■ ■ ^ ■ M T Mmm^'i^^^L. A. ^	JL jk* ilk
"CleveUitfska Aaeriki" |
MB ST. CLAIR AVL N. t j
I CUVEUm, MU j
'I
Naročnina j $2.00 i
na leto.
I
' a.
S 'V v'''■ ,v-
ŠTEV. 33. No. 33. l
. t , t.i ,. . ,, i.'......... "«"■»"■■■ i* m^assas^mips^eamm^msffK
CLEVELAND, OHIO, V. TOREK, tj. A$>RILA, 1909.
__ ' _ ' * - ■
Vol IL LETO tL
l gr-----■
Mladoturki vzeli glavno mesto
• 1 Langrad.
SULTAN UJETNIK
r\ V boju je bilo ubitih čez tisoč mož.
--
Sultan si ni varen prestola. .
^CARIGRAD, 25. aprila. — Boj ia vzeti« Carigrada se je S. začel danes ob 5. uri zjutraj I in je trajal do ene ,ure .popoldan. Pri boju je zgubilb življenje čez tisoč Ijivfc med tenii dvesto nedolžnih civilistov, ki se niso mogli zadnji trenotek umakniti. Sultanova telesna straža se je kot lev hrabro bo-■ rila. Mladoturki niso pričakovali od strani teh (tolikega odpora.
Vsa evropska in druga inozemska poslopja, posebno poslaništva, so zastražena od močnih vojaških posadk, »i Evropejcem se ni bati za< življenje in ne za premoženje.
V palači Vidtz Kiosk, kjer tise sultan nahaja kot ujetnik Itvihra izza stolpa bela zastava. || Sultanovo vladanje. je le še KjVprašanje časa. Tudi si ni vaji ren življenja. Sultan je sedaj Klc^slepo orodje Mladoturkov. ^Tudi st> Slladoturki sklenili, da f se nad
mestom Carigradom r razglasi vojno ali izjemno sta-r nje; potem se zapre vse tiste, ; ki so povzročili predzadnje ne-[; mire. Sultana se pokliče pred j sodišče, Če je krivda na njegovi strani radi nemirov, se ga kaznuje.
Pri velikih pocestnih bojih je bilo več sto oseb lahko in te-žko ranjenih, med temi mnogo Amerikancev. Poročevalec >new-yorskih listov Moore, je smrtno zaaet, *a je upanje da okre-I ya, Sedaj se je dognalo, da se d je v zadnjih dnevih v nies(tu J Adana in v Mali Aziji v raznih Rinestih ubilo 30,000 ljudi, med f temi je enaindvajset duhovni- . ] kov in več misijonarjev. V ne- < L katerih mestih se vedno preti kris^anom velika nevarnost. Pošlje se jim pomoč.
' ;
DUNAJ, 25. aprila. — Sem i j se poroča iz Soltyia, da je po- < seben komite Mladoturkov < i sklenil, ne samo sultana odstra- |
niti iz prestola, temveč, da se ga pripelje pred vojaško sodi-špe, /ker vse ga je obdolžilo, da je on povzročil zadnje nemire. Ni pa verjetno da se mu vzame življenje, Če se pa sultanu dokaže krivdo, potem poživljajo najvišjega cerkvenega poglavarja Turkov, šejk-Ul-Islama, da proglasi "sveti" edikt, v katerem bode ljudstvu povedano, da se je sultan pregrešil in se skazal izdajalca, drugič, da ni več vreden prestoli), ker ga je oneča-stil steni, ko je dal pomoriR verne islame, torej delal proti koranu.
CARIGRAD, 25. aprila. —. Da je mladoturška stranka dobila skoro vse vojaštvo na tvojo stran je očitno. Uflala se ni edino sultanova telesna stražf, ker med nje je sultan razdelil zadnje dni nič manj kot — dva milijona dolarjev^ da se tako "lojalnost" ivojakov do njega ohrani.*Tisti vojaki, ki so ostali sultanu zvesti, se odpošljejo v prognanstvo v Azijo, ali se pa porazdele v majhna garnU zijska me.«|fa, da se jim tako zvestoba dvakratno plačal —
TEHERAN, 22. aprila. — Šah se protivi sprejeti anglež-ko in rusko odposlanstvo. Povedano jim j«; bilo, da se vladar počuti pres^lalbo in ga dela vsak obisk še bolj nervoznega.
TIFUS, 24. aprila. -— Ruski general, Snaski, ki je 'eta 1908 vodil v državne ječe v Jufo upornike, je dobil povelje, da takoj z vojaštvom odide v Perzijo.
CARIGRAD, 25. aprila. — Danes zvečer se je uradno od strani Mladoturkov naznanilo, da se je sklenilo sultana pustni da si izbije iz glave vse načrte proti njim (Mladoturkom).
Ameriške vesti.
»i'.', ,': '■'... 1 -,«?"•'/' '' . -'.j
112 SLOVENSKIH
NASELBIN.
jiffiP^'Ž«'* ^
JOHN A. JOHNSON GO-VERNER DRŽAVE MINN. NI PDDPI8AL NOVE-GA PREDLOŽENEGA BJARGE ZAKONA, J ' KI DOLOČA TONSKI DAVEK , f . NA RUDO.
|>Veliko veselje po okrtjih želez-
/ ELY, MINN., 20, aprila. — Včeraj popoldan je dospela brzojavka, katera se glasi, jla ne jBh> guverner podpisal novega Bjarge zakona, t. j. Jonskega [ davka na železno rudo. j£Ta novica se je bliskoma raz-
Vse piščalke pri rudnikih so :J Ovirale in zvonovi po šolah In ji1cerkvah so /zvonili. Ljudstvo,
? meni ie skeptično strmelo.
da se /je dogodila kaka grozna nesreča; to piskanje-je trajalo skoraj četrt lire. Zvečer je syi-rala godba po mestnih ulicalh in spuščali so v zrak ume^talni ogenj.
Danes t. j. 20. aprila je dospela zopet drtiga ugodna brzojavka. Odbor šolskega sveta je odredil, da so se otroci zbrali in priredili veliko procesijo. O-Jcolu 3. ure popoldne'je korakalo nad 2500'Otrok z zastavami po ulicah.
K V
Nihče m mislil, da ima ,tttkaj-sne mesto tako veliko število otrok. Ko je bil ta zakon, od večine senatorjev potrjen in sprejet. so se pošiljali protestni br-zojavi iz vseh mest in naselbin St. Louis (County) okraja na guvernerja, da naj ne podpiše norega tonskega davka. Iz Ely se je odposlalo od davkoplačevalcev nad s^to brzojavk.
Ko bi pfišel ta novi zakon v moč, bi bil kakor se je poroČa-1o, delavski položaj znatno sla-beji in umevno je, da btse Steel Corporation temu protivila.
Za ljudstvo bivajoče v St. tduis County-u bi bilo veliko > ^i>ei(. 1.1 ni se uit v e*, KJierega,
.največjih okrajev v državi Mi-nn<*sote in leži vzhodno s^tran države. Tukaj je ena največjih železnih 'industrij železne rude.	.
železne rude se od tukaj- pro*, izvaja v toliki meri, kakor od nikjer drugje.
Novi rudniki se odpirajo na več krajih. Tudi lesa>$e iz tega okraja veliko producira.
Ta okraj je skoraj sniemo trditi, eden najbogatejših izmed vseh drugih v tej državi.
Dertar, katerega plačajo rudarske družbe in družbe, ki tržijo /. lesom, kot davek poseduje ta okraj (county). S tem denarjem se zidajo velike šole in druga poslopja po-mestih in naselbinah tega okraja. In ravno ro je glavni vzrok, da- se j<1 ljudstvo tega okraja z \so silo upiralo zoper Bjorgijev zakon.
Če se bode delavski stan kaj kmalu zboljšal, je še danes u-ganka.
Brezposelnost je povsod velika, posebno pa tu v Ely. Nikakor še ni upanja, da se bode na bolje obrnilo.
LESOVNE DRUŽBE SE PRIPRAVLJAJO NA POLETNO SEZONO.
TOWER, MINX., 20. aprila. — Obe lesovni družbi Tower Lumber Co., in Alger Smith Lumber Co., pripravljajo svoje čnge v pravi ,flr zh ftPto v polet-i»i sezoni. Alger Smith ima petindvajset milijonov čevljev hlo-ilov, katere*mora v tej sezoni zrezati,, kar bode dalo <fe!a za lobro šest ali več mesecev. To-iver Lumber Co., jih ima okoli 5 milijonov čevljev in tudi tu-<aj bo zopet dela za 4 inesere.
TRUMOMA ODHAJAJO.
ELY, MINN., 23. aprila. — Se nikdar poprej ni toliko Hr-ratov odpotovalo iz Elv-šklh turn, kakor to pomlad.
Ocz dvesto jih je bilo vpos-jenih v ,tukajšnih bližnjih goz-lili to zimo.
Sedaj gre delo v šumah proti concu in Hrvatje se v velikih nldelkih selijo z gozda skozi Cly.
Nekateri čakajo tu, da dobijo lelo na žagah v Winton, Minn., :atere pričnejo z delom v za- ' •etku meseca maja.
^ delavskim pozdravom
JOS. J. PESHEL.
YOUNGSTOVVN, O. 26. iprila. — Gospod urednik cle-relandske Amerike, 1 dovolite ni par vrstic v vašem listu.
Včeraj sem se mudil v vašem nestu in ker imam tam več irija(teljev sem iste tudi obis-;al. Zjutraj sem bil v cerkvi sv. /ida nri sv. maši, opravil sem udi, kakor (vsako leto,1 dolž- 1 lost, katera veže nas katoliča- ' 1 e. /	H
Nikakor pa ne morem dapes tiirovati, da ne bi grajal onega < [opisovalca iz Clevelanda ki ►iše v Amerikahskem Sloven-u o predstavi, ki se je vršila šolski dvorani.
V svojem dopisu hvali in či-al ne bodeš drugega kot hva- , a in hvala in zopet (hvala. i
Gospod na prižnici pa je o-nenil celo igro za prav sla^o, 1 •osebno pa je še poudarjal, da e bila udeležba zelo skromna. ] trajal je farane, zakaj da se < ednakih predstav vdeležiti no-ejo i. t. d. t	!
čudne stvari, pa še bolj ču- 1 len je dopisovalec, ki piše, da 1 c mladina pela iz bktrih git <
•Mto je ta dopis čital, ni iste ifro^ zne napake popravil.
Pa kaj se hoče, saj snio v mesecu aprilu, ki je že po .pregovoru znan kot hudomušen.
Upam, da mi dopisovale^ ne bode zameril, ker to je njemu v po<luk.
Pozdravljam vse iiclevelfnd-ske Slovence, tebi list pa obilo vspelia tla narodnem polju;
t ; Obiskovalec.
PRIJELI DVA TIHOTAfCA
Vm
NEW YORK, 23. aprili — Velika porota je danes obdolžila Maurfca Barnier, druaga uradnika na francoskem kn J^t Savoie in George K.jfo-isin, klerka pri francoskem kpn-zulatu v New Yqrku, tihotMSt-va. Barnier je bil aretiran sed enim mesecem, ko je polttija dobila v njegovih sobah Sve baksi čipk in tri demantneprstane v vrednosti $3,000. 1|oi-sina so prijeli, ko je skušalto spravi,ti na suho.
Colhiuski uradniki so izjasli, da 'inoža nista hilA med drvi-ini tilnotapci, ki so zadaje else sistematično spravljali »1-je blago, podvrženo eolnin® v Ameriko,
M
NAPAD Z DIh(AMITOM |A NIAGARO. M
YOUNGSTOAy N, 4»-la. —^ Aim 5,000 ftn^J^BU.
mita*, ki ga bodo naenkra,t eksplodirali pod .veliko množino ledu,'ki se je nabral ob izlivu Niagara reke in grozi napraviti veliko škodo ob slapu, ne raz-dere ledu, se bo moralo pustiti solnčnini žarkom, da oni premagajo ledenik.
