaje so izjemna priložnost za medsebojna srečanja in druženja mladih pevcev in glasbenikov. Prijateljske vezi, ki se na takšnih srečanjih tkejo, so dolgotrajne in trdne, so pa tudi vzpodbuda za nove umetniške zamisli in podvige - za zborovodje, za skladatelje, predvsem pa za mlade pevce, ki jih tovrstne mladostne izkušnje in doživetja največkrat zaznamujejo za vse življenje.
CILJI ZBORA: nuditi pevsko izobraževanje pevcev, kultivirati interes za glasbo, spodbujati prijateljstvo, občutek za skupnost, potovati in spoznavati mlade iz različnih držav.
ZA MLADE: Če imate veselje do glasbene ustvarjalnosti, vas zanimajo nove izkušnje, želite ustvariti nova prijateljstva, potovati, pripadati skupini, biti kreativni, če ste pripravljeni del prostega časa nameniti umetnosti in drugačnim oblikam druženja z vrstniki, pridružite se mladim pevkam in pevcem ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure na društvu SKALA v Gabrjah. Zbor vodi Jana Drašič.
ZA STARŠE: " Delovanje v zboru pri mladem človeku gradi vrednostni sistem, ki mu v življenju pomaga pri socializaciji, ustvarjanju samopodobe, sa-moaktualizaciji, postavljanju modrih prioritet,"pravi dolgoletna dirigentka mladinskih zborov v Sloveniji. Mnoge države so začele uvajati projekt Zborovsko petje zoper nasilje in drog.
Za stran skrbijo: Združenje E. Blankin
Pogovor z Lučko Susič
Delovanje radijskega odra ima dolgoletno tradicijo in vsako leto ponudi lepo paleto novosti. Kakšna bo letošnja sezona in kaj bo za mlajše pripravil Gledališki vrtiljak?
Radijski oder, kot pove že samo ime, je nastal kot gledališka skupina za radijski medij. Marsikdo pa še vedno ne ve, da je Radijski oder samostojna zunanja skupina, ki svoje nastope snema v zunanjem studiu, in da ne gre za skupino, ki je redno uslužbena na tržaški slovenski radijski postaji. Od svoje ustanovitve leta 1947 je Radijski oder vedno čutil kot svojo nalogo to, da v lepi slovenski besedi »posreduje poslušalcem kulturno bogastvo in duhovno lepoto slovenskega in italijanskega genija, s posebno pozornostjo do svetovne duhovne zakladnice« (tako je njegovo poslanstvo opredelil ustanovitelj in umetniški vodja Radijskega odra, Jože Peterlin). Jedro delovanja Radijskega odra je torej sodelovanje z radijskim medijem, torej igra, ki jo igralec oblikuje edinole s svojim glasom in pri kateri nima nikakršnega direktnega stika s poslušalci. Zanj je bil tudi iz tega razloga vedno temeljne važnosti lep in pravilen slovenski jezik. Vendar pa je Radijski oder že v preteklosti pripravljal tudi odrske igre (nastopal je pod imenom Slovenski oder). Večkrat je tudi vabil otroške lutkovne ali
N
gledališke skupine in ponujal njihove nastope otrokom. V zadnjih dvanajstih letih pa je postala ta ponudba stalna. Nastal je tako imenovani Gledališki vrtiljak, torej serija gledaliških predstav, namenjenih malčkom in njihovim družinam, za ogled katerih si lahko priskrbijo zelo ugoden sezonski abonma.
Kako doživljate razvoj programov Radijskega odra in Gledališkega vrtiljaka?
Jaz sama sem že kot otrok nastopala na radiu kot igralka Radijskega odra. Kasneje sem pisala igrice ali dramatizacije, pa tudi serije otroških oddaj (Veseli vrtiljak ali Tomi na obisku). Vo-
dila sem tudi tečaje lepe govorice za najmlajše. Tako sem postopoma postala odbornica, zadolžena za odrske nastope najmlajših oziroma za najmlajše. V tem smislu lahko predstavim dve poglavitni pobudi Radijskega odra za otroke, in sicer letošnjo sezono Gledališkega vrtiljaka in poletno Malo gledališko šolo Matejke Peterlin.
Letošnja sezona 12. Gledališkega vrtiljaka je stekla preteklo nedeljo s predstavo Mala morska deklica, in to prav v izvedbi otrok Male gledališke šole Ma-tejke Peterlin. Na začetku poletja pripravlja namreč Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto petdnevni gledališki tečaj za otroke od 6.do 12. leta starosti. Na tem tečaju s pomočjo številnih mentorjev in poklicnega zunanjega režiserja (letos je bila to Alida Bevk) naštudirajo igrico, ki jo že petega dne zvečer izvedejo na odru in potem ponovijo kot začetno predstavo Gledališkega vrtiljaka. Uspeh te pobude raste iz leta v leto, tako da je letos nastopilo v dveh izmenah kar 53 otrok. Na naših gledaliških tednih se večkrat nekateri otroci tako zelo navdušijo nad igranjem, da potem gojijo svoj talent skozi večletno obdobje in nemalokrat postanejo pomladek veliko zahtevnejšega Radijskega odra.
Na seznamu letošnjih gledaliških predstav je npr. še ena v produkciji Radijskega odra, in sicer decembrska pred-
stava, ki jo bo obogatil tudi prihod svetega Miklavža. Gre za priredbo Ander-senove Snežne kraljice. Tudi ta predstava zahteva sodelovanje otrok. Priredila in režirala jo bom sama, in ker mi ni všeč, da bi otroke igrali odrasli, bom - tako kot lani - v igri Mary Poppins, vključila vanjo nekaj otrok. Ostale predstave letošnje abonmajske sezone bodo oblikovali: oktobra Mini teater iz Ljubljane z igro Palčica, novembra Lutkovno gledališče Maribor s Čebelico Majo, decembra Radijski oder s Snežno kraljico, januarja bo na vrsti Dramska skupina Bovec s Pekarno Mišmaš, zadnji dan meseca pa Gledališče na vrvici z igro Polonca in strah, februar je mesec Preše-novih proslav in pustnih zabav, zato ne bo predstave, marca pa bo sezono zaključilo Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Suško Svetlane Makarovič.
Torej še vedno pomembna vloga v sklopu gledališke dejavnosti znotraj naše narodne skupnosti?
Po mojem mnenju Radijski oder z organizacijo abonmajskih predstav, Male gledališke šole in lastnih predstav odigrava dragoceno vlogo v našem prostoru. S temi pobudami sicer ne doseže tako oddaljenih krajev kot s svojimi radijskimi produkcijami, vendar pa pripomore k temu, da dosti otrok izboljša svoje izražanje, razvija svojo fantazijo in vzljubi gledališče.
i.podlistek
M.	gorica@ssorg.eu
4. 10. 2009
- Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica
Radijski oder in Gledališki vrtiljak: razvoj jezika in fantazije, ljubezen do gledališča
SKRD Jadro in dnevi evropske kulturne dediščine 2009
SKRD Jadro iz Ronk je v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2009, v sodelovanju z zložbo Edizioni Italo Svevo iz Trsta ter pod pokroviteljstvom italijanskega Ministrstva za kulturne dobrine, predstavilo knjigo »Elevazione ed insediamen-to del principe-vojvod proto-sloveno in Carantania«, ki jo je napisal dr. Ivo Petkovšek. O delu sta spregovorila avtor in prof. Teresa Tonchia iz fakultete za politične vede na tržaški Univerzi. Predstavitev je potekala v soboto, 26. septembra 2009 v tržaški knjigarni James Joyce na železniški postaji, kjer je bilo prisotno lepo število poslušalcev. Knjiga je namenjena predvsem italijanski publiki, da spozna starosloven-ce in njihove navade. Omenjeni sta bili še dve knjigi dr. Iva Petkovška: slovar Sanskrit-Slo-venščina in knjiga Belinov kodeks, za katero je SKRD Jadro poskrbelo za italijanski prevod in izdajo v samozaložbi.
MePZ Lojze Bratuž v Žabnicah
Še ni bilo še poletja konec, ko je mešani pevski zbor "Lojze Bratuž" že postavil temelje za novo sezono. Predsednik Marko Terčič, dirigent Bogdan Kralj in lepa skupina pevk in pevcev so preživeli počitniško delavni teden v Žabnicah v koči sv. Jožefa. Nekajdnevno bivanje pod Julijci je člane zbora obogatilo z naravnimi lepotami. Poleg sv. Višarij so se pevci sprehodili ob Belopeškem jezeru, si ogledali spomenik padlim vojakom iz Napoleonovih časov ter se spustili v globoko sotesko reke Ziljice. Predvsem pa je bil med glavnimi cilji načrtovanje pevske sezone. Potreba po tem je bila še posebno občutena po lanskem zaključku z zmago na mednarodnem
tekmovanju Seghizzi. Polega tega pa je v programu zbora že novembersko regijsko tekmovanje v Postojni.
Počitnice v Žabnicah pa niso bile namenje samo zboru. Tudi letos so pripravili pevski večer za Žabničane, ki so z velikim veseljem vneto spremljali zborovsko petje. Nedelja, 20. septembra je bila namenjena peš romanju na sv. Višarje, kjer je zbor sodeloval pri oblikovanju večjezičnega bo-gosljužja s petjem Slovenske maše na čast sv. Cirilu in Metodu in drugih slovenskih mašnih pesmi. Slovenskim, avstrijskim, nemškim in furlanskim vernikom so na koncu svete maše zapeli še skladbi Signore delle cime in Sonce že zahaja.
Razposajena ponudba društva »Finžgarjev dom«
Društvo »Finžgarjev dom« (Dunajska 35, Opči-ne) uvaja naslednje celoletne dejavnosti: GLEDALIŠKA SKUPINA »TAMARA PETAROS« ZA OSNOVNOŠOLCE (vodi Maruška Guštin - info. 3384791301, ob mentorstvu Lučke Susič in Anke Peterlin,); GLEDALIŠKA SKUPINA ZA SREDNJEŠOLCE (vodi Julija Berdon - info. 3471487943, ob mentorstvu Lučke Susič); PRAVLJIČNE LUTKOVNE
URICE ZA OTROKE IZ VRTCEV (vodi Urška Šini-goj - info. 3402449425). V sodelovanju z župnijo Sv. Jerneja bosta stekla DVA TEČAJA SLOVENŠČINE (začetniški in nadaljevalni), ki ga bodo vodile Lučka Susič ter Metka in Urška Šinigoj - info. 3402449425. Informativno srečanje za jezikovna tečaja bo v sredo, 7. oktobra, ob 19.00 uri v prostorih Zinkovega doma na Opčinah (ob cerkvi).
gorica
Zveza slovenske katoliške prosvete iz
Gorice, ob 50. obletnici ustanovitve, vabi v nedeljo, 4. oktobra 2009 ob 17.00 uri na ponovitev operete "Grofica Marica" skladatelja Emmeric-ha Kalmana, ki bo uprizorjena v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ponovitve bodo še v torek, 6. oktobra 2009 ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra 2009 ob 17.00.
trst
SKD Barkovlje
vabi v nedeljo, 4. oktobra na roženvensko procesijo in na otvoritev razstave delnega arhiva not, ki ga je preuredila Rossana Pa-liaga. Razstava bo na ogled v društve-
nih prostorih v ul. Bonafa 6 v Barko-vljah, od 10.00 ure dalje.
Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 5.oktobra ob 20.30 na srečanje s ameriškim Slovencem psihijatrom dr. Tomislavom Žergaj. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani na sedežu Slovenske prosvete v Trstu. V petek, 9. oktobra ob 20.30, prav tako v Peterlinovi dvorani v Trstu, bo večer o slovenski kulturi v Argentini in o življenju dr. Tineta De-beljaka (1903-1989).
Mladinski dom Boljunec vabi v torek, 6. oktobra ob 20.00 uri na predavanje g. Andreja Aplenca na temo "Goli otok". Srečanje bo potekalo v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu.
Založba Mladika vabi v četrtek, 8. oktobra ob 18.00 uri na predstavitev romana Vilme Purič "Burjin čas". Predstavitev bo potekala v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici.
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
/	RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. oktobra 2009	24
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - Vnaprej igrana tekma A-lige
Inter šele v podaljšku premagal Udinese
Odločilni gol je v 92. minuti zatresel Sneijder - Brez golov na tekmi Bari-Catania
MILAN/BARI - Interju je uspelo šele v podaljšku premagati trdoživi Udinese in tako, v pričakovanju ostalih današnjih tekem 7. kroga, prevzeti vodstvo na lestvici. Odločilni zadetek je dosegel Sneijder, ki je izkoristil trenutek nezbranosti v obrambni vrsti videm-skega moštva. Pred tem je Inter igral napadalno, Udinese pa je poskusil presenetiti v protinapadu. Slovenski vratar Sa-mir Handanovič je moral večkrat odločilno posredovati in je vsaj trikrat mojstrsko ubranil žogo.
