NEKATERI PROBLEMI OTROŠKEGA
DISPANZERJA
Občina Moste-Polje je ena ti-stih ljubljanskih občin, kjer šte-vilo prebivalstva najhitreje na-rašča. Rastejo nova naselja: Nove Jarše z 10.000 prebivalci, Štepanjsko naselje s 13.000 pre-Jjivalci in Fužine, ki boda ob ~dogra'ditvi ijnele 15.000 prebi-valcev.
Priseljujejo se mlade družinez majhnimi otroki, ki so danes morda še dojenčki,bodo pa kaj kmalu zrasli v malčke, male šo-larčke in prave šolarje.
Vprašujemo pa se, koliko mladih prebivalcev bodo imela nastajajoča naselja. Po statistič-nih ugotovitvah predstavlja predšolska populacija 11 % ce-lotne populacije Jugoslavije, in to v naseljih, kjer so zastopane vse starostne skupine v normal-nem sorazmerju. Po izkušnjah pa vemo, da dosega tam, k jer skoraj ne srečamo starega človeka, predšolska populacija 15-16 %! Zato pričakujemo samo v Novih Jaršah, Štepanjskem naselju in na Fužinah prek 4.000 otrok.
Vzporedno s priseljevanjem raste tudi število rojstev. V letu 1976 samo v občini dobili 1055 novorojenčkov, 116 več kot v letu prej in več kot v prejšnjih desetih letih. Sama številka 116 ne pomeni veliko. Zgovornejša pa je, če vemo, da rabi toliko otrok skoraj cel vrtec, ki bi ga bilo treba za vse te otroke čez 6 let odpreti. Potrebne bodo štiri nove paralelke prvih razredov osnovne šole. Zdravstveni de-lavci morajo v posvetovalnici otroškega dispanzerja samo ob zdravih otrokih v 1. letu starosti pri ugotavljanju njihovega ra-zvoja in s cepljenjem opraviti 6 % pregledov več.
V letošnjem letu imajo di-spanzerji v svoji evjdenci 7.000 otrok. Prav gotovo jih je na pri-padajočem področju še več, pa jih dispanzerji ne morejo zajeti zaradi neurejene evidence prise-ljevanja. Zajemajo le tiste, ki jih starši samoiniciativno, predvsem zaradi obolelosti pripeljejo na pregled ali pa jih »odkrije« pa-tronažna služba. Dispanzerskih uslug so zato deležni le tisti, ki so v njegovi evidenci. Morda pa so prav otroci, ki ostajajo zunaj naše evidence, še bolj potrebni zdravstvene pomoči! ?
Neurejena evidenca priselje-vanja ovira tudi obvezna ceplje-nja, ki so po zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi dolžnost dispanzerja. Isti zakon zavezuje tudi starše, da sami poskrbe, da je njihov otrok s cepljenjem zaščiten proti boleznim, ki jih je mogoče pre-prečiti. Ne sme nas uspavati dej-sjvo, da danes otroci ne umirajo ia davico, da ni epidemij oslov-
skega kašlja in ne invalidov po preboleli otroški paralizi. Tudi garij in uši dolga leta ni bilo. Danes imamo oboje. Prav tako lahko izbruhne epidemija ene ali druge bolezni, ki bo morda celo zahtevalaotroškaživljenja. Star-Ji, ki se izmikajo cepljenju otrok ali ga celo odklanjajo, sprejemajo nase veliko odgovornost. Res so otroku prihranili vbod injekcij-ske igle, izpostavili pa so nevar-nosti njega in otroke v njegovi okolici, zlasti tiste, ki morda za-radi drugih obolenj niso smeli biti cepljeni. Mučno bo materi stati ob otrokovi postelji z ob-čutkom krivde, če se bo njen otrok dušil zaradi vsakega kašl ja, ostal invalid po preboleli otroški paralizi ali pa se celo boril za živ-ljenje.
Da se izognemo epidemiji na-lezljive bolezni na nekem ob-močju, mora biti uspešno ceplje-nih vsaj 85 % vseh otrok. Izvzeti so torej lahko le tisti, ki so bolni in bi cepljenje lahko poslabšalo obolenje. O tem pa odloči zdrav-nik.