Snoči so poslali |K) reki eno tono dinamita, drugo tono ga bodo poslali jutri z avtomobili. Razdelili ga bodo na petinsedemdeset delov in ga položili v ravno i^to število lukenj pod ledom v obliki polkroga. Raz-trelili bodo ves dinamit naenkrat s posebno ^baterijo, ki dospe iz Buffalo. Moč eksplozije bo .poslala ledenik, več johov ši- 1 rok, doli po reki ali ga bo pa razdrobila.
Rastrelili so ob kraju že več velikih ledenih hriliov, da ima ; voda že sedaj bolj^jprost tok. Celo podjetje nadzoruje inženir Kuntz.
BOYLE SE BOLJ ZASTRA- 1 * ŽEN.
Njegovi prijatelji gaI poskušajo , rešiti.	<
fy v ...	<, v
M^RCER, PA., 25. aprila.— Sodišče v Mercer je dobilo a-nonimno pismo, ki pravi, da je kopa mladih prijateljev tioyla, sklenila, da ga reši iz zapora. ' Sredstva zato da že imajo. ; Če prav imajo z Boylom že mnpgo stroškov, je vendar sodišče sklenilo, da .se da temu 1 ptičku še enega "čuvaja", za ' vsak slučaj. Oblasti v Sharon 1 se jako mujajo, da zaslede te "prijatelje" Boyla. *	4
OBRAVNAVA PRIHODNJI > PETEK.	'
M'ERCER. PA., 25. aprila —
James H. Boyle in njegova ž«-
na Helena Boyle, rojena Mc-
Dermott, znana tudi pod ime- ,
ni, Mary Doe, gospa Parker, J
Miner in York, sta biU včeraj ,
pri.posebni seji porotnikov ob- j
dolžena kraje <\trok.
Proces se začne v petek, ker (
sta nekako pred enim mesecom /
ukradla otroka druziqi Whitla
v Sharon, Pa., in dobila Od o-
četa za malega "Billia" deset
tisoč dolariev tisoč uoiarjt\.
Nemci — delajo. ,
—	Nemci v našem mestu de-ajo in to na,vseh poljih izobra-:be in napredka. Sedaj imajo v ledeljah v gledališču Keith's , Hippodrome svoje gledališke ledeljsk'1. predstave, ki ne zabavajo na umetnosti in teh-iiki.
Igrajo igralci Sz mesta Cin-innati in Milwaukee, Wis.
Tudi nameravajo Nemci vse voje delavce na novo organi-irati po vzgledu unije.
"žužeiriberk" zopet zmagal.
—	Pri zadnji ,;nedeljski na ?alt Works Grounds igrani »ase bali igri, ki se ga je ude-ežila "Ribnica" in "2užem->erk", je ponovno zmagal "2u- [ iemteHt" in sicer je bilo deleče razmerje:
Žuiemberft .......... 19.
Ribnica ............. 6
—	V Washingtonu,D.C.,je i vrerii zakliucek 1 Stepa
Za županove volitve.
jmp	^
—	V republikanski stranki je nastal razpor med (^krajnim zapisnikarjem Herman Baehr in prejšnjim županom Robert E. McKisson. Baehr in McKis-son bi namreč oiba rada kandidirala za župana na republikanskem tiketu.
McKisson je zbral v" nedeljo Okoli petindvajset najožjih prijateljev, da l)i se pogovorili o boju, ki bi ga začeli proti H. Baehr. Med navzočimi je bilo
K*av-'..K| na
Trsju za caša njegovega župo-novanja.
Drugi republikanci (to mnenja, da bi se izvolil tretjf mo^, in da naj bi Baehr in McKisson odstopila od kandidature, da se napravi mir v stranki.
* 1
Proti cerkvenim zvonikom.
—	Mestni svetnik Zintier izdeluje predlogo, ki naj bi se uzakonila vsaj v Clcvelandu, — da bi se prepovedalo od sedaj naprej zidanje cerkvenMi zvonikov.	,
Gospod Zinner jč tudi mnenja, da se prepove yzidati z o-peko. ki ima obsežnost več kot 12 col. O tem še izpregovori-mo.	- '
Mayor Johnson zopet kandidat.
—, Zupan Johnson je prijavil svojo kandidaturo zai župana mesta Cleveland, to za^to, ker njegovj nasprotniki trosijo vesti, da se misli JoJinson umakniti iz politike in ttid/ županskemu stolcu, kar pa ni resnica.
Mestne novice.
1
"MOKRA" NEDELJA.
—- Predzadnjo nedeljo so gostilničarji sklenili, da bi zaprli vse gostilne tudi pri "stranskih vratih." Toda nedelja je bila topla in gostilničarji so si mislili: Nečloveško bi bilo, da bi dobri Clevelandčauje tiforal\ biti žejni." Prelomili so obijube, ki so jih napravili drug drugemu.
/adnjo nedeljo je pa deževalo, in zopet so si rekli naši mo-dfi tre-bu.šasti 'saloonkeeper^ji': "Ljudem je treba dati strehe." ^.opet so prelomili obljubo.
Izgovor se vedno dobi, dokler so oblasti popustljive in gledajo skozi prste. ^
1
—	Umrla je Ivana Perko, na 3837 St. Clair cesti, stara sedem mesecev, %
Carnegie daruje za knjižnice.
—	Andrej Carnegie je dal $83,000 za sezidavo treh novih knjižnic v Clevelandu, ki bodo podružnice glavne javne knjižnice. Carnegie je podelil za cle-velandsju knjižnice skupaj
$373.000.
»
—	V Maternity bolnišnico so odpeljali soproga Maglešič iz tooo E. 64. ceste.
—	Umrla je rojaku Jos. Ur-bančiču, 1029 East 61. cesta, soproga Marija, ki je bolehala cele štiri mesece vsled prchla-jenja, ki se je pozneje razvilo v jetiko.	1
Doma je bila iz Greben, fara Velike Lašče, in je bila qtara 31 let. V Ameriki je bila šest let in je svojemu soprogo pomagala voditi znano gostilno na 61. cesti.
Smrt jo je obiskala v soboto zvečer dne 24. t. m. ob 11. uri. zvečer.	t
Pogreb se je vršil danes ob 9. uri dopoldne.
Pokojna zapušča poleg soproga tri nedorasle otroke, dve sestri, brata in očeta.	x
Soprogu naše sožalje, rijej pa srečno večnosti	I
lard in Miss WoAdword, katere | spremlja slovenski vodnik. Za vlado pobira statistiko in poročila o posameznih narodnostih.
Slišali smo, da so jo v nekaterih 1iišah jako neprijazno sprjeli kot nekako ovaduhinjo. Nekateri mislijo, da bodo naloženi novi davki in niti nočejo, odgovarjati na stavljena vprašanja. Cela stvar je seveda či-| sto nedolžna, toda velepomem-j bna za Spoznavanje raznolične-ga ameriškega prebiva li^tva. Vsakega rojaka dolžnost je, da poročevalk^ prijazno sprejme in s tem pokaže, da smo civiliziran narod.
—	Od včeraj zjutraj pogrešajo v New Yorku 15 Jetrn o i hčerko milijonarja Arthur Jno. | Boesa. Starši so mnenja, da se • je zgodil kak zločin, ali pa, da ] je zločinska roka vzela otroka. | da dobi od starišev kako od- ^
škodnino.
, j
—	Včerajšnji seji v mestu ! Philadelphia je bil predsednik j Taft izvoljen članom od "Am- s
erienn Philosophical Society." j
]
—	Iz Mercer, Pa.,»se poroča, 5 rla bo obravnava radi kraje o- i trok od strani žene Boyle (pri- < jeta bila v Clevelandu) dne 4. I maja.
i
___t_ i
i
Ž
Brez želodca.
Dokazano je po več opera- i cijah, da .je mogoče človeku ži | veti nekaj časa tudi, če mu jo'J vzet ven želodec. Toda, kakšno 3 življenje ima tak človek. Mi si j moremo le malo misliti, kadar | smo bolni in ne moremo jes(ti j brez bolečin. Oseba s slabim ! želodcem je skoro v enakem j položaju, kakor oseba brez že- | lodca. To kaže, kako važno je, ! da skrbite za redno prebavoM i Kakor hitro zapazite spremem- i bo v slajti ali telesni moči, bi i morali rafbiti Trinerjevo Ame- ; riško zdravilno grenko vjn©. ; Povspeši prebavalne organe k delu, pokrepča cet sistem, na-
tem hrano vsakemu/delu telesa.
Hitro io zanesljivo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo: za $ 10/35	50 K.
za ao.55	100 K.
za 41.10	aoo K.
za 102.75	500 K.
za 205.00 1000 K. za 1020.00 5000 K.
Poštnina je všteta pri vseh teh svotah in prejemnik dobi popolno svoto, ki je nakazana v kronah, ?z- , plačano. Družba ima $5000 poroštva pri državi in je v zvezi z največjimi in varnimi družbami in bankami tu .in v starem kraju.
Denar poslan pri družbi je izplačan v teku 11 do 12 j dni.
• Družba pošilja (tudi de-naT po vseh Združenih dr- j žavah in je v zvezi z Ame- j rican Express Co.
Kdor želi poslati denar j v staro domovino hitro in ; varno naj nam posije svo- j to in naslov v registrira- < nem pismu ali pa po Money Order ali Bank Draft in mi mu zagotovimo od-
TISKOVNA DRUŽBA j
—	Iz Lewiston in Youn^ l town N. Y. se poroča, da je nevarnost, ki je pretila radi j razstrelbe ledu odstranjena.
—	General - govenner Jas. ! F.*6mith iz Filipinov je dobi£i dopust za dobo ^ mesecev ii*. se takoj odpeljal v Združene ! države.
—	V Pitjtsburgu, Pa., je bil i včeraj hotelir Henry M. Bm| ger spoznan krivim, da je ImŽIS mestni svetnik ogoljufal mesto! za $17.000.
—	Predsednik Taft <in proga sta včeraj priredila <*H bed za poslance v kongresu.
—	V starosti 65 let je zadnjo J noč umrl pisatelj in časnikM^j Charles Warren Stoddard.
—	Tatovi so včeraj uIomj9§|| v narodno banko'v me^«3| Arrensmith, Ills, in odn«t2|
—	Hikojaro Wada, generalki ni direktor svetovne razstavtjj katera bo leta 1917 v St. Looted se je odpeljal v goriimenovano|j
—	Znana pisateljica Ida IM Tsrbell je govorila včeraj v|f New Yorku v dvorani od "Ac-^ ademy of Political Science'1 Payflovem tarifnem predlogu^ iz stališča žene. 1
glija, so včeraj obhajali
rojstni dan slavnega dramatdH Shakespeare-a.
Lakota v Dalmaciji. — vj
bolnišnico v Zadru so vsprejel^ 40 otrok iz okolice, ki so ob<f9 leli vsled
trladu.
Pobegnil Je is Solnograd* j
profesor francoščine P. Rkn| kateri je vodil močno obisko\^S| no Šolo za francoščino. Zapustili? je nebroj dolgov ter izjavo, da j ni bil profesor marveč genten francoski krojaški po-3 močnik, ki se je naveličal via-^
I Edini si. dvo-tednik v Ameriki Izdaja: Slov. tiskovna družba
■C":',"' '
Naročnina:
• ZA AM H! RT KO ........$a.oo
f.ZA EVROPO.........$3.00
CLHVKLANI) po pošti..
^Posamezne številke pO 3 cente.
Vse pošiljat ve, pisma, dopisi I in denarne nakaznice (Money MMers)v nai se pošiljajo na! phtkovna družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair Ave. N. E. I Cleveland, Ohio.
