AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN LAW.IUCE
mngmttrmntttttmnmromttmn
immmmmmmttmmnttmtmtk
ISSUED MONDAY WEDNESDAY i* lill)AY '
————=—------------- j
i$ttsim««tot;aia$8$K$mm»rm7
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf
"Amrrtam Bum*"
NEODVISEN LTST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 28.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MARCH 8th, 1926.
LFTO XXVHI .-VOL.XXVI11
Strožje postave.
SUHAGI V KONGRESU NAMERAVAJO POSTROŽITI PROHIBICIJO.
Washington, 5. marca. Dočim se na strani nasprotnikov prohibitive silno deluje, prohibicija, nenavadno
Parada stavkaijev.
POLICIJA SE NI DRZNILA NAPASTI ŠTRAJKARJE. V PASSA1CU.
Passaic, N. J., 5. marca. Vče-
Butleger v kongres Umor nepojasnjen
V ILLIONISU KANDIDIRA OBSOJEN BOOTLEGGER V POSTA VODAJO.
ŠEST OBSEŽNIH PREISKAV RADI UMORA ENE ŽENSKE.
5. marca. Rich-1 Troy, Ohio. 5. marca. Tu se dobro ppznan je ustanovil poseben odbor me-
Velikanski plen.
CM (J AŠK I BANDITI PRI BE-LEM DNEVU ODNESLI 130,000.
Chicago, 5. marca. Chica-ški banditi so imeli danes svoj dan. Na treh krajih so udrli in
Zaljubljeni princ
PRVA NJEGOVA ŽENA GA TOŽI NA 10 MILIJONOV ODŠKODNINE.
Joliet, 111.
raj so priredili tukajšni tekstil- ard J. Burrill, zadnje ease bolj j ni štrajkarji največjo demon-, bootlegger, ki si je pridobil sto- šcanov, ki je naj.1 neko detek-da bi se oblažila j stracijo, odkar traja štrajk. j tisoče dolarjev potom nepo-' tivsko agencijo iz Cinc-innatija,1 napadli prostore ter odnesli več j žensk že pa se je pojavilo Več kakor 13500 štrajkarjev se j stavne prodaje žganja, in ki je! da preiskuje umor Mrs. Nes-resno gibanje na je nahajalo v paradi, katero je presedel že daljšo kazen v ječi bitt, katero so dobili umorjeno
Pariz, 5. marca, Romunski
strani suhih v poslanski zborni-\ vodila neka ženska, ki je vozila radi bootleggerstva, se je odlo-1 že pred 14. dnevi. Nikdar ni ci kongresa, da se prohibicija j pred seboj otročji voziček, z čil. da bo kandidiral za kon- bilo še tolikega javnega zani-
liaredi še bolj ostra kot je do-sedaj. Posebni odbor poslanske zbornice se snide jutri, da vzame v pretres načrt zaklad-nega oddelka vlade glede strožjega spolnovanja prohibicije.
Po tem načrtu bi dobil general govor na surov napad policije,
kot $100.000 v gotovem denarju, in to v trenutku, ko se vrši silna preiskava proti chieašlum banditom ter proti razmeram, v katerih se trenutno nahaja mesto Chicago. Splošno se tr-državljanov v njegovem okra- j pa se je preiskava od strani ;di, da je mesto Chicago na mi-ju uživa opojno pijačo, in bodo j oblasti, zadnje čase jako poča- i lost in nemilost izročeno ban-
njenim malim otrokom v vozič-j gres Zjedinjenih Držav. Pur-tmanja, da se odkrije morilca ku. štrajkarji so prišli od Gar-| ril se je izjavil, da 90 procentov j kot v tem slučaju. Kljub temu fielda in so korakali mimo vseh tovaren, kjer je proglašen štraj k. Omenjena demonstracija je bila prirejena kot v od-
gotovo volili za njega. Onjih;sno vršila. Zaporedoma je
dobro pozna, vsem prodajal
ker je skoro žganje, "šest
Andrews, ki je ravnatelj prohi- ki je včeraj štrajkarje napadla • mesecev sem sedel v ječi," se bicijskega urada, diktatorsko | s kolmi in bombami ter je čas-, je izjavil Burrill," "ker sem pomoč ter bi centraliziral vse nikarskim poročevalcem razbi- vedal rcsnico, da sem bootleg- ničesar Včeraj ste se dobili dve prohibicijske urade pod seboj. 1 la njih fotografske aparate. I gar. Lahko bi se zlagal, pa bi; ženski, ki trdite da ste na dan
oblast že naznanila, da ji je morilec znan, in da ga bodo vsak čas aretirali. Toda doslej oblasti niso dobile nikogar in
ditom v roke. In videti je, kot bi bila policija brez vsake moči napram banditom. Osem banditov je udrlo danes v urad plačilnega mojstra International Harvester Co., v katerem se je nahajalo kakih 50 oseb.
Trije posebni prohibicijski ura-, Danes pa je policija parado pu- i bil prost, toda sem raje govoril1 umora videle priti iz hiše, kjer i Banditje so bili oboroženi
stila v miru. štraj kar jem se resnico. Mislim, da ljudje ved- j je stanovala Mrs. Nesbit, neke-sicer ni posrečilo postaviti pi-; no radi občudujejo človeka, ki! ga moškega, ki je stopil v čaka-kete pred Botany Worsted i govori čisto resnico. Pre pri-, joči avtomobil in hitro odpe-Mills tovarno, ker jih je polici- j čan sem absolutno, da 90 pro-, ljal. Medtem pa deluje poseb-ja nagnala, da so korakali nev-! centov oseb mojega okraja je>ni meščanski odbor na umoru.
zdržno naprej, toda pokazali istotako kršilo prohibicijsko ! V tem odboru se nahajajo štir-! so odnesli §80.000, kateri de-so se pred tovarno v vsej svoji postavo, toda niso bili zaprti je bivši župani mesta Troy in nar je bil namenjen za izplači-plače na leto. V poslanski zbor- j moči. Neki newyorski časopis i kotnem bil jaz, ker jih niso po- štirje odlični državljani. . Na ta ! lo delavcem. Odpeljali so se
di se ustanovijo, namreč za spolnovanje pilohibicije, urad za preprečitev tihotapstva s pijačo in urad za obrambo obrežja. kjer se vtihotaplja pijača. Na čelu vsakega izmed teh uradov stoji komisar z $10.000
kratkimi puškami. Ko so udrli v prostor, so začeli divje streljati na vse strani, in vseh 50 oseb se je vrglo na tla, da jih ne bi zadele kroglje. Banditi
niči je danes govoril znani su- je poslal na lice mesta oklopni, lovili." Burrill javno priznava haški kongresman Upshaw iz! avtomobil, kadar se rabijo na naokoli, da je še vsak dan, Georgije. Izjavil se je, da mo- bojišču. V avtomobilu so'se odkar je prohibicija upeljana, kraši ne bodo nikdar dosegli, j nahajali časnikarski poročeVal- kršil prohibicijsko postavo. V da se Volstead postava oblaži I ci z fotografskimi aparati, ta- i .Jolietu je poznan kot "bogati
način sedaj deluje šest različ-1 takoj potem v dveh avtomobi-nih strank, da pride morilcu j lih. Zopet na drugem delu mena sled. šerif je upeljal svojo j sta je prišlo šest banditov v ne-
preiskavo, policij« dela na svo jo roko, državni pravnik zo-
ali pa celo odpravi. Vse prjza- ko da se je slednjim posrečilo i bootlegger", j.«, plju-aek v ' dobiti .nekaj slik od štrajkar ,ega naslov:..
toda nima rad : pet na svojo rok<
devanje- makrih
Reke! je, da ^ jen v jj najel
ko trgovino z orientalskimi preprograms Tu so odnesli ro- i mož umor- pa rji ?20.000 v gotovini. Pri! detekti- j •wIcjhbihm ii&eliaaj.c je bil aden
princ Kari, bivši romunski prestolonaslednik, ki se je radi dvakrat odpovedal prestolu, je bil danes tožen od njegove prve morganatične žene, Jeane Marie Valentina Lambrino, ki je bolje poznana pod imenom "'Zizi", tožen na deset milijonov frankov odškodnine. Princ je nedavno te-?a dospel v Pariz s svojo -spremljevalko Magdo Lupescu. !\o se je princ odpovedal pravicam do prestola, je šel v zavetje, da najde mir pred poslanci •omunskega kraljevega dvora, ki sp ga hoteli ločiti od Madame Lupescu. Dospel je v Pa-iz, ne da bi vedel, da se nahaja tam njegova prva morgana-»ična žena. Zizi pravi v obtož-lici, da se počuti kot zapuščena zakonska žena. Karol je bil najprvo poročen z grško princezinjo Heleno, katero je zapustil in je poročil gospodično Zizi, potem ko se je.prestolu odpovedal. Zizi je predložila sodniji v podkrepilo svo-e trditve, sledeče pismo, pi--,ano 1. avgusta, 1919, v Bukarešti. Princ piše: "Dražestna Zizi: Prisiljen sem odpotovali,
Šolski otroci.
V OHIO S EŽENIJE 1 1 IN LET STARA DEKLETA.
15
It: prevzamem
r»l i
Vodo. se je izjavil Upshaw. iev. Vendar je imel avtomobil i še marsikdo drugi zasluži, ne va, meščanski odbor in posebni; banditov ranjen, dočim so dru- i /ega regimenta na fronti.
- svo;-
Nič
amo on.
Kongresman Tinkham iz Mas-j smolo, ker se je na vogalu neke sachusetts države je začel de- j ulice prevrnil, in sta dobila dva ha to, ko je citiral izjavo kardi-j poročevalca večje poškodbe.
nala O'Connell. Kardinal je i	--o-
javno izjavil, da prohibicijoni- ŠTEVILO NASELJENCEV sti že iz navade lažejo v javno- V JANUARJU, sti. Temu je odgovoril kon- New York, 6. marca. Število gresman Upshaw, rekoč, da je novih naseljencev v Zjedinjenih kardinal hud lažnik. Kongres-i Državah je bilo meseca januar-man Upshaw je eden najhuj-j ja skoro dvakrat tako visoko Maryland, ših in predrznejših suhačevvjkot pa število oseb, ki so odpo- Hillu, da če kongresu, ki kot ris pazi vedno, itovale iz Zjedinjenih Držav, da se mokrim niti za las ne ugo-j Delavski oddelek vlade poroča, di- !a je bilo v januarju pripušče--o--jnih 29,733 tujezemcev v Ameri-
Otroci stari 14 ali 15 let se ženijo v državi Ohio kljub vsem postavam, ki jih imamo proti porokam otrok. Resnica je, da v državi Ohio dekle l t let staro dobi veliko težje permit za delo kot pa licenco za poroko. Samo v Clevelandu se je poročilo lansko leto 675 deklet, ki niso še dosegla postavne starosti. Postava države Ohio pravi, da mora dekle, ki ni staro 21 let, prej dobiti dovoljenje starišev, predno dobi poročno licenco. Dekleta lažejo pred licenčnim uradom glede svoje starosti. Malo je deklet, ki bi povedale pravo starost, in pri današnji obleki in opremi deklet, je v največ slučajih nemogoče uganiti ali dognati vsaj približno starost deklet. Da se temu odpomore. bo državna postavodaja v prihodnje najbrž sprejela sledeče določbe : Dekleta bodo morala prinesti postavno spričevalo svoje starosti. Probatna in mladinska sodnija bodo tesneje skupaj delovale. Predno dob poročno licenco, mora dekle vzeti na sodniji takozvano "izjavo poroke". Namreč, da se ne bo dobila takoj poročna licenca, pač p.« si bo morali; naiediti najprvo prošnja, in ko
-o-
detektivi iz Cincinnatija. Ob-;pobegnili. Okoli poldne sta lasti so prišli sedaj toliko da-, prišla dva druga bandita v mo-
le vem, kaj se bo zgodilo z me- bo sodnija preiskala, če so vsi
loj. Naj ti služi to pismo kot
leč, da so dognale, da je bila Mrs. Nesbit umorjena. Naprej Zani- I)a nikamor ne morejo.
danes j ■	—'--O—-——
v kon- VELIKA RAZTRELBA V
MOKRI IN SUHI V KONGRESU.
Washington, 6. marca, miva debata se je vršila med največjim suhačem gresu, Blantonom iz Texasa, in j V PRAGI, mecl kongresmanom Hill iz i Praga, 5. marca.
Blanton je dejal | prometni, ulici tega gre v Baltimore,
podatki resnični, izda licenco. Mirovnim sodnikom se bo pre-
i derno krojačnic-o v sredini me-, potrdilo, da sem jaz oče otro I sta, zaprla sta tri uslužbence v j ka, kateremu v kratkem poda- j povedalo izvrševati poročne ! trgovini v močno železno bla-! riš življenje, in da se smatram i obrede v mestih z nad 100.000
vojega moža kljub izjavi, da prebivalci.
FRANCOSKA RESIGNIRA.
VLADA
Pariz, 8. marca. Francoska zbornica je izrekla francoski vladi, pod vodstvom ministra 1-hianda nezaupnico, in francoska vlada se je morala odpovedati. Nezaupnica je bila izrečena pri glasovanju za neko j davčno predlogo, katero je Bri-! and jako zagovarjal, toda jo je zbornica odklonila, nakar se je ftdnisterstvo odpovedalo. Od-
ko, dočim jih je 15,031 odpotovalo iz Amerike. In 1,632 naseljencev ameriška vlada ni pripustila v deželo tekom januarja.
dobi v nekem gotovem resta-vrantu kolikor hoče pijače. Hill je vprašal Blantona, kje je ta 'estavrant? Nakar je Blanton odgovoril: •taurant." Ilill je suhača vpra-1 šal, kako je njemu znano, da se• tam dobi pijača? In Blanton j je odgovoril, da je bil sam v
jajno. nakar sta odnesla $20. >00 v gotovini iz trgovine. Naj-j . bolj predrzen pa je bil rop pri Po jako! International Harvester Co 1
mesta so J 8andit.jp so morali vedeti, da j t-; kratkim je njegova mati, kra-! vojaki peljali danes voz nalo-, plačilni dan. Denar je bil pri 'jica Marija, skušala priti v j žen z ročnimi granatami. Bom- j pel j an okoli poldne v oklepnem j Pariz, da bi pregovorila Karla, j be so tekom vožnje nenadoma j avtomobilu. Par minut pozne- j Ja zapusti madame Lupescu.; eksplodirale, pri čemur sta bila j je, ko je bil denar izročen pla- Ko je Karol to zaznal, se je i
Ako se pa par po-iajina poroka ni veljavna. Jazlroči izven države Ohio, in je e objamem in poljubim. Ka-j dekle mladoletno, bo poroka ol, princ Rumunski." Pred : razveljavljena v Ohio.
—o-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. K. Vi veste, da imamo v Ameriki prohibicijo, in da ne sme nihče imeti bolj močne kot -ikril. Karol in gospodična j 14 procentne alkoholne pijače Lambrino sta se poročila leta j v hiši, razven da ima žganje, in okna daleč naokoli razbita. ! strojepiske so padle v omedle- 1918 v Odesi na Ruskem. Nem- j predpisano od zdravnika, Če