Zdravstveni delavci si priza-devamo, da kljub prostorski utesnjenosti omogočamo ceplje-nje prav vsakemu otroku. Naš urnik je zato prilagojen potre-bam. Posebno važno je, da so cepljeni prav vsi otroci v vzgoj-novarstvenih zavodih. V njih je nevarnost epidemij zaradi mno-žice otrok še večja.
V vzgojnovarstvenih zavodih ima naša občina prek 2.000 otrok, tj. prek 30 % vseh otrok do 6. Ieta starosti.
Otroci zlasti do 3. leta starosti veliko obolevajo. Obolenja, zla-sti dihal, se rada vrste druga za drugim. Matere so zaposlene. Bolan otrok ne sme biti v vrtcu. Zato zahteva vsakp obolen je izo-stanek matere z dela in bolniški stalež za nego otroka. Kje so vzroki za tako pogosto oboleva-nje otrok v kolektivih, ni jasno. Verjetno jih je več. Zato bi bile potrebne posebne raziskave.
Do letos je imel vsak vrtec domačega zdravnika, ki je obča-sno prihajal v zavod, bedel nad higienskimi in epidemiološkimi razmerami, pregledoval jedil-nike in se pogovarjal z osebjem glede nege in prehrane ter enkrat Ietno opravil sistematske pre-glede otrok. V letu 1977 je bilo zaradi neurejenega financiranja zdravstvenih zavodov vse to delo ukinjeno. Delo domačega zdravnika v vrtcih je tudi po sa-moupravnemu sporazumu o pra-vicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva ostalo omejeno le na zdravniške pre-glede pred vstopom v VVZ in ob odhodih na letovan je. Populacija otrok v VVZ pa zaradi pogostno-
sti obolevanja še vedno pred-stavlja poseben zdravstveni pro-blem, ki bi mu bilo treba name-niti več skrbi.
Sicer pa se dispanzer v Mostah še vedno bori s prostorskimi pro-blemi, o katerih je bilo že veliko govora in je o njih poročala tudi Naša  skupnost  že  leta   1974.
II.SAMOPRISPEVEK
BO REŠIL SEDANJO SITUACIJO
Vse je bilo videti brezizhodno. Rešitev je prinesel uspešno izgla-sovan II. samoprispevek. Iz teh sredstev bomo dobili nov otroški dispanzer. Zanj je izdelan idejni projekt in zagotovljena lokacija ob zdravstvenemu domu Moste. Idejno-programske zasnove je sprejel tudi medicinski svet zdravstvenega doma Ljubljana.
Po programu bo imel dispan-zer ločene vhode za zdrave in bolne otroke z dvema ordinaci-jama za bolne otroke. Te bodo v pritličju. V prvi etaži bosta men-talno-higienski oddelek in od-delek za otroško zobozdrav-stvo. Nova in izredno pomembna bo pridobitev mentalno-higien-skega oddelka s psihologom, lo-gopedom in socialnim delavcem. Vpeljana bo tudi zdravstvena vzgoja z demonstracijsko kuhi-njo, kjer bodo starši dobili nazo-ren pouk o negi in prehrani svo-jih otrok. V kletnih prostorih bodo zaklonišče, prostori za zdravstvene delavce in fiziote-rapijo, v sklopu katere bo orga-nizirana tudi fizioterapija za do-jenčke in male otroke.
Dispanzer bo tako združeval vse, kar otrok rabi za celovito zdravje, tj. zdravo telo z zdravim in urejenim zobovjem in z zdravo duševnostjo.
Predvidena bruto površina objekta je 1350 kv. m, kar je 427 kv. m manj od prvotne pro-gramske zasnove, o kateri stno brali junija letos v Naši skupno-sti. Do zmanjšanja je prišlo za-radi podreditve potreb finanč-nim sredstvom (16,800.000 din), določenih iz sklada II. sa-moprispevka.
Novi dispanzer bo rešil le se-danjo situacijo, ne bo pa pome-nil dolgoročne rešitve. Z nase-ljenimi Fužinami se bodo po-trebe povečale in zahtevale do-datne prostorske kapacitete.
Kritično ostaja vprašanje drugih služb v zdravstvenem dotnu Moste. Z novim prizid-kom ne bodo dobile ničesar. Splošna služba ne more odpreti nobene ordinacije več. Šolski di-spanzer zahteva prostorsko in kadrovsko razširitev, laboratorij ni več kos potrebam. Potrebe so velike, denar]a_pa malo.
DR  IVANKA BARTON-ZAVRL