Dopisi brez podpisa in obse-t ga joči osebno polemiko, se ne H prejema jo. Rokopisi se ne
"Clevelandska AMERIKA"
Bthf Leading Slo. Semi-Weekly L|tsued Tuesdays and Fridays.
S The AMERIKA Publ. Co. I 6119 St Clair Ave. N. E. Cleveland; Ohio.
.Subscription $2.00 a year.
j|Read by 15,000 Slovenians HrKreinersI in the City of Cle-i vfeland and elsewhere.
$3 Advertising rates on request. IJPti Cuy. Central 7387-R.
^Entered as second-class [Spatter January 5, 1909,; at the ptost office at Cleveland, Ohio. Bpder the Act of Mar. 3, 1879."
33. Tue. Apr. 27, '09. Vol. a
j§AMERIKANSKI SLOVE-■ffK" v NOVI LUČI.
WSbp, ■
^Bga v Ameriki smodosedaj ii) ik j \ .,ik zate e
vencu v Jolietii. Ivdor nanMc-■Pitfe vrjaine, naj samo vzame »ko zadnjih par številk te-
Eftr katerih se ubogi straho-K|Ci znašujejo nad svojimi o-Hbnimi sovražniki. Kadar Hsnjka pravili dopisov, si jih |M| "Slovenec" kar sam fabri-ipira ali se .pa obrne na kakega "veleuma" v bližini, da mu po-ftiaga iz zadrege. Toda vrhunec jx>dlosti pa je dosegel "Ajneri-Itanški Slovenec", ko je- vt svoji zadnji Številki brez vslcega izziVivnja napa<lel jtri \ ugledne elevelandske Slovence.
|;Ni naš namen o tem podrob-p<§je razpravljati, dotične osebe •fli Jbodo znale že drugim potom iskati zadoščenja. Toda opozorili^ podlih sredstev se po-
nad osebami, ki se slučajno bajt ne strinjajo z njegovo poli-
Kadar kak list ne more več kvarno odgovarjati, jtedaj začne syoje nasprotnike psovati. Tako se go<li sedaj z Ameri-kanskim Slovencem.
Ei'
S psovkami, kakoršnih bi se •imel sramovati vsak pastir, napada može, ki iinajo več ti-gleda, kakor si ga more v svojih najlepših sanjah katerikrat prisostovati pisalec onih vrsjtic. Resmica je, da urednik A. S. ni sam pisal dotiqnega dopisa, toda dejstvo, da odpira svoja predala takim moralnim re-vicam, že samo od sebe d o voljno obsoja cel list.
Upamo, da cenjena društva, K. S. FC. Jednote ne bodo pozabila, da njih glasilo meče v koš njih dopise, ki so namenj?-•ni v korist in procvit Jednote, priobčuje pa spakarije in osebne napade, kakoršnih 1>i se mo-j ral sramovati vsak pošten krf-
JEDNOTE.
t /
Po dolgem čakanju štirih mesecev smo slednjič vendar dočakali novo izdajo pravil K. S. K. Jednote. Toda kako smo se začudili, ko smo odprli nove knjižico na strani'8!'
Tu je pisano; (Predsednik) "Ravnotako sme suspefldovati katerokoliga društvenega urad-lika, kateri obrelntje-organizacijo ali nja uradnike pjamepo ali ustmeno. O tem svojem delovanju mora poročati pri prihodnjem zborovanju."
\ starih pravilih o tem m nil i besedice omenjene. Se bolj •iino se pa čudili, ko smo čitali mgležtco prestavo tega članka, Besedo "obrekuje" prestavi / angleškim izrazom "commit« any offense" (kar pomeni pravilno prestavljeno: na katerikoli način pregreši.) — 1 stota-ko' prestavna slovenski izraz "pismeno ali ustmeno" z "verbally or otherwise" (t. j. "z besedo ali drugače".)
Sedaj pa vprašamo cen j. či-tatelje m člane in članice Iv S. K. Jednote, kaj naj imenujemo tako početje!
\a pričo kličemo vse delegate na X. glavnem zborovanju v Pittsburgu, če se je 11 tem na konvenciji kaj govorilo,. Zapisnik, ki je bil ponatisnjen v Jednotnem glasilu, ne omenja ni;ti besedice o tej zadevi. Predsednik g. John R. Sterbeml ki je sfim nasvetpval največ fspfe mejnih ;o pravilih, mora pritrditi, da o tozadevnem poglavju ni bilo nobe •nega druzega predloga, kakor da naj ostane pri starem. In ta predlog je bil jednoglasno spre-je;.
Ali je tako zavijanje in spre-minjevanje pravil pošteno? Ali se sedanji odbor K. S. K. Jednote ravna po sklepih zadnje konvencije?
Na platnicah nove knjižice se čita; "Ustava in pravila K.
S. K. Jednote----z dostavki in
premembami odobrenimi na X. glavnem zboru v Pittsburgu, Pa.1' 1. 1908". — Zakaj govorile iiereshico. zakaj glavni odbor ne prizmi da je lam v 110 va pravila vpisal dodatke, katerih si na glavnem zborovnjn ni upal predložiti Obranim delegatom ? Ali je še kako društvo v celi Jednoti, ki ni prepričano, da je izvainredna konvencija res potrebna?
Da,' sedaj si lažje razlagamo samooblastno postopanje vrhovnega predsednika g. A. Ne-iiianiča! Po novih postavah i-ina pa res pravico odstavljati uradnike podrejenih društev. Zlasti prav mu bo hodila angleški prestava teh pravil (ki je jvdino veljavna pred sodnijo).
Naj podamo cenjenim čitate-Ijem samo nekaj primer: U-radnik kakega podrejenega društva bo srečal na cesti g. Ne-mamiča in se mu ne bo odkril. Predsednik si bo razlagal to kol pregrešek prOjti njcti.ili kot uradniku K. S. K. Jednote. Kaj bo storil? Shspendoval ga bol
lvnnštatiramo, da ima po novih pravilih (v angleški pre* stavi) g. predsednik to pravico. In če se bo kdo predmuil v časopisu javno kritikovati kak korak (kateregakoli glavnega uradnika, pa naj bo ta kritika opravičena ali ne, ima predsednik pravico dotičnika suspendovati.
in sedaj se .tudi ne čudimo, da je glavni odbor, oz\roma g. predsednik A. Aemanič, toliko časa odlašal z jzdajo novih pravil, čudno je le, da ni čakal do konca svojega urada; potlej pa spremenil pravila, kakor zahtevaj9 okolščine in na ta način opravičil suspendovanje makari vseh Jednotinih Članov zunaj Jolieta.
Če se ne motimo, je bilo na konvenciji v Pittsburgu naročeno č. g. John Kranjcu, da pripravi novo izdajo pravil za tisek.
' Istočasni drugi tajnik K. S. K. Jednote je svoj original zapisnika na zahjtcvo tačasnega predsednika g. J. R. Stecbenca še v mesecu Novembru 190R č. g. JoTtfj Kranjcu odposlal, da je z&mog^l prayila sestaviti.
č. g. J0I1VKranjca javno tu poživljamo, \i naj naziiani v Jednotnem gl:®ilu ali f)a v našem listu, če n\ je konvencija
M i sifb osel^no pre^nčai^ da č. g. Krajec,tfe' U|)al na
svjjo"'lastno" od^fovotnoat kaij takega storiti in prepričani smo tudi, da bi mu njegova vest kaj ^tace^ ne dopušcJ\fa. Kdo je^oraj kriv?
...........O' ....... sig
"Slovensko — -angleška
nica iii tolmač/' Spisal Vik-k	J. Iftibelka. ^
S16\4Mi potrebujcmO dt)hre angleško-slovenske slovnice, ki bi bila pisana pravilno in tako, da bi bila razuuilj-iva kolikor mogoče navadnemu ljudstvu, ki se naseljuje v Ameriki.
Pred nekaj 'fti se je še dobila angleško-slovenska slovnica pokojnega Jerama, ki je sama na sebi strokovnjak ko dela, a ima to napako, da ne označi izgovarja ve angleških besedi, kar jo napravi nepraktično za rojake.
/.a njim je spisal znanit Pavlin v Kjubljani "Angleščina I >re z učitelja." ki se še sedaj ve-iico rabi.
Pred nekaj leti pa je izdal Viktor J. Kubelka "Slovensko angleški rečnik," ki je pa po mnenju vseh veščih angleščine pod vsako kritiko. In sedaj je isti pisatelj izdal novo knjigo, obsegajoča i<>K strani, pod go-renjim naslovom, ki naj bi po* niagala rbjakom pri učenju angleščine.	i! 4 "■
Dobili snio en iztis na ogled in ga radovedni vzeli v roke. Upali smo, da se bo g. V. J. ku-belka ravnal po navodilih, ki si> mu' jih našteti pred par leti ve-ščaki, ob izdaji njegovega "Reč-nika." a smo se zmotili.
Nam se zdi naravnost škandal in zaničevanje angleškega in slovenskega jezika, ako se je dala v javnost tako pomanjkljiva knjiga, polna "nepravilnosti, napak, netočnosti, ki bo več škodovala kot koristila.
Iz te knjige se noben rojak, ne more ničesar naučiti, razen morda kake bedese v besednjaku. katere pisatelj ni inogel napačno, zapisati pri izgovarja v i.
V-sebina je razdeljena po vzorcu nemških "tolmačev" na tri dele: slovnica, domači razgovori in besednjak. Pravila o izgovarjavi v začetku knjige bodo zbegala vsakega in mu zmešala še ,tista pravila, ki si jih je prirlohil v govorici z Angleži ali pa iz dobrih knjig.
Pisatelj pač sam ne zna an* gleščinc ali se pa ne potrudi, da bi pogledal, kako drugo knjigo o izgovarjavi. Se sedaj ne ve. da dolgi o in dolgi ali (T) veljajo, po vseh besednjakih za dolge in ne za kratke. Pogleda naj \\>bsterja in naj ne meša rojakom pojme o teli najpotrebnejših skupnih znakih.
Po njegovem pravilu se beseda task (naloga) izgovarja task.. Taka izgovarjava se v čas i pač sliši na odru od glumačev. \ govorici ne. V Bostonu sicer izgovarjajo ta a nekaj stično, a1 ilteriška izgovarjava pa je odprt e (*),
Črke \v, tli. "\vh" pisatelj ne ne pozna, da si ravno so ,to, najbolj poglavitne,črke, ki še posebno potrebujejo, da se razločujejo. Izgovarjava je popolnoma /grešena; ne moremo si •sploh razlagali,, zakaj ni pifca-telj imel vsaj toliko razuma, da bi bil izgovarjavo prepisal in malo poslovenil iz dobrega nemškega besednjaka, saj jih je dovolj na razpolago.
Naglasa istotako ne pozna. Vsak si ga naj pač sam misli.
V sled navedenih napak so "domači razgovori" skoro brez vsake vrednosti. Ljudje se bodo naučili izgovarjati, kakor je pisano in si to zapomnili morda za celo življenje.
Iz besednjaka navedemo le nekaj napak: additional zaznamuje edišjonel (!) namesto c diseuel; adult, edult nam.! edalf: anger .eudžr' nam. en'-gr; butter, butr ( !?) namesto ba,tr (maslo);' dictionary, dik-iioneri nam. dik šeiieri, besednjak: fabric, febrik, nikdar ne pomeni "fabrika" ampak izdelek ; extremely, ekstremeli nam. ekstrimli; issue, išju nam, i'šu; when, ven. nam. Inven (ali h ven V; youth, jud (sic!) nan^ juth.
Slovpiisko-angleskega besednjaka v knjigi nismo našli, dasi-
Dotis pa pridem tud jaz na dan z mojim protestom. Tolk ste mi jih že zmetal v koš, da sni že skor-obupal, vendar naj bo, še enkrat boni poskusu svoje srečo.
