67. številka. Trst, v petek 22. marcija 1901. I -— H--— Tečaj XXVI ,.Edinost ., I i«.* enkrat na dan. nuun nedelj in -atBUOf, ob 4. uri rvečer. Kari'^slai maAa : ra celo leto........34 kron za pol leta.........13 _ za četrt leta....... za en m«*c ....... .NtroAno je plačevati nanrej.j ro^be brez nrilfiirnt' ■• ozira Po tobakarnab v Trnu se prodajajo^o-eavecĐe Številke po 6 stotink (3 nvč >: Trna pa po b utotink (4 nv«*. i r*»l*f«« iti. H7«. &din cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi ae računajo po vrntah v petitu. Za več-kratno naroČilo s primernim popustom PoBlana. osmrtnice in javne zahvale domači oelaai italje.) Zato je tudi tir. Mazzura predlagal ne-km". da bi se za Hrvatsko zasnoval posel»en vrhni računarski dvor v Zagrebu. Cmeje se, da je bil pretilog zastonj stavljen. Na vsaki način pa je opozicija lu<]i |m tistih podatkih, k! «o Hrvatski na razpolago, o vseh obračunih do sedaj dokazala, da hrvatskega primanjkljaja ni, da Ogrska nima česa plačevati za Hrvatsko, da bo hrvatski dohodki zadostni v jx»kritje vseh njenih {>otreb, l»odi avtonomnih, ImmIi skupnih, da se Ogrska |»o-sltižuje hrvatskega denarja za plodonosne investicije na svojem zemljišču. Kako migova rjajo na vse to od strani veČine v saboru ? Njej je sploh zoperno, da bi se spuščala v meritorno razpravo vprašanj. Ona se pola-sčuje formalnih strani ter odgovarja, da pregledovanje računov ne spada v kompe-ten«»o sabora, ampak tla jih salx»r ima jednostavno naznanje vzeti. Po novi tinancijelni nagodbi se to stanje stvari ne spremeni. Naj se ImmIo prihodki Hrvatske izračunavali kakor si bodi. obračani ostanejo v madjarskih rokah in Madjari bodo slej kakor prej izkaza vali, fla plačujejo za Hrvatsko vsako leto znaten primanjkljaj ; izkazavali lx>do, da oni vzdržujejo Hrvatsko; izkazavali bodo, da Hrva* -ka živi od njihove milosti. No, tu je še nekaj tretjega. Kakor veste, avtonomni posli v Hrvatski so: notranja politična uprava, sodstvo, Imgočastje in nauk. Vse »»stale stvari so skupne, bodi v {»ogledu na legislativo (zakonodajo!, bodi v {»ogledu na eksekutivo (izvrševalno oblast). Po takem spadaj«) v skupne stvari, da ne omenjamo družili : finance, trgovina in obrt. Ko srno rekli trgovina, rekli smo železnice, rekli smo reke, rekli smo pristanišča, rekli smo pošte, r**kli smo brzojavi itd. Kaj bi imelo [»omenjati — skupno? Imeli bi {»omeniti, tla so te stvari i stota ko ogrske kakor hrvatske! in tako bi moralo biti tudi }x> državnopravni nagodbi. Po jasnem zmislu le-te sti v Budimpešti dve legislativi in dve eksekutivi : dvojna sabora in J vojn i vladi. Kn sabor je sestavljen od ogrskih jn»sianeev, in ti razpravljajo o predmetih. ki so čisto avtonomni Ogrski : o notranji P O I) I. I S T E K. « Vlade Kroačkep pastirski list. (I >alje. i Nekatere moderne države so skušale brez »Gospoda i Hrista jego« osrečiti svoje podanike. < M po v sod i so odstranile Njegov svet' znak, na katerem so jedine besede »v tem znamenju zmagaš«, ter ga za-menile z znakom svoje moči z oholim geslom : Brez Boga*. Mladina, ki so jo odgojile pod tem geslom, je Še nadkrilila svoje učitelje, razširila je njihov nauk z geslom — brez vladarja in brez domovine! Pa ga je izvajala na strah in grozo svojih učiteljev in vsega ljudskega društva, ta i o, da se jej zastava rumeni od prolite vladarske krvi. Zares strahoviti sadovi žalostnih naukov. Kakova je resnica, kakovo je pravo, ki ju uči brezi m >ž nos t ? Kaka