dva vojaka ubita in 60 civili-1 čilnemu mojstru, je že planilo "Abe's Seafood Re-j stov ranjenih, dve hiši porušeni I oceni banditov v sobo. Ženske
vico, ko so banditje takoj zače-
Poved je prišla na predvečeri,,^ ki je pregnala f v.'izne konference evropskih na- ,>attison bi sedaj rad
1 — Nekaj skrivnostnega je j>a! restavrantu in poskusil, nakar 'vendar pri sledeči zadevi: Su^se je vsa zbornica Blantonu ro-hači iz University Heights so gala.
j udrli pretekli teden v stanova-j	• -
nje župana v Kast Clevelandu,' — Prihodnja številka "Ameri-Mr. Pattisona. Predno so mo-jške Domovine" izide v 10,000 gli začeti s preiskavo po žga-! iztisih. Priobčeni bodo letni nju, je pa dospel državni prohi- računi Slovenske Dobrodelne bicijski inšpektor Patrick in po-j Zveze.
suhače., — Silna nesreča se je pripe-
— V Newark, N. J., je bil Pe-; n streljati ob svojem prihodu, ter Doro, 31 let star, poznan| Moški uslužbenci so se skrili krivim umora prve vrste. Ob-jza pisalnimi mizami. Vodja i sojen je bil v smrt na električ-; banditov je imel na sebi masko, nem stolu. Doro je umoril 11. j Prostori so mu morali biti zha-novfembra lanskega leta 25 let-; ^ kajti takoj je stopil k stekleno Mrs. Ano Abramowitz ; nemu prostoru, kjer Se je naha-Clevelanda. Ta Ana Abramo- i witz je pobegnila svojemu možu iz Clevelanda in sicer s
Petrom Doro, ki je bil v njo
jal plačilni
mojster z denarjem, razbil je malo okence s puškinim kopitom in prijel za škatljo, v kateri se je nahajal i
zaljubljen. V Nevvarku sto Pe-: denar. Odšel je ven skozi ok-
........ .. .	zvedel, jtila preteklo soboto, na Lake j ter in Ana skupaj živela in uži- j no> katerega je razbil in ostali
odov v Genevi. Tekom zad-jzakaj so suhači prlSU k njemu. Shore električni želiznici, tri j vala sad prepovedane l^jbezni. j banditje so mu sledili.
".nil par let je Jmela Francija : Suhači mo,gy0> Izjavili so se i milje od Loraina. En voz elek- Dne 11. novembra lanskega le-j ' _0__
le, da če Pattison kaj želi od trične železnice je skočil s tira ta je ]>a Ana šla v gledališče z; _ Knights of Columbus name-
I njih, naj pride v vaško občin-1 in je začel takoj goreti. Kon- nekim drugim moškim, kar ->e! r£tVa jo prirediti kmalu po Ve- jfia sodniji, ako je v resnici ve Varujte se pljučnice! Me-jsko hišo v University Heights, .duktor in motorman sta pri Petra silno raztogotilo. Ko ^ jyitinodi velikanski ples v mešt-' Ijaven soprog prve svoje žene,
osem različnih vlad.
>i so tedaj imeli zasedeno me-1 pa imate mal» vina na svojem do Bukarešt. Rumunska vlada domu za svojo uporabo, vam je tedaj bežala v Jassv. Na i pa tudi ne bodo vzeli glave za-origovarjanje častnikov v ar- to.
•nadi se je Karol vrnil iz Odese A. R. Vi želite od nas recept, v Jassy. Najvišja romunska 1 kako se naredi fino pivo. Na k, odnija je proglasila zakon na ta led pa nas ne boste spe-Karla neveljavnim. Pozneje i ljali. <e je Karol poročil z grško i orincezinjo Heleno, s katero ; ma enega sina. Toda kmalu se J ;e ločil od nje, ko je spoznal i Madame Lupescu. Ta ženska'
je hči nekega židovskega trgovca iz mesta Jassv. Karol je dobil sedaj sodnje papirje v roke, in se bo irioral zagovarjati
marc V(*č ljudi
je mesec zboli ta
1'ljučnicd kot tekom celega leta Zdravstveni komisar
pljučnice, j kjer bo zvedel vse potrebno, j tem oba zgorela. Nesreča je j je vrnila domov, ji je lopov pre-llvorani okrog 20,000 vstop-1 n če je bo moral plačati 10, mesec za i Senator Bender je pa pisal go-•nastala, ker je motorman pre- rezal vrat, potem, ko ji je šel bo prodanih. Cisti dobiček j 000,000 frankov, kot zahteva
1	1 J	*	1 * '	J...*....... ! . .	1*J	'1.1 IT	"1	J 1	JI ...... ^ ^ • i I /lo ri'ri 1rln4>i n <lnn i	'
ivernerju, zakaj je državni pro- hitro zavil okoli ovinka, tako da! prej očital, da se klati z dru-j	za	atensko ta
liockwood liibicijski inšpektor Patrick so se vozi preobrnili. Ogenj jejgimi moškimi in da mu je po-L^,.^ pri Raveni, kamor svari ljudi; "Kakor hitro za- preprečil suhačem, da niso udr-jpa nastal radi peči, ki je bila'stala nezvesta. Pri sodnji ob- ' 4 ^utite prehlad, pojdite v postelj, li v Pattisonovo hišo. Patrick j zakurjena, in je pri preobrhe-' ravna vi je Peter izpovedal, da počitek je. najboljše j je namreč oni inšpektor, ki je nem vozu se kurivo raztreslojje usodepolni večer pil precej da se obvarujete svoje dni udri v stanovanje se-'po kari. Oba omenjena moška žganja, kar ga je popolnoma Wjucnice." Januarja meseca je natorja Benderja in iskal pri sta tako zgorela, da je bilo nji- zmetalo.
v Clevelandu umrlo 140 ljudi j njem žganje, dasi je znano, da ju trupla nemogoče spoznati. — Vsem rojakom dobro po-na Pljučnici, meseca februarja senator Bender še nikdar ni po- —.Ta teden je zadnji teden, j znana bolnišnica Charity IIos-
1Vil je znašalo število smrti 120. kusil ali imel opojne pijače. jda spolnete pole glede dohod- pital bo začela v kratkem z ve-!a"	j vrednost, ret moškin je
Stotin«. slučajev pljučnice je bi-i — Plačajte račun za plin v na-jninskega davka (Income Tax).|liko kampanjo, da dobi $1,500,-i —	ima pri nas Amalija j la i»l:cija pri nakladanju
sporočenih že v marcu mese- išem uradu. Cas imate samo še Cl1' Dvajset oseb izmed vsakih do srede, 10. marca, do 1. ure
fiopolen ai*edstvo,
pri Kaveui, Kamor ix>-šiljajo Knights of Columbus vsako poletje stotine dečkov na okrepčilo.
— Poseben odbor mestne zbornice se te dni posvetuje, ali naj
prva zena.
-o—
Starišem Hrovatin, 1121 E. 66th St. je umrla štiri leta stara hčerka Eleanor. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne. Starišem izrekamo naše sožalje. — V soboto opoldne je po kratki bolezni preminul Ignac Germ, star 48 let, stanujoč na 1197 E. 167th St. Doma je bil iz Zagorice pri Dobrempolju, kjer zapušča enega brata, tukaj pa žalujočo soprogo. Bil je član društva Slovenec, št, 1. S. D. Z. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Počivaj v miru. sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
— Policija je dobila na 67. cesti blizu St. Clair Ave. poln j — Šolo za dveletne otroke na-■ielerniški voz dobre, žlahtne j meravajo upeljati v Cleve-plvc. Vsega skupaj so dobili landu. Je vse mogoče. 150 sodov ali 9,000 galon, kar; — Do tal je pogorela hiša »e zopet upeljejo torbe za pse: predstavlja danes precejšno; mestnega councilmana Antona
udi ne.
dobi-1 Sprosty v Maple Heights. Spro-pive. j sty je kupil hišo šele lansko je-
10°. ki zbolijo za umre. Ne igrajte pJohladom. Pazite na svojo ''•dvavje, uko želite so nekaj ča-uživati življenje.
<io srede, tu. marca, pljučuico,; jiopoldne. se torej s — Mestna zbornica v Clevelandu je naprosila za zračno po-čto med nuSim mestom in Cin- j den za katoliško Hnnatijem.	' Pannadale.
Pri Haffner & Co. na 6106 St.lOOO za povzdigo bolnice. Kam- j Balantič.	; Eden njih je pobegnil, dočim je.sen.
Clair Ave. dobite vsa tozadevna | panja se bo vršila od 27, marca j — Prihodnji četrtek, 11. mar-! policija ostale aretirala zajednol — Mesto je kupilo navodila.	'do 4. aprila, Bolnišnica potre- ,ca in v soboto, 13. marca -prlre- j s truckom iu pivom. Vse pivo bulanco za S6,000.
— $75.000 so nabrali katoličani v Clevelandu pretekli te-
buje več.jib prosftorerv.	cli CHeveland Orchestra pod vod-
— V fari ?v. Vida se je nj^-jstvom Nikolaj Sokolm-a dvoje sirotišče v (bralo skoro<$1,000 za katoliško itmmrednih umetniških koncer-siroHšnico v Parmadale.	tov.
novo am-Mestnega
so prebijali na policijsko po- j managerja Hopkinea so )x»va-stajo. In če je bil kdo deležen bili, da bi se z njo prvi peljal žlahtne kapljice, o tem pa po-j v mestno bolnico, kar je p;< rodilo ne pove.	1 Hopkins hvaležno odklonil.
_J-I.il- ».
"Ameriška Domovina"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND mi DAY
NAROČNINA:
Za Ameriko.........$4.00
Za Evropo ..........$5.50
Za Cleveland po pošti .,.$5. Posamezna Številka
Vsa pisrna, dopis! ia denar naj se pošilja na AmeriSka Domovin* 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 828.
JAMES DEBEVEC, Publisher,
LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 25,000 Slovenian« in the City of Cleveland and elsewher«. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language anly.
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the poat office at Clevelard, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
No. 28. Mon. March 8th, '26.
Jugoslovanski dolg v Ameriki.
Jugoslovanska misija, ki se je mudila od 15. jan. naprej v Zjedinjenih Državah, da uredi dolg jugoslovanske države pri Ameriki, je pred nekaj dnevi dpotovala domov, ne da bi bilo urejeno vprašanje dolga. V Ameriki je ostal samo dr. Gjuri-oič, ki je jugoslovanski poslanik v Londonu. On ni osobje jugoslovanskega poslanstva v Washingtonu ki naj jugoslovanski dolg konečno urede.
Kaj je vzrok, da Jugoslavija ni mogla urediti svojega dolga v Ameriki, kot so to zlahka storila druge države? Sto-jadinovič, jugoslovanski finančni minister, je izjavil, da ameriški senator Srnoot, ki je član komisije za fundiranje dolgov, ni imel časa pogovarjat} se z jugoslovansko misijo, ker je — preveč zaposljen z davčnim predlogom v senatu. Torej se je morala jugoslovanska misija vrniti v domovino — ne da bi sploh kaj naredila.
Minister Stojadinovič je izjavil, da jugoslovanska misija ni mogla naprej z delom, ker je bil senator Smoot zaposljen z davčnim predlogom v senatu. Dobro, toda zakaj minister Stojadinovič tega ni prej vedel, predno se je podal na dolgo pot. Laška, angleška, francoska, rumunska, belgijska, češka misija, vse so bile v Washingtonu tedaj, ko kongres ni zboroval, in noben senator ni bil zaposlen. Zakaj ni jugoslovanska misija dospela sem predno se je sestal kongres, takoj po odhodu laške misije, ko je bila atmosfera v Washingtonu popolnoma drugačna kot danes, in ko je senator Smoot imel dovolj časa.
Vsi ostali dolžniki so uravnali svoje dolgove z Ameriko, in sedaj prihaja Jugoslavija — zadnja. In čudno je tudi modrovanje ministra Stojadinoviča, češ, kakšno smisel ima pogajati se z ameriško misijo glede dolga, če pa ta misija sklene pogodbo, katere ameriški senat ne bo odobril?
Zakaj da bi samo Jugoslavija dobila z batom po glavi? Tako modrovanje od strani dr. Stojadinoviče pričajo, da doktor ne pozna ameriških razmer. On bi moral vedeti, da se pogodba ne sklepa s senatom, pač pa s komisijo, ki ima polno oblast od kongresa. Kongres nima ničesar pri sklepanju pogodbe. Ako komisija ne naredi pogodbe, je tudi kongres ne more. če je ta ameriška komisija naredila pogodbe z vsemi r.rugimi državami in jih je senat odobril, zakaj ne bi odobril lavno jugoslovanske pogodbe?
Na vsak način je nekaj izvanredno čudnega pri tem obnašanju jugoslovanske misije v Ameriki? Ali ni bila iskrena? Ali ni bila dobrodošla? Nekje mora biti vzrok, in za ta vzrok, ako se nahaja, bi morala na vsak način vedeti naša — jugoslovanska diplomacija.
Srbija je leta 1917 in 1918 si posodila v Ameriki $10.000. 000. Za ta denar je kupila hrane, ki se je poslala srbskim ujetnikom po Madžarski in drugje in za hrano siromašnim slojem. In potem ko je bilo premirje sklenjeno, je Jugoslavija si sposodila od Amerike še $41.000.000. Za ta denar je dobila Jugoslavija nekaj železniškega materiala, nekaj vojnih potrebščin, a za ostalo se je kupil živež za revno prebivalstvo. Skupno torej znaša jugoslovanski, dolg $51.000.000. Ako računamo interes po 4.25</č znese to $66.000.000. Ta svota se mora fundirati. čudno, jako čudno, da država kot jc Jugoslavija, ne more priti do sporazuma radi te, sicer ne ogromne svote. Vse druge države so fundirale dolg v par dneh, Jugoslavija ga ne mori v dveh mesecih.
Vrednost jugoslovanske diplomacije, kot je videti, obstoji le v visokih plačah konzulov in poslanikov. Jugoslovanski ministri in konzuli so bolje plačani, kot pa ambasadorji najbolj bogate države sveta — Zjedinjenih Držav. Toda kaj dajejo jugoslovanski poslaniki in konzuli za tako bogato nagrado svoji zemlji? Neuspeh za neuspehom na vseh poljih politike in trgovine.
------o--
MUSSOLINI - STH1SSE- ti.
Denar
pošiljamo T stari kraj. Garantiramo vsako pošiljate?. Ceno, točno, xants-
ljivo.
Poskusite!
EDINA SLOVENSKA BANKA V CLEVELANDU.
North American Bank
ODPRTO:
vsak dan med navadnimi bančnimi urami.
ST. CLAIR & E. 62nd ST. -
ZVEČER:
6. in 8. uro pri stranskih vratih za pošiljanj« denarja.
Varnost
vloženega denarja j« pot, ki vas vodi samci do naš« banke. PoitM«, toča*, zanesljivo.
Pridite!