V prvem polčasu je Inter prevzel pobudo v svoje roke. Udinese pa ni igral podrejene vloge. Eto'o je bil vsakič, ko je imel žogo med nogami, nevaren. Cambiasso in Stankovic pa sta gospodarila na sredini igrišča. Inter je v 22. minuti povedel prav s srbskim napadalcem, ki je izkoristil lepo podajo Eto'oja. Handanovič, ki je bil pred tekmo proti Interju nepremagan kar 326 minut, je bil brez moči. Udinese je izenačil le pet minut kasneje. Inler je na sredini igrišča prestregel žogo in podal v globino Di Nataleju. Slednji je bil pred Interjevim vratarjem brezhiben in žogo poslal v mrežo. Odločilni gol pa je padel tik pred trikratnim sodnikovim žvižgom. Prava hladna prha za Udine-se. Portugalski trener Mourinho pa je po golu skakal od veselja.
Včeraj so odigrali še eno tekmo A-lige. V Bariju sta se domača ekipa in Catania razšli pri neodločenem izidu brez golov.
Inter - Udinese 2:1 (1:1)
STRELCI: Stankovic v 22., Di Natale v 27.; Sneijder v 92. min.
r i
* t.-
Odločilni zadetek na tekmi v Milanu je dal Nizozemec Wesley Sneijder (desno), ki mu pozorno sledi Udinesejev Čilenec Alexis Sanchez
ansa
INTER (4-3-1-2): Julio Cesar; Za-netti, Lucio (Santon), Samuel, Chivu; Muntari (Suazo), Cambiasso, Stankovic; Sneijder; Eto'o, Milito (Balotelli). Trener: Mourinho.
UDINESE (4-4-2): Handanovič; Basta (Zapata), Coda, Dom-izzi, Lukovic; Sanchez, DAgosti-no, Inler, Pepe (Pasquale); Floro Flores (Corradi), Di Natale. Trener: Marino.
Bari - Catania 0:0
BARI (4-4-2): Gillet; A. Masiello, Ranocchia, Bonucci, S. Masiello; Alvarez, Donati, Gazzi, Rivas (Almiron); Bar-reto (Greco), Kutuzov (Meggiorini). Trener: Ventura.
CATANIA (4-3-2-1): Andujar; Bellusci, Silvestre, Spolli, Marchese; Iz-co, Biagianti, Llama (Pesce); Mascara, Ricchiuti (Plasmati); Morimoto (Augu-styn). Trener: Atzori.
VRSTNI RED: Inter 16, Sampdo-ria 15, Juventus 14, Fiorentina 13, Udinese 11, Genoa 10, Parma 10, Chievo 8, Roma 8, Lazio 8, Milan 8, Bari 8, Cagliari 7, Napoli 7, Palermo 6, Bologna 6, Siena 4, Catania 4, Atalanta 2, Livorno 2.
DANES (15.00): Atalanta - Milan, Bologna - Genoa, Cagliari - Chievo, Fio-rentina - Lazio, Roma - Napoli, Samp-doria - Parma, Siena - Livorno, Palermo - Juventus (20.45).
formula 1 - Suzuka
Prvi Vettel, kaznovanih pet voznikov
SUZUKA - Nemški voznik formule 1 Sebastian Vettel (Red Bull) bo na današnji veliki nagradi Japonske (začetek ob 7. uri po Rail, posnetek ob 19.00 po Rai2) v Suzuki startal s prvega startnega položaja. Drugo mesto si je privozil Italijan Jarno Trulli (Toyota), tretje pa Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes). Ker peterica voznikov po nesrečah, ki so zaznamovale kvalifikacije, niso upoštevali rumenih opozorilnih zastav in bodo danes startali pet mest slabše. To so Jenson Button (11.), Rubens Barrichello (9.), Adrian Sutil (8.), Fernando Alonso (17.) in Sebastian Buemi (14.). Najhujša je bila nesreča Nemca Tima Glo-cka, zaradi katere je moral v bolnišnico in je njegov današnji nastop še vprašljiv. Button bo tako namesto s 7. začel z 11. mesta. Ferrarijev voznik Räikkönen bo startal s 5., Fisichella pa iz 12. mesta.
MILAN-INTER - V državnem pokalu mladinskega prvenstva primavera je Milan s 3:0 premagal Inter (na prvi tekmi je slavil zmago Inter z 2:0) in se tako uvrstil v 3. krog. Pri Interju je v vratih igral slovenski vratar Vid Belec. V zvezni liniji igra tudi nogometaš iz naše dežele, Lorenzo Crisetig iz Beneške Slovenije. Tudi pri Milanu je igral slovenski nogometaš. To je Mitja Novinič, doma iz Prekmurja, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu.
G. CASSANO V ZAPORU - V Bariju so včeraj aretirali 37-letnega Gio-vannija Cassana, polbrata nogometaša Sampdorie Antonia, ker naj bi skupaj z umorjenim Bartolijem (nanj je streljal lastnik hiše), skušal vdreti v stanovanje.
REJA USPEŠEN - V prvi hrvaški nogometni ligi je splitski Hajduk, ki ga trenira Edy Reja, sinoči na reški Kantri-di z 1:0 premagal Istro 1961 iz Pulja.
1. SNL: Interblok - Luka Koper 0:1; Nafta Lendava - Maribor 2:4, Hit Gorica - Domžale 1:1, Rudar Velenje - Olim-pija 0:3
nogomet - V 9. krogu B-lige
Nasvidenje Gotti! Kdo bo naslednik?
Nov poraz Triestine je zapečatil usodo trenerja, čeprav do sinoči še ni padla dokončna odločitev - Igralci nerazumljivo nastopili brez pravih motivacij
Triestina - AlbinoLeffe 2:3 (1:2)
STRELCI: v 11. Sala avtogol, v 21. Sala, v 33. Laner; v 6.dp Godeas, v 9.dp Cellini.
TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6; Nef 5 (45.dp Šedivec), Cottafava 5, Brosco 5, Sa-bato 3 (34.dp Magliocchetti); Tabbiani 6,5 (34.dp Volpe), Gissi 5, Princivalli 5, Testini 5; Della Rocca 5, Godeas 5,5. Trener: Gotti.
ALBINOLEFFE (4-4-2): Layeni; Perico (36.dp Garlini), Sala, Serafini, Piccin-ni; Laner, Previtali, Passoni, Foglio (50.dp Geroni); Cellini (12.dp Grossi), Ruopolo. Trener: Mondonico.
IZKLJUČITEV: Testini v 39.dp.
TRST - Nasvidenje Gotti! Včerajšnji domači poraz Triestine bo v prvi osebi najbrž plačal trener Triestine Luca Gotti, ki pa si bo prevzel odgovornosti, ki niso le njegove. Res je, ekipa je v vseh dosedanjih nastopih z igro zelo razočarala, a tudi včeraj so nekateri igralci Triestine igrali brez pravih motivacij, kot da bi si po tihem želeli, da bi do zamenjave na klopi prišlo. Društvo je včeraj še molčalo, a edino vprašanje, ki se postavlja, je sledeče: Kdo bo nasledil Got-tija? Govori se o Iachiniju, Sommi, nekateri sanjajo o povratku Ezia Rossija, a kdorkoli bo, bo vsekakor imel kar precej dela z ekipo, ki je v tem trenutku ena izmed naj-resnejših kandidatov za izpad.
V obrambi se je včeraj po saniranju poškodbe mišice vrnil Nef, v napadu pa je obratovala dvojica Della Rocca-Godeas. Izkušeni trener Emiliano Mondonico - v svojem prvem tednu na klopi Albinoleffeja je med drugim že polemiziral proti mladim trenerjem (tarča njegovih kritik sta bila zlasti Ferrara in Leonardo), ki po njegovem mnenju prehitro sedejo na klopi po-
Cicibani in začetniki Pomladi, Krasa, Brega, Vesne in Zarje Gaje z majicami UNICEFA
membnih ekip - se je ravno tako odločil za postavitev 4-4-2.
V prvem delu tekme je razživel igro branilec Albinoleffeja Luigi Sala (igral je že za Atalanto in Milan), ki je najprej premagal lastnega vratarja in nato še Agazzija. V 11. minuti je postaven branilec postregel z res nespretnim posegom: po podaji Tab-bianija je poskušal žogo preusmeriti v kot, ker je bil za njim na preži Godeas, a žoga se je zakotalila v gol. Nepričakovano vodstvo (Triestina med tem ni ustvarila niti ene polovične priložnosti) bi morala biti za Tržačane pravi obliž na rano, a ni učinkovala. Straha se Gottijevi varovanci niso znebili, ob tem da nekateri igralci so bolj kot tekli cepetali po zelenici. Ni bilo kombinacij in povratnih podaj, skupinske igre, učinkovitih podaj v globino in pravega ritma, tako da so nasprotniki lahko prevladali z razvejano igro in smotrno uporabo pasov. Gol je visel na nitki in po samih desetih minutah je Albinoleffe že izenačil. Po kotu je
žoga priletela do Sale, ki je s kratke razdalje premagal Agazzija, medtem ko so se obrambni igralci gledali. A gostje se niso zadovoljili. Opazili so, da igrajo proti zelo šibkemu nasprotniku in dodatno pritisnili na plin. Levi pas (Nef je bil v hudih težavah proti Fogliu) je bil za Triestino spet poguben. Foglio je podal proti sredini, kjer je Sa-bato za trenutek zadremal in omogočil La-nerju, da je drugič premagal Agazzija. Fo-glio je imel priložnost doseči tretji gol (Agazzi je strel z nogo odbil), preden so glasni žvižgi pospremili igralce Triestine na poti do slačilnic.
Drugi polčas se je začel z razveljavljenim golom Foglia, medtem ko je bil povsem regularen gol Triestine v 6. minuti: Tabbiani, daleč najboljši igralec Triestine, je lepo podal do Godeasa, ki je premagal nemočnega Layenija. A izenačeno stanje je trajalo le tri minute: slabo izvedeno ofsajd zanko je izkoristil Ruopolo in podal do Cel-linija, ki ni imel težav zatresti Agazzijevo
mrežo. Napake obramb so se kar vrstile. Domači navijači so začeli skandirati gesla proti trenerju in igralcem: usoda prvega je bila po novem porazu zapečatena, vendar večji del krivde nosijo drugi, ki niso ničesar naredili, da bi odslovitev preprečili.
Nazadnje še ugotovitev, ki je vredna razmisleka: pred kratkim so se na vseh stadionih z minuto tišine poklonili šestim v Afganistanu preminulim vojakom, tokrat pa sploh niso počastili spomina na žrtve plazu v Messini. So morda te žrtve drugorazredne?
Top: Edini, ki se je srčno boril in povzročal težave gostom, a žal je bil v tem popolnoma osamljen, je Tabbiani, ki pa je moral predčasno pod tuš zaradi poškodbe.
Flop: Oglejte si obrambne posege Sa-bata pri prvih dveh golih Albinoleffeja in boste takoj razumeli, da trener Gotti le ni vsega kriv. Oziroma, kriv je tega, da je takemu igralcu tudi včeraj zaupal.
Iztok Furlanič
B-liga	IZIDI 9.		KROGA		Brescia -
Vicenza 0:1, Cesena - Salernitana 3:0, Cittadella					
- Lecce 3:0, Crotone		Padova 2:1,			Gallipoli -
Empoli 0:0, Mantova -		Grosseto 2:0, Modena -			
Reggina 1:0, Piacenza		Frosinone 0:2, Triestina			
- Albinoleffe 2:3, Ascoli - Sassuolo 1:5, jutri ob					
20.45 Torino - Ancona					
Frosinone	s	5	2	1	14:S 1l
Cesena	s	4	3	1	12:4 15
Torino	l	4	1	2	13:5 13
Sassuolo	s	3	4	1	14:9 13
Brescia	s	4	1	3	9:l 13
Padova	s	3	4	1	s:6 13
Ascoli	s	3	4	1	11:11 13
Empoli	s	4	1	3	11:11 13
Ancona	l	4	0	3	10:l 12
Cittadella	s	3	2	3	12:10 11
Vicenza	s	2	5	1	11:9 11
Lecce	s	3	2	3	12:11 11
Modena	s	3	1	4	l:9 10
Grosseto	s	2	3	3	S:11 9
Reggina	s	2	3	3	l:10 9
Gallipoli	s	1	6	1	l:SS (-1)
AlbinoLeffe	s	2	2	4	11:14 s
Triestina	8	2	2	4	8:13 8
Piacenza	s	2	2	4	6:11 s
Mantova	s	1	3	4	s:10 6
Crotone	s	1	5	2	4:l6 (-2)
Salernitana	s	0	2	6	2:14 2
PRIHODNJI KROG 11.10. ob 15.00 Albinoleffe					
- Ascoli, Ancona	Piacenza		, Brescia		- Gallipoli,
Empoli - Triestina, Padova -			Mantova, Sassuolo		
- Grosseto, Torino	- Modena, Vicenza - Cesena				
(12.30), Salernitana - Cittadella (20.45), 12.10.					
Frosinone - Crotone (20.45)					
Z UNICEF na igrišču tudi mladi igralci slovenskih društev
Pred začetkom tekme so včeraj na tržaškem Roccu, ob dnevih UNICEFA (organizacija, ki pomaga revnim otrokom po celem svetu), skupaj z nogometaši Triesti-ne in Albinoleffeja, stopili na igrišče tudi cicibani in začetniki Pomladi, Brega, Krasa, Vesne in Zarje Gaje. Mlade igralce je na Rocco v imenu nogometne zveze FIGC povabil trener Mario Adamič.