mu je prosv«ta, kako človekoljubje? Tudi divjaki se morejo zgražati nad tem. Kaka je nravstvenost v privatnem in javnem življenju ? Kreposti se umikajo, a zlodejstva se izticajo čim brez--rainneje. A kje je tista sreča in blagostanje, ki hi po nauku krutega materijalizma imela biti ljudstvu jedinim ciljem? Ali mesto blagostanja vidimo vedno več ubožtra in bede. politični upravi, o sodstvu, o bogočastju in nauku. — Ko pa gre za skupne stvari, namreč za trgovino, obrt, finance itd., potem razpravlja o istih skupni sabor — sabor namreč, sestavljen od ogrskih in hrvatskih poslancev, katere voli hrvatski sabor. Na isti način sti v Budimpešti tudi dve vladi. Minister za notranje stvari, minister pravosodja, minister bogočastja in nauka — to so samo iu čisto ogrski ministri. Temu nasprotno pa sta minister finan^ij in minister trgovine skupna ministra, namreč ogrska in hrvatska ministra. Ali praksa je, na žalost, postala taka, tla ono, kar je skupnega, se ne smatra kakor jednako za Hrvatsko in za Ogrsko, ampak se smatra za izključljivo madjarsko. Skupna politika, to je : financijalna in gospodarska vodi se povsem v madjarskem duhu in primerno madjarskim interesom. V sled tega — izvzemši mesto Zagreb, ki se razvija vkljub zistemu — t»stala naša mesta padajo. A jih je med njimi, ki so kakor od Boga ustvarjena, tla {»ostanejo bujna trgovinska središča. Tu vam je Karlovec, tu vam je Sisek, tu vam je Osiek, tu vam je Zemun, Radi te^ a niso urejene naše reke. Kadi tega se na hrvatski zemlji ne zidajo najnujneje železnice — kakor priča o tem gornja krajina — ali {»a se zidajo v taki smeri, da so na korist Ogrski, {»osebno pa Budim{»ešti. Radi tega so tudi naša pristanišča v primitivnem stanju. Primerjajte Senj, primerjajte B«kar z Reko! Primerjajte ono nič, ki se tlela v Bakru, v Senju in na vsem hrvatskem Primorju — zato, ker je to hrvatsko — z onimi brezštevilnimi milijoni, ki se neumno in brezglavno mečejo v reško luko, le zato, ker se ta smatra za madjarsko ! Vso to bedo povdarja tudi nuncij hrvatskega kraljevinskega odbora ; povdarja jo in slika jo. Ali se to stanje stvari spremeni z namcrjano obnovo financijelne nagodbe ? N e, ker poslej kakor doslej financije in gospodarstvo ostanejo v madjarskih rokah : poslej kakor doslej se bodo skupni predmeti smatrali kakor izključljivo inadjarski; poslej kakor doslej bodo, ne samo ogrski, ampak tudi hrvatski denar investirali na ogrskih tleh, a Hrvatska se bo zapuščala. Ako se bo postopalo z gledišča, iz katerega izhaja povsem krivo hrvatski kraljevinski odbor — tla namreč njegov mandat sestoji v tem, tla se z ogrskim kraljevinski m odborom dogovori o tangentiranju hrvatskih dohodkov za deset let — potem obnova tinancijalne nagodbe ne nudi niti načina, da bi se za Hrvatsko zagotovila bolja ter drugačna financijelna in gospodarska politika, nego je dosedanja. (Pride še.) < 'im dalje bolj se ljudstvo odmika ml pravega blagostanja. Ti slepi voditelji človeške družbe, ki so oholo prezrli Krista, večno luč, ne le da sami slepo in v omami drvč v propast, ampak v isti čas, kolikor je tlo njih, delajo, tla človeška družba, metana od v eli-kega viharja, pada zopet v to strugo zla in bede, iz katere ga je v svoji ljubavi rešil < )tlrešenik. »Kajti, kjer so se vrgli na stran-jM»ti, odteza jih ta zmota čim tlalje od zaže-Ijenega cilja. Tako isto, ko se prava in čista luč resnice zavrže, mora tmina zastreti pamet, a žalostna in pogubna mišljenja globoko iz-pačijo srce.