gov z Ameriko) in v Londonu (ureditev dolga z Anglijo).
Utemeljivo je, zakaj je hotel Mussolini spraviti proti-italijansko propagando v Nemčiji v čisto političen okvir. Kot predstavnik zmagovalne Italije je hotel udariti proti premagani in razoroženi Nemčiji; zato je moral storiti nemško vlado soodgovorno na protiitalijanski propagandi. Franciji in Angliji ter drugim zaveznikom je moral povedati, da jc Brenner v nevarnosti, z njim S. Germain, Versailles in morda tudi Locarno. ! In Stresemann? V umerjenem tonu je poučil g. Mus-isolinija: Brenner ni v nevarnosti, Nemčija spoštuje mirovne dogovore. Potemtakem ima Italija pravico, da reši po svoji uvidevnosti manjšinsko vprašanje v svoji | lastni državi. Toda poleg i ta. i lijanskih obljub glede posto-' panja napram narodnim manjšinam (ki so vsem Slovanom v Primorju predobro znane), "smo slišali od nasprotne strani — je nadaljeval Stresemann — vedno in vedno, da ne obstoji samo mednarodno pravo, ampak tudi mednarodna morala. Mi smo upoštevali nov položaj in s tem, da smo izvršili tako nečloveško mirovno pogodbo smo storili več kakor vsak drug narod. Toda pravica nemškega naroda, da goji simpatije napram manjšinam lastne krvi, je naravna pravica, ki si je ne damo.*, vzeti od nikogar. V imenu nemške vlade zavračam najenergi-čnejše vsako vmešavanje proti takim gibanjem, ki se porodijo v duši nemškega naroda."
Stresemann je Mussoliniju jasno povedal, da se klic odcepljenega naroda po naravnih pravicah ne da ustaviti s političnimi mejami. Naravne pravice so nedotakljive. Minili so časi, ko se je vprašanje narodnih manjšin smatralo za zgolj notranje politično vprašanje posameznih držav.
S tega stališča je gotovo vsak Slovan v Primorju z veseljem pozdravil Stresemanov govor.
MANN IN SLOVANI V PRIMORJU
Kljub temu, da so cilji italijanskih vlad vsem dobro znani, da so jim dobro znane Trst, 9. februarja 1925. posebno fašistovske metode, Menda ni Slovana v Pri- da jim je znan Mussolinijev morju, ki bi ne sledil z izred- "posebni" diplomatski jezik, s nim zanimanjem polemiki: katerim se bahajo danes farmed italijanskim in nemškim lovski listi, je Mussolinijev tiskom, oziroma političnerfiu iastop v italijanski zbornici spevu med Italijo in Nemčijo oridko presenetil vsakega radi protiitalijanske propa- Slovana v Primorju. Malo gandc v Nemčiji. Saj je faši- do je pričakoval, da si upa zem zapisal isti usodi Slova- Mussolini pred vsem svetom ne v Primorju kakor Nemce lapovedati smrt delu 70 milina Južnem Tirolskem. Raz- onskega naroda. Vsakomur narodovanje v Primorju in na e je zagrenilo srce ob vpra-Tirolskem se vrši po istem anju, kaj misli Mussolini o glavnem načrtu; razlika ob- 00 tisoč Slovanih, ki jih mla-stoji lc v praktičnem izvaja- la Jugoslavija le moralno nju tega načrta, ki ga je treba )odpira, k or si je s "prijatelj-prikrojiti posebnim razmeram kim" paktom popolnoma za-omenjenih dežel. Stališče /ezala roke. Po pravici je ne-vseh Italijanov, torej ne samo i ki fašistovski list zapisal, da fašistov, napram narodnim Ioni fašistovska zunanja po-manjšinam v Italiji je znano:! itična zgradba na 4 doguvo-Za Italijo, ki jp narodna drža-j -ih in sicer: v Rimu (z Jugo-va, manjšinskega vprašanja' lavijo), zopet v Rimu (trgo-sploh nc sme biti; narodne; inska pogodba z Rusijo), v manjšine morajo torej izgini- i Washingtonu (ureditev dol-
IZ DOMOVINE.
Strašen umor. V okolici čačka so te dni našli moško truplo brez glave, rok in nog. Dognalo se je, da je to truplo 43 letnega uglednega kmeta iz Kuče — Kovačeviča. Ko-vačevič se je boril na solunski fronti; v vojni se je navadil pijače ter se je večkrat opil. Zato je bil v družini mnogokrat prepir. Ko se je bil te dni zopet pijan vrnil domov in zaspal, ga je lastna mati ubila s sekiro. Nato sta s sina-ho njegovo truplo zagrebli v gnoj, potem ga pa zopet izkopali, mu odsekali glavo in ude in ga nesli daleč od doma na neko pot, kjer sta ga pustili. Zločin so takoj odkrili in obe ženski .zaprli. Med potoni se je mati iztrgala orožnikom in skočila v reko Bjelico, a so jo rešili.	V
Sedaj pridejo priimki na vrsto. Izšel je kr. odlok, po katerem smejo prefekti v triden-tinski pokrajini pretvoriti priimke v pristno italijanske in sicer tudi proti volji prizadetih oseb. Fašistovski listi pozdravljajo odlok in "Popo-lo di Trieste" je takoj dostavil <da se mora ta odredba razteg-
niti tudi na Julijsko Krajino. Pravi, da so slovenski duhovnik poslovenili razne priimke. Sled nje ni res in marsikdo ve, kako so se po župniščih držali priimkov, kakor so bili vpisani v krstnih knjigah in jih neizpremenjene prenašali v krstne in druge liste. Med Slovenci ni baš toliko italijanskih priimkov, ali med primorskimi Italijani je okoli 80 odstotkov pristnih jugoslo-venskih priimkov prikrojenih
00	italijansko! Kako bi bilo, tko bi italijanska oblast ukazala, da naj se pišejo odslej pravilno jugoslovensko?
Iz zaporov pobegnil. France Salomon doma iz Anž pri Brežicah, je znan potepuh in 'lačugar. Dasiravno star šele 30 let ima na vesti že več ludodelstev. Zadnje čase je bil ponovno aretiran radi tatvine ter je čakal obsodbe v zaporih okrajnega sodišča v Sevnici. Moža slabe vesti pa / zaporu ni držalo in je zato
1	noči na 28. jan. iz luknje neznano kam pobegnil.
AvtornobiHsti in lovci. Pri-oetilo se je, da je neki ljubljanski trgovec povozil z avtomobilom na cesti pri Mednem triletnega lovskega psa angleške pasme, za katerega zahteva lastnik 5000 Din, Pri okrajnem sodišču je bil trgovec obsojen, pritožil se je pa ia deželno sodišče in ugotavljal, da on ni kriv, če se mu je zaskočil, pes pod voz in ga je poškodoval tako, da je poginil. Pri vzklicni obravnavi, ori kateri sta si stali nasproti dve skupini športnikov, avto-mobilisti in lovci, pa je bil trgovec oproščen, ker se je ugotovilo, da je vozil s predpisano brzino in se je hotel psu izogniti, kar pa se mu ni posrečilo, ker se je vršil dogodek prehitro. Pač pa se bosta lovec in avtomobilist sešla še pri civilnem sodišču glede odškodnine za psa, za katerega zahteva lovec 5000 Din.
Sleparski trgovec s prešiči. Z Dolenjskega je prišlo več ovadb o nekem sleparju, ki se izdaja za trgovca s prešiči lanka Popoviča iz Ljubljane. Mož jc osleparil že več oseb. Med drugim je izvabil gostilničarju Ignaciju Bartelju v Ribnici 400 Din posojila in mu je napravil poleg tega še okrog 1000 Din škode, ker ga ie pooblastil, da je kupoval zanj prešiče.
Razmere v susaški policiji, Na Sušaku so aretirali tamkajšnjega policijskega agenta ^atoviča zaradi nenravnosti ;n ga odvedli v sodne zapore v Ogulin. Tem povodom so prišle na dan še razne druge nedopustnosti v policiji na Sušaku; obtožbe se obračajo oosebno proti redarstvenemu -»ristavu dr. Rebiču, o katerem trde, da jc dovoljeval in Očistil razna nasilja povodom zadnjih volitev. Ogulinski veliki župan je odredil obsežno preiskavo.
Zlata poroka. V nedeljo dne 7. febr. sta v Ribnici praznovala zlato poroko Ivan lic in Helena roj. Klun iz Goriče vasi 47. K lepi zahvalni slovesnosti se je zbralo toliko ljudstva, da je napolnilo prostrano ribniško cerkev, dasi i ie bilo slavi jc popoldne. Lepo1 število otrok, med njimi Ivan j župnik v Pušah, in Josip, i bančni uradnifc v Kočevju, ter! mnogo vnukov je spremljalo zlatoporočenca v cerkev. Zlata-nevesta je sestra po-
kojnega kanonika in poslanca Karola Kluna, čigar še dve drugi sestri živita, znani do-brotnici dijakov Roza in Marija. Zlati ženin je bil nekoliko hud, ker so zjutraj v cerkvi oznanili zlato poroko, da ga je prišlo toliko ljudi gledat. Pri prisrčni domači slovesnosti, pri kateri so mu otroci podarili lepo ovenčano palico, in pri kateri se je vrstil govor za govorom, pa se je čisto potolažil, da je med svojimi sedmerimi otroci veselo prepeval. Našemu zvestemu somišljeniku : Še mnogo let!
"Politiko italijanstva", kakor jo naziva Mussolini, je pohvalil slavni D'Annunzio. Brzojavil je Mussoliniju in mu čestital, ker je tako moško povedal, da hoče Poadižje po-italijančiti. D'Annunzio je pokazal tako, da je pravi fašist, da je navzet potujčeval-nega duha in da misli le na italijanstvo. Da bi se ljudstvu v novih pokrajinah pomagalo gospodarsko in se skušalo vstvariti razmere, ki bi prinesle v prebivalstvo za-dovoljnost, kaj takega ni mar D'Annun.ziju. Lani je bilo pri njem odposlanstvo iz Istre, ki mu je povedalo, da je situacija v deželi še bolj črna kakor so črne fašistovske srajce. D'Annunzio je ginjen poslušal pritožbe odvetnika Ventrelle in inž. Franceschi-ja, oba istrska gospoda je objel in poljubil, rekoč, da s tem objema in poljublja vse Istra-ne, potem pa je s\ečano zatrdil, da bo on osebno posredoval pri Mussoliniju samem . . Čas teče, Istra pa še vedno zaman čaka uspehov D'Annun-zijevega posredovanja.
Beograjski profesor pozvan v Prago. Starodavna Karlova univerza v Pragi je izvolila g. E. Anjičkova za profesorja na filozofski fakulteti praške univerze. An-jičkov je nedavno izdal knjigo "O vzajemnem odnošaju zapadne literature in Slovenstva' ter je eden najaktivnejših članov zveze ruskih književnikov.
Jugoslovenski izumitelj v letalstvu. V Kino-palači v Beogradu jc razstavljeno novo letalo z zračno turbino, ki se po obliki in principu močno razlikuje od dosedanjih letal. Konstrukcija je zelo kombinirana in ima to prednost, da se more letalo dvigniti navpično in takoj z mesta, na katerem se nahaja. Leteti more dalje z največjo naglico v višipi enega metra, kar je pri drugih aparatih popolnoma izključeno. Pri tem pa porabi zelo malo energije. Z veliko lah-
koto leti naprej in nazaj, desno in levo, navzgor in navzdol. Aparat je izumil mehanik Ante Radoševič. Zanimivo je, da je letalo uporabljivo tudi kot avtomobil in hidro-plan.
Prebivalstvo v središčih.
Koncem leta 1925. je bilo v Trstu prebivalstva 248.524, v Vidmu 58.966, v Puli 48.737, na Reki 46.848, v Zadru 17.229.
Slovanska dobrodelna zveza. Po vzorcu "Azione Cat-tolica" se je ustanovila "Slovanska dobrodelna zveza", ki bo čisto cerkvena ustanova. Goriški nadškof je potrdil pravila in imenoval za predsednika sem, prof. dr. Andreja Pavlico. Zveza zasleduje pred vsem dobrodelne namene.
Brezplačne vozne karte za velike župane. Prometni minister je za velike župane odobril brezplačne vozne karte, ki jih bo izdajalo ministrstvo samo.
Prirodni park ob Ohridskem jezeru. Tekom prihodnjega meseca se ob Ohridskem jezeru prično dela za ureditev velikega prirodnega parka. Park se bo nahajal ob cesti, ki vodi okoli jezera.
Pravi radičevski čin pravičnosti in objektivnosti je bil izvršen. Ravnatelj glavne poŠte-v Ljubljani g. Kurent, odličen uradnik, ki je sicer demokrat, a se politično ni nikdar in nikjer eksponiral, je bil s telegrafsko navedbo ministra pošte po dolgoletni zvesti službi odstavljen in penzijoniran. V uradniških krogih vlada vsled tega postopanja razumljivo ogorčenje.
Kosta Novakovič zopet aretiran. Bivši komunistični poslanec, Kosta Novakovič, ki je bil o priliki zadnjih preiskav v Beogradu aretiran in v ponedeljek vsled sklepa sodišča izpuščen, je bil v sredo nepričakovano zopet aretiran.
Samomor kmečkega posestnika. V Jaršah ob Kamniški železnici sc je v nedeljo zvečer obesil v svojem hlevu tamkajšnji posestnik Miha Dimnik. Že dalj časa sc jc opažala na njem velika potrtost in tožil jc, da ga boli glava. Samomor jc brezdvomno izvršil v hipni zmedenosti.
Umrli so v Ljubljani: Marija Kržič, bivša kuharica, 74 let. Alojzija Sirnik, žena vpok. sodnega nadoficijala, 65 let. — Marija Berčič, delavka, 73 let. — Janez Eržen, posetnika sin, 13 let. — Avgust Richomier, tehnik 62 let. — Julijana Flander, mizarjeva žena, 62 let. Emanuel
v hudem inm'1 vih'uju. UV" m-vumi je l>plui)<, Vi suiiemarju dplgCitrium knsi'lj nli |>relil»d. Odlotite d« t»ko.i iloWili »lu.i-ibo rubedl Hiveiovo tekom vu a preizkušen* tUruviln, Dolgotrajni mhludl in k»Si'l,i no nevumi. TuMj vam ponudimo adruvib. utfteru no pomagala v tiaoiierib Irdoviatnih ttliičajih.
USTAVILE PREHLAD Z HA BO Scvera'w	Severn's Cold
C ough Babam	(ij-ip Tablets
and
To .n t'udovito Hvifvilo. v:,aka kaplja iit.cjc. J'om*)"' prirodj silim ill limn", up:i IJeii" membran". Was- j-vxrul: l.pAljti. Zi'lo prije-ten /,a jtriiHnj«, Cena lJuc. ill 00c.
l'ndvi;ieiii yte lievamuili ee ia-nemarlte prehlad- Severov TuM'.'M »oper pn-hlad in hrip" hitro in uspešno odpravijo prehlad'' in hripo, t'-f vam povrnejo »dnivji. Cena !I(H\
Severn's A;Uisi'p,so| js» bolno j;rlo Ju hripayoyt 35 in ">0
Naprodaj v vatdi' lekarnah w. K, Sever« Co.,	Cvdur liapld*. town.
Nowy, član ork. nar. gled., 39 let. — Franc Tome, dninar, 25 let. — Marija Mencinger, posestnikova žena, 39 let.
Na progi Murska Sobota — Hodoš vozijo osebni vlaki samo 15 km na uro. Hitrejša vožnja je strogo prepovedana. Na celi progi so tako trhli pragi, da se je pri preobloženih vlakih vedno bati nesreče. Isto je na črti Ljutomer — Gornja Radgona. Ljubljansko ravnateljstvo je še tistih par delavcev na progi odpoklicalo, tako da bo v bodoče trava, ki bo rastla čez trhle prage, držala tračnice skupaj. To je gospodarstvo!
PELINKOVAC
GRENČICA
Delan in odposlan iz
ZADRA
R.
VLAKOV
Največja dalmatinska gren-čica, ki se lahko kupi in prodaja po ccli Ameriki,
Edini agenti:
V. LANG-MAN Inc.
97 Sixth Ave. NEW YORK. N. Y.