/
ŠPORT
Nedelja, 4. oktobra 2009
25
odbojka - Danes finale evropskega prvenstva na Poljskem
»Azzurre« v boju za drugi celinski naslov
Nemčijo so premagale s 3:1 - V finalu bodo igrale proti Nizozemski
Italija - Nemčija 3:1 (25:10, 22:25, 25:12, 25:22)
ITALIJA: Del Core 11, Barazza 12, Aguero 16, Piccinini 15, Gioli 23, Lo Bianco. Cardullo (L). N.v.: Arrighetti. Ortolani, Rondon, Secolo, Merlo (L). Trener: Barbolini.
LODZ - Italijanska odbojkarska reprezentanca bo danes v finalu evropskega prvenstva igrala proti Nizozemski. V včerajšnjem polfinalu je še drugič na prvenstvu premagala Nemčijo (3:1). V finalu se bodo »azzurre« pomerile z Nizozemsko, ki je prav tako kot Italija na prvenstvu še nepremagana. Za Italijo bo to četrti finale celinskega prvenstva.
V uvodnem nizu polfinala so italijanske odbojkarice popolnoma prevladale: Nemkam, ki jih vodi italijanski selektor Guidetti, dopustile le deset točk. Vse je kazalo, da bo šlo Barbolinijevim varovankam lahko od rok, a se je v drugem nizu zataknilo. Agresivna igra v obrambi in raznoliki napadi so omogočili Nemkam, da so prevzele vodstvo. »Azzurre« se razigranim nasprotnicam niso uspele zoperstaviti in tako prepustile niz Nemčiji (to je bil za Italijo šele drugi izgubljeni niz na prvenstvu). Hladna prha je nato poskrbela za preobrat, saj so v tretjem nizu Italijanke strnile vrste in s Simono Gioli na čelu (v tem nizu 9 točk) ponovno prevzele vajeti v svoje roke in zmagale s 25:12. Z enakim ritmom so »azzurre« nadaljevale tudi v četrtem nizu. Vodstvo 10:5 pa se je po seriji napak v sprejemu in neustavljivi Nemki Furst (6 od 12 točk samo v tem nizu) razblinilo. Delni izid 7:0 za Nemčijo je spreobrnil rezultat
Igralka srečanja je prav gotovo »azzurra« Simona Gioli (v bloku s Piccininijevo), ki je bila v napadu 81 %. Zbrala je 24 točk, 22 v napadu in 2 v bloku
ansa
(15:11 za Nemčijo), a je bilo v bistvu to tudi vse kar so zmogle. Italijanke so z Giolijevo (skupno 23 točk), bloki Ba-razze in Piccininijevo ponovno nadoknadile in zaključile niz in tekmo v svo-
rokomet - V A2-ligi
Mlade sile so bile odločilne za zmago
Pallamano TS - Meran 27:24 (14:13)
PALLAMANO TS: Modru-šan (9 obramb), Postogna; Sedmak, J. Radojkovič 7 (5), Nadoh 4 (2), Carpanese 5, Pernich, Oveglia 1, Io-nescu 1, Leone, Visintin 2, Lo Du-ca 7 (1), Fanelli. Trener: F.Radojko-vič.
MERAN: Prantner (10 obramb), Christianell; Boschi 1, Gerstgasser 1, Prentki 2, Gufler 4, Popov 9 (4), Bonoinsegna 3, T. Stecher, S. Stecher 2, Lang 2. Trener: Prantner.
IZKLJUČITVE: Pall.Trieste 4 min, Meran 10 min; 7-METROV-KE: Pall.Trieste 9 (8), Meran 4 (4).
Po zmagi v gosteh v uvodnem krogu so sinoči tržaški rokometaši uspešno prestali še krstni nastop pred domačim občinstvom. V tržaški športni palači so Radojkovičevi varovanci gostili že tradicionalnega nasprotnika, južnotirolski Meran, ki ima ambicije podobne Tržačanom, to se pravi, da meri kar visoko. S pomlajeno vrsto in brez dveh lanskih stebrov - Mestriner je obesil copate na klin, medtem ko se je Tokic selil v Španijo, kjer se bo preizkusil v bolj kakovostnem prvenstvu - se mora letos trener Radojkovič še bolj posvetiti uigravanju in piljenju kombinacij, saj jim je zmanjkal izrazit strelec z razdalje. Domači rokome-taši so začeli s sledečo postavo: Mo-drušan v vratih, Ionescu v vlogi krožnega napadalca, Carpanesejem in Marcom Lo Duco na krilih, Vi-sintinom in Nadohom na zunanjih položajih in Janom Radojkovičem (na sliki KROMA) v vlogi organizatorja igre. Že v teku prvega polčasa so na igrišče vstopili Postogna, Pernich, Oveglia in Sedmak, kar ja-
sno kaže, da bodo v letošnjem prvenstvu imeli številne priložnosti, da se izkažejo, tudi mladinci. Po začetni premoči Merana, ki je vodil 4:2, so domači poskrbeli za preobrat, ki jim je omogočil da z delnim izidom 6:1 povedejo za tri gole (8:5). Po zaslugi odličnega Popova (sedem golov v prvem polčasu) so se Južni Tirolci počasi približali in tudi izenačili 13:13, z golom Nadoha v zadnji sekundi pa so Trža-čani odšli na odmor z zadetkom prednosti.
Verjetno odločilnih za določitev zmagovalca pa je bilo prvih 11 minut drugega polčasa, ko so Jan Radojkovič in soigralci izkoristili nekaj izključitev v vrstah gostov in z delnim izidom 7:2 dosegli maksimalno prednost šestih zadetkov, ki so jo nato upravljali zelo učinkovito. Gostje so se približali največ na dva gola zaostanka, a več niso zmogli. Pohvala gre vsem domačim igralcem, posebno pa mladim silam z Oveglio in Pernichem na čelu, ki sta igrala kot stara mačka. (I.F.)
jo korist.
Italija bo danes lovila drugi zaporedni evropski naslov. Igrala bo proti Nizozemski, ki je včeraj s 3:1 (25:11, 25:15, 20:25, 25:20) premagala domačo repre-
KOŠARKA
zentanco. Nizozemska je v finalu igrala dvakrat, leta 1991 je v Rimu izgubila, leta 1995 pa je osvojila evropski naslov.
PO TV: ob 20.00 po Rai 2 in Rai sport piu.
A-liga: Siena tudi letos brez tekmecev?
V Rimu so včeraj predstavili 88. državno prvenstvo košarkarske A-lige, ki se bo začelo v soboto, 11. oktobra. Košarkarska sezona pa se bo uradno začela z današnjo superpokalno tekmo med Sieno in bolonjskim Virtusom. Na predstavitvi je predsednik košarkarske zveze FIP Dino Meneghin opozoril, da bo v kratkem nujna reforma. »Treba bo spremeniti pravilnik. Klube bo treba spodbuditi, naj več investirajo v mladinske sektorje,« je dodal Meneghin. V A-ligi bo tudi letos glavni favorit za osvojitev »scudetta« Siena. Račune ji lahko prekrižata le Rim in Milan.
SNAIDERO - S petkovo tekmo Rimini - Prima Veroli (69:68) se je začela košarkarska A2-liga (LegaDue), v kateri letos nastopa videmski Snaidero, ki je lani izpadel iz A1-lige. Snai-dero bo v današnjem 1. krogu v videmski telovadnici Carnera gostil Imolo (začetek ob 18.15).
ACEGAS APS - V današnjem 2. krogu košarkarske A-lige amaterjev (ob 18.00) bo tržaški Acegas Aps gostil Fortitudo iz Bologne. VČERAJ: Saronno - Falconstar 60:64, Calliga-ris - Marotica 71:66.
motociklizem
MotoGP: Lorenzo prvi na startu
ESTORIL - Jorge Lorenzo, španski motociklist v razredu moto GP, je bil najhitrejši v včerajšnjih kvalifikacijah pred današnjo dirko za VN Portrugalske v Esto-rilu (začetek ob 14.00 po Italia 1), ki šteje za točke svetovnega prvenstva. Drugo mesto je v kraljevskem razredu osvojil Valentino Rossi (oba Yamaha), tretji pa je bil Avstralec Casey Stoner (Ducati). V razredu do 250 ccm (ob 12.15) je bil najhitrejši Španec Hector Barbera, v razredu do 125 ccm (ob 15.30) pa njegov rojak Julian Simon (oba Aprilia).
LOEB VODI - Francoski dirkač Sebastien Loeb (Citroen) vodi po drugem dnevu relija po Kataloniji, letošnje enajste preizkušnje za točke svetovnega prvenstva. Branilec lanskega naslova ima poldrugo sekundo prednosti pred dru-gouvrščenim Špancem Danijem Sordom (Citroen), tretjeuvrščeni Finec Mikko Hirvonen (Ford) pa zaostaja že 48 sekund. Na katalonskem reliju nastopa tudi slovenski dirkač Miran Jerman (Peugeot). Koprčan je lansko preizkušnjo končal na 37. mestu, po prvem dnevu letošnje dirke pa je zasedel 40. mesto.
POZZATO - Filippo Pozzato je zmagovalec kolesarskega memoriala Chiarino in Giannetto Cimurri v Reggio Emilii. Pozzato je bil v ciljnem sprintu boljši od Paolinija in Collija.
ROKOMET - Rokometašice Olim-pije so v 2. krogu kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev v ligo prvakinj v slovaškem Trenčinu premagale Bratislavo z 28:24. Ljubljanska ekipa se bo danes v odločilni tekmi za prvo mesto pomerila z rusko Zvezdo iz Zvenigoroda.
POKAL EHF - Ženske: Bayer Leverkusen - Celeia Žalec 18:34. LIGA PRVAKOV - Moški, 1. krog: Vive Targi Kielce - Gorenje Velenje 23:21. 1. SRL: Maribor - Cimos Koper 32:31, Trebnje -Celje PL 27:28, Merkur - Slovan 34:37.
VATERPOLO - Tržaški vaterpolski A2-ligaš Pallanuoto Trieste je najel 20-let-nega vratarja Simoneja Valerija iz Rima ter napadalca Filippa Ferreccia (letnik 1987), ki je lani pri Comu dal kar 29 golov.
JADRANSKA LIGA: Vaterpolo akademija Cattaro - Rokava Koper 12:5.
ZMAGA ŠARAPOVE - Ruska teniška igralka Marija Šarapova je zmagovalka turnirja WTA v Tokiu z nagradnim skladom 2,220 milijona dolarjev. Šarapo-va je do zmage v finalu prišla po predaji Srbkinje Jelene Jankovic. Ta je namreč pri izidu 5:2 v korist Rusinje dvoboj predčasno končala zaradi poškodbe zapestja. Ša-rapova je osvojila 20. turnir v karieri, za tokratno zmago pa je dobila 350.000 dolarjev.
ODBOJKA - 1. DOL, ženske: Luka Koper - Ecom Ruše 3:1.
košarka - V 1. krogu v Gradišču
Castelvecchio Nordest v ligi NLB premagal Gradačac
Košarkarji Castelvecchia Nordest iz Gradišča letos nastopajo na dveh frontah, v regionalni ligi NLB in v italijanski B-ligi
bumbaca
Ekipa Castelvecchio Nordest iz Gradišča je v prvem krogu košarkarske regionalne lige NLB na vozičku, ki združuje države nekdanje Jugoslavije, po podaljšku premagala ekipo Zmaj iz Gradačaca iz Bosne in Hercegovine. Končni rezultat v športni palači Zimolo v Gradišču (gradiški klub je bil organizator prvega kroga) je bil 63:61. Varovanci trenerja Maxa Cric-
ca so si podaljšek izborili po prostem strelu slovenskega košarkarja Banjaca (56:56). V podaljšku so bili košarkarji iz Gradišča bolj natančni in bolj borbeni od gostov ter tako zasluženo zmagali. Drugi krog lige NLB bo na sporedu 14. novembra v Vodicah na Hrvaškem. Castelvecchio bo počival. Tretji krog, 12. decembra, pa bo v Novem Sadu v Vojvodini (Srbija).
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. oktobra 2009
ŠPORT
26
namizni tenis - Prvi krog ženske A2-lige
Kras ZKB z gladkim 4:0 spodbudno začel sezono
Alto Sebino v okrnjeni postavi - Moška B2-liga: poraz Krasa na Južnem Tirolskem
Kras ZKB - Alto Sebino 4:0
Yuan Yuan - Francesca Trotti 3:0 (11:3, 11:3, 11:6); Mateja Crismancich - Elisa Trotti 3:1 (11:6, 11:9, 6:11, 11:4), Martina Milič - Albertinelli 3:1 (11:6, 11:8, 8:11, 11:5), Yuan Yuan - E. Trotti 3:0 (11:7, 11:9, 11:8).
Kras ZKB je letošnjo sezono v A2-li-gi začel z gladko zmago in tako potrdile, da so se na prvenstvo dobro pripravile. Sicer so imele nekoliko lažjo nalogo kot so sprva pričakovale, saj so se nasprotniki predstavili v okrnjeni postavi. V Zgoniku je od standardnih igralk nastopala samo Elisa Trotti, ostali dve igralki pa sta še mladinki (U15). Vse tri so sicer članice mladinske reprezentance.