« Mnogi in prosvetljcni duhovi in pravi prijatelji narodnega blagostanja so spregledali, in videči strahovito brezdno, v katero drvi človeška družba skupno se svojimi pridobitvami, izustili so na zvršetku prošlega veka ta obupni vsklic: nazaj k Jezusu Kristu ! Tisoči in tisoči vsake vrste bolnih in ranjenih so se vzdramili na ta poziv ter so obrnili in poiskali zopet luč, katero so zapustili, in so pohiteli k Jezusu Kristu, k izvoru vsega življenja in zdravja, sreče i u blagostanja. Zadnji dnevi minolega stoletja so nudili preganljivih prizorov prebujene vere, oživele krščanske zavesti. O da bi Vsevišoji oče dal, da se izpolni vroča želja našega sv. Politični pregled. V TRSTU dne 22. marca 1*MJ1. Državni zbor. Včerajšnja javna seja je bila jako kratka, tem — interesantneja in viharneja je bila na to sledivša tajna seja. Med došli mi spisi je bila tudi — kakor že razvidno iz sinočnje brzojavke — interpelacija poslanca Breiterja in tovarišev radi odlikovanja načelnika poljskega »kola«, viteza Ja\vorskega. Interpelantje zatrjajo, da je to odlikovanje napravilo mučen utis na vso deželo in očitajo Jaivorskemu, da si je izposlo-val odpis velikih zaostankov na davku, dočim rubijo kmeta tudi za manjše svote. Interpelantje hočejo vedeti, kaki vzroki so doveli ministerskega predsednika do tega, da je kroni predložil to odlikovanje. Ali niso bile to morda zasluge poljskega »kola« za — sedanjo vlado?! Interpelacijo je podpisalo 17 opozicijonalnih poljskih, maloruskih in češko ratlikalnih poslancev. Na to je zbornica razpravljala o poročilu odseka za podeljevanje podpor bedo trpečim krajem. Med govorniki, ki so posegli v razpravo, je bil tudi poslanec S p i n č i e. Razpravo so prekinili. Ker je bilo prečitati nekaj interpelacij, katere je predsednik smatral po-hujšljivimi, odredil je tajno sejo. Teh interpelacij je bilo petero in so bile predložene od Vsenemcev. Četorica njih se je zadevala zaplembe znanega humorističnega lista »Scherer« v Ino-mostu, peta pa neke knjige: »Fantazije realista« od Lvnkensa, ki ni bila še zaplenjena, da-si je — kakor pravi interpelacija — bolj nemoralna, nego moralna teologija sv. Alfo..sa liguorjanskega. Interpelantje hočejo, tla minister za pravosodje opraviči to nejednakost v postopanju. Prišlo je o tem do viharnih prizorov. Zbornica je z veliko veČino pritrdila predsedniku, da je nekatere odstavke interpelacije črtati. Proti so glasovali Vsenemci, socijalisti in Italijani Trsta, Istre in Furlanije in liberalni iz Tirola. Po takem so bili Italijani razkrojeni v liberalne in klerikalne. Zajedno je sklenila zbornica, da vseh pet interpelacij ni čitati v javni seji. Očeta : >0 da se ti plameni starodavne vere, ki zaplapoljujejo, razgorć v velik ogenj, in da uzorni izgled spodbudi tudi druge ! Kajti, kaj je naši dobi tako potrebno, kakor to, tla se povsodi vzpostavijo krščanski značaj in stare kreposti v državah?« V žalostni tej zmešnjavi umnih zmot, v vrtincu do besnosti razgretih strasti, v besnem kolu razuzdanih zlodejstev, od koder se razlega cviljenje in jok vsakovrstnih trpinov v strahu in trepetu pred gotovim propadom, od povsodi se kliče na pomoč. Ali tu človeška znanost ne pomaga več. »Na višem mestu treba iskati leka narodom, treba poklicati na pomoč silo, večo netr<> je človeška, ki prodira tlo srca, obnov-Ija v njih zavest dolžnosti in jih {»opravlja : to je ona ista sila, ki je že enkrat rešila svet od