Kupite premog od staro-zria- X ne tvrdke v vaši soseski, ki uži- jj* va glas poštenosti, dobrega bla- „( ga in nizkih cen.
The Yates Coal Co.
1261 Marquette ltd.	X
D»t. 1368 po 1. V. N. y»tM £
t Rand. 280.
S
Main 503. %
(x)

NATIONAL DRUG STOKE SLOVENSKA LEKARNA.
Vogal St. Clair Ave. in Gist SI.
S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
VW\V\\\VW1WWVWWWVV\WVVV».V''
I MATH MILAVECI
\ Slovenski plumber i
Se pripiroiain Slovencem in	J
Hrvatom za vsa plumberska delu	J
z a postavljanje sinkov kotlov za	<
gorko vodu, stranišča in vsa ena-	<
ka dela. Fina dela, primerne	>
cene. Oglasite se tu domu od	Ž
8. ure zjutraj db 8. zveier, ali	i
kličite telefon Randolph 2708 J.	i
1069 K. Gist St.
* * MHMtHVtUWUVmVHMUMVV
S
MARO
KOŽNO MAZILO
W
To Uiuno tll/uilo (pilil t) UUI liolt ČlMO, I't *" 1 proftf vnetju tor potftročl, (Ju po« tunc koM zoiH't nynviHl"H. bmurovv kužno manilo J* Hpretno /»Irnvllo, knUro mbiW dun ti 8 ocH»-A pi x'Jruvniki *u hvtuc bultunW VroUai* H> v It'liH-rnnh, 'lolnr Hteklonicu. l'nnito, liitu pruvo fcmnrow V.o^nu intwilo — row kcxcoim Qiiitnioi/t.
SMAROW CHEMICAL CO.
IZDELOVALCI IN PRODAJALCI
!>i!8 E. 79th Et. CUwfluud, Ohio*
ŽENSKA BITKA.