Najnaprvo (bom protestirov proti takorazvpitem in znanem Paulihatu s Ceiijtre. Veste piid, ta ni ta prav Paule. rav-• ni tolk jt- men podoben, kuker slamnat mož gospodarju, ki ga je v koruzo postav, da mu vrane odganja. Zjezilo me je in sni šu liaravuost v Centro in sin mu to tud v obraz povedo v in &|ar sape 11111 je zinaukalo. Potfei sm pa šu. "Pod Uipo" ^i mnl dušo privezal, pa je blo povsod tolk socilistov, 'da so mi kar lasje s,tali po konc. Pi jačo majo pa vse glih dobro. Fest sem se ga' nasrkov. Lahko si mislte, de sem imel drug dan taega 'mačka', de sem jo kar naravnost v Joliet popihov. v tisto imenitno zdravišče joliet-skega doctor Colltnsa.
(»spini urednik. Vi sami ste mi priporočali tega dohtarja in jest sin se zanesti na Vas, ker stu >i mislit, de Vi ga mor(te gvišno dobro poznat, drgač ga ne morte men komand i rat. Z.1-čudu sni se pa, ko sni prestopu l>rag tega špitala in prosm Vas. da mi i»oveste. zakaj v takem imenitnem zdravišču ni nič bolnikov. Čist sam sm biy in pa jolietski dr. CoIlrflS. Xo, pa še boljše, sm si inislu. se 1>ova pa kaj pogovorla. Ampak zmotit sem gsptid dohtar so bli tako bizi iii rekli so men; da dandanes se doh,tarska nič več ne splača, če se ne začne taku delat, kuker drug judovski do-htarji delajo in \lopisujejo v cajtettjge. V čas se že še dobi kaka oporoka, ki jo jt^ treba spremenit 11a smrtni (postelji, ampak taka reč se prerada zve. (»spud dohtar, sm jest reku, kaj pa vendar pišejo, za ktere cajtenge? Pa so rekli, ne, to je skrivnost, noben človk ne sme tega zvedit. Samo kadar kej iz angleških cajteng izvirno prestavim, takrat se podpišem, kadar pa po druzi'ti ljudeh udriham, potlej sm navaden (lOrjailc.
Ker je v znamenitem zdravišču vse dišalo po cajtengah in prov uič po kakšnih arcnijah sin jo kar naprej pobrisov. N'ad eno stalo na Chicago štrit sni vidu črno fano, pa sm si tnislu, uboga konjska mrcina počivaj v miru. Pa vseeno stopu sni v salon prec zdraven in vprašov sm kaj za en konj se jim je stegnu, da tako žalujejo po njem. Ne konj, ne konj, so vsi upili, naš alderman je p reč. Propadel je, izgubljen je Joliet. Gspud Nečnima ni bil več izvoljen za aldermana. Tu pa vepdar ni mogoče, siti djtav, saj krarjjske cajtenge iiiso o tem nič pisale. K. kaj cajtenge, so Spet vsi upili, saj ni treba, da bi ves svet zyedu, da smo
v.- JitJP^ J i r Mwimtf"r ' •» .•	•
AMBttUfKI
Gspud. urednik!
sposoben* človek, ki se bode resno poprijel dela in izdelal angleško slovensko slovnico/ ki bi odgo^Jl^jala času in poire-bain. NeVeščini IjuMem pa sve tnjenio. da naj ■ se ne lotevajo tako važnih stvari in naj ne de-'ajo sramote sebi in narodu.
v|rašou* f	ker|je b!v
Ijolan, so mi [nfedal. I, to je
pa že en maf več khker črtdno. sm si mislu, zdravišče imajo
frafte'i ge. al mn'ie nišo prov'ni 1"' nucale? ^urT so mi rekli. I, pa
pišejo, da so bli zvoljeni vsi o-ni, ki so jih cajtenge priporočale, sm omenu. Ti tega ne za-stopiš, mi je reku salonar, si pa že kak sociljst s Pod Upe, al pa osu s Ceklar Štrita. Ker sm vidu, de ne bom dost o-prav, če bom nus Jutikvav v cajtenge sem pa še vprašou, kdaj bodo zidal Jednotin Dom, pa so me nameSjttu (odgovora potisnili s veti na desto. Mislu sin si sam pr seb. tii sa res ;:>obražen ljudje in namenu sin se. div grem nazaj v Chicago. Mem grede sem se pa ustav se pr tistih cajtengah in sni list-ga gspuda, k dostkrat klepetajo, pa nikol nič pamethega ne povejo vprašou, zakaj so ime mojga prjatla Pezderca v cajtengah tku sfušal in pa zakaj tku žalujejo za njim. saj bo vendar še nazaj pršu.
Veste gspud urednik, ta gspud pa 'nimajo navade človek po pravic povedat so začel z menoj norce Krit, nakar sm se pa obljubil, de jim bom pr ta prvi priložnost že posvetu, kar jim gre.
Gspud Urednik, čudne reči se gode na svet, kaj?
\ Adijo, J
Vaš Pauliha. —-o-
NEDELJSKI KONCERT.
i
—r- Da pevska muza v Cle-velandu se ni umrla, je dokaz koncert, ki sta ga priredili zadnjo nedeljo dne J5. t. m. društvi "Sokol" in "Sokolice" .— v' Knausovi dvorani.
Sodelovali sta društvi slov. pevsko društvo "Triglav" in hrvatsko pevsko društvo "Pn.-s v je ta".
Na1 sporedu je bilo enajst dobro *iV.branih in težkHif pe\ -škili točk.
Mešan zbor "Sokolov" i *: "SokohV je zapel tri pesmi: "Vprašaš,. čutu, da sem Slovenka", V ilharjevo "Lunico" in "Zvečer". Pevovodja g. Prim Kngoj je v kratkem času iz-vežbal mešani zbor, tla smo se čudili harmoničnemu petju. -— Dopadla se nam je zlasti "Iiu-nica", katero so ^eli z pravim občutkom.
"Triglav" ima še vedno svojo omam I ji vo moč na ljubitelje lepega, dovršenega petja. Zapel je Xetlvedov "Pozdrav", *'što čutišvSrbine ttižni" in "Za dom med bojni grom". To so sicer vsi znani 'napevi, katere je treba toliko bolje zapeti, da o-hranijo svojo prvotno moč. In tf> so brez dvoma dosegli. Treba je z lučjo iskati tako izvež-, banih in marljivih pevcev, kakor se dobijo pri "Triglavu". "Triglava" pesem doni kakor bi prihajala iz enega samega grla. kjer se raznovrstni akordi od prvega tenorja pa do mogočnega basa zlivajo v en tok, v en akord, ki udarja 11a poslušalčevo uho brez stranskega prasketanja, kakorš-nega povzročijo nepricizni glasovi.
"Sjto čutiš. Srbine tužni"\ je bila peta po naših mislih — ka<kor še nikdar popreje. Žela je buren aplavz. Celo na navadne ljudi, ki ne razumejo toliko izrazov in Čutil umetne pesmi, je imela čudovit 1 vpliv. "Triglav" je moral vnovič nastopiti ter zapel "Slovanska pesem", da ugodi poslušalcem. Med pevci moramo s posebno polivalo omenjati drugega basista g. Vrhovca.
Omenjeno je 'bilo, da je tak pevski zbor mogoč le tam, kjer so stalni pevci, ki se vadijo že več le(t z vstrajnostjo in navdušenjem. Pri tem ima neo-vfgljivih zaslug g. Janko Zor-man ml,, ki dela w "Triglav" 7. dušo in srcerti skoro pet let, odkar se je drifstvo ustanovilo.
Hrvatsko pevsko dmštv{> pod pevovodjem J. Zormat^st. ie Zapeto dve pesmi: "Napred tfrafo", "Pjesma Jadranke vi-\MMtAh hJL&ti
senečenje, da jim gre p^tje tako izvrstiiO;;pa dan. Društvo »teje lepo stoyilo članov, ki bodo sea^>ma" lahko, ponosni na svoj zl^pir in'viivali sad sefiat-tijega if^da. ''i
Naj l^oncu |>evsikega sporlda
pevska diiiHtva — olfoli 50 nio/ po številu — in zapela "Slovenec in Hrvat" ppd vodstvom J. Zor map ml. Bilo je Jtftis, ki je. moralo navdušiti vse' pričujoče. Isfo z "Ut)oj, uboj."
KmWtko 4<«>ncerta feaslužita pa solo-speva. Ga. Franja Le-\<trjeva je pela pretresljivo pesem "Sfezakonska mati", "katero smatrajo* nekateri za najlepšo izmed vseh poezij nesmrtnega Pranc^ta Prešerna. So-pr.ln' T.evarjeve je vreden, da hi se slišal v velikih operah. Glas lahko požene navzgor ali navzdol *v vseli spremembah in v»nclar ostane razločen in čist. Majhna nervoznost ob .prvem solo-nastopu je gospo Levarje-vo malo pfestrašila zato pa je bil konec vreden, da bi ga slišali bogovi!
Za njo je nastopil z bariton-solo g. Primož Kogoj s pes-» mijo "Moirnar". —* Težko je najti težje skladbe kot je ta, kjer se morajo občutki in glas spreminjati, kakor valovi na odprtem morju, sedaj mirno in piano, kakor bi vetrič gladil mirno morsko površje in nezvesti deklici s tugo očijtal njeno nezvestobo, ki jje oropala mornarja vse sreče, da je brez upa in nade. "Spet jadra naj napnimo. valovom se zroči-1110" in druge besede v tej kitici razburkajo čuvstva. da so podobna razburkanim proti nebu se vzdigujočim valovom, ki predstavljajo strasti in bolečine v človeškem srcu.
Ke# težko, je izraziti vse ,to v pravih spremenili, da ugane,-jo slnli pesmi. In g. Kogoj je to dosčgel razen v nekaterih mestih. kjer ni dal prave "sianse" prelivanjem glasov ,iz mirnih čuvstev na strastne občutke. Glas ima lep. samo da bi ga znal semintja krotiti. Nekateri presledki so bili preabrtfbtni, — prenAg-li. To so seveda sence, k;i|terih se ne izognejo najboljši pevci iti se dajo popraviti.
Obema pevcema gospej Le-varjevi in g. P. Kggoj-u je občinstvo samo dalo dovqlj priznanja.
Malo smo slišali v tem mestu takih koncertov, kot je bfl, ta. Ljudi se je nabralo lepo število, vendar premalo za tak krasen spored. Navzočih je bilo lepo število hrvatskega občinstva.
Po petju se je razvil živahen ples in ppos,ta zabava, ki je trajala do ranega jutra.
—!-"—O--
BREZ IZJEME.
Vse gre svojo staro pat.. Ko je svet .pred par meseci bral poročila /iz Turčije, z novico, v Turčiji se je absolutistična vlada odstranila, ne da se bi prelivalo kaj ,krvi in sultan je "prostovoljno" dal narodu vse pravice, se odrekel samovladi in bo naprej ? njimi skupno vladal "ikoustitncionalni parlament," ni 'bilo začudenja in vzklikov nad novo Turčijo, ne kraja ne konca, povsod si slišal: Ali Ben Akicla le nima prav; so le na svetu razna znamenja in čudeži tako naenkrat se še ni spreobrnila nobena vlada. Al; sjtari Ali Ben .Akiba se le ni motil, zmotil se je svet, ker se je dal zapeljati od sultanovih praznih obljub, da, obljivb it> nič drugega. Vsa koristitucija je bila le na papirju. Vladalo se je pa se do danes, kc^t se je sultanu ljubilo, kar je njegova "sveta" volja želela. Ž eno besedo, z "mirnim" vladanjem se v Turčiji kar ne pride naprej!- To mirno in pravično vladanje je' umrlo ob porodu. Poročila so nadalje poročala, da se je Sultan spoprijaznil z modernimi i-' rlejami današnjega sveta. — da so na njega vplivali turški, v Parizu in drugih večjih evropskih mestih izučeni in "reformirani" mladi princi, ki so hoteli čez noč iz stare Turčije na-
it, ^ je :Jurčijo so. hoteli % rediti od Berlina 111 drugod pro< Sto. svobodno. Videli so, da nfc nia tu<h sam suljtan nobene pra^
kot v Herlinu godejo. To so 1
lierlinu uvideli in spoznali, kam
l^lal je BeVIm, delal na vse kripije; da te reformirance pt^
se jih vrže v stoletne stare ^em-nice, tam naj premišljujejo b retofinah in tf svobffdf;.........