pro[»asti, ko je bil pal v mnogo huja zla. Daj, odpahni zapreke ter oživi in ojači krščanski duh v državi in država se povzdigne zopet. Brzo se pomiri borba med nižimi in višimi sloji in ob medsebojnem spoštovanju stala bodo nežaljena prava z obeh strani. Ako bodo slušali Krista, vršili bod« svoje dolžnosti toliko srečni kolikor bedni : jedni opazijo, tla jim je čuvati, ako se hočejo rešiti, pravico in ljubav, a drugim zmernost in način. (Pride še.) Po glasovanju so bili zopet viharni prizori ; schonererjanci in socijalisti so grozili z obstrukcijo, dokler predsedništvo ne odneha od cenzuriranja interpelacij. Zlasti Vsenemci so bili silno razjarjeni in v parlamentarnih krogih se je govorilo, tla so res sklenili pričeti z obstrukcijo. Javna seja je pričela zopet ob tf. uri, a trajala je malo časa, toliko, tla je predsednik odgovoril na nekatera vprašanja, tako tudi očitanje poslanca Steinerja, tla rabi označenje »bohmisehe Sprache« za češki jezik. Predsednik je odgovoril, da tako označenje se rabina tudi v uradnih obvestilih. Na vprašanje glede postopanja z nenemškimi interpelacijami se je skliceval predsednik na svojo izjavo od 14. marca. Na nepravo adreso. Na ostro in ka-I tegorično zavrnitev v viso'.cooticijozni »Wie-! ner Abendpost« na adreso onih francozkih listov, ki nespoštljivo pišejo o naši državi, reagira »Agramer Tagblatt« nastopno: Razburjenje v »\Viener Abendpost« je opravičeno. Ali strmeti moramo, tla take zavrnitve, kakor so jo dobili francozki listi, ki so gotovo bolj iz lahkomišljenosti in šovinistiškega nepoznanja razmer seli na limanico kakemu hudobnemu pamfletistu, niso že davno d »bili gospodje Vsenemci in drugi destruktivni življi v monarhiji sami, ki še z večo nesramnostjo dan na dan prorokujejo propad Avstrije, a katerih zavržljive politike ne vodita le lahkomišljenost in brezmiselno veselje na govoričenju, ampak zavesten namen. Mi bi trdili celo, da bi nikomur v inozemstvu niti od daleč ne prihajalo na misel, da bi verjel takim nesramnim govoricam o propatili naše države, ako bi naši vodilni krogi vele-iztlajalskim kričačem v lastni deželi vsikdar točno po zaslugi dajali po zobeh. Ali ni je v to potrebne energije. Cesarjevo potovanje v Prago. Našim čitateljem je znano, da so nemški listi med namišljenimi koncesijami, ki jih je Kor-ber dovolil Čehom, navajali tudi cesarjevo potovanje v Prago in sicer povodom blago-slovljenja novega mostu čez Vltavo. Pozneje so pa isti listi sami trdili zopet, da o tem potovanju ni niti govora, ker dvorni krogi tla vedo, da bi to ozlovoljilo njih — Nemce. »Pester Llovd« javlja pa sedaj, da je rečeno potovanje skoro gotova stvar i n m u n e more odrekati s i m p t o m a t i č n e pomembnost i, ker je znakom, da so se razmere med narodom češkim in dvornimi krogi — ohladivše se vsletl znane zde-afere — zopet zboljšale. Politične osebe, ki poznajo gibanje dvornega zraka, da zagotovljajo, da je na odločilnem mestu jasna volja, n e dopustiti parlamentariške s i-t u v a c i j e p r o t i Cehom! Ta direktiva je tudi prisilila Korberja, da je stopil v pogajanja s Čehi. Vladne privolitve Cehom so bile znane cesarju. Potovanje v Prago pa nikakor ni del onih dogovorov. Zaupnik bu-dimpeštanskega lista meni tudi, tla bržkone pojde v Prago tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. Šole! Šole ! Mi smo že večkrat pov-darjali prežalostno dejstvo, oziroma zamudo, tla na Reki ni niti jedne hrvatske ljudske