Varšava, početkom februarja. Najprej sem slišal o bojevitih Amaconkah. V Homerju smo čitali, da so prišle Troji na pomoč. Pozneje sem doznal o strašni bitki de-vojk in mladeničev na Više-gradu v današnji Pragi. Sedaj pa se je borba prenesla v Varšavo. Ne gre sicer na kopja, niti za stostolpne trdnjave,^pač pa za — varšavski telefon.
Varšavske telefonistke, 300 po številu, so spoznale, da imajo premajhno plačo. Njihova organizacija je dosegla nekak uspeh in 1. januarja so prejele večjo "penzijo" kakor pravijo Poljaki. Dobiti bi jo morala tudi ena, ki pa pri akciji ni sodelovala. Zato je organizacija telefonistk naročila blagajničarki, da omenjeni telefonistki ne sme izplačati poviška. Blagajničar-ka ga res ni izplačala, temveč je izročila denar organizaciji.
Ravnateljstvo telefonov je v tem činu videlo prestopek proti službenim predpisom ter je uvedlo proti blagajničarki disciplinarno preiskavo. Ali za blagajničarko se je sedaj zavzela cela organizacija in telefonistke so stopile v štrajk. Milijonsko mesto je bilo brez telefona. Štrajk sam na sebi ni bil taka nesreča. Hujše je bilo to, da so se telefonistke pred telefoni za-barikadirale ter niso pustile nikogar k aparatom. 300 žensk je ponoči in podnevi taborilo v telefonskih prostorih. Ker so jim spalnice zaprli, so spale kar sede na stolih, na zofah in na tleh. Več dni niso šle h kosilu ter so živele samo od suhega mesa in kruha. Vrata v poštno poslopje so dale zastražiti, tako, da je bilo nemogoče prelomiti njihovo voljo.
Nekega dne pa so se v sosedno hišo vtihotapili mladeniči, ki so vdrli na hodnike k telefonistkam. Mikrofoni in dežniki so začeli padati po njih. Uspeh bitke pa je bil ta, da sta dve telefonistki omedleli.
Varšavska vlada je nekaj časa mirno gledala žensko vojno. Novine pa so ogorčeno vzklikale: 30 milijonska država kapitulira pred 300 ženskami . . .! Končno je minister za trgovino, v čegar resort spada telefon, le posegel vnics. In polagoma se jc stvar začela čistiti. Stavka se je končala, ker je direkcija odpustila vse stavkajoče telefonistke z naročilom, da <-opet vložijo prošnje za spremni v službo. Po izidu preiskave se bo torej odločilo, katera izmed bojevitih poštnih Amaconk še ostane pri
telefonu.
Nabavni metu zalem.
I^ed milanskim sodiščem stoji eleganten, častitljiv mož z dolgo patrijarhalno brado. ' gospod Randolfo Noriš, trgovec i/. Montevidea ,ki jc navzlic svojim osmim križem obtožen dvoženstva in povrnil šc zakonolomstva. . Nekako pred desetletji, ko
!lšl gospod Noriš šc posebno stasit in podjeten trgovec v Napulju, se mu jc lepega 11 e zazdelo, da ne bi škodo-Val° Spremeniti rajsko na. Pnljsko podnebje in se preseki v Montevideo ter pričeti "ovo življenje. Zgodilo se je Toi'ej> da je gospod Nor,is m-Pustil svojo žen ko Marijo rojeno Iiscalonis in svoje dol-jjn,ke. Imel je srečo. Dale-tam v blaženem MoiUevi-q<JU si je v kratki dobi pripo-'^gcl do milijončkov, prido-r1 Pa si je tudi naklonjenost ,epc uruguajske dame, istota-Ko imenovane Marija. Ože-«U se je torej drugič.
Leta so mu minevala in
pred meseci se je starega gospoda Norisa lotilo domo-tožje, tem bolj, ker je bil prepričan, da je njegova preteklost v Italiji že docela pozabljena. In se je podal na pot, sam samcat; njegova žena Marija II. je ostala na pomolu žalostna, pa tudi polna slutenj in dvomov...
Ampak v Italiji menda le niso tako kratkega spomina, kakor se je zanašal gospod Noriš. Ko se je naselil v enem najodličnejših milanskih hotelov in si najel lepo mlado Francozinjo za družab-nico, so se na njegovo velikansko začudenje odprla vrata in v spremstvu advokata sta se pred gospodom Nori-som pojavili — obe njegovi ženi. Marija I. in Marija II.. .
Ljubosumna Penelopa iz Montevidea se je namreč odpravila za svojim starim Odisejem na pot, poiskala v Na-pulju slamnato vdovo Marijo I. in se z njo dogovorila za "skupno fronto proti staremu ženskarju. Konflikt v milanskem hotelu je bil grozovit in je stvar takoj prišla pred sodišče. Glede bigamije je gospodu Norisu že uspelo dokazati, da je sodišče v Montevi-1eu pravoveljavno ločilo njegov prvi zakon. Zastran zakonolomstva pa se razprava še nadaljuje. Gospod Noriš se sklicuje na svojo častitljivo sivo brado kot na dokaz svoje nedolžnosti. Mlado Francozinjo ... no, da, njo pa je na-el le za svojo poslovno tajnico, ker je njemu samemu že silno opešal vid. Bil je zgolj slučaj, da je navzlic kratkovidnosti našel brhko in pripravno dekle.
GLADILNIK NA CESARJEVEM HRBTU.
Čeh Janoušek, prikrojeva-lec dunajske dvorne krojaške tvrdke Prix, ve marsikaj povedati s habsburškega dvora, kjer je jemal mero vjsokim in najvišjim osebnostim. Ne bila pa bi verjetna naslednja zgodovinska zgodba da ni sam Franc Blej, resna enciklopedična glava, pritrdil k istinitosti.
Lepega dne torej se je k Prixu pripeljal 75 letni grof Paar, osebni pobočnik Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I. Pomeril je svojo novo naročeno uniformo.
In ko mu je Janoušek prila-godcval bluzno, se je stari grof stresel in domala zgrudil .. . "Nesrečni revmati-zem!" je vzdihnil, ko mu je zopet poleglo.
"O, ekscelenea!" odvrne nato Janoušek. "Tu pa jaz poznam izborno zdravilo! Dovolite, gospod grof, da vas zlikam."
"Kako pa, kako?" se jc glasilo grofovo radostno vprašanje.
"Hipec potrpljenja gospod grof!" odvrne Janoušek, do-nese kos flanela in razgreti gladilnik, zaprosi grofa, naj se malce skloni, mu preko hrbta dostojno položi flanel in začne revmatičnega grofa polahko likati. . .
"Izborno, izvanredno!" se po končani ceremoniji vzravna stari grof, vidno izražajoč zadovoljstvo, da je gladilnik pregnal putiko. Janoušek pa je vesel pobral visoko napitnino. . .
Minilo je par mesecev. Ko grof Paar stopi zjutraj v delovni kabinet Franca Jožefa, najde starega monarha sključenega v naslonjaču, neprespanega in skremžcnega.
"Veličanstvo se danes po čuti neugodno?" brižno vpraša grofa Paar.
"Da, v hrbtu . . revma!"
Grof Paar se malcc v zadregi nasmehne in odkašlja in pove cesarju, kako mu jc Janoušek z gladilnikom izgnal
putiko. Mar ne bi tudi Veličanstvo preizkusilo čudno zdravljenje? ... Da! Torej je takoj odhitel lakaj v dvorski kočiji po Janouška, ki je ves presenečen vzel svoj gladilnik in krpo flanela in se peljal na dvor, kakor se je glasilo najvišje naročilo. Četrt ure nato je Janoušek likal po hrbtu Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja Franca Jožefa I. ter mu pregnal putiko na splošno zadovoljstvo, kakor pred meseci grofu Paaru.
Še devet let je nato Franc Jožef lahko vzravnan kakor sveča sedel na prestolu Habs-buržanov...
KAKO UMIRAJO LJUDJE.
V življenju velikih mož so zadnji trenutki pred smrtjo posebno zanimivi. Besede, s katerim se taki duhovi poslavljajo od vsega posvetnega, nam čestokrat predočijo bistvo celega njihovega življenja. Goethe je hotel, ko je umiral, "več luči" in je s tem vzklikom na ustnih izdihnil. Drugi so umirali, proseč odpuščanja, tretji s klicem po najdražjem, kar jih je spremljalo skozi življenje.
Pariški slikar Adolphe Vil-lette, ki je preminul te dni, je imel pred smrtno uro čudno vizijo. Vso noč je sladko in pokojno spal. Ob štirih zjutraj se je predramil, odprl oči in se ozrl naokoli. Na njegovem obličju je kraljeval izraz popolnega pokoja. Jel se je dvigati iz postelje in je govoril, Potujem, letim v oblake, vedno sem višje. Zdaj sem že nad Alpami."
Ko je popolnoma vstal z ležišča, je vrgel roke nazaj kakor bi hotel vzleteti. Približati se je hotel oknu, ki je bilo še temno. Njegov glas je drhtel od sreče, v kateri so se topile besede. Govoril je neprestano: "Vedno višje grem, vedno višje. -Zdaj grem navpično navzgor, naravnost navzgor, brez presledka, jaz letim kakor puščica — pozdravljen moj paradiž!"
Ko je izgovoril te besede do kraja, se je zgrudil na tla. Svojci, ki so bili priče tega prizora, so* nemo pristopili in dvignili bolnika s tal. Bil je mrtev, njegovo telo je že postajalo hladno, srce je zastalo za vedno.