Sultan je bil in je. še tako slalr, (Ta jfl/ilovolil Nemčiji vsi kar je zahtevala, bi dovoli} še ;'€Č. če ne bi bilo Rusije, ki se ji nr nič kaj prav zdela ta veli* ka "naklonjenost" sultana do Nemčije* Sjtare lisice. Sultan je v zadnjih letili dal Nemčiji veliko trgovskih koncesij, to kar se je zopet bala Anglija, ki je v terji videla v Nemčiji veliko konkurentinjo v inozemskf tr^ go v in j. Nemčija (to se lahko trdi) je vzela Angliji ves trgovski ,trg v orijentu. Sultan je nadalje dovolil, da Nemčija lahko gradi železnico skozi Kitalo Azijo. Nemčija ima nadalje na miljone in 'milijone nakopičenega kapitala v turških bankah, vsek to pa da misliti, gre se za razšir je vanje germaniz-fha! Nemčija še sedaj žaluje (prvi je to izrekel Bismark), zakaj (?) se Donava ne izliva v morje Adrijansko, ne pa v Črno, ki je tako daleč...
Poročila zadnjih dni iz Turčije so polna krvi, krvi in krvi. Za "svobodo" se je v par dneh poklalo nič manj kot deset tisoč ljudi. V zadnjih dne«h so se odškodovali, kar so ob rojstvu nove Turčije zamudili... Pri-roda ne dela nobenih skokov napre'dku. Tudi človeštvo jih ne naredi. Cez noč se ne more vse staro preobrniti, treba drgniti, piliti, potem je lahko upanje. da se ^tara rana zaceli, in popravi. Da bi se pa staranačeta kar čez noč vrgla v Bosporus, o tem ni misliti. Res je par dobrih vodnikov, a kaj pomaga, ko je masa na s,tari podlagi. V prvo je mtadoturškii stranka kazala svetu vse v bolj jasni luči. Prijela se je glavnega: reforma armade. srca Turčije. Z ha"hdža-rom se\Ia tam p^č še največ narediti, odločuje nekako še vedno moč pestil Mladoturki hočejo imeti v rokah armado. Bodo pa zmagali z svojimi Ijud-hii staro vlado? Imajo revqjuci-onarje, a sultan jih imii tudi! Torej, prej ko bo v Turčiji mir in odstranjena s^tara vlada, se bo še veliko veliko krvi prelilo; Kar ne je zammlilo pri "prero-jenju nove Turške", se bo ipo* ralo nadomestiti.
PROŠNJA.
Spodaj ponižno podpisani Prank Peškar stanujoč 3514 K. Hist S*. N. E, New-burg. Ohio, obračam/ se tem potom do dobrih src usmiljenih rojakov v moji veliki potrebi, v kateri se nahajam. Žena mi je bolna že 23 mesecev. Veliki stroški, katere sem imel v na-tli, da se ji povrne ljubo zdravje, pobrali so mi ves pičli za-s<už4k se4anjih slabih časov iti še zadostoval ni. Zdaj se na* haja že mesec dni v S(t- Aleksis bolnišnici brez upanja na ozdravljenje. Ostal sein sam s sedmimi, nedoraslimi otroci, katerim moram vsem živež služiti, V tako obupnem stanu sem pri mora n prositi mile rojake u-smiljenja in.pomoči. Na4ajajoč se gotovo ponioč^ in usmiljenja, se priporočani
Franc Peskar, RAZNOTEROSTI. M
Razstrelba patron v Rimu. —•
Vneli so se , patroni nekemu Projeti, stanujočeniu bližini Vatikana. —Podrl se je strop in stranska stena, ter se pobilo v okolic^ nebroj šip. — Več stanovalcev je manj in Projeti
sam težko ranjen.
'■'■''■ ' ' * . .
3oletnico igralskega de lo va-
I . ■» v	. y .	...	^	I
.'09.
v clevelandu, o.
GLAVNI URAD: 6119 St. Clair Ave. N. E.
GLAVNI ODBORNIKI:
Efetfiiik: JOHN GORNIK, 6113 St. Clair Ave. N. E. ■podpredsednik: PRANK BUTALA, 6220 St. Clair Ave. ] Ij^r^ednilt: ANTON SKU|.97> East 64* Street. J* ■ivnr tafjinc: j6^tP JARC, 6119 St. Clattf Ave. N. E. Kunski tajnik: ANTON PUCEL, 1176 Norwood Road. Kg^jt^k: FRANK STRNIŠA, 1009 East 6aod St. N. E, tjh ov Sldla viS M J £ SEU&KAR, 6i*f fct.^atf t
I Rudolf Perdan, 1308 I^t 55th Street. | ? V
P John Mihelci^S^^^Ave. E. S Dr. J. M. Seliškar, 6^7 St. Qair Ave. £. F*anc ZeWT 1128 Eak 63rd Strati "
John Ccjrjup,	'	|
GLASILO JEDNOTE: )
K	"CLEVELANDSKA AMERIKA.''
1 KRANJSKO. x ■W	t
■■	jT- * r \ i 1
ttk &l»! fUmrl je ljubljanski fclnišnic: BaKni mlinar Janez Guardia i? BjpBreške občine v kamniškeir
K^fcočevski samomorilec H eg Blffiia v bolnici umrl.
Kretovan Je bil dobro »lani KSfrajač in alkoholik Anton KiflKgar v Ljubljani, ki svojemu K»cu ne da 'nikdar itikakega RA, sedaj mu je pa še Vazbi-IjjKokoli hiše ter mu nevarpo
Sbdedica neprevidnega ka-
^^Hl ' Ko je nedavno neka
HHpHilsT' li^uB^iiflt ptfiio,'^!
Hjuho položila na djvanjter na-K^fvrsila svoje, tlelo. Med tem je nakdjoiz hiše vrgel Hfozi okno ostanek tleče sval-Hl&r, 4fi je potem t|ela tako dol-
kmalu i
Ivan, ko bi ne bil neki pasdfht tega opazil in stranko oftozo-
Kranju je umrl 7. aprila HPlinjo Omersa ml., trgovec in Ck>0$estuik v Kranju, sin »nane-vele tržen Franca Omerse. liTatiniVi hlapec. — Jakob Kj&kiu- hlapec v Dolenji vasi, JKBII že dvakrat zaradi tatvine HHpiov.in Nazadnjč je sl.vfil ■6 Jo/r- Stliškarju, katere-Bpt jc izmaknil, kakor 3am pn-BRya, ba; ko^ec za ^o Is. Oo-HKgfefi.jf- bil ;n tri mesece nv< Rpbpct pojil*, v prisilno del v/ Frai.c Kotnik, (let vic MpCerkcIj. je bil že devet Vi t Hftf&di ^ at v i.e kaznovan. k v. Hlo k-t" lacSfea septembra so
ga ./ni; -	. hI;,
■le. a od tedaj ni prijel *za no4 Kjio'.;delo, temveč se je brez H4ta vlačil in kradel okrog. |E*gov očim, Janez Galjot, mu čital. <la je lenuh vn ga HHminjal,; naj gre na delo. ■B4 tega ga Kotnik s kame-■kpo nosu udari. Dalje j£v Ennovarjevi gostilni obdolženec jedel in pil, ne da bi kaj Hflpal. jyfatevžu Kernu v Cerk-Efujft je pa izpiaknil 19 K vreden ^HB, katerega je pri valil na ^Kpj' Janezu Jenku. Ker je ^■Jgnko vedel, čigav je sod, BSje pridrial in lastniku vrnil. HBuril se je obtoženec tudi pri Hjf&stvu v Cerkljah ter za-Bfraf 4 krone podpore in de-Bb knjižico. Potemtakem je fibres postal skrajno nad-I sžen, zato so ga orožniki arc-ww Pri tem pa je opsovaf ■ijbitka a -bapedami : "Zapn
lte.;S8j T "e
§odijsče ga je obsodilo M deset mesedev- -težke Ječe, ■prestani kazni ga zopet od-- . O V prisilno delavnico, »rat proti bratu. - Janez Ktisa. 22 let stari hlapec v
^einokrijateljt: Ker nvu til hL felAlatV Janež žalit^vanlh; 2 K, zagrozil mu je France, da ga pretejie. Obdolženec Janez j^ stopil z železnimi grabljami v r^jtah pred hlev ,in poival xbra-t«i; na| mlrnjg. transe pi je skočil proti njemu in ker se je zdelo Janezu, da una brat noi v rokjjm, se o»bnie nazaj in iicia^ ri 7. grabljami Franceta po glavi. Po mnenju zvedencev je i-mel pokvarjenec jako tenko 1«%' banjsko kost in to je bilo p<k L vodi da je brat »France po pre-1 teku par dni umrl. Sodišče fe I Japeza G os tisa obsodilo zaradi I pregreska zoper varnost življfcf *lja na ~en teHe-h strogega zw !>ora.
I - OroboBt v Kranjski ljraniln|
ci. — Uradniki v Kranjski lira/ n i I n ici v.Ljj ubljatri so za^ki j i cas
I mi. Vpijejo nad njimi in nobe-prijazne besede -nimajo za-11 jv, Posebna nad kmečkimi 1 ženskami stresajo svojo slabo t volj o. /lasti nedavno^o bili vsi n«i*:ijei)i. Vzredi^mitfpa je bil, lir ji''jnekirf^|v4ite*: Ifialepil na več krajih po tej nemški špar-kasi črnoobmliijen kolek "20. IX. ifjoX." Nemško tiacijonal-110 uradništvo. sparkase je :|>ilo vse iz sebe in neki visok gos-;,ocl. menda 'Kaiser von Krain'. je 'ptica!' slugo Antona, da takti malo "merka" na snago in red! ' '
PRIMORSKO.
' f.,	1
Zaboden v srce. — i81etni mesar Natal Cimolino v I rstu v ulici Moliti piccolo je naletel -na mlailih ljudi. Pričeli so sc jrejnjc^ti; j<den teb sunil' Cimoima z nožem v prsi iji >leč?» "Ranilec jin njcerovi tovariši so nato zbežali, a Cinio-Kna so prenesli v bolnišnico. Tu je zdravnik (l^r. Grisogono konšjtatiral, da je Cimolino zaboden v srce. Takoj mu je v navzočnosti štirih ose<b odprl prsi in zašil srce.
Puljski prOšt Zanetti v Argentini. — Lani jo je popflial poljski prošt in bivši italijanski državni poslanec, Adam Zanet-tj iz Pulja neznano kam. Po njegovem begn so prišli na sled raznim sleparijam, ki jih 'e izvršil u begi i prčHt. Te dni je dobilo okrožno sodišče v tUovinju obvestilo, da Zanetti, biva v Buenos Ayres-u v Ar-gei^rti. Ker se nahnja Zanetti l>od policijskim nadzorstvom, da ne more# uteči, bo sodišče najbržc zalite\;alpt da gi^Ar-5fenwna izroči avstro-dgrSkim obkist^vom.f ", -	'
Izpred sodiiča v Gorici. — Ivan Tratnik iz Idrije je služil *a konjskega bla^ea. mersteinu v Tolnflnu, v čegar hlevu je imel tudi Franc Ote Itšč^k svoje kpnje. Novembra meseca lani. je zapazil Oble-ščak. kako ima zatečen tijegov
Pri zaprtih durih je Bil obsojen na štiri mesece ječe kuhar
Josip S^ntfi. iz Krmina, ker se je pregrešil z 11 letno deklico.