šole. da-si je tam na tisoče in tisoče hrvatskega življa. S tem perečim vprašanjem se bavi tudi reški »Novi list« v posebnem članku, v katerem pravi, da na Reki živi 20.000 duš hrvatskega življa. Vsi otročiči tega življa zahajajo v italijanske šole. Reški list meni, da kaj takega ni v vsem Slovanstvu, tla bi v mestu, kjer je toliko Slovanov, ne imeli nijednega razreda normalke. Posledica temu je, tla je popularizacija italijanskega jezika zašla v hrvatsko ljudstvo. Takemu žalostnemu dejstvu ne treba komentarja in jasno je, kam moramo priti, ako tudi nadalje ostane tako. Skrajni čas je t*#rej. «la se hrvatskim rodbinam na R*-ki ustvari prilika. «la ImmIo m«»gle dajati svojim otrokom vsaj za «~*et no naobrazbo v materinem jeziku. Hrvatska šola na Reki je potre i > na hrvatskemu narodu kakor zrak za dihanje. T<» ni nikako giolitieno, veliko-hr-vatsko n državno vprašanje, ampak strogo kulturno. To spada danes v naj pri miti vneja človeška prava. Za to morajo so lelovati vsi Hrvatje na Heki in tudi ostali Slovani — od najradikalnejili do najzmeruejih. Tako je. Hrvatje morejo dokazovati dan na dan, da Reka pripada njim po svoji geo-grartski legi, |h» naravi, po narodnem in državnem pravu, ali zgubljena 1m» za njih definitivno, ako ne ImmIo skrbeli za narodno naobrazbo, za šolo, za tako vzgojo, ki ho v reških Hrvatih vzbujala zavest, da pripadajo k hrvatski dom« »vi u i ! Le taka živa zavest jih bo vsposohljala za intenzivno obrambo hrvat-skih prav e do iieke in za delo za vsj»ešno rešenje reškega vprašanja. Sola je temelj naobrazbi, je -redstvo /a organizacijo, je temelj za vse narodne aspiracije. Hišo pa treba začeti zidati pri temelju. O tem naj razmišljajo voditelji reških Hrvatov in naj se dajo nemudoma na deio, da se čim prej oživotvori misel, ki jo je sprožil »Novi list«. — Ta list povdarja dejstvo, da na Reki plačujejo največ davka Hrvatje, zl>ok česar bi smeli zahtevati vlade, da jim zasnuje šolo. No, ker s«, iazmere take, da tudi na tako mrvico pravice ni misliti, ne preostaja reškim Hrvatom drug««, iiesro — samopomoč. Povdarjamo še enkrat : šola je podlaga vsemu in zato je tudi to }»o običajnih pojmih sieer strogo kulturno vprašanje ob nenormalnih in nenaravnih razmerah na Reki tudi — velike narodne in poiitiške važnosti ! ! Parlamentarne stvari. Odsek za iganjerino je včeraj, z malimi spremembami, v-prejel vladno predlogo. Finačni in.nister je izjavil, da vlada ne misli na to, da bi po letu l'.HtJt. dohodek od povišanja žganjarine pripa la! državi in da bi dotieni znesek jedno-stavno vzkratila deželam. Marveč misli vlada na trajno akeijo. I»odoča zakonodaja naj iz postopnih začetkov ustvari zistematično celoto. * Slovenskemu Narodu» telegrafi rajo z Dunaja, da so se češki agrarei ločili od čeških socija listov in se pridružili Mlado-čehom. Vojna v južni Afriki. Angležem noče in noče iti prav od rok v južni Afriki. Tolikokrat -o že |»oročali, da so očistili kapsko kolonijo nI H u rov, da se mislita Botha in I>e\vet podati in druge take le}»e stvari, no in še vedno slišimo, da se ti nagajivi Buri vedno gibljejo, ne zmene se za vse lažnjive brzojavke, ki jiti j*»ši!jajo med svet angležki trenerai:. I >ane- pa nain zoj>et poročajo brzojavke. da so Angleži doživeli občuten poraz. Angiežki general Campl>ell je bil od Burov premagan in je moral bežati v Standerton. •le pae kri/ : imeti tako neti trud nega s«»vraž-nika. kakor mi (»uri. Tržaške vesti. Naročnikom! Ker