Krasova Kitajka Yuan Yuan včeraj ni poznala zastojev. Pred mizo je stopila odločno in odnesla domov obe razpoložljivi točki. Franceschi Trotti je skupno dopustila le 12 točk, Elisi pa nekaj več. Mateji Cri-smancich in Martini Milič pa je spodletel samo niz. »Martina je igrala dobro, najbrž se je v tretjem nizu nekoliko zbala nasprotnice in ji tako prepustila niz,« je ugotavljala Sonja Milič, športna direktorica. Mateja pa je uspela prekiniti ritem igre Elisi Trotti, kar je bilo odločilno za zmago in točko.
»Tak izkupiček je seveda zelo spodbuden in pozitiven. Nasprotnice so bile kvalitetne, a niso še na nivoju naših igralk,« je pojasnila športna direktorica Sonja Milič. »Mislim, da če igramo dobro, lahko premagamo res vse tekmece,« je še dodala Mi-ličeva. V drugem krogu bo Kras igral v Rimu proti Eureki.
Ostali izidi: Genova - Norbello 2:4, Rangers Udine - Eureka Roma np, Regaldi - Eppan Tioschtennis Raiffeisen 3:3.
MOŠKA B2-LIGA Sarenthien - Kras ZKB 5:3
Simoneta - Hoffer 0:3 (7:11, 10:12, 11:13); Michele Rotella - Trafojer 3:2 (7:11, 11:9, 6:11, 11:4, 11:6); Stefano Rotella - Unterhauser 2:3 (12:14, 11:9, 7:11, 11:9, 3:11); M. Rotella - Hoffer 1:3 (5:11, 11:8, 3:11, 9:11); Simoneta - Trafojer 3:1 (11:5, 12:10, 10:12, 11:5); S. Rotella - Trafojer 2:3 (13:15, 5:11, 13:11, 11:5, 11:7); M. Rotella - Unterhauser 1:3 (3:11, 11:8, 1:11, 6:11); S. Rotella - Hoffer 0:3 (9:11, 7:11, 7:11).
Krasova moška ekipa v B2-ligi je na Južnem Tirolskem izgubila s 5:3. Krasov-ci, ki - kot je priznal kapetan Bojan Simoneta - doslej niso veliko trenirali, niso bili slabši nasprotnik in so se večji del tekme enakovredno upirali gostiteljem, pri katerih je izstopal le Hoffer. Za Kras so vsak po eno točko prispevali Bojan Simoneta ter Michele in Stefano Rotella.
Mateja
Crismancich je za mizo stopila kot druga. Najboljšo igralko nasprotnic, Eliso Trotti je premagala po štirih nizih: uspela je prekiniti njen ritem igre in tako zasluženo zmagala
kroma
jadranje - Danes zaključek Barcoline in Trofeja Bernetti
Spremenljive vetrovne razmere niso zaustavile mladih jadralcev
Morje pred Velikim trgom je včeraj gostilo že tradicionalno Barcolino, prvi uvod pred veličastno Barcolano. Preko 300 mladih jadralcev je včeraj opravilo prve plove v razredu optimist, laser, techno 293 in windsurf. Vetrovne razmere so bile zahtevne, saj je veter obračal, obenem pa je močnim sunkom vetra sledilo tudi brezvetrje. V razredu optimist so nastopili jadralci Čupe in Sirene. Mladinci so opravili tri plove: med 142 junioresi je po prvem dnevu regat najboljša Mirko Juretič (Čupa) na 10. mestu, Matia Ugrin (Sirena) pa 22. Kadeti so opravili dva plova. Sesljanski klub je nastopal tudi v kategoriji jadralnih desk s šestimi tekmovalci. Danes se bo Barcolina zaključila s finalnimi plovi, v popoldanskih urah pa bo na vrsti bogato nagrajevanje (nagradni sklad preko 7.000 evrov).
Na Barcolano se je do včeraj vpisalo 398 jadrnic. Danes bo v organizaciji se-sljanskega kluba Pietas Julia stekla Trofeja Bernetti. Vpisanih je 211 posadk.
Na nabrežju se je zbralo res veliko število tekmovalcev v razredu optimist
kroma
odbojka - Državni pokal moške B2-lige
Neroden poraz Televite
Trieste Volley 2010 izgubil po petih setih in skoraj dveurni tekmi - V torek proti Pallavolu Motti - Veljak začel kot standardni podajalec
Andrea Vatovac je v Vidmu zbral 17 točk
kroma
VBU - Televita TS Volley 2010 3:2 (25:22, 16:25, 25:20, 15:25, 15:13)
TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bassi 7, Corazza 21, Mari 14, Slavec 9, Vatovac 17, Veljak 2, Ambrož Peterlin (libero), Kante, Matevž Peterlin, Rigonat 0, Riolino. Trener Edi Bosich
V	Vidmu je tržaški B ligaš nerodno izgubil po petih setih in skoraj dveurni tekmi. Kot je razvidno iz delnih izidov, so bili igralci Televite v dveh osvojenih setih neprimerno boljši nasprotnik, ostali trije nizi pa so bili povsem izenačeni.
V	standardni šesterki je v vlogi podajača začel Vanja Veljak, ki je odigral dva seta in pol in se kar solidno odrezal, čeprav se mu pozna, da je še neizkušen v tako zahtevni konkurenci in še ni povsem uigran z novimi napadalci. Po prvem izenačenem niz je v drugem Televita nadigrala domačine, ki so odločno reagirali v tretjem in ga osvojili v končnici. Do izenačenja je Televita prišla brez težav, dobro začela tudi v tie-breaku in ob menjavi igrišča vodila z 8:4. Žal pa se je v ekipi tedaj nekaj zalomilo, sprejem ni bil več tako natančen, pa tudi glavni napadalci niso več znali poslati žoge na tla, kar je VBU seveda izkoristil in se lahko veselil dveh točk. Pri Televiti je nekoliko pešal blok, ki je v tej fazi prav gotovo najbolj negotov element, drugače so igralci, splošno gledano, opravili zadovoljiv nastop.
Po tej tekmi ni, kar se lestvice tiče, še čisto nič odločenega: vodi Televita TS Volley 2010 s 5 točkami, sledi Pallavolo Motta s točko (in tekmo) manj, VBU pa je zbral 3 točke. Marsikaj bo jasno že v torek zvečer, ko se bosta v Repnu pomerili Televita in Pallavolo Motta. (Inka)
ŠPORTEL
Tokrat o Jadranu
V drugi letošnji oddaji Špor-tela (jutri po TV Koper ob 22.30) bo voditelj Igor Malalan gostil predstavnike Jadrana. Spregovorili bodo o novopečenem trenerju Draženu Grbcu, ki bo tudi prisoten v studiu. S predsednikom Adriano Sosičem bo tekel pogovor o »preselitvi« iz Trsta na Op-čine, o širšem projektu Jadrana ter o morebitni razširitvi projekta. V studiu se bo z voditeljem pogovarjal tudi eden izmed igralcev.
Oddajo bodo kot vedno dopolnjevali prispevki iz igrišč. Tokrat so kamere obiskale košarkarske tekme Jadrana in Brega, kriške Vesne in zgoniškega Krasa v namiznoteniški A2-ligi. Sledila bo nagradna igra Poglej me
Domači šport Danes
Nedelja, 4. oktobra 2009 KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Mark
-	Spilimbergo NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Zgoniku: Kras A - Kras B
NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.30 v Červinjanu: Pro Cervignano Muscoli - Kras Koimpex
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Buttriu: Buttrio -Juventina; 15.30 v Lumignaccu: Lumignacco -Sovodnje; 15.30 v Križu: Vesna - Ponziana
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec
-	San Lorenzo
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Primorje; 15.30 v Miljah: Muglia - Zarja Gaja; 15.30 v Vižovljah: Sistiana -Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Mladost NARAŠČAJNIKI Pomlad
11.45 pri Domju: Domio
Jutri
Ponedeljek, 5. oktobra 2009 KOŠARKA
DRŽAVNI UNDER 19 - 19.00 pri Briščikih: Jadran
ZKB - San Vito
NOGOMET
MLAJŠI DEČKI U12 - 17.00 v Mirnu: Adria Ciciban Mladost Sovodnje - Idrija
13 Obvestila
SKD VIGRED, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, PLANINSKI ODSEK SK DEVIN IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na 14. pohod na »Krasu je krasno«, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, z zbirališčem v Praprotu med 9. in 10. uro, od koder sledi prevoz do Tubelj, kjer bo štart pohoda ob 10.30. Med pohodom ogled jame »Zidaričeva Pejca«. Informacije na spletni strani www.skdvigred.org. OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bogatec; informacije na tel. 0481882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
AKŠD VIPAVA obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, ob 18. uri začel enomesečni tečaj kotalkanja v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 333-9353134 (Elena), na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2. izmena od 17. oz. 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873.
AO SPDT vabi vse člane SPDT na predavanje »Prva pomoč v gorskem svetu«, ki ga bo vodil Andrea Orlini, glavni odgovorni pri tržaški gorski reševalni službi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD na ulici Sv. Frančiška, 20 danes ob 20.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da so se začeli treningi ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 za vrtec in za osnovnošolke od 17.30 do 18.30 . Za dodatne informacije lahko pokiličete na tel. st. 3282733390 (Petra)
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30.
PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI - Na Stadionu 1. maj se je začela športna šola za otroke prvih treh razredov osnovne šole. Vadba poteka ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo 7.oktobra 2009 prične predsmučarska telovadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina-PALČKI (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina-ZAJČKI (814 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-ŠKRATI (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja.
OK VAL prireja v telovadnici v Štandrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 3932350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na Stadionu 1. maj začel tečaj miniodbojke za deklice zadnjih razredov osnovne šole. Vadba poteka po sledečem urniku: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.30. Vpisovanje neposredno na treningu, za dodatne informacije pa lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva).
v oci.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
27
košarka - Prvi krog deželne C-lige
Razburljiva zmaga Bora, Breg se upiral le na začetku
Odločilni koš za Bor Radensko tik pred zvokom sirene -»Prenovljeni« Breg izgubil, odločilna 3. četrtina
Bor Radenska - Pallacanestro Ronchi 73:71 (18:16, 37:34, 58:53)
BOR RADENSKA: Bole 12 (2:2, 2:2, 2:7), Madonia 11 (3:6, 4:6, 0:2), Crevatin 11 (- , 1:1, 3:10), Alberti 19 (2:2, 7:14, 1:2), Šu-šteršič 6 (-, 0:2, 2:6); Krizman 6 (2:2, 2:3, 0:1), Štokelj 8 (3:4, 1:1, 1:6); Rutar, Devcich, Boc-ciai, Nadlišek. Trener: Mura. SON: 20; SKOKI: 26 (16 v obrambi, 10 v napadu).
Bor Radenska je avanturo v deželni C-ligi pričel na najboljši in najlepši način. Na stadionu 1. maja je namreč padla ena izmed boljših petrk v ligi, tako da sezona se košarkarje Bora ni mogla začeti na boljši način. Kljub temu, da so Štokelj in soigralci zaključili vse četrtine v vodstvu, se je srečanje odločilo šele v zadnjih dramatičnih 21 sekundah. Borovcem namreč si ni uspelo priigrati odločilne prednosti, tako da so jim gostje bili stalno za petami, ki so 21 sekund pred koncem izenačili na 71:71. Gledalcem je takrat zastal dih, Borovi košarkarj pa so odigrali še zadnji napad. Roncam je sicer uspelo žogo spraviti v out ter Crevatinu in soigralcem je ostalo pičlih 5 sekund. Žoga je iz avta šla takoj v roke Mado-nie, ki je hladnokrvno iz razdalje dosegel koš in zapečatil prvo zmago plavih ob glasnem veselju gledalcev in vodstva društva. Pohvalo za pomembno zmago zasluži trener Mura, vso tehnično vodstvo in seveda celotna ekipa. Varovanci trenerja Mure so igrali zagrizeno v obrambi, organizatorja igre sta igrala zrelo in premišljeno, v napadu pa je bil z 19 točkami najbolj uspešen Roberto Alberti. Prve zmage se je seveda veselil tudi povratnik Miko Ma-donia, ki je dobro opravil svojo nalogo in je tudi dosegel zadnji koš. »Danes smo dosegli izredno pomembno zmago,« je dejal takoj po koncu srečanja Madonia. »Vedeli smo, da sploh ne bo lahko in moram priznati, da pred sodnikovim žvižgom sploh nisem mislil, da nam bo uspelo, toda z dobro obrambo in kljub temu, da imamo nižjo peterko kot oni, smo jih na koncu le premagali.« (RAS)
Miko Madonia je dosegel odločilen koš za prvo zmago Bora Radenske v letošnji sezoni
kroma
Mitja Jevnikar je bil pri Bregu najbolj konstanten in nasploh dobro opravil svojo nalogo. Dosegel je 11 točk (5:6 za dve točki)
kroma
Breg - Latisana 81:91 (19:26, 40:42, 52:65)
BREG: Bozic 1 (1:4, 0:2, 0:2), Jevnikar 11 (1:2, 5:6, 0:2), Samec 9 (1:1, 4:6, -), Loka-tos 0 (-, 0:2, 0:3), Haskič 18 (1:2, 4:5, 3:8), But-tignon 15 (5:12, 5:7, -), Klarica 24 (3:3, 6:7, 4:10), Glavina, Nadlišek in Švara. Trener: Krašovec.