Padec, -i Ivan Collini je padel tri metre visoko pri goriški opekarni. Poškodoval si je desno nogo. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. — 1 Arftfton Ceudek je padel na Travniku in se poškodoval na desnem ramenu. Tudi on ,se je zatekel po fomoč v goriško bolnišnico. ! Smrtna nesreča. — Posestnik in gostilničar na Proseku pri ! Trstu. Ivan G od i na, občeznan rodoljub in zvest' pristaš svojega naroda, je pripeljal nedavno v Trst na vojaški nabor svojega konja. Vrača je se domov, je konja zajalial, toda j ravno pred otroškim vrtcem C.
M. družbe v Trstu fle^padel ' tako'nesrečno z njega, da je obležal na mestu mrtev. Razen ii manjših poškodb je imel popolnoma razbito lobanjo. — Truplo so prepeljali na Prosek. J PoAeverjenje. — Tržaški ve-le,tržeč z živino 1. Stern je iz-^ rcvil svojemu (zaiipifiku " Urc-1 moviču 15.000 kron za nakup I živine. Ta je šel v Ledenice ter I drugi dan brzojavil. da je 11a-|j pravil izvrstno kupčijo, toda
•	potrebuje se' 12,000 K. Stenn ; mu jih je brzojavno poslal in
Uremovič je s skupnim znes-
*	kom 27,000 kron izginil. .
1 5TAJERSKO.
Surovež. — Nedavno sta hlapca Fr. Svab in Franc Pla-ninšič pri svojem gospodarju, 'nekem posestniku* v Recenja-ku pri Sv, Ivovrertcit nad Mariborom, zlagala deske. 5vab je Planinšiču rekel, da slabo dela, kar ga je tako razkačilo,lda je Svaha z nožem zabodel v trebuh in ga •smrtnonevarno ranil* Planinšiča so orožniki izročili i mariborskemu okrojžuemu sodišču.
mastne otroke ogoijuiai. —•
Vndrej Antolovič, 44letni posestnik v Vodraifcili. okraj Ormož. je zapustil svojo ženo in svojih pet otrok in se kla,til po svetu. Ker se je njegova mati Marija Antolovič bala, da ne bi še njene dedščine zapravil in otrok oškodoval, je mislila na to, kako bi svoje premoženje zasigurala svojim vnukom, um K je posodila posestniku Hogdami v 7.ydefiincih. Pred 3 pričami pa je izjavila, .da mora Bogdan izplačati denar*, v kolikor ga ne 'bo njej. za njene vnuke in ne rtjehtmy sinu. Ko je kmalu na to umrla, je hitro izplačal Bogdan vseh 1200 K Andreju Autoloviču,' sklicuje se nft neko pripombo v dolžnem pismu, da se naj po smrti Marije Antolovič izplača dolg njeremu sinu. Porotniki so potrdili vsa na nje stavljena Vprašanja in na ta pravorek je sodišče obsodilo Andreja _\nto-loviča jia 18 mesecev in Bog-tlana na 12 mesecev težke ječe s 'postom vsakega četrt leta.
Poskušen vlom. — V Radin-cih so nedavno neznani tatovi vlomili v pisarno zdraviliškega ravnateljstva. Napravili-,so že precej veliko lukSijo pod okr noni, ko je -nekdo zaslišal ropot in zbudil sostanovalce. Tatovi so odbežali, ne da bi mogli izvrši t j svojo nakano.
PRAVIČNA SODBA.
New Vorški listi so z posebnimi izdajami nazhanjali rad»>- ( Vcdnetiiu s vet t, da jc neka Sara Koten ustrelila svojega nek<fci-njega ljubčka in zapeljivca. A-' rejtirali so jo takoj, dasi si ni ^ sploh iskala kakega izhoda, da skrije pred pravico, ki zadene in mofa že vsakega 11a tem trpljenja polnem božjem svetu zadeti.
Prišla je pred sodnika Blan-chard po imenu in bila —- opro-ščefoa. Vzemi knjigo zakona in pravice) v roke, ne najdeš, nc beneš v nobenem kapitelju: "u moril tega — sledi oproščen je." Tega ne liereš. sploh ni kakega
r	w_
Mali oglasi.
Ako imate na prodaj hišo, sv^t, ✓ pohištvo ali kaj drugega, dajte oglas v naš list, ki bo skrbel, da se dobijo kupci. Cene nizke.
ZA PRODATI je lepo ohran jena hiša z 9 sobami, prostora za tri družine. Vprašaj na 1038 East 61 st Street.
A "t - ( 's . ; »•..: ■'..' '. --
OGLAS.
veka. Da, pa »Od kakimi oko,-nostimi r Pesnik1 Schtllčr nam v
svojem Viljem Tellu citira naslednje : "Ce si ^e more pojtepta-ni nikoder več najti pravice, stegne roko prpti NebU, in si z silo vzame njegove večne pravice. .
Sara Koten je bila žrtev navadnega velikomestnega pustolovca, 'človeka, ki je zmožen vsega. On ji je, ko ji je z lažjo in hinavsko govorico premen mlado nedolžno srce, vzel n • svetejše, kar žena ima: ujci.'i čast. To zadostuje, da bi se zločinca obesilo za pete. In koliko ljudi je np tem svt^tu, k' store isti zločin nad mladenkami in ženami. .A prišel je eden, večji razlog in okoliščin 1 za mlado devo.	v	'
Med ubogo - mladenko jc nekaj prišlo, nekaj, kar jo jj ')-benem razveselilo, a tudi vzelo /adnji up, da dobi še katerikrat nknnleno čast raza j. Rodil sc je otrok, sad greha. , A kaj jo naredil oče? Smejal se je in jo črnil pri sosedih kot ničvredno dekle.
Ta človek ni grešil samo proti mladenki, grešil je proti vsaki človeški postavi, proti vsa-j k emu človeškemu čutu. To še ni bilo vse plačilo ubogi materi. Prišla je huda kriza. Z boleznijo je zgubila še tisto malo zaslužka, ki ga jc imel^ vržena je bila z detetom vred v bedo* 5e b^lj hudo pa je bilo to, da ni mogla v celem New Yorku dobiti "človeka," ki bi dal ne-sramneža, tatu časti, aretirati, ga dal ali vsaj pokazal roki pravice. 1'ač najlepša slika newvor-škega mesta. —
Se dobi morebiti .človek na svetu, ki bi obsojal ubogo mater, če si je poiskala sama pravice, zadoščenja za sveto čast; zadoščenja za uničeno pokopano življenje? Ali je mogla gledati zapeljivca. kako se vrti v krogu drugih dekličev, — ki jih morda ravno tako prevara in žene do obupa, v smrt? Ne. misr limo, da ni človeka med nami, k i bi jo obsojal.
To vse je sodnik Blanchard preudaril in razmotril. Saj ima tudi on lepo mlado hčerko. Kaj bi on naredil s človelfoni, pustolovcem, ki bi ukradel . čast njegovi ljubljenki? Kaj bi storil ob joku ojtrokovem? Vse to je sodnik upošteval in modro kot pravično rekel- morilki naslednje besede: "Ti, ki si tako osra-moečiia in ponižana, vodi od sedaj naprej pot življenja, ki je dosti izkušeno — mirno, brez težke vesti. Ti nisi nobena "'morilka," v pravem pomenu ifio-rilstva. ifad teboj se je več grešilo, kdt si ti grešila." Tu je sodnik prišel 11a pravo pot —„v pot življenja. D4il je j>ravici, pravico! •—
Dbbili* so se pa v New Yorku ljudje, ki so (tej sodbi sodnika lilancharda oporekali in se ji naravnost smejali. Pravijo, da če so okoliščine še take in ,ta-ke, zgodit se je le "umor," ki mora zakonitim potom kaznovati. Ti gospodje, ki hočej -drugačno sodbo, (te gotovo ne zahtevajo v imenu pr*'vicc/ temveč "hočejo vpliv sodnika podkopati) naj razrešijo vprašanje. če se ni umorjeni pvejc že posluži! največjega umora, ko je vzel mladi <lf*vojki največje. s komer se je prej ponašala. njeno čast. vzel mirnost življenja za vedno! Naredil je iz nedolžne deklice morilko ob-toženko! — Naj stoji pribito, da se je sodnik poslužd le pravice, delu kojemu služi. -—o--
Podgani naznanjam, da i-
bo in še dve manjši, pripravni za Icftko obrt, posebno za gro-cerijoali thesarijo. Pri hiši tudi lep in snežen hlev. John Intihar 426 Spruce St. Collinwood, O.
3* 3
1—-;
Pohištvo za dvanajst fantov;
na prodaj, kuhinjsko orodje, postelje, mize, stole itd. Radi odhoda v' stari kraj. Poceni. Pavel Kozole. 917 Addison Rd. Razprodati se mora do 30-	3-'*3
Rojake, ki mi še kaj dolgujejo, opozarjam, da se gotovo zglasijo pri meni v te1<u e-nega meseca, ker nameravam odpotovati v staro domovino. Anton Marinčič, 8iot Aetna Rd. X. K., 31-4
Jščem fante na hrano in stano« vanje. Jakob Mlakar. 4126 St. Clair Ave. N. E. 31-4
Lepe privatne sobe za neomenjene rojake. < )premljenc s potrebnim pohištvom. Na mirnem kraju. Prostora za tri fante. Lepa družba. Kopalna Soba. Vprašaj pri§ Jakob \Vahčič. 11a Glass in F.. 64. cesta.	33
Na prodaj lot in ihišfc, na Addison Road blizu St. Clair. Vrednost $2800.00 in se proda za $2400.00. Na prodaj hi ša na 993 Addison Rd. za dve družini; velik hlev $2400.00. Na prodaj hiša in hlev 951 K. 70th. St. blizu Si Clair za tri družine lot 40x178 proda se za $36000.00. Vprašaj pri Mc Kenna Bros. 1365 F.. 5^tb St.
Hiša na prodaj, zelo poceni, ' radi odhoda v s,tari kraj. 7 sob in prostor za prodajalno. Stoji na Nelson A^e., Stop 125 (blizu J. Drugoviča), Nottingham, Ohio. Vprašajte pa pri John Glavič, 113«) , F,. 63rd Street. 32-49—npl
■ n	.... 1 - .i	.i.,
Išče se Mary Kuttman. Za njo, ali njen naslov bi rad zvedel Toe Tinka, Goodstone. (),, Post Office.
■ ■■■! . ,.,.■■■ -	-.11 ... , ...1
Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih boleznij: — Revmatizeni, Vse akutne in kro- I nične bolezni želodca, srca. ušes. ledic, prs, jeter, mehurja, n^ilVoztiojrt; Vse 'živčne bolestni; Neuralgijo; Kilo, ali bruh: Zlato žilo; BožjastVodenico; Vse 1110- L ške in ženske spolne Ixdezni: Vse kožne bolezni: Srbe-čino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d.
Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker ne izdava denarja za ničvredne zdravnl&ke knjige, temuČ samo za najboljša in najuspedneja zdravila.
Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugI zdravniki niso mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neob- I hodno potrebna, ter ako želite v kratkem in to popol- E notna ozdraviti, tedaj se pod nikakim pogojem ne o- I bračajte na kake ničvredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu zdravniku svojo bolezen v I zdravljenje, zato natanko in obiirno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se/razvijala, ter pismo na ' to pošljite edino le na:
Nloveti«Uo 55<lr«viW*e	I
Dr. J. E. THOMPSON,
:i4a W. 07th Njt.9 New York, N Y
ROJAKI: Kedo Vam zamore v slučaju bo'ezni jamčiti, da Vas bode hitro in uspešno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, kateri se skriva za imenom že pred več let umrlega zdravnika« ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da iz Vas izmami čim več denarja, temuč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedini samo naš slavni zdravnik
£) Dr. J, E. Thompson
^Aira^ Glavni zdraVmk in ravnatelj
Slovenskega zdravišča v New Yorku.
Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal* da lahko bolnika ozdravi, brez da ga pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, akopram je bolnik od njega še tako oddaljen. Njegova izkušenost v zdravljenju Vam g a r a nit i r a , da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli akutni, kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
^ 3361 St. Clair A^E^t^orimo »lov«*,,'l
Magični Amtlyn ligai;icnt. Najboljši za bolečine 25c " 1 Sch'eflentrager's Carboffe Ointment, zdran pfaske,
Tel. Cuy. Central 7887-R.
tiskovna družba
"AMERIKA"
Prvi slov. dvo-tednik.
1
*	,	1''
6119 St. Clair Ave. N. E. • • Cleveland, Ohio.
i	. ;	. ."" .Kirks' t. ^ ',-ij
»
IZDELUJE:
VSAKOVRSTNE TISKOVINE kakor račune v vseh oblikah zavitke, pismeni papir i. t. d. Vizitnice raznih oblik. Vabila in lepake, (plakate.) i. t. d. i VSE TISKOVINE za poflpnrna ali druga društva, kakor pravila, poročila, zalepke; pismeni papir i. t. d. in vsa v knjigoveznico spadajoča dela.
PRODAJA raznih knjig in razglednic.
VSAKO DELO se izvrši točno, okusno in po najnižjih cenah.
Pjpšiljamo denar na vse strani sveta, najhitreje iti varno. Za Združene države stno v zvezi z American Express Company. -
1	'	">
Prodaja parobrodnih listkov
ir--* ..............
Pod Svobodnim Solncem
Pev«wt rtuvmth dedor, # A P r. B. Ftnlgar
(Nadaljevanje.)
In tam doli pri morju si je |p*del v Pentapirgu zadnjič f «krlat krog pleč in krono na| glavo — kralj Vandalov, Geli- ( ; mer. Na njegovem, licu — rc-signacija. ne jok — ne smeh, ubit njegov ponos, u1>ita njegova duša. Nič jeze, nič strahu, nič žalosti — samo ustnice so se trudno premikale in v etio-nier izgovarjale: Vanitas vam- i ta(tum. —	11
- Trombe so zadonele, zlata vrata so se odfprla. Solnce se j1 je dvignilo izza Črnega morja. 11 Nad pročeljem zlatih vrat je i zablestel kip Viktorije, bfelaji giganta — mogočna marmor- i na slopa — sta prošinila s sne- I žno beloto skozi liste lavorik, >3 kakor bi se vzradovala orjaška i branika od straneh Por,tae tri- ; umphalis slavnostnega dne. Na t sredi vrat je pa molčal mono-( ( gram Kristov in temen križ ni r vztrepetal radosti v , mladem 1 jutru. Mračen je gledal proti Pentapirgu, odkoder so se t vsipale množice v verige vko- j , vanih, zarobljenih vojnikov, 1 t? katere je zasužnjila samogoljt- j i|ost onega, ki mu zida Hagijo i Sofijo, ki ponoči čuva in se pogovarja 7. menihi o skrivnosti s ay. Trojice... Da bi prišel On, \ •katerega monogram je molčal t rjad vrati — ne bi molčal, am- s pa k .ponovil bi sodbo: Tvoje s srce je daleč od mene — oj v tj pobeljeni grob!
Zunaj vrat in ob česti se je s natlačila množica. Vendar -tli š bila tako mnogobrojna, kakor v tli se sodilo. Bili so samo o- k stanki onrh, ki niso mogli v hi- d podrom. Zakaj tam se je zbra- t loYsc — dvor, fljpravda in g Teodora, velikaši — in bogs- n jtini, ki niso prebivali alb Osre- ij dnji cesti m bosjaštvo in trpi- n nI po galerijah, visoko pod škr- p latastim baldahinom, ki je sen- u čil neizmerni cirkus. Napravil r je Upravda triumf Belizarju — s a vedel je on in vedel Bizanc, Z Ja je triumfator vendarle mo- d gočni despot sam. •	v
Zato tudi Belizar po start s rimski navadi ni sedel na vo- d zu in se peljal v me^to — ni ti jahal belega, divjega konja — n ipes se je napotil od svojega doma in set kot patricij v tri- g umfu proti cirtcusu.	n
Od zlatih vrat do Arkadije- -vega fora se je razprostrl spre- g vod in čakal Belizarja.	>
V prvi vrsti so stali načelni- č nik mestnih zadrug, za njimi so se sporedih senatorji in ple- s tttiči v belili valovnih oblekah, s s svečami v rokah. Za njimi je j< prišel zlati voz s kipom sv. Tro- 'j jice. Krog njega so tvorili ča- k , stno stražo patriciji, konzulari d in carski daljni sorodniki. Za k temi so stali v bojni opravi, na h hrbtu zvezanih rok, Ujeti Van- č dali. Bizantinci so vsklikali za- -Čudeni, ko so zrli te častite, o- k gorele može. Zadnji med njimi je stal Gelimer. Purpurni plašč n je blestel v žlahtnih kamenih, p zlati pasovi so oklepali ledja, u na prsih je žarel oklep v Čistem srebru. Bizantinke so se pripo- u gibale glofooko čez okna, oči so Si strmele na junaškega kralja, ki /. ni čutil več ponižanja, ki ni u videl več slave ne bleska: v nji- s hovih srcih se je budilo soču- \ tje.	e
Tu se je vsporedil vojskovo- p dja — zmagavec Belizar. Peš s je prišel v poveljniški opravi. sl Droben lovorjev venec mu je p krasil sivo glavo — majhno je d bilo njegovo spremstvo — ne- d kaj najiirakrejših stotnikov. si Zaorilo je po cesti, s streh d so kipeli glasovi, z oken mu je ii svila pahljala ipozdrav. Trombe s so zadonele — sprevod se je premaknil in Belizar je sto- u pal ponižen — hlapec svojega s gospoda, ki je storil samo kru- f: to dolžnost — sicer nič. \ \ Za vojskovodjem so pa pe- j; ljaH obloženi vozovi neizmerni plen. Zlati kraljevi stoli, dragocena oprava, slonokoi£ent vozički vandalske kraljice, skla- o di draguljev, gem in žlahtniji k kamenov, zlati kelihi in čase, s vsa dragocena oprava kraljev- s,
škili obednic, mirijade talentov srebra, , najdragocenejših posod, obilice, katero je nagroma-dil nekdaj Gizerih v Rimu. Med njimi so bile posode iz judov-| skega templja, ugrabljene po Titu, sedmeroramni zlati svečnik iz svetišča, vozovi perga-inentov — vezanih v dragocene puščice, med njimi nemški evangelij — posut z žlahtnim kamenjem.
Slovesno se je pomikalo to( morje bogatega plena po cesti, preko Teodozijevega fora, mimo Tetrapilona na Konstantinov trg. Tu stf velikaši v cerkvi ljube (fospe odložili belo o-bleko in jo zamenili z dvorno. Iz te cerkve so prinesli carske insignije: naprej dragoceni križ, za tem veliko zlato žezlo, na to je sledil labarum — zastava. Db desni in levi so tvorili gaz lirkačl in vsklikali: N*a mnoga teta!
Čimbolj so se bližali cirkusu, tembolj je naraščal krik — se jjnctlo ljudstvo. Vse je strmelo. vse dbčudovalo neizmerni jlen, lepe vojake, vjetega Geli-' nerja in njegove sorodnike.
Sprevod je krenil mimo luk-iorijoznih toplic Zeuksipovih— »red njim se je širil bogati por-al hipodroma. Semkaj je raz-»ula carjeva roka ves blesk in »ijaj, razkošje in bogastvo največjega despota na svetu.
StotisoČi so sedeli naokrog, itotisoči kričali despotu pod ikrlatnim baldahinom, ki je v risoki loži na /latem tronu ča-cal Belizarja. Ob njtyn je se-lela carica, ki je. edina v sve-ovni zgodovini Iz brlogov te-pi istega cirkusa, ife enake raz- ' izdanosti in pohote našla pot z arerte preko stopnic do jtro-ta. Lepa je bila -— ne velika — >a stasa, da bi se ga razveselil imetnik. Iz blede ipolti so ža-ele oči, ki so zamamfjale, lita, ki so koprnela po nasladi, 'lati nimb je vjenčal glavo, za lijamante v uhanih, na čelu, na ratu in dMeki bi kupil kralje-tvo. Krog nje pa svet ti roj Ivorj^inic, prelest ženske lepo-e, mladi pajtriciji, plemiči — ijeni Ijubljenfri in varovanci.
Ko je vstopil Gelimer in zajedal Justinijana na prestolu, norje ljudstva na levi in desni
—	ni zaplakal, ni vzdihnit — 'lasno je (»onovil edine besede: sJiecvost ničevosti — vse je ni-evo. *	*
Belizar in Gelimer sta šla po topnicah do (prestola. Tam so meli »kralju škrlat iu klonila se e glava Vandala do ta! — jud.^tvo je zakričalo bučno ka-tor vihar v pozdrav silnemu lespotu, katerega ni ljubilo, :aterega je na skrivnem klelo n ga zvalo vtelešenega hudi-j •a: "Eo triumphe v— mnoga
-	mnoga leta!" v vseh jezikih, :i so doneli tedaj na zemlji. j
Tudi Belizar je padel v prah la kolena — nevredni hlapec ired neomejenim gospodom — , iriiis et orbis.
Radovan in> Iztok sta stala la podi ju med tekmeci-loko-relci. Radovan je pil fiavse- ' godaj dobro Epafrod^tovo vi-io in bil dobre volje. Kričal je kričači in stegal kvišku roke.' stok je molčal. Pomislil je naenkrat, da bi bil skoro tako riveden v cirkus njegov oče — ivarun — svobodni starosta lohodnih Slovenov — da ni irodrla njegova strelica Hilbu-j lija. In za hrepenel je nazaj — lomov v gradišče, da pove, kaj e godi zmaganim narodom,1 j la se napoti od rod« Slovenov j n prižge srd v duši, edinost v ( rci'h vseh sinov svobodnega Olnca — večni srd in večni Iboj lizancu... Ali tedaj je dal depot znahienje. Zahrumele so anfare — ljudstvo je zabesne-o veselja — v areni sta se po-avili dve krasni kvadrigi...
Nin.
Trikrat so trombe znanile^ ►dmor, trikrat so se vsul! pre-:o štirideseterih
,marmornih j topnic carici in Belizai^jevi'i užnji ter trosili in delili med1
jud^tvo k^epčila.t Hipodrom je vrve! in besnel. Ljudstva so <e bila upijanila radosti in vina. Bogataši so izgubljali in dobivali neizmerne stave. Po vodi v jarku krog arene s odplaval i kosi razbitih koles In vo£ Pristaši stranke zelenih in vi«-' njevih, najeti 'kričači — so pre-gazili jarek Ob areni, splezali na spino, popenjali se tia Kač* 'ji steber, zlezli neizmernemu kolosu — Lisipovcnui Fferku-lu — na tilnik, trgali sikomor-I ne vence z Adama in Eve ter jih me,tali v areno, poklekali preti krasno soho po ljubezni koprneče Helene, bili in se pehali med seboj, slavili zelene in slavili višnjeve, od katerih' so bili pač bolje plačani.
Nad katismo — cesarsko ložo — slonečo na dvajsetih marmornih stebrih, je rosil v najtanjšem prašku dehteči žafran. Mladi patriciji, mehkužni čast- j niki, dvorni intrigantje so po- i mežiškavali zboru ženskega eve | ta, ki se je zgrinjal krog Teodore pod katismo ,ter jk> ložah l na desni in levi. Odgigravale so se pikantne ljubavne dogod- i bice, vžigala srca v novih stra- j šteli, ogenj zavisti in ljubosumja je palil lica.	< Le Teodora se ni ganila. Na < čelu ji je ležal mrak, ustnice so j se bile stisnile, polt ji je še bolj | pobledela, oko je pa žarelo in trskalo bliske na vrste zelenih. a Trikrat so tulrle kvadrige v Iij-podrom, carica je obetala višnjevim milost despojne — , kljub jtemu se ni zmaga še od- ( ločila za njeno stranko. Višnje- y \i in zeleni so šteli — enako število zmag. .