se bliža začetek II. četrtletja in ker mnogim eenjenim našim našim naročnikom fx»teče naročnina, pridejali smo danes |»ošme nakaznice, katerih naj se blag«»vole |H»služiti «• pošiljanju naročnine. P# >i 1 i — Italijani i ! Hlail Ivan iz ulice Torricelli št v. 12 je dal spisati polo za ljudsko štetje v slovenskem jeziku. Da je zapisal vso družin«* za si«»vensko, t«» se u meje ; 1111 • ■ • sebi! Se« laj pa poslušajte, kaj sod«»-ločili gc-jMulje na magistratovi sekciji v ulici Giotto! Pozvali so Hlada s pretvezo <» doku-mentih — kar jim služi v vse druge svrhe in namene! Ko j«? Hla«l prišel na sekcijo, so ga takoj vprašali, kateri jezik e ter so na zadnje zaključili, «la otroci g«»vore laški tam, kjer delajo, tla morajo biti vpisani za — Lahe !! Nič ni pomagalo, d i je t»če izjavljal, tla je prva po njegovih napovedbah spisana jn»la e«lina prava in povsem resnična — magistratovci so brisali l»ese«le »>ioven>k«»« in na njih mesto zapisali > italiano« !! Bistrimo pojme! I>anes došli nam Sloveneec prinaša bržkone iz Trsta d<»šli nati daljši članek, ki je mirno in stvarno pisan ! Ali dopisniku je poznati tak«>j na prvi pogled, da n« — Tržačan in «la premalo pozna žilavost tržaških Slovencev, posebno pa okoličanov stare korenike. Takoj v u vodu se boji, j da bo legina šola pri sv. Ivanu zahtevala mnogo žrtev. Dalje pravi, pčine ra«li električne železnice, ki se dogradi v jeseni iz Trsta tja gori, j^t a k že tako rekoč izgubljene za nas. O Skednju pravi, da ie bil o zadnjih volitvah tam izvoljen italijanski kandidat, «la se naseljuje tam vedno več italijanskih delavcev iz klavnice in legi ne šole n. pr. pri Sv. Ivanu in električne železnice na Opčine. Tak«> daleč pač se nismo Slovenci, ark«»vljah n. pr. imajo tudi že Z:«lje in Lahoni vse polno letovišč ; n«>, mislimo, da se ne motimo, ako izrečemo trditev, da nam vse te laške vile narodno, oziroma jezikovno niso požrle niti jednega slovenskega Harkov-ljana. Ravno v HarkovIjah imamo — govorimo seve«la o pravem dotračeru ljudstvu — jako zavednih narodnjakov. Isto velja o sv. Križu, kjer st> napravili legino šolo in neko laško kamuoseško šolo, kjer so si prizadevali na vse kri pije, «la bi sv. Križ poitalijančili. No, vse jim ni pomagalo nič. Imajo nekaj privržencev, ki glasujejo o volitvah, ali sv. Križ je tlanes bolji v narodnem pogledu, nego je bil nekdaj. V okoličanih je globoko ukoreninjen jezik naših pradedov. Lepo pa ni «»d «lopisnika, da Skedenjce nekako stavlja na sramotni oder, ko so se vendar ravno o zadnjih državnozborskih volitvah tako sijajno odlikovali in popolnoma oprali madež, ki s<» si ga prizadeli «» zadnjih deželuozborskih volitvah. Krivo je pa dopisnik poučen, ako trdi, da se v Skedenj naseljujejo italijanski delavci i? mestne klavnice, ker je ravno obratno resnica, «la se isti namreč se popraviti ! Pisal sem : »Ako bi bila tudi resnica, daljnje delo odpravijo oni sami. Ko bo tu- da se ves češki narod protivi, ali je to že do- | kaj dovolj slovanskih trgovcev, si bodo že oni kaz, da njegove ideje ne prodro? Ves sami — s pomočjo vspešne konkurence, na ka- stari in srednji vek je veroval, da se okrog I teri jim bo seveda izdatno pomagala njih slo- zemlje sučejo vsa «lruga nebeška telesa, a vanska narodnost, znali pridobiti potrebnih od- vendar se ne sučejo!« Misel je jasna, vendar jemalcev. Dokaz za to nam podajajo že se«laj civilizacija daje možnost polemike. Namesto ■ obstoječe slovanske tržaške veče