Letošnjo sezono je Breg začel s porazom. Latisana je bila za prenovljeni Breg pretrd oreh. V zadnjem trenutku se je Krašov-čevi ekipi pridružil Melvis Haskič: Breg je z Venezio Giulio dosegel dogovor za enoletno posojilo branilca, ki je prevzel mesto drugega »tujca« po začasni prekinitvi igranja Boruta Sile. Namesto poškodovanega Secheta je trener Krašovec vključil v deseterico Jev-nikarja, ki je bil med posamezniki najbolj zanesljiv in zelo solidno opravil svojo nalogo. Poraz gre pripisati tudi dejstvu, da so pri klubu šele pred nekaj tedni krpali luknje v igralskem kadru, tako da je ekipa še neuigrana.
Breg je sicer v prvem delu srečanja igral solidno, a kljub temu je ritem igre diktirala Latisana. Breg je namreč dopustil preveč v obrambi, napad pa je slonel na metih izza šestmetrske črte. Igre v globino in torej izkoristka Štefana Samca ni bilo, kar so gostje (pri katerih igra tudi bivši jadranovec Andrej Gnjezda, 5 točk) seveda izkoristili. Odločilna je bila tretja četrtina, ko je po seriji napak v napadu na obeh straneh Latisana reagirala, Breg pa je nadaljeval z netočnimi meti iz vseh pozicij. Gostije so si tako priigrali odločilno prednost in jo z organizatorjem igre Celottom (18 točk) na čelu vestno upravljali vse do končnega živžga. Pri Bregu sta zatajila organizatorja Bozic in Lokatos.
Ostali izidi: Ardita - Servolana 85:78; Goriziana - Venezia Giulia 58:75; Santos - Cus UD 71:64; Alba - Cervi-gnano 87:65, CBU - UBC np. Danes: Ro-raigrande - Fagagna.
C-LIGA: S. Daniele - Broetto Pa-dova 82:81.
hitra hoja
Fabio Ruzzier najhitrejši z izidom sezone
Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier se vestno pripravlja na nastop na državnem absolutnem prvenstvu, ki bo pri Bergamu čez dva tedna. Včeraj je odličen test opravil v Avstriji v kraju Hollenburg, približno 100 kilometrov severno-zahodo od Dunaja. Nastopil je na Odprtem avstrijskem prvenstvu, ki je veljalo obenem za državno prvenstvo Poljske. Med kakovostno konkurenco je bila zbrana tudi poljska reprezentanca, ki je lani nastopala na olimpijskih igrah v Pekingu.
Na 30 kilometrov dolgi ravninski trasi ob Donavi je Ruzzier zmagal. S časom 2 uri 37 minut in 30 sekund je bil navdušen: »Zelo sem vesel tudi zato, ker sem premagal deset let mlajšega Dicka Gnauka, ki je letošnji vetaranski evropski prvak v kategoriji M45. Ciljal sem na dve uri in 40 minut, traso pa sem prehodil še hitreje.« Ruz-zier je včeraj tudi izboljšal državni rekord kategorije M55 in obenem dosegel najboljši svetovni izid sezone. S časom 2.50,43 je bil nemec Dick Grauk drugi, tretji pa je bil 25-letni Čeh Antonin Kozelka, ki je 30 km prehodil v več kot treh urah. Absolutno prvo mesto na najdaljši razdalji 50 kilometrov je včeraj pripadlo Poljaku Rafalu Sikori s časom 3.52,13.
ŽENSKA KOŠARKA
Cergolovi junakinji
Miljski Interclub je v 1. krogu ženske B-lige premagal tržaško Ginnastico Triestino. Končni rezultat je bil 64:63. Pri miljski ekipi je slovenska košarkarica Samantha Cergol zbrala 22 točk in 10 skokov. Njena sestra Jessica pa je v zadnjih sekundah dosegla zmagovito trojko (skupaj je dala 11 točk).
košarka - 1. krog D-lige
Kontovelci sami krivi za poraz
nogomet - V 3. krogu deželnega prvenstva mladincev
Uspešna Kras in Vesna Visok domači poraz Juventine

Kontovel - Dentesano Fogliano 67:83 (10:12, 27:22, 51:45)
KONTOVEL: Gantar 2 (0:2, 1:8, -), Bu-kavec 2 (-, 1:3, -), Zaccaria 11 (5:7, 3:7, - ), Lisjak 9 (3:6, 3:9, 0:2), Godnič 4 (0:2, 1:1, 1:3), Vodopivec (-, 0:2, -), Bufon (-, 0:1, -), Ukmar 9 (0:2, 3:3, 1:4), Paoletič 7 (4.4, 0:1, 1:4), N. Sossi (-, 0/1, -), Švab 19 (9:12, 5:8, 0:4), Jan Sossi 4 (-, 2:2, -), trener Gerjevič. SON: 26, PON: Lisjak (39).
Kontovelci v svojem uvodnem srečanju tako visokega poraza proti sicer solidnemu Foglianu niso zaslužili. Ne samo, večji del tekme so bili gostom povsem enakovredni ter v drugi in tretji četrtini celo boljši. Naši košarkarji so se v tem delu izkazali predvsem v obrambi z Danijelom Zaccario, ki je gospodaril pod košem (12 skokov), pa tudi ostali so igrali zelo požrtvovalno. Po prvi četrtini, ki se je končala z zelo nizkim izidom (10:12), so si Kontovelci priigrali prednost petih točk, ki so jo v tretji četrtini v 7. minuti povečali na 9 (42:33). Da bi obdržal maksi-
Marko Švab je bil z 19 točkami najboljši
Kontovelov strelec
kroma
malno zbranost v obrambi po celem igrišču, je trener Gerjevič stalno menjaval igralce. Kontovel si je v 28. minuti priigral največjo prednost na tekmi (48:38), toda gostje niso popustili. S consko obrambo so Kontovelce spravljali v težave in v 5. minuti zadnje četrtine celo povedli za dve točki (59:57). Tedaj se je gostiteljem v napadu popolnoma zataknilo. Z izredno težavo so dosegali koše, pri gostih pa se je razigral izkušeni Tessarolo (letnik 1978), ki je samo v tej zadnji četrtini dosegel kar 16 od skupnih 25 točk. Gostje so večali prednost: dve minuti pred koncem so vodili za 9 točk (71:62), nato za 14. Tekme je bilo seveda konec. »Tekmo smo sami izgubili. Vsakič, ko bi lahko povedli za več točk, smo napravili kako napako in dovolili nasprotniku, da si je opomogel,« je po tekmi izjavil Kontovelov trener Gerjevič. (lako)
OSTALI IZIDI: Dinamo GO - Grado 66:73, Perteole - Romans 67:80, NAB - Mon-falcone 68:74, Don Bosco - San Vito 70:71, Basket Time - Villesse 81:52.
Kras - Pro Gorizia 3:2 (1:2)
STRELCI: Andrejič v 26. in 87. min; Candotti v 54. min.
KRAS: Dedenaro (Bossi), Jevnikar, Dolliani (Pettirosso), Papapico, Križ-mančič, Zeriali (Jankovič), Candotti, Andreič (Lizzul), Marino, Pečar, Gajic (Škabar). Trener: Kragelj.
Krasovi mladinci so zasluženo premagali goriškega tekmeca. Začetek sicer ni napovedoval pozitivnega razpleta, saj so Goričani že na začetku dvakrat zatresli mrežo. V Kra-sovih vrstah se je obenem poškodoval tudi vratar, ki ga je nato nadomestil Bossi.
Po hladni prhi pa so se varovanci trenerja Marina Kragelja zbrali in prevzeli vajeti igre v svoje roke. Pred odmorom so zmanjšali razliko z Andre-jičem, v drugem polčasu pa je bil na začetku uspešen Candotti, pred končnim sodnikovim žvižgom pa še enkrat Andrejič. Krasovi mladinci so imeli še druge priložnosti, ki pa jih niso zaključili.
Juventina - Trieste Calcio 0:5 (0:2)
JUVENTINA: Toppi, Comelli (Toso), Grusu, Pojan, Grudina (Peric), Mauro (Cej), Graba (Jriskič), Gramayio, Camerata, Marchioro, Bizai. Trener: Currato.
Mladinci Juventine so še brez zmage. Tudi v tretjem krogu so ostali praznih rok. Trieste Calcio je že po prvih 45. minutah pove-del na dva gola prednosti, v drugem delu pa je razliko še povečal. Varovanci trenerja Luigija Curra-ta so imeli tri priložnosti, nobene pa niso izkoristili. V vseh elementih so igrali zelo slabo, tako da je bil poraz na dlani.
Trener Krasa Marino Kragelj
kroma
Staranzano - Vesna 2:5 (0:3)
VESNINI STRELCI: Debernardi v 5. iz 11-m in 43., Del Savio v 35. in 39. ter Rossoni v 25. min.
VESNA: Sorci, Simonis (Spadaro), M. Vaccaro, Bagatin, Puric, S. Rossoni, De Pasquale (Del Savio), A. Vaccaro (Vidom), Radivo (Madotto), De Bernardi, Cheng (Vascotto). Trener: Toffoli.
Mladinci kriške Vesne so visoko zmagali v Štarancanu. Že po prvem polčasu so gostje vodili s 3:0. V drugem delu so domačini, ki so tekmo končali z devetimi igralci na igrišču, dvakrat premagali Sorcija. Vesna pa ni stala križem rok in Del Savio je še dvakrat zadel v polno.
Pri Vesni so se tokrat zelo dobro izkazale menjave, ki so vstopile na igrišče v drugem polčasu. »Odlično je igral Minej Puric. Poleg njega so se izkazali še Vascotto, Del Savio in Madotto,« je ocenil spremljevalec Giancarlo Zoffoli.
OSTALI IZIDI: Aquileia - San lui-gi 1:8, Monfalcone - Opicina 3:0, Mug-gia - San Giovanni 1:2, Ponziana - Fin-cantieri 1:0; zaostala tekma: Fincantie-ri - Staranzano 4:0.
VČERAJŠNJI IZIDI - 2. AL: Fiu-micello - San Canzian 2:2; 3. AL: Ter-zo - Ruda 1:2.
POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI
Pomlad se bo potegovala za zgornji del lestvice
Naraščajniki Pomladi bodo novo sezono v pokrajinskem prvenstvu začeli z določenimi ambicijami. »Imamo solidno ekipo, ki se bo lahko borila za vrh lestvice,« pravi trener Di-no Tommasi, ki je naraščajnike Pomladi vodil že v lanski sezoni v deželnem prvenstvu. »Prav zaradi tega so nekateri nogometaši bolj izkušeni in pričakujem, da se bodo slednji izkazali in bili zgled za mlajše,« je še dodal Tommasi, ki je kot glavnega favorita imenoval ekipo Ponziane. Pa tudi Sant'Andrea in Opicina sta solidni ekipi. V ožji krog ekip, ki se bo borila za vrh lestvice pa bo najbrž tudi Pomlad, ki je letošnjo sezono začela še pred več kot enim mesecem s pripravami v Tolminu. Pomlad bo v današnjem 1. krogu igrala v gosteh pri Domju (začetek ob 11.45). Domače tekme bo Pomlad igrala na proseškem Ervattiju.
POSTAVA 2009-10 - Vratarja: Peter Mattiassich (letnik 1993), Matija Vidoni (94), Erik Visintin (93); obramba: Francesco Alessio Verni (94), Pietro Cerkvenic (93), Dmytro Dalniy (93), Dennis Riosa (93), Alex Rossone (94), Francesco Vallon (94), Igor Žerjal (93), Thomas Zuppin (93); sredina: Andrea Bonetta (94), Luca Carli (93), Erik Brass (93), Denis Da-neu (94), Danjel Hoffer (93), Erik Ku-ret (93); napad: Naim Krasniqui (94), Christian Paoletti (94), Marko Pegan (93), Virgilio Viviani (93). Trener: Di-no Tommasi; spremljevalca: Franco Meriggioli in Max Pituzzi.
28 +
Nedelja, 4. oktobra 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem -
Skrivanje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarni film: Leteča brata Rusjan, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 8.30 9.30 9.55 12.20 13.30 14.00 16.30 17.30 18.50 20.00 20.40 21.30
23.30
Avtomobilizem: VN - Japonska Šport: Pole Position A sua immagine Sveta maša, sledi Angelus Aktualno: Linea verde Estate 23.30 Dnevnik
Variete: Domenica In - L'Arena Dnevnik L.I.S.