Naenkrat se zgane — da znamenje z roko. Nagne se do ^ lepe dvorjanke Irene, ki je se- } dela zamišljena blizu Teodore, in ji naroči, naj pozove Azba- t da. Prošinila jo je z ogljenimi ^ očmi, da opazi ,na licu, kaj se je zganilo v njenem srcu. Toda ( Irena je ostala hladna — dvignila se je, sporočila povelje ca-ričino — in v trenotku je klečal pred njo, do tal sklonjen, načelnik palatin^ke tegj^e y v blesteči opravi.
„Azbad, pojdi do Epafrodita in ga prašaj, ali zmagajo arab- j ski žrehci, ki sem jjh kupila po njegovem posredovanju!"
Azbad ji je poljubil nogo in odšel v ložo k Epafroditu. Šu- ^ menje in šepetfinje je utihnilo, * govorila je boginja — Teodora ^ z zlatim nimbom krog glave. s ..Irena, lep je Azbad!" ' 1 "I>ep je, sveta despojna!" "In ti ga ljubiš 1" ..Ljubim, če mi veleva tvoja vsepiogočnost!"	'	y
„ln srce iti ne veleva?"	j
.,Moje srce je kak<»r Janeza ' Krstitelja oh Jordanu!'"
»Otrok! Bamo ti kobilic in	r
nierlu nhmc.sto žarkega polju-	« baP > »s
.t
„ln moje ustnice bodo hvah^	j
le tvojo dobrotljivo vzvišenost,	t
o despojna!"	s
Carica se je pomilovalno o-	^
zrla^a lice Trene, kjer še ni bi-	j,
lo žarke strasti, kjer je v očeh	s trepetala rosa, k^kor v kelihu limbarja, ki se je odprl ponoči in čist in nedolžen pozdravil jutro.
Azbad se je vrnil.
„Epafrodit, najponižnejši lila-	y
pec despojne. leži pred teboj v	c
prahu in prisega pri sv. Trojici,	p
tla nrabci despojne zmagajo,	-
Zastavil je nanje pol milijona	j
zlatih staterov."	j
Teodori se je lice razvedrilo.	^
Takoj so zadonele trombe —	,
izpod katisme sta se 'pojavili	v
najlepši dvadrigi.	s
Ljudstvo je onemelo. Vse je	j
nagnilo preko ograj, starci so	s
trepetali na telesih, mladina je	(|
stiskala pesti, Kristusa so zdi-	j
h ova te nazivali in klicali n.u po-	j
moč, drugi so rotili satana in	r
belcebuba, naj stare kolo viš-	^
njevemu.	j,
Konji so staji pod katismo —I	Vf stranke zelenih š,tirje kapado>»
cani^ stranke višnjevih štirje a-	^
rabcL Voznika dvigneta majhne	s
zastavice — po hipodromu pa	^
kakor bi se začudilo morje.j	r Mogočen Got v višnjevi tuniki
je dvignil praporce in na njem	v
;e je pojavil grb Teodoriri. v	q ..Despojna dirka T
P"hodtijič.)	C
Inozemstvo.
SULTAN HoipA OSTANE
LONDON, aprila. — V sredo se je poročalo tukajšnji borzi iz skrivni virov, da se je sultan pogodil Is Ml^doturki, da bodo pustili ha prestolu, da-siranno ga bo^o oropali vse moči.
Po pogodbi bode odbor MIa-dottirkov vladal deželo ter skrbel, da ne pride na površje reakcionarna stranka, ki je vladala zadnje čase.
Dve stvari so Maldoiturkom preprečile, da niso zahtevali odpoved sultana. Prvič ne morejo zadosti dokazati, da jf bil Abdul odgovoren za zadnje u-pore.
Drugi vzrok pa je spoštovanje do niohamedjinske vere, ki prepoveduje od&avljenje sultana brez vsakega .drugega vzroka, razen če zblazni.
Prizna se, da Mladoturki lahko dobijo^ kar zahtevajo in se mora priznati, da takega pametnega javnega nastopa še ni pokazal mohamedanski narod
Da se pa v Londonu še vedno boje za sultana, je dokaz, da so zvišali njegovo zavarov d-ni no za življenje za 20 odstotkov za dobo šest mesecev.
X''.	j
DUNAJ, 26. aprila, — Neo-vrgljivi dokazi so prišli na dart, da ima Nemčija glavno besedo v sedanji turški krizi.
Nemčija ima sultana za dobrega prijatelja in ne mara," da bi bil odstavljen. Ponudila je Mladoturkom, da jim bodejio-magala z denarjem in drugim potrebnim, ako pustijo Abdula na prestolu in l*ode skrbela, da se jim ugodijo njih zahteve,
Pošjtna zveza med Carigradom in Dunajem je pretrgana, začasno, in brzojavke pridejo najprvo v roke Mladoturkom.
Hm
POLOŽAJ Y TABRIZU NEVAREN.
šah noče sprejeti poslanstva od
strftfU Rusije in Anglije.
1
TEHERAN. 22. aprifti. —
V	včerajšnjem boju so zgu-bili narodnjaki šestdeset mož. Težko ranjenilt je 100 mož. Ubita sta tudi dva ameriška misijonarja.
Pozneje: — Ubit Ainejilca-nec H. C. Basckerville. Bi! je učitelj v neki katoliški cerkvi.
V	boju se je pridružil narodnjakom in bil od šahovih čet ubi,t. Ker vlada v mestu grozno pomanjkanje in to posebno med zenatyi in otroci, je, hotela narodna stranka z načelom Bas-, ckerville-a v mesto spraviti za stradajoče voz živil, šah pa je to prepovedal! Vnel se je nato boj, ki je zahteval če^ 160 žrtev. Angleži so se, pritožili pri svoji vladi, da poskrbi, da bodo varni svojega življenja. Vsi tu-kajšjii Rusi so se zatekli v ruski konzulat.
PRED VRATMI
CARIGRADA.
CARIGRAD, 23. aprila. — Združena vojska konstitucional cev je bila ob i« uri 30 minut pred vrati glavnega mesta Turške, Carigrada. Strah v mestu je bil nepopisen. Vse se je pripravljalo z,a beg z svojim imetjem, ali kar se je sploh dalo nositi. Takoj se je sklicala iz-vanredna min^irska seja, da se skliče natl mesto vojno stanje, Protivladna franka zahteva, da se ljudi, ki so zakrivili predzadnje nemire dobro kaznuje. Posebna •kabinetna seja je prišla do zaključka, da se v vsem miruje in poravna spor z Mla-do-turki mirnim potoni. Predloge so takoj predložili sultanu, ki jim bo gotovo dal potr-jenje. Po 12 uri se je zvedelo, da so se pogajanja med kon-ititucionalci in vladno stranko dobro izvršila in je upati tiiir-nega zaključka.
Vesjt, da so Združene ftrža-ve poslale v turške vode, za v obrambo svojih podanikov, boj-; pe ladjeJ'Montana'' in North |
RAZNOTEROSTI.
Novine na vseučilišču. .—
Prvo predavanje o novinah in sicer v zgodovinskem oddelku bo priredil docen,t dr.J W. Bauer ua dunajskem vseučilišču z naslovom: "Novine, njih zgodovina in pomen kot zgodovinski vir novejših časov." — Po nemških vseučiliščih so uvedli že davno,podobna javna predavanja.
Napad na' igralce med igro.— V gledališču Hadrian v Rimu je bila napovedana nova predstava Feme, v kateri bi. gola ženska predstavljala v umetniških pozah mistične prizore. Me^to nje sta nastopili na o-flru 2 slabo oblečlni Ženski, na Icar je občinstvo razjarjeno planilo nad igralce, ,ter bi »bilo vse
,	. - j1"/ . v". *
ROOSEVELT ZDRAV iN VESEL.
Svoj načrt premenil. Ostane dva
dni v Mombasi.
' }
• Btiletin: Mombasa, Britsk" vzhodna Afrika, 22. aprila, 1:3c P. M. Parnik "Admiral" .v luk: Mombase. Na krovu vse zdravo^ ftoosevelt burno pozefrav-Ijen od tisočere množice domačinov.
MOMBASA, 27. aprila. — Roosevelt je svoj prejšnji načrt premenil v toliko, da je sprejel pova'bilo Mombasa kluba in o* stane v tem mestu dva dni. Sir Alfred je sporočil Rooseveltu. da je za njegov prihod že vse pripravljeno. Roosevelt se ho z svojim sptemsitvom vozil v posebnem vlaku. Z vse<h tlelov dežele prihajajo domačini, da vidijo "velikega belega vodnika." __!_ ■ ■___
v	- 1
V OBČINI STINAC, NA O-GRSKEM 600 LJUDI BREZ» STREHE.
Beda je velika.
\ DUNAJ, 23. aprila. — Iz Grad(fa se je na Dunaj brzojavnim potom naznanil velik požar, ki je uničil celo občino" | Štinac, na Ogrskem. Sicer so bile požarne brambe takoj nav mestu, a radi velikega vetra je bil vsak napor občino rešiti { brezuspešen. Pogorelo je vse.\ Beda je velika. Vlada še hud mraz, a ubogo prebivalstvo nima' strehe. Pošjje se posdben vlak z živili in z vsem potrebnim, da bodo za par dni ddbili potrebno hrano.
i cesar franc jožef je
izrekel Vojaštvu
javno zahvalo.
DUNAJ, 26. aprila. — Cesar Franc Jožef, IM — je izrekel svojemu vojaštvu, častništvu in ■ višjim poveljnikom svojo zahvalo in to javnim potoni. V svoji zahvali cesar jako hvali 1 zvesto vojaštvo, posebno hitro i mobilizacijo. Službeni čas v krir zi se računa dvakratno. (Ni povedano, če tudi vojakom. Po našem mnenju: le častnikom op. ured.)	/
KRIZA V MINISTRSTVU.
BUDIMPEŠTA, 26. aj>r. — Wekerlevo ministrstvo je padlb Vzrok VVekrlovega tpadcaf je gotovo povzročila avstro-ogr-ska banka. '
Ogri so zahtevali, da jim Wekrle preskrbi svojo, od av-stro-ogrske banke neodvisno To jim ni Wekrle preskrbe!, jim ne bo sploh nihče tega nare dil. Stvar ima veliki pomen za celo monarhijo. Mazari se hočejo tem potom izogniti stroškom. Cesarje demisijo VVekrla s pit. je r.
Objedncm je naročil ministru notranjih del, grofu Andrassyu. naj sestavi novo ministrstvo. Z Wekrlom je padel tudi dika Mažarov Ferenz Košut, — do sedaj trgovinski minister.
hijeno jn se jim ni b<Ui za življenje ali njih premoženje.
I	*
Prva slovenski veletrgovina na debelo iiidrobno (Whole Sale Si
Retail) v Clevelandu je
^	1 ■■ i? i
-i
'-i: V iV^ii -	. .»'>■ *'.t." - -v, ■ .
Geo. Travmkar
(>102 St. Clair Ave.
•. N. E.
Lote na prodaj
2SE£S55SS55S32S5X^
Kdor si žeh postaviti It^o hišo in imeti šJ posestvo^ j naj vpraša pri g. Louis Rechar, Euclid, Ohio, za Mix 10- 1 te. On je naš glavni zastopnik in ima popolno pravico | prodat vse naše lote in hiše, ki se nahajajo v slovenski |
niiselbini v Eucjid, Ohio.
C. M MIX
LOUIS RECHAR, gl. zastopnik.