SH"!
TRINAJSTMESEČNO LETO.
darske, poljedelske, šolske in trgovske interese. Vsak mesec bi bil enak in vsak datum meseca bi padal na isti tedenski dan. Sedanji koledar pa provzroča mnogo težkoč v modernem kompliciranem življenju.
Vprašanje reforme koledarja je zopet prišlo na dnevni red vslcd akcije odbora Lige Narodov, ki je povabil na posvetovanje zastopnike rimsko-katoliške cerkve, raznih pravoslavnih cerkev, anglikanske cerkve in kakih sto protestantskih cerkev. Svrha posvetovanje naj bo, da se najde, da-li bi bilo mogoče ustanoviti stalen dan za Veli-konoč, mesta da ista ostane premičen praznik, odvisen od polne lune. Prcdlaga se, da bi Velikanoč vedno padala na prvo ali pa na drugo nedeljo aprila.
Odbor Lige Narodov se bo sploh bavil tudi z drugimi reformam koledarja. Mnogi navdušeno podpirajo načrt, da bi se leto delilo v trinajst mesecev, od katerih bi vsak imel po 28 dni. Koncem zadnjega tedna v decembru pa hi se pridal šc en dan povrh. Vsaka štiri leta bi se dodal prestopen dan koncem junija. Sprememba koledarja, kakor pravijo, bi lahko začela 1. januarja 1928, ker bo ta dan nedelja.
Vodja ameriškega vremenskega urada, Prof. Martin, odobrava načrt trinajst-mese-čnega leta, ker bi tak bolj eno stavni in stalni koledar jako olajšal delo znanstvenikom. On poudarja tudi velike koristi takega koledarja za gospo-
Prva antialkoholna restavracija v Zagrebu. Te dni so v
Zagrebu (v Marovski ulici 11) otvorili prvo antialkohol-no restavracijo pod imenom "Zdravljak". Restavracija postreže z vsemi mogočimi jedili in brezalkoholnimi pijačami, posebno z mlečnimi izdelki, medom, čokolado, kavo, sirom, jajci itd. Vse jedi in pijače so 30 do 50krat cenejše nego v kavarnah in drugih javnih lokalih.
Ne drži. Italijani hočejo opravičevati svoje nasilje proti "drugorodcem" s primero o postopanju Češkoslovaške z Nemci. Primera ne drži pa če jo je porabil tudi sam Mussolini v parlamentu, ko je rohnel proti Nemcem. Mussolini je stopil tako v vrsto italijanskih oštarijskih politikov, ki so slišali, da je češko-slovaščina proglašena za državni jezik v češkoslovaški republiki in da so Nemci "zatirani". Čehoslovaki mu brez dvoma o priliki povedo, da primera šepa in da naj jo zato v bodoče opusti. Nemci radi državnega jezika nič he trpe, vlada jih ne goni iz službe in Čehoslovaki Nemcem ne zapirajo šol. To je polje, na katerem naj išče Mussolini primere! Na Češkoslovaškem so zaprli samo nemške potujčevainice, v Primorju pa je Italija zaprla slovenske ljudske šole in odprla italijanske potujčevainice. Ako bi imeli Jugosloveni v Primorju take pravice, kakršne vživajo Nemci v Češkoslovaški, bi veselja vriskali in Mussolinijeva slika bi visela v vsaki slovenski hiši!
Zopet eden, ki se mu žival ne smili. Vokavšek Miha, hlapec iz Štepanje vasi, je vozil v sredo dopoldne v dvo-vprežnim, težko naloženim vozom po Masarykovi cesti. Uboga konja sta se mučila na vse pretege, da se je voz premikal naprej, slednjič pa jima je le zmanjkalo moči in voz je obtičal. Vokavšek je pričel nato ubogi živinčeti obdela-vati z bičevnikom kakor za stavo in ju bil tako neusmiljeno in tako dolgo, da so pričeli protestirati proti njegovemu početju mimoidoči pasant-je. To je Vokavša še bolj razjezilo in strojjl je konjsko kožo še trdovratneje. Slednjič je moral ustaviti njegovo divjanje stražnik, ki je suroveža legitimiral in prijavil njegovo početje oblasti.
Player piano
samo eno leto star, se proda po zelo nizki ceni. 10322 Reno Ave. blizu 93. ceste.	(33)
Tri sobe
se dajo v najem. Kopališč« in elektrika. Na frontu. 1243 E. Cist S't. (30)
Front soba
se da v naiem, gorkota, kopališče, prost vhod. Tudi perilo sprejemam na dom. 7219 Hecker Ave.	(29)
Soba
se da v najem. Vprašajte po 4. uri popoldne 'na 6702 Bonna Ave. (30)
MRS H. P. PERNA Johnstown, Pa.
Piše: "Jemala sem Bolgarski zeliščni čaj radi mojega zdravja in čutim, kako dobro mi dene. Počutim se kot nova ženska. Vsi moji prijatelji pravijo, kako boljše sedaj zgledam. Tudi želim reči, da je Bolgarski zeliščni čaj najboljši zdravilo zoper prehlad, kar sem jih še kdaj rabila, in priporočam ga prav vsakomur.
Bolgarski zeliščni čaj se prodaja v vseh lekarnah, 35c, 75c in $1.25.
Opomba: Po pošti vam pošljem veliko drui'nsko škatljo za $1.25.
Naslovite: H. H. Von Schlick, preds. 63 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.
Perilo
sprejemam na dom. Čedno delo. Oglasite se na 1125 Addison Rd. (28)
Soba
opremljena se da v najem, nadalje se oddajo tudi tri sobe pripravne za peč-larje. 1014 E. (>3rd St.	(28)
Soba
se da v najem, front soba, kopališče. Vprašajte na 1095 Addison Rd. (28)
Stanovanje
jako čedno, ima devet sob, kopališče in elektrika, se odda samo za $35.00 na mesec. Vprašajte na 6217 St. Clair Ave.	(x—8)


SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD P
Se priporoča Slovencem, kadar potrebujeta dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih centih.
John Bukovnik,
6405 ST. CLAIR AVE.
v Slov. Nar. Domu.	Randolph 5013.
7033 SUPERIOR AVI,
Naša posebnost {e flria izdelava krasKifc okvirjev za slik«.

FRANK J. LAUSCHE,
...................... ■ ——- (od&efnšK
Čez dan se oglasite na:
1039 GUARDIAN BUILDING
Ob torkih in četrtkih zvečer
od 6:30 do 8. se oglasite na
6121 ST. CLAIR AVENUE.
Tel. na demu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530
Oglas!
Dva poštena fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje pri slovenski družini. 863 E. 141st St.	(28)
Dva fanta
se sprejmeta na stanovanje. Gorkota in kopališče. 1099 E. 68th St. (28)
— "Lirične pesmi" od Ivan Zormana, najnovejše slovensko književno delo v Ameriki, dobite v našem uradu. Cena jc $1.00. Rojaki, naročajte!
MALI OGLASI
NAZNANILO.
Otvurili smo podružnico za brušenje, piljenje in popravljanje vseh vrst žag. nožev, škarij, britev, vrtnih škarij, drsalk, strojev za košnjo trave in vsakovrstnega orodja.
Popravljamo tudi ključavnice ter delamo ključe.
Tudi zaloga vsega rezilnega orodja, strojev za košnjo travi in vsakovrstnih žag.
Pridemo iskat na dom in zopet pripeljemo nazaj. Glavni urad in delavnica na 1177 E 58th St. Podružnica št. I na: 6630 SI. flair Ave.
THE CLEVELAND SAW & GRINDING WORKS.
Za dobro postrežbo pokličite Randolph 18 ali Randolph 1361
Odprto od 8. zjutraj do 8 zvečer; ob sobotah do 9. ure zvečer.	(80)
Jos. Likar
Napisi, kulise, slikanja Naša posebnost je slikanje odrov.
1014 Addison Rd. Rand. 7589 Cleveland. Ohio. (xl5)
Kadar se selite
pokličite
John Oblak
1161 E. 61. St.
Tel. Rand. 2176-J.
(x-20)
Delo dobi
fant, ki bi mogel delati nekaj ur na dan v lekarni. Oglasi naj se v Komin's lekarni, 0430 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. Randolph 043 ali Rand. 4889.	(28)
Grocerija
se proda ali pa zamenja za hišo v slovenski naselbini na St. Clair Ave. pod kupno ceno radi bolezni v družini. M. Naehtigal, 6221 St. Clair Ave. Tel. Rand. 794.	(29)
V najem se da
5 sob, v novi hiši v Collinwoodu, Holmes in 160. cesta. Podrobnosti po-izveste na 0121 St. Clair Ave. v slovenski knjigarni.	(281