Variete: Domenica In - 7 giorni Kviz: L'Eredita Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi
Nan.: Un medico in famiglia 6 (It., '08, r. T. Aristarco, i. L. Banfi. G. Scarpati)
Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rai Due
6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.10 Dokumentarec: Napoli sotteranea 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde estate
6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.05 Aktualno: Ci vediamo domenica 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° Minuto, sledi Numero Uno
19.00 Avtomobilizem: VN - Japonska 20.00 Talent show: X Factor 21.00 Nan.: N.C.I.S. (i. M. Harmon, C. de Pablo)
21.50 Nan.: Harper's Island (i. E. Cassidy) 22.35 Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint 1.00 Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa
8.00 Variete: E' domenica papa 9.05 Glasb.: Il Gran Concerto (v. A. Greco)
10.05 Film: Mare matto (kom., ZDA '63, r. R. Castellani, i. G. Lollobrigida) 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.20 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Aktualno: Okkupati 14.00 19.00, 22.55 Deželni dnevnik in
vremenska napoved 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro
18.55 Vremenska napoved
19.30 Dnevnik
20.00 Variete: Blob
20.20 Aktualno: Che tempo che fa
21.30 Aktualno: Presa diretta (v. R. Iaco-
na, D. Iannacone) 23.10 Variete: Glob (v. E. Bertolino) 0.10 Dnevnik in vremenska napoved
15.05 15.30
17.00
19.35 21.30 22.30 1.00
Rete 4
Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Superpartes Nan.: Nonno Felice Sveta maša
Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio
Film: Francesco d'Assisi(dram., ZDA, '61, r. M. Curtiz, i. B. Dill-man)
Dnevnik - kratke in morske vesti Film: Bravados (dram., ZDA, '58, r. H. King, i. G. Peck) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Nan.: Il ritorno di Colombo Nan.: Siska
Šport: Controcampo Posticipo Nočni dnevnik in pregled tiska
Canale 5
8.00 8.55
10.15
13.00
13.40 18.50
20.00 20.40 21.30 23.30
0.30 1.30
Dnevnik - Pregled tiska 13.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik
Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (v. S. Toffanin) Dnevnik, vremenska napoved in Okusi
Variete: Domenica 5 (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Dr. House
Film: 24 ore (triler, ZDA, '02, r. L. Mandoki, i. C. Theron, K. Bacon, C. Cox, S. Townsend) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved
Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
7.00 7.50 10.55 12.00 12.25 13.00 14.00 16.30
18.30 19.00
21.30
Aktualno: Super PArtes Risanke
Nan.: Xena - Principessa guerriera Šport: Grand Prix Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Motociklizem: VN - Japonska Film: Soccer Dog - Asso del pallo-ne (kom., ZDA, r. S. Tung, i. J. Thomas)
Dnevnik in vremenska napoved Film: Ritorno al futuro (akc., ZDA, '85, r. R. Zemeckis, i. M.J. Fox) Film: Superman Returns (fant., ZDA, r. B. Singer, i. K. Spacey)
Tele 4
6.55
8.30 8.40 8.50 9.40 10.20 11.40 12.00 12.25 12.50 13.10 13.35 14.00 14.30 15.05
Film: Fiamma d'amore ('31, r. A.
Hitchcock)
Salus TV
Musa TV
Aktualno: Italia Economia Super Sea
Incontri al caffe de la Versiliana Aktualno: Rotocalco ADNKronos Sv. maša in Angelus Aktualno: Aria di casa Aktualno: Affreschi Variete: Village
Aktualno: Antichi palazzi nel FVG Camper magazine Campagna amica Borgo Italia
15.25 Dokumentarec o naravi 16.15 Koncert: Spesso il cuore si inna-
mora 17.30 Risanke 19.15 E domani e lunedi 21.50 Film: A2 Racer (kom., '04, r. M.
Keusch, i. K. Kiehling) - pon. 23.20 Film: Tecnica di un omicidio (tri-ler, '66, r. F. Prosperi, i. F. Nero, R. Webber) 0.50 Voci dal ghetto
LA
7.00
10.10 10.40 11.15 11.50
13.00 13.30
16.45 18.00
20.00 20.30 21.30
La 7
21.55 Glasb. odd.: Na utrip srca 22.35 Nad.: Deadwood (pon.) 0.20 Film: Popoln zločin (pon.)
Koper
Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: La settimana Aktualno: M.O.D.A. Šport: Pregara
15.20 Šport: Motociklizem - Super bike
Dnevnik in športne vesti Film: Assassinio sul palcoscenico (krim., V.B., '64, r. G. Pollock, i. M. Rutherford) Nan.: MacGyver
Film: Major League, la squadra scassata dalla lega (kom., ZDA, '89, r. D. Ward, i. T. Berenger) Dnevnik
Resničnostni show: S.O.S. Tata Film: La casa Russia (dram., ZDA, '99, r. F. Schepisi, i. S. Connery)
13.45 14.00
14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00
0.45
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vas tedna
Q - trendovska oddaja Sredozemlje Folkest 2009 Dok. odd.: City folk Potopisi Ljudje in zemlja
22.00, 23.30 Vsedanes - Tv dnevnik Šport
Biker explorer Vesolje je... Istra in...
Dok. odd.: 1929 - Velika Kriza Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Koncert koralnih napevov iz Graduala in Antifonarija Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
6.00	0.00 Videostrani
16.00	Hrana in vino
17.00	Kasaške dirke (pon.)
18.00	Duhovna misel (pon.)
18.15	Tedenski pregled (pon.)
18.30	Miš Maš (pon.)
19.15	Pravljica
19.30	Asova gibanica
20.00	Razgledovanja (pon.)
20.30	Spoznajmo jih
21.30	Primorci sprejemamo izzive sveta (pon.)
22.30	Glasbena oddaja: Postaja GO (pon.)
23.50 Nan.: Cold Squad 0.45 Nočni dnevnik in športne vesti
(t Slovenija 1
7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.20 Šport Špas 9.55 Nedeljska maša 11.00 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 15.00 15.20 Glasbeni troboj 15.15 15.50 Športne novice 15.40 Nedeljsko oko 16.00 Družabna 16.30 Za prste obliznit 17.00 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
zrcalo tedna in športne vesti 19.50 Gledamo naprej, sledi Spet doma 21.45 Intervju 23.10 Nan.: Trojanski konj 0.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
4.10.1991 (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.)
(T Slovenija 2
6.30	2.00 Zabavni infokanal
8.40	Skozi čas
8.50	Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
4.10.1991 (pon.)
9.20	Globus (pon.)
9.50	29. tekmovanje slovenskih godb
11.10	Dok. film: Melodije v parku časa
11.30	Spomini (pon.)
11.40	Slovenski magazin
12.05	Turbulenca
15.00	Nogometni magazin FIFA
15.30	Olimpijski magazin
16.00	Portorož: Jadranje, pokal (prenos)
16.55	London: Nogometna tekma Chelsea - Liverpool (prenos)
20.00	Dok. serija: Sanjska potovanja
20.50	Nad.: Nesmrtnik
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor s pesnikom T. Pavčom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Radio je živ; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.20 Nedeljsko popoldne; 16.30 Reportaža; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO;
16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Poglobili se boste vase in tako ugotovili, kaj vam v življenju manjka. V službi se boste s sodelavci dobro razumeli. Pazite na zdravje, saj bodo prihodnji tedni naporni za vaš imunski sistem.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Radi bi, da bi vaš šef končno opazil trud, ki ga vlagate v delo. Poskušajte sami opozoriti nase in dajte vedeti, da si želite pohvale. S partnerjem se bosta čudovito ujela.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Našli boste nove načine za dodatni zaslužek, vendar dvakrat premislite, ali se vam bo vložek časa in denarja resnično obrestoval. S svojim najdražjim boste preživeli nepozabne trenutke.
RAK 22.6.-22.7.: Vaš značaj bo «« morda prihodnji teden malce težak za ljudi okoli vas. Na trenutke boste preveč pikolovski in neposredni. Poskušajte s umiriti in preživeti vikend v naravi s partnerjem.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Dobre poslo-(^^r vne poteze in premišljena dejanja vam bodo pomagali do dobrega zaslužka. Če se vam zdi, da imate premalo prijateljev, je teden dober za sklepanje novih poznanstev.
DEVICA 24.8.-22.9.: Prihodnji ^^ teden vam je pisan na kožo. Polni boste delovnega zagona. Brez težav se boste lotili težav v službi ter jih hitro in uspešno rešili. Do svojih bližnjih boste ljubeznivi in radodarni.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zvez-^ ^ de vam bodo postale kmalu bolj naklonjene. Namesto da tarnate nad svojo usodo, začnite na življenje gledati bolj vedro. Delo vam gre dobro od rok.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zaželeli si boste več časa preživeti s svojo družino. To jim povejte, saj bodo vašo željo cenili in upoštevali.S prijatelji boste prišli do neke zamisli. Poskušajte jo uresničiti.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: V
službi boste imeli polne roke dela. Če boste zardi tega v stresu in brez energije, pojdite na prehod v naravo. Svež zrak vam bo dobro del in delo boste potem opravili hitreje.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Pazite, kako ravnate z denarjem, saj boste v prihodnjem tednu precej zapravljivi. Tako boste poskušali svojo pozornost preusmeriti s težav na bolj prijetne plati življenja.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav vam življenje prinaša sama lepa presenečenja, se v vas kopičijo napetosti in skrbi. Poskrbite za sprostitev in počitek. Kmalu se bo začelo bolj spodbudno obdobje za vas.
RIBI 20.2.-20.3.: Zvezde so vam naklonjene. Občutili boste pozitivno energijo, s katero vas bodo napolnjevale. Ne bo vam manjkalo samozavesti, pa tudi šarma ne, s katerim boste očarali druge ljudi.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
29

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2009 - Ansambel Gadi
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Da Nord a Sud... e ho det-to tutto! (v. V. Salemme, A. Falchi) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rai Due
6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.20 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.00 Nan.: 90210
16.40 Variete: Scalo 76 Talent (v. L. Ago-
sti, A. Rostagno) 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co-
noscenza (v. R. Giacobbo) 23.25 Dok.: La Storia siamo noi - Ugo To-gnazzi
0.30 Aktualno: Magazine sul 2
V" Rai Tre
6.00
8.05 9.15 9.20
12.00
12.25 12.45 13.10 14.00
14.50 15.05 15.10 15.30
Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Le storie - Diario italiano Dok.: Geo & geo Nad.: Terra nostra 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved
Dok.: Il mio cibo preferito Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Nan.: Zorro
15.55 17.00
18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10
23.10 0.00
23.40 1.30
8.40
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15 16.55
18.00 18.50
20.00 20.30
21.10
23.30 1.30
Risanke
Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob
Nad.: Le storie di Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik
Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F.
Sciarelli)
Šport: Replay
Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
Nan.: Tutti amano Raymond
Nan.: Quincy
Nan.: Hunter
Nad.: Febbre d'amore
Nan: Giudice Amy
Dnevnik in prometne informacije
Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli-
no
Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Una moglie per papa (kom., ZDA, '94, r. J. Nelson, i. W. Goldberg)
Film: L'eta dell'innocenza (kom., ZDA, '93, i. M. Pheiffer) Dnevnik - pregled tiska in vremenska napoved
; Canale 5
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti
Kviz: Chi vuol essere milionario (v.
G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
Nan.: Intelligence - Servizi & segreti (i. R. Bova, A.C. Morariu) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.30 8.55 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 15.00 15.55 16.50 19.25 19.50 20.30 21.10
23.30
1.30
13.40, 17.25 Risanke
Nan.: Happy Days
Nan.: A-Team
Nan.: Starsky & Hutch
Nan.: The Sentinel
Aktualno: Secondo voi
18.30 Dnevnik in športne vesti
Nan.: Gossip Girl
Nan.: Il mondo di Patty
Nan.: iCarly
Risanke: Simpsonovi
Nan.: Love Bugs 2
Kviz: Il colore dei soldi (v. E. Papi)
Film: La gang del bosco (dram.,
ZDA, '06, r. T. Johnson, i. K. Kirk-
patrick)
Nan.: Romanzo criminale - La serie (It., '07, r. S. Sollima, i. F. Mon-tanari)
Aktualno: Poker1mania
^ Tele 4
7.00	8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02
Dnevnik
7.15	Dokumentarec
8.10	Pregled Tiska
8.50	Variete: Novecento contro luce
10.00	Dok.: Borgo Italia
10.25	Klasična glasba
11.25	Variete: Camper Magazine
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Village
12.35	Šport: Tractor Pulling
12.50	Aktualno: Aria di casa
13.15	Videomotori
13.50	Aktualno: ...Animali amici miei
14.30	Variete: Udin e Conte
15.45	Aktualno: Novecento contro luce
17.00	Risanke
19.00	Šport: Nogomet, Triestina
20.00	Šport: Nogomet, Udinese
20.30	Deželni dnevnik
22.45	Aktualno: Antichi palazzi del FVG
23.40	Nad.: Cold Squad
La 7
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
10.25 Nan.: Matlock 11.30 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Film: Intrico a Taormina (kom., It.,
'60, r. G. Bianchi, i. U. Tognazzi) 16.05 Nan.: Stargate SG-1 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi 19.00 Nan.: The District 20.00 0.25 Dnevnik 20.30 0.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.20 Aktualno: Reality
(t Slovenija 1
6.30	Utrip (pon.)
6.40	Zrcalo tedna (pon.)
7.00	8.00, 9.00, 15.00 Poročila
7.10	8.10 Dobro jutro
9.10	Ris. nan.: Smrkci
9.35	Ris. nan.: Animalija (pon.)
9.55	Šport Špas (pon.)
10.20	Iz popotne torbe (pon.)
10.45	Dok. film: Temna stran meseca (pon.)
12.00	Ljudje in zemlja (pon.)
13.00	Poročila, vremenska napoved in
športne vesti
13.25	Izjemne živali
13.50	Druga godba 2009: Bossa de Novo (pon.)
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Lutk. nan.: Trnovo robidovje
16.10	Lutk. nan.: Bisergora
16.25	Igr. nan.: Mihec in Maja
16.25	Otr. nad.: Ribič Pepe
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem
18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Umazani ples 21.25 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer
(t Slovenija 2
6.30	9.00, 1.20 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
10.20	Sobotno popoldne (pon.)
13.00	Kaj govoriš? = so vakeres?
13.15	29. tekmovanje slovenskih godb,
Maribor 2009 (pon.)
14.05	Slovenci v Italiji (pon.)
14.55	Iz arhiva Tvs: Tv dnevnik 5.10.1991
15.20	Osmi dan (pon.)
15.50	Ars 360 (pon.)
16.05	Slovenski magazin (pon.)
16.30	Prvi in drugi (pon.)
17.00	Rokometni magazin
17.30	To bo moj poklic
18.00	Nad.: Polly Alder
18.40 Derren Brown: Miselni triki 18.55 Iz sobotnega popoldneva: Zdravje,
usoda, alternativa 20.00 0.25 Dok. odd.: National Geographic
21.00 Studio city 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga (pon.) 22.50 Film: Mala svetnica
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.30
16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.30
6.00 9.00 9.05 10.05 10.35
17.10 17.40 19.00 20.00
20.30 21.30 23.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom - mladi in film Koncert koralnih napevov iz Graduala in Antifonarija Vesolje je ... Biker explorer 22.15 Avtomobilizem Istra in... Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Kuharski recepti Kino premiere Sredozemlje Artevisione
Meridiani - aktualna tema Športel
i Tv Primorka
0.30 Videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro
Kultura: Filmska projekcija Nočna izmena 2009 Mozaik (pon.)
23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek UEFA Futsal Cup Dnevnik
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.15 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor s pesnikom T. Pavčkom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka -iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio je živ; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00 6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. oktobra 2009
DNEVNE NOVICE
30
irska - Znani so dokončni izidi petkova referenduma o Lizbonski pogodbi
Irski volivci so se tokrat jasno opredelili za Evropo
Za pogodbo je bilo dobrih 67 odstotkov, proti pa slabih 33 - Pozitivni odzivi iz Bruslja in evropskih prestolnic
DUBLIN - Irci so na petkovem ponovljenem referendumu potrdili Lizbonsko pogodbo. Za novo evropsko pogodbo jih je glasovalo dobrih 67 odstotkov. Izid glasovanja so že pozdravili v Bruslju in članicah unije, zdaj pa so oči uprte v Češko in Poljsko, ki edini med državami EU dokumenta še nista ratificirali.
Za Lizbonsko pogodbo je na petkovem referendumu na Irskem glasovalo 67,1 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 32,9 odstotka, je včeraj v Dublinu sporočila irska volilna komisija. Referenduma se je udeležilo 58 odstotkov volivcev. Na lanskem prvem glasovanju je bilo proti pogodbi 53,4 odstotka Ircev, pa tudi volilna udeležba je bila nižja kot letos, saj je znašala le 51 odstotkov.
Irska je po lanski zavrnitvi nove evropske pogodbe od EU dobila zagotovila, da Lizbonska pogodba ne bo vplivala na njeno zakonodajo na področju splava in davkov niti ne bo ogrozila irske nevtralnosti, poleg tega bo država ohranila svojega člana Evropske komisije. Za ratifikacijo pogodbe so bile vse večje politične stranke v državi, pa tudi številni poslovneži in Cerkev. Vsi so opozarjali, da bi utegnila zavrnitev dokumenta še poglobiti gospodarsko krizo v državi. Po ocenah analitikov je sicer prav recesija pripomogla k povečanju števila zagovornikov pogodbe.
Še pred objavo dokončnih uradnih izidov glasovanja so izid pozdravili najvišji irski predstavniki na čelu s premierom Brianom Cowenom, ki je dejal, da je to »dober dan za Evropo in za Irsko«. Poudaril je, da je njegova država tako jasno povedala, da »ostaja v srcu Evrope«.
Zadovoljstvo z izidom so izrazili tudi najvišji predstavniki EU. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da je s potrditvijo Lizbonske pogodbe na Irskem zdaj pogodba demokratično potrjena v vseh 27 državah članicah. Predsedujoči EU, švedski premier Frederik Rein-feldt pa je napovedal, da bo predsedstvo zdaj dejavno delalo za to, da bi s postopkom prišli do konca. Oba sta izrazila pričakovanje, da bosta postopek ratifikacije v najkrajšem času zaključili tudi Poljska in Češka, kjer še manjkata podpisa tamkajšnjih evroskeptičnih predsednikov Lecha Kacyzinskega in Vaclava Klausa. Medtem ko je prvi že napovedal, da s podpisom ne bo zavlačeval, je drugi izrazil razočaranje nad izidom referenduma in napovedal, da bo s podpisom počakal do odločitve češkega ustavnega sodišča glede skladnosti pogodbe s češko ustavo. Češki minister za evropske zadeve Stefan Füle je sicer izrazil upanje, da bo Češka postopek ratifikacije lahko končala do konca leta.
Izid pa je pozdravila večina voditeljev članic EU: za nemško kanclerko Angelo Merkel je to pomemben korak na poti do uveljavitve pogodbe, za francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pa so Irci nedvoumno izbrali Evropo. Britanski premier Gordon Brown je dejal, da je zdaj napočil čas za ukvarjanje z gospodarsko krizo, varnostjo in podnebnimi spremembami, medtem ko je za italijanskega premiera Silvia Berlusconija irski »da« odločilen korak na poti, ki bo Evropo naredila močnejšo in učinkovitejšo. Irsko odločitev je pozdravil tudi slovenski premier Borut Pahor, za katerega bo Lizbonska pogodba EU dala »nov zagon in večjo učinkovitost, odpira pa tudi nadaljnjo širitev EU«.
Irci so bili edini v EU, ki so o Liz-bonski pogodbi odločali na referendumu, saj Irsko k temu zavezuje njena zakonodaja, medtem ko so drugod dokument potrjevali v parlamentih. Cilj je, da bi pogodba v veljavo stopila z letom 2010. Članice EU so Lizbonsko pogodbo podpisale v portugalski prestolnici decembra 2007. Cilj pogodbe je poenostaviti delovanje 27-članske unije in omogočiti njeno novo širitev. V skladu s pogodbo bo EU dobila stalnega predsednika Evropskega sveta ter zunanjega ministra, okrepila se bo vloga Evropskega in nacionalnih parlamentov, EU bo dobila tudi enotno pravno entiteto, poenostavljen pa bo tudi postopek odločanja, saj se bo večina odločitev sprejemala z večino in ne s soglasjem vseh članic. (STA)
Odločitev Ircev je bila tudi tokrat nedvoumna, le da je zmagal »da«
ansa
Vse boljši odnosi med Armenijo in Turčijo
EREVAN - Vladajoča koalicija v Armeniji je sporočila, da bo podprla vzpostavitev diplomatskih odnosov s Turčijo. Državi naj bi protokola, ki med drugim predvidevata vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, po navedbah turških predstavnikov sicer podpisali prihodnji teden, poroča francoska tiskovna agencija AFP »Armenska država je pokazala pogum (...) glede prihodnosti naše države in izboljšanja odnosov med tema dvema državama,« so v skupni izjavi sporočile tri stranke vladajoče koalicije, ki ima v parlamentu večino. »Podpiramo takšno politiko in pozivamo vse državljane Armenije, vse politične in družbene organizacije kot tudi vse Armence po svetu, da ustvarijo potrebne pogoje, da bi ta proces lahko uspešno izvedli,« so stranke še sporočile v izjavi. Armenija in Turčija sta v minulih mesecih opravili notranjepolitična posvetovanja o sprejemu dveh protokolov, ki predvidevata vzpostavitev diplomatskih odnosov in razvoj dvostranskih vezi med državama. Omenjena protokola naj bi armenskemu parlamentu predstavili še ta mesec, podpora vladajoče koalicije pa praktično že zagotavlja njuno odobritev.
italija - Po neurjih in plazovih, ki so prizadeli okolico Messine
Nadaljujeta se reševanje in evakuacija Ugotavljanje odgovornosti in prve polemike
Nekatere hiše je blato napolnilo skoraj do stropa (levo)
Reševalne akcije so se včeraj nadaljevale (desno)
ansa
MESSINA - V krajih v pokrajini Messina na Siciliji, ki jih je prejšnjo noč hudo prizadelo neurje z zemeljskimi plazovi in pravimi rekami blata, se nadaljujejo reševalne akcije, ki se jih udeležuje okoli 1100 ljudi, 250 vozil in petnajst helikopterjev. Po nekaterih vesteh se je število mrtvih zvišalo na 21, po drugih pa na 24, medtem ko pogrešajo 37 oseb (nekatere naj bi se predhodno oddaljile od prizadetih krajev in se niso še javile). V bolnišnicah je trideset ranjencev, okoli petsto ljudi pa je ostalo brez domov in so jih nastanili po hotelih. Najhuje je v kraju Giampilieri, kjer so oblasti odredile popolno evakuacijo, neurja pa so pustošila tudi po bližnjih krajih. Dostop z avtomobilom do nekaterih zaselkov včeraj ni bil mogoč, tako da so odrezane prebivalce oskrbovali s pomočjo helikopterjev.
Na prizorišču se je včeraj mudil načelnik italijanske Civilne zaščite Guido Ber-tolaso, ki je pritrdil besedam predsednika republike Giorgia Napolitana, da so za tragedijo krive nebrzdane gradnje, medtem ko je predsednik sicilske deželne vlade Raffaele Lombardo napovedal preverjanje morebitnih odgovornosti, za začetno pomoč pa je dežela namenila dvajset milijonov evrov. Drugače je polemika že izbruhnila: ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je deželni upravi očitala slabo koriščenje denarja, poslanec Demokratske stranke Fi-lippo Panarello pa ji je odvrnil, da je prav ona odredila preusmeritev dela denarne vsote, namenjene za utrditev prizadetega območja, na liparsko otočje. Danes pa naj bi prizadete kraje obiskal premier Silvio Berlusconi.
teheran - Direktor agencije za jedrsko energijo (IAEA)
El Baradej včeraj prispel na dvodnevni obisk v Iran
TEHERAN - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Teheran, kjer naj bi se z vodjo iranske jedrske organizacije Ali Akbarjem Salehijem dogovoril za datum obiska inšpektorjev IAEA v novem obratu za bogatenje urana blizu mesta Kom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.El Baradejev obisk omenjenega obrata zaenkrat ni v načrtu, prav tako ni znano, ali se bo generalni direktor IAEA sestal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedža-dom, poroča dpa.
Iran je IAEA konec septembra obvestil, da gradi še en objekt za bogatenje urana, kar je sprožilo ostre odzive zahodnih držav, ki so prepričane, da Iran pod krinko spornega jedrskega programa gradi bombo. Predstavniki petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov - Velike Britanije, Kitajske, Francije, Rusije in ZDA - ter Nemčije so se nato v četrtek v Ženevi z Iranom sestali na pogovorih o jedrskem programu. Na srečanju je Iran pristal, da lahko inšpektorji IAEA pregledajo njegov novi obrat južno od Teherana. (STA)
Nedavni satelitski posnetek drugega centra za jedrsko energijo v Iranu
ansa
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. oktobra 2009
31
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Sofoklej: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli In-camminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: v torek, 6. oktobra ob 20.30, v sredo, 7. ob 16.00, v četrtek, 8., v petek, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.00.
La Contrada -
Gledališče Orazio Bobbio
Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Emmerich Kalman: »Grofica Marica«,
opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ponovitve bodo danes, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org.
_SLOVENIJA_
■ MEJ NI FESTIVAL NETA 2009
V	NOVI GORICI
V	četrtek, 8. oktobra ob 20.00 v Kulturnem centru Mostovna / Dejan Du-kovski: »Druga stran«. Mal dramski teater od Bitola.
V	nedeljo, 11. oktobra ob 17.00 v dvorani SNG Nova Gorica / Andrej E. Sku-bic: »Neskončni šteti dnevi«. SNG Nova Gorica.
V	nedeljo, 11. oktobra ob 20.30 v dvorani SNG Nova Gorica. Goran Vojno-vic: »Čefurji raus!«. Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	petek, 9. ob 19.30 in v soboto, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middle-ton, William Rowley: »Premenjave«.
V	sredo, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«.
V	četrtek, 15. oktobra ob 17.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«.
V	petek, 16. oktobra ob 19.30 / Seba-stijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«.
V	soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«.
Mala drama
Od jutri, 5. do četrtka, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«.
V	ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«.
V	sredo, 14. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«.
V	petek, 16. oktobra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«.
V	soboto, 17. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	torek, 6. in v sredo, 7. ob 19.30., v četrtek, 8. ob 20.00, v petek, 9. in v soboto, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 12.00 Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«.
V	torek, 13. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
V	četrtek, 15. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«.
V	petek, 16. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«.
V	soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«.
Mala scena
Jutri, 5. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	sredo, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	četrtek, 15. oktobra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«.
V	petek, 16. oktobra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«.
Šentjakobsko gledališče
V	sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal.
Slovensko mladinsko gledališče
V četrtek, 8. in v petek, 9. ob 10.00 ter v soboto, 10. oktobra ob 18.00 /
Jacob in Wilhelm Grimm: »Snegulj-čica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	petek, 9. ob 20.30 in v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Peti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solista: Stefano Fu-rini - violina in David Briatore - viola.
ŠTIVAN
Cerkev sv. Janeza Krstnika
V	petek, 9. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih.
ZGONIK
Cerkev sv. Mihaela
V	soboto, 10. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Canto-rum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 8. in v petek, 9. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musi-cum. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solisti: Élodie Méchain - sopran, Marcello Nardis - tenor in Marcel Vanaud - bariton.
V	torek, 13. oktobra ob 20.00, Gallusova dvorana / Letni koncert Orkestra slovenske vojske. Dirigent: Francois Boulanger. Solista: Janez Benko - klarinet in Aleš Ogrin - čelesta.
V	torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Linhartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Mo-derndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
V	četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj To-karev - klavir.
V	nedeljo, 18. oktobra ob 19.00, Linhartova dvorana / Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2009. V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije.
ljubjana - Še drevi v Cankarjevem domu
Sence.Misli.Risbe.Takt s pesnico Antonello Bukovac
Ljubljanski Cankarjev dom gosti od 26. septembra gledališko performanso Sence.Misli.Risbe.Takt poljsko-slovenske »sound designerke« Hanne Preuss. Rdeča nit predstave je smrt, na kar opozarja sam akronim naslova. Petinštirideset minut silne, strastne predstave, ki ne dovoljuje pavz, se naposled zaključi z nasmehom treh protagonistk, in sicer igralke Nataše Burger, plesalke Irene To-mažin in pesnice iz Topolovega Antonelle Bukovaz, ki se je prvič preizkusila v vlogi igralke oz. avtorice teksta. Italijansko besedilo je v slovenščino za gled-liški list odlično prevedla Neda Rusjan Bric. Predstava je izredna, saj gledalca popolnoma prevzame že od prvega trenutka.
Antonella Bukovaz je kot rečeno avtorica branega in recitiranega besedila. Oglaša se iz Topolovega v Beneški Sloveniji in med italijanskimi kritiki vzbuja vse večje zanimanje. Njeno poezijo označuje prepletanje prirojene vizije z neskladnostjo, ki je tipična za rodno Benečijo: problemi identitete in jezika, želja po begu in hkrati po utrjevanju vezi s kraji,
*S f.
,
Od leve Nataša Burger, Antonella Bukovaz in Irena Tomažin med predstavo
ki so človeku včasih prijazni, včasih pa se v njih počuti kot v ječi. Benečija je zanjo mikrokozmos, v katerem se vsi prepoznavajo, saj se vsi soočajo s podobnimi vprašanji. In ravno to zaznamuje uspeh njene poezije, ki presega deželne meje,
kot to dokazuje nagrada Delfini, ki jo je Antonella Bukovaz prejela v Modeni.
Predstava bo še drevi ob 20. uri zaživela v dvorani Duše Počkaj Cankarjevega doma. Več informacij je na voljo na tel. št. 00386 31 630445.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00.
Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00.
Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«.
BARKOVLJE
SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do
18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Bambičeva galerija, Proseška ul. 131:
do 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN
Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne.
GORICA
V	galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž je do 20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028.
STRUNJAN
Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠMARTNO
V	galeriji Hiša kulture: do 15. oktobra
je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro.
LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji.
Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa.
Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti.
Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (3. 10. 2009)
Vodoravno: stikalo, solatar, ti-tanit, trosilo, amarela, Ambaro, R. E., odevalo, Ada, Trst, književnik, mit, lan, Troja, Debenjak, gabez, Nanut, A. N., ermitage, kantarida, Sagra, neven, Anand, Ankara, D. R., Nena, Katajev, A. U., hrt, Akira, Atalanta, Sčinka-vec, D. L., Dolo, divjanje, Mel a-nie, Ule, oktan, A. R., InA, oje; na sliki: Nadja Debenjak.
32
Nedelja, 4. oktobra 2009
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
V REME, ZAN IMIV O S TI
Nad Trivenetom prevladuje visoki zračni pritisk in piha šibki zahodnik, ki bo v prizemnih plasteh bolj vlažen.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 18.40
Dolžina dneva 11.33
LUNINE MENE
Luna vzide ob 18.19 in zatone ob 7.20

Nad severno Evropo je obširno ciklonsko območje, nad zahodnim Sredozemljem pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraj topel in postopno bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, le pri najbolj občutljivih se bodo še pojavljale manjše vremensko pogojene težave.


MORJE
Morje je mirno, temperatura morja je 21,9 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.35 najnižje -63 cm, ob 11.02 najvišje 48 cm, ob 16.55
najnižje -31 cm, ob 22.40 najvišje 42 cm. Jutri: ob 4.55 najnižje -61 cm, ob 11.22 najvišje 52 cm, ob 17.22 najnižje -34 cm, ob 22.06 najvišje 37 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............6
1000 m ..........13 2500 m............4
1500 m............9 2864 m............3
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
TOLMEČ O
6/20

CELOVEC O 8/20
TRBIŽ O
5/19
O 5/18 a
KRANJSKA G. Q TRŽIČ
6/20
O
GRADEC
7/21
O 6/20 S. GRADEC
VIDEM O
10/23 O PORDENON
11/22
ČEDAD O
11/22
CELJE 6/21 O
MARIBOR
O 7/21
PTUJ O
M. SOBOTA
O 7/21
O
KRANJ

UUBLJANA//*'
GORICA /-.ON. GORICA	8/21	N. MESTO 7/21
l?m 0 9/21	POSTOJNA	O	.___
13/23 ^ 9/21	o 6/17	■---
'M ¿3 -V5™ o -
PORTOS-,	" ---- ČRNOMELJ
10/23
UMAG OPATIJA „ REKA 13/22
N. ME O
A
ZAGREB 6/22 O
POREČ
PAZIN O
^NAPOVED ZA DANES
V Alpah bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, na Danes bo sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Trbiškem pa bo verjetno jasno. Ob obali vse do Predalp bo Predvsem v zahodni Sloveniji bo čez dan postopno več lahko spremenljivo oblačno; ob obali bo bolj jasno vreme. oblačnosti. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. Po nižinah bo proti večeru zamegljeno.	Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje
dnevne od 17 do 23 stopinj C.
O GRADEC
9/20
TOLMEČ O 6/20
r-^i CELOVEC
-- O 9/18
TRBIŽ O
5/19
o 6/17 KRANJSKA G. Q TRŽIČ
8/18
VIDEM O
12/23 O PORDENON
13/22
'■V
ČEDAD O
13/22
O KRANJ
o 8/18
S. GRADEC
CELJE 9/20 O
MARIBOR
0 9/20
M. SOBOTA 08/20
PTUJ
O
fii
o
„	LJUBLJANA
GORICA <1 O N. GORICA	9/19	N. MESTO 9/20
G°5!i-A O nm	POSTOJNA	O ^
O 8/17	■
KOČEVJE
SS*^ te	O -
ČRNOMELJ
ZAGREB 9/23 O
15/23
12/21

REKA 15/22
CNAPOVED ZAJUTRI
^Zjutraj bo prevladovalo pokrito nebo, popoldne bo po Jutri in v torek bo deloma sončno z zmerno oblačnostjo, n^ nižinah in na obali spremenljivo vreme, pretežno oblačno zahodu pretežno oblačno, kjer se bo ponekod občasno pobo v hribovitem svetu. Po nižinah bo ponoči zamegljeno. javljal tudi rahel dež. Pihal bo jugozahodni veter.
pismo iz pariza
Masaker se nadaljuje
Prejšnjo soboto so v Parizu postavili piramido čevljev. Simbolično dejanje za tiste, ki čevljev ne bodo več potrebovali. Tisti, ki so izgubili noge zaradi protipehotnih min. Noge, roke, vid... Mine, ki skrite potrpežljivo čakajo, da jih bo kdo pohodil; dneve, mesece, leta.
»Pyramide de chaussure« je manifestacija, ki jo je Handicap International organiziral prvič leta 1994 in se je danes razširila na 32 francoskih mest. Da bi tematiko približali ljudem, je program vsako leto bogatejši; letos so obiskovalci lahko poskusili kaj pomeni biti brez noge, roke ali vida. Na primer, zavezali so ti roko, da si imel samo eno uporabno; lahko si dobil protezo za nogo ali voziček in se spopadel s težavami tovrstnega premikanja. In ker si nihče ne more izbrati hendika-pa, si ga niso mogli niti udeleženci manifestacije, ki jim je bila (začasna) usoda določena z žrebanjem. Ko doživiš, čeprav za še tako kratek čas, bolje razumeš.
Popolnoma nerazumljivo pa je, da še vedno proizvajajo od 5 do 10 miljo-nov min na leto. Na eni strani kampa-nije proti minam, na drugi proizvodnja na tekočem traku. Države proizvajalke se izgovarjajo, da so mine nujne. Nujne? Žrtve so večinoma civilisti, ki so žrtvovani še dolgo potem, ko je vojne konec. Vsako leto zemeljske mine ubijejo ali pohabijo 25.000 ljudi; ena žrtev vsake pol ure. Sicer pa cilj protipehotnih min ni toliko ubijanje, kolikor ohromitev posameznika: pohabljeni so neproduktivni in v breme družbi. Protipehotne mine so postavljene predvsem v revnih državah, kjer ljudje nimajo možnosti zdravljenja. Cene operacij in protez so posameznikom nedosegljive; umetna noga, na primer, stane okoli 3000 dolarjev. Perverzne mine so majhne, glede barve in oblike v okolju mimetizirane. Modelov je veliko in vsak ima svojo »specifiko«. Vzemimo kot primer »Valmara 69«,
(made in USA), ki razstreli do 2000 kovinskih delcev: do 25m je smrtna, rani pa do 200m. Primer perverznega cilja mutilacije so še posebno takoimenova-ni »zeleni metulji«, ki po obliki in barvi izgledajo igrače: namenjene so otrokom, bodočim generacijam. Med žrtvami je veliko otrok, ki so s svojo radovednostjo še posebno izpostavljeni: zaradi telesne višine so poškodbe hujše, večkrat smrtne in za preživele otroke je zdravljenje nemogoče, saj bi bilo zaradi rasti bi potrebnih več operacij, kar pa predstavlja previsoke stroške.
Vsako leto odstranijo od 100.000 do 200.000 min; za vsako odstranjeno je postavljenih od pet do deset novih. V povprečju stane odstranitev mine 1000 evrov, proizvodnja pa le 3 evre. Točno število neeksplodiranih min ni znano, verjetno jih je okoli 100 miljonov, porazdeljenih v 62 državah. To pomeni, da tudi ko jih ne bi več nastavljali, bi bila za sa-
nacijo površin potrebna desetletja; in v tem času bi se masaker nadaljeval. In ko bi nehali s proizvodnjo, bi bilo treba uničiti rezerve, kjer je 250 miljonov min. Ar-zenali so polni; največ jih ima Kitajska (100 milijonov) sicer pa ima tudi Italija dobro zalogo, saj je bila med najpomembnejšimi proizvajalci. Leta 1997 je 138 držav podpisalo Ottawsko konvencijo, ki prepoveduje protipehotne mine. Niso je podpisale ZDA, Izrael, Kitajska Kuba, Rusija, Turčija, Egipt, Maroko, Eritreja, Somalija, Nigerija, Indija.
Je torej kampanja proti minam le fasada? Prazne besede? Moda? Pomiritev vesti? Ne, pritisk javnega mnenja ima svojo moč in je že marsikaj spremenil. Pripomogel je k Ottawski konvenciji in pripomogel je, da je število držav proizvajalk od 54 padlo na 16. Bolj je javnost zavedna, večji je pritisk na oblasti, večja je možnost, da bo tega masakra konec.
Jana Radovič
johannesburg
Poroka
v - • •	•
s štirimi nevestami
JOHANNESBURG - Juž-noafričan je minuli konec tedna pred oltar popeljal štiri neveste. S tem se je želel izogniti varanju in privarčevati nekaj denarja, je poročal britanski Sunday Times. »To je dan, na katerega sem čakal celo življenje,« je dejal 44-le-tni Milton Mbhele, preden je štirikrat dahnil usodni da.Vzroki za nenavadno poroko naj bi tičali v njihovi kulturi, nekaj malega pa naj bi k temu doprinesla tudi ekonomska računica.
»Ne pomaga, če imaš eno ženo in 30 ljubic, ki te izkoristijo tako zelo, da na koncu ostaneš brez denarja,« je pojasnil srečni ženin, ki se je na poroko skupaj z nevestami pripeljal v limuzini.
Čeprav je poligamija v Južnoafriški republiki zakonita, je odločitev Mbheleja, da se hkrati poroči s štirimi ženskami, vseeno malce nenavadna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Večina otrok bo dočakala sto let
PARIZ - Več kot polovica otrok, ki se dandanes rodijo v razvitih državah, bo dočakala sto let, če se bodo trenutni trendi gibanja življenjske dobe nadaljevali, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala raziskava, ki so jo v petek objavili v zdravstveni reviji The Lan-cet.«Če se bo hitrost naraščanja življenjske dobe, ki so jo v preteklih dveh stoletjih zabeležili v razvitih državah, nadaljevala tudi v 21. stoletju, bo večina otrok, ki so se po letu 2000 rodili v Franciji, Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, na Japonskem in v drugih državah z dolgo življenjsko dobo, praznovala 100. rojstni dan,» do zapisali v reviji.