k
prvi, najstarejši in največji siov. kat. podporni organizaciji:
CLEVELAND ORCHESTRA
Nikolaj Sokolov, vodja
MASONIC HALL
ČETRTEK. ti. MARCA, OB 8:15 ZV. SOBOTA, 13. MARCA OB 2:30 !'. M.
AiucrUM program HOWARD HANSON. skladatelj RlilNAl.D WERRENRATH, harilono CARLTON COOI.EY, viola
Vstopnice BOc. n);prt'j pri l>rrhcra
"Pop" Koncert
Nedelja. 11. marca, ol). popoldne
Arthur Shepherd vudju Solist
EDITH FLETCHER, sopran
Vstopnice 25c. do $1.00 DREHER'S 1226 HURON RO.
Posluje že 32. leto. V tej dobi je dosedaj že izplačala raznih podpor v znesku
$2.654,262.00.
Ta Jednota je soiventna ali nad 100-procentna.
Njeno premoženje znaša $1,497,593.00 Članstva v obeh oddelkih šteje 28,064.
Ima ! 66 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 čl. zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St. Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
Važno! Tekom ponovne kampanje je prost pristop v Jednoto!
Katoliški Slovenci, pristopajte k naši K. S. K. Jednoti! *
p
m

t

HfF
[ne aril

Velikanoč je 4aprila
Predno si naročite novo obleko, pridite ogledat
HFi hinl (Ut; SiP
m
■Sni
naše blago in vzorce. Imamo izvrstne obleke po ^ $30.00, kakor tudi boljše po znižanih cenah. Mi izdelujemo obleke po vaši, po modi kakor vi želite. Obleke, ki vam pristoje. Ne odlašajte, pridite sedaj.
The Frank Mervar Co,
ČISTILNICA IN KROJAČNICA. 5921 Bonna Ave.	6121 St. Clair Ave.
.M
aril p. if' 'nl
ara
RJK"
I
ani We aru
m
oni
m tj
m
Randolph 7123. Telefone Randolph 7124. gjj
i:.

jfii
g|gyd|f
r

t ❖
t
i* •i'
OLIVER TWIST
Spisal CM Altl.ES DICKENS Poslovenil Oton Župančič.
* •i*.

..'..V.«..'..

Oliver, ki je komaj komaj stal, se je poskusil opreti na Pozval jih je bil, in ni bilo noge in potem ga je vlekel lahko spustiti zaveso, ki stražnik z urnimi koraki za je zakrivala tako dolgo. Vsta
obtožen ?"
"On ni toženec, blagorodje", je odgovoril sluga. "Te-jga dečka toži, blagorodje." | Blagorodje je to prav do-I bro vedelo, ampak na ta način ga je lahko brez skrbi po-; Štcno uščenil.
"Nastopa torej kot tožnik | proti dečku, res?" je dejal ! Fang in je meril gospoda
--' Brownlowa prezirno od glave
x	.	... do nog. "Zaprisezite ga!"
Se enkrat jih je pregledal. "Predno me zaprisežete, bi
t
t
•i"
f
I +
±
T


nemu staremu možaku z bre-zastim telovnikom, ki je stal pole^ pregraje. Sklonil se je nad Olivera in mu je ponovil prašanje; videč, da deček nikakor ne razume prašanja, in vedoč, da bo sodnik, če ne dobi odgovora, še bolj razkačen in da bo sodba hujša, si je kar na lepem ime izmislil.
"Tom Whit, blagorodje, pravi, da se piše", je dejal dobrodušni preganjalec tatov. "O, noče govoriti naglas,
"Le-
ovratnik suknje po cesti. Gospod je sel z njima, stražniki ob strani; in ljudij se je pre-rilo, kar le mogoče, naprej, in ozirali so se nazaj in zijali v Olivera. Poulični fantalini so zmagoslavno rjuli, in tako so šli vsi skupaj dalje.
11. POGLAVJE. Govori o gospodu Fangu, policijskem uradniku, in poda skromen primer o načinu njegovega sodstva
j al i so pred njim obrazi prijateljev in sovražnikov, in mnogoteri, ki so mu bili malo-dane tuji, so se rinili v to množico; obrazi mladih, cve-očih deklic — stare žene so
Jezik za zobe, sir!" ga je prekinil gospod Fang z zapo-vednim glasom. , . . "Jezik za zobe, takoj, če ne, Že sedaj; obrazi, ki jih je iz-, se morate j2gubiti iz urada!" jremenil in zagrnil grob, a ; je n gospod pang. "Vi ste ihje spomin — močnejši od predrzen, nesramen človek, mirti — ovil s prejšnjo sve-, Kako §e upate v uradnika ta-kostjo in lepoto; svit oči, ve-2acjirati^" Irina smeha, trepetanje duše; " "Kaj?" je vzkliknil stari skozi prsteno odejo — vse je gospod in je zardel. asijalo iznova in šepetalo 01 "Zaprisezite to osebo!" je
velel gospod Fang pisarju.
t
j prosil, naj smem povedati be-! noče?" je dejal Fang. --j' sedo dve", je rekel gospod po, lepo. In kje biva?" Brownlow, "namreč, če ne bi bil sam videl, da ne bi nikdar verjel
Hudodelstvo je bilo izvršeno v okrožju, in še celo v naj- erasoti onkraj groba, ki je
bližji bližini znanega policij-1 spremenjena, da bo poveliča-1 "Njtj besede ne maram več skega urada stolnega mesta, ia, ki je ugasnila na svetu, i sijgatj Zaprisezite ga!" Množica je imela torej kratko >amo da zasveti tam in osvetli! Gospod Brownlow je bil zabavo: spremljala je Olivera ? mirno in milo lučjo steze:0g0rgen do skrajnosti; a pri-samo po dveh, treh cestah in do neba.	jšlo mu je na um da bi'morda
čez trg, Muttonhill po imenu; A stari gospod ni mogel pri- i samQ dečku ^^ če bi si da] potem je bil odveden pod niz- klicati lica, ki bi nosilo Pote" i duška, zato je požrl svojo je-kim obokom in čez umazano ze Oliverovega obraza. Vz-;z0 jn takoj priSegel. dvorišče skozi zadnja vrata v dihnil je nad spomini, ki jih "Torej, je dejal gospod to lekarno za sumarno prav- ie bil zbudil, in da bi jih po- ' pang "česa je obdolžen ta de-do. Na ozkem, tlakanem dvo- kopal, se je zatopil zopet v g^p" j^aj imate povedati, rišču so srečali čokatega mo- staro, plesnivo knjigo.	sirp»
ža s košatimi zalizci in s kiju- Lahen prijem za ramo ga jc "jaz scm staj pred knjigar-či v roki.	oredramil, in mož s ključi mu no __» ""-e za^ej gospod
"Kaj pa je zopet?" je dejal je velel, naj gre z njim v pi- Brownlow. možak malomarno.	sarno. Hitro je zaprl knjigo in «jezik za zo-oc sjr
"Mlad zmikavt", je odgovo- naenkrat je stal pred spošto- prestreeei' besedo ril stražnik, ki je peljal Oli- vanja vrednim, slavnim gos-, pana "Stražnik! vera.	podom Fangom	stražnik? Torej, zaprisezite
"ln vi ste okradeni, sir.' j Pisarna je gledala na ulico, stražnika! Torej, stražnik, je prašal možak s ključi. ; stene so bile obite z lesenim ' ■
"Jaz", je odgovoril stari opažem. Gospod Fang je se- j 1 stražnik je javil s pristojno gospod; "ampak zagotovo ne del za predelom na gprnjem p0nižn0SH0, kako je dečka vem. da je res ta fant ukradel Koncu; pri vratih je bil nekak izaprj- i^q ga je preiskal in robec. Jaz — jaz bi rajši sploh lesen koteč, v katerem je že nj na^el ničesa pri njem; in vso stvar pustil.	j sedel ubogi mali Oliver, ki se jca}co je t0 vse kar ye
"Sedaj že morate pred sod- jc ves tresel vzpričo svečano- ' "je ](aj prič?" je prašal nika, sir", je odvrnil možak. :ti tega prizora.	osDod Fang.
<:Njega blagorodje bo imelo Gospod Fang je bil suhljat ^ * čez pol ure čas. No, ti malo mož srednje postave, s kolom obešenjače!"	/ hrbtu, las ni imel kaj prida
To je bil opomin Oliveru, ;n še tiste samo zadaj in na
traneh. Obraz strog in hudo rdeč. Če res ni imel navade, piti več, nego mu je teknilo, iaj bi bil tožil svoj obraz radi obrekovanja, — čedno odškodnino bi bil smel zahteva-
mi! je gospod Kje je
da stopi skozi vrata, ki jih je tačas odklenil, in ki so šla v zidano celico. Tu so ga najprej preiskali, in potem, ker niso našli ničesar pri njem, zaprli.
Tista celica je bila po priliki taka, kakor kaka obcestna klet, samo tako svetla ni bila. !n bila je kar neznosno ne-
II.
Stari gospod se je spoštljivo poklonil, stopil pred sodnikovo pisalnico, položil pre-
bilo je namreč pone- denj posetnico: "To je moje deljek zjutraj, in od sobote ime in naslov, sir." Nato je
večer je bilo v nji zaprtih šest pijancev. Pa kaj to! Noč za nočjo spravljajo pri nas moške in ženske radi najneznat-nejših obdolžitev — beseda velja, da si jo zapomnimo! — v zapore, proti katerim so ječe v Newgatu, kjer bivajo naj-zavrženejši hudodelci in obe-šenjak, prave palače. Le primerjaj oboje, kdor ne verjameš.
Stari gospod je gledal skoraj tako žalostno kakor Oliver, ko je zaškrtnil ključ v ključavnici. Zavzdihnil je, ko je pogledal knjigo, nedolžni vzrok vse te homatije.
"Nekaj je fantu na obrazu", je dejal stari gospod sam zase in se trkal zamišljen z knjigo po bradi, "nekaj posebnega, kar me zanima. Ali je mogoče nedolžen? Kazno je. — Ampak", je vzkliknil gospod, hipno prenehal in pogledal kvišku, "Bog pomagaj — kje sem je videl prej tak obraz?"
Nekaj časa je premišljeval stari gospod, potem je stopil z istim zamišljenim obrazom v predsodbo, ki je gledala na dvorišče; tu se je umeknil v kot in si priklical pred dušno oko dolgo vrsto obličij, ki so bila dokaj let zagrnjena s temnim zastorom. "Ne", je dejal stari gospod in zmajal z glavo; "gola domišljija!"
naredil korak, dva nazaj, se '.e enkrat uljudno poklonil z ?lavo in je čakal, kaj ga bodo )rašali.
"Nobene, blagorodje", jc odgovoril stražnik.
Gospod Fang je nekaj minut molčal, potem se je obrnil k tožniku in reke! zelo ostro:
"Ali hočete povedati, kako tožbo imate zoper tega dečka, vi človeka, ali ne? Zapriseženi ste. In če boste sedaj tukaj stali in se upirali izpovedati, vas bom kaznoval radi preziranja sodišča; tako gotovo vas bom, kakor —"
Kakor kaj ali kdo — živa duša ne ve tega; zakaj ravno v pravem trenotku sta začela pisar in ključar tako silno kašljati, in prvemu je pala še
"Kamor kane, blagorodje'1', je odgovoril stražnik in se zopet delal, kakor da tolmači Oliverov odgovor.
"Ima stariše?" je prašal gospod Fang.
"Pravi, da so mu še otroku umrli, blagorodje", je odgovoril stražnik tjavendan, kakor že tolikokrat.
"Prazne marnje!" je dejal gospod Fang. "Boš z menoj norce bril, pobič?"
"Mislim, da mu je res slabo, blagorodje", je pripomnil stražnik.
"Jaz vem to bolje!" je dejal gospod Fang.
"Prestrezite ga, stražnik", je rekel stari gospod in iztegnil nehote roke; "padel bo."
"Stran, stražnik!" je zavpil Fang. "Naj pade, če hoče." 1 "I
uradih, sumarno in samovoljno nad svoboščinami, dobrim glasom, značajem, in toliko-dane nad živlenem podložni-kov Negovega Veličanstva, posebno iz nižih slojev; in čeprav se ugane med takimi zidovi dan na dan tako pretkanih spletk, da bi si lahko angeli oči izjokali, občinstvu ostane vse to zaprto, razven kadar posreduje dnevni tisk. Gospod Fang se je zato nemalo ozlovoljil, ko je videl, da je prišel nedobrodošel gost v tako nespoštljivem neredu v urad.
"Kaj je to? Kdo je to? Spravite tega človeka ven. Izpraznite sobano!" je vpil gospod Fang.
"Jaz hočem govoriti", je kričal mož; "ne dam se spoditi. Vse sem videl. Jaz sem knjigar. Zahtevam, da me zaprisežete. Ne boste me kar tako odslovili. Gospod Fang, zaslišati me morate. Ne smete me zavrniti, sir."
Mož je imel prav. Nastopil je pogumno in odločno, in zadeva je postala preresna, da bi se dala kar meni nič tebi nič potlačiti.
"Zaprisezite tega človeka", je zarenčal zelo nemilostno Fang. "No, možak, kaj nam boste povedali?"
ole:" je rekel mož, "tri
I
Ustavite kašelj!
Rabito naš White Pino in Cod Liver extract! Jo
jako blagodejen za otlpomoč proti kašlju, prehladu, bronhitis, prehlad v grlu ali zoper hripavofft.
Poskusite 50c steklenico Krivan's White Pine Syrup /. ('od I.i ver ox I rad, kot uspešno zdravilo za
mlado in staro.
Naprodaj dobite samo pri nas:
Krivan Drug Co
8002 Union
Slučaino ie nrebiral eosDod prav te2ka knjI§a na tla< tako Slučajno je prebiral gospoa da . bj) č m ti doti_
rang bas v tem trenotku . *' *illC.ainn kaina ivodnik jutranjega lista, ki -ne besede —slučajno, Icajpa.
e je bavil z neko njegovo no- i, Mnogokrat- prekinjen, vec-
'ejšo razsodbo, in v katerem krat žaljen, je gospod tfrown-
e bil on, gospod Fang, tristo- naposled vendarle razlo-
npetdeset priporočen držav- žiI položaj- Povedal je, da je
Temu tajniku za notranje tekel v hipnem presenečenju
tvari v izrecno in posebno ;-a dečkom, ki ga je videl be-
)ažnjo. Zato je bil slabe vo- ?ati; izrazil je upanje, če spo-
!je in s skisano-jeznim obra-
iom je vzdignil oči.
"Kdo ste?" je dejal gospod Fang.
Stari gospod je pokazal ne-cam začuden svojo karto.
"Sluga", je dejal gospod Fang, in porinil posetnico z istom vred od sebe, "kdo je ra človek
/na sodnik, da ni on resnični tat, nego samo s tatovi v zvezi, da bo ravnal z njim tako iniJo, kakor le postava dovo. .juje.
"Izplačali so ga že takoin-tako", je končal stari gospod. 'In bojim se", je pristavil s povdarkom, ter pogledal proti pregraji, "res se bojim, da
"Pišem se", je dejal stari mu ie zel° slabo." gospod v načinu izobražene- "°jeJ! To pa že, to!" se je moža, "sir, pišem se namrdnil gospod Fang. "Ala, Brownlow. Dovolite mi pa Pa nič ne zvitoperi, ti mladi tudi, da prašam za ime urad-:capin; ti ne bo nič pomagalo, lika, ki si dovoljuje, pod za- Kako se imenuješ
;čito svoje uradne lastnosti, poštenega moža brez vzroka n brez povoda žaliti." Ko je gospod Brownlow to izrekel, je ozrl po uradu, kakor bi iskal koga, ki bi mu dal zahte-vano pojasnilo.
"Sluga", je dejal gospod Fang in je porinil list na drugo stran, "česa je ta-le človek
Oliver je poskušal odgovoriti, toda jezik mu je odpovedal. Mrtvaško bled je bil in zdelo se mu je, kakor bi se vse okoli njega sukalo.
"Kako ti je ime, ti zakrknjena hudoba?" je prašal gospod Fang. "Stražnik, kako mu je ime?"
Te besede so veljale skrom-
Oliver se je poslužil blago-(dečke sem videl —tega le jet-hotnega dovoljenja in je lop- nika in še druga dva — po-nil v omedlevici na tla. Gos- hajkovali so onstran ceste, ko podje v uradu so se spogleda-: je ta gospod čital. Tatvino je li, a niti eden se ni upal geni-;včinil drugi deček. To sem ti.	videl; in videl sem tudi, kako
"Saj sem vedel, da se hli- je bil ta fantek ves zavzet in ni", je spregovoril Fang, ka- osupel od tega.' Vrli knjigar kor da je s tem stvar neopo-l je prišel tačas že precej do sa-rečno dokazana. "Naj leži;1 pe in je razložil vse okolnosti se bo že naveličal."	in posameznosti bolj v zvezi.
"Kako boste postopali v j "Zakaj pa niste prišli prej tem slučaju, sir?" je prašal! sem?" je prašal Fang po pisar potihoma.	kratkem premoru.
"Sumarno", je odgovori! "Nisem ga imel,^ da bi mi gospod Fang. "Tri mesece popazil na štacuno", je odgo-dobi _ s težkim delom, to je voril mož. "Kdo bi mi bil pri-jasno. Izpraznite sobano." skočil, ko se je vse vlilo za be-Vrata so se v ta namen odpr- j guncern. Šele pred petimi la in moža sta se pripravljala, j minutami sem dobi! človeka; .{a bi odnesla nezavednega : n vso pot sem tekel." dečka v njegovo celico, kar J "Tožnik je čital, ali ne? je plane v sobo prileten mož spo- prašal Fang po drugem pre-iobne a priproste vnanjosti, moru.
v stari črni obleki, in stopi "Čital", je odgovoril mož. obtožno kiop.	"Prav to knjigo, ki jo drži v
"Stojte, stojte, ne nosite ga roki." proč! Za božjo voljo, poča- "Oho, tole knjigo, e?" je kajte trenotek!" je klical no- dejal Fang. "Ali jo je plavi prišlec brez sape od same čal?"
naglice.	"Ne, ni je plačal še", je od-
Čeprav gospodujejo geniji, govoril mož s smehom, ki predsedujejo v takošnih	(Dalje prihodnjič)

Velikonočna nakazila.
Bliža se Velika noč. z njo poletje, s poletjem pa posli, ki zahtevajo požrtvovalnost in stroške.
Razveselite svojce v domovini za Veliko noč in jim obenem pomagajte. Najlažje vam je to triogoče / denarnim nakazilom. V zavesti, da se vas bodo spominjali domači s hvaležnostjo, bodo ti prazniki tudi za vas, ki ste daleč od njih, veselejši.
Nase ct)ne so zmerne, našo poslovanje hitro in točno ter v vsakem oziru zanesljivo.

Denarna nakazila v Dinarjih, Dolarjih in Lirah.
frank Sakser State Bank
82 Corllandt St.
New York,
Ne kadite cigar

ki imajo slab duh in neprijeten okus. Prižgite
si eno
MANUEL ali WEBSTER CIGARO
ki razširjajo prijeten vonj okrog vas in katero boste s pravim užitkom kadili.
BAER-WOLF CO.
416 W. Superior Ave.	Tel. Cherry 3396.
JACK VIDMAR, slovenski zastopnik. %_____
Frank j&aKvajšeK
Slo"*)ensKj "Pogrtbnt^
1105 Jtorbuood 'Road "Randolph 4-985

NORWOOD Theatre,
6210 St. Clair Ave. Velika dvojna predstava
9. 10 in 11. MARCA
V TOREK, SREDO in ČETRTEK
RUDOLPH VALENTINO
u
Igra
OREL"
ZGODOVINA SLIKE.
Predrzen mlad poročnik kozokov zametuje ljubezenske namijtljajo carine, radičesar podpiše carina zanj smrtno obsodbo. Kozak postane bandit, in radi njegove predrznosti in poguma je kmalu poznan vsepo vscxi kot "Orel." Tako se pripeti, da dobi med svojimi pristaši krasno mlado žensko. Zapove, da jo oprostijo ,toda kmalu postane kozak ljubezenska žrtev krasnega dekletovega pojfleda. Gnan po nekem notranjem j?lasu, pride na dom svojerfa smrtnega sovražnika, ki je oče dekleta, da bi tam nadaljeval svojo ljubezen. Preoblečen kot francoski učitelj pride v hišo, da spremeni sovraštvo v ljubezen. V tej vlogi ima Kudolph Valentino najsijajneišo priliko kot romantičen ljubimec.
Komična slika: Hilly Sullivan — "Patent Leather Pug."

<!r
ZA VELIKO NOČ
pošljite denar v stari kraj svojim dragim za P1RHE potom
JOHN L. MIHELICH CO.
6303 St. Clair Avenue. NIZKE CENE	TOČNA IZPLAČITEV
ULJUDNA POSTREŽBA
Obrnite sc na n»s tudi, kadsr Selite pojasnflu glede pottfvanfu v
stari kraj ali dobave oseb od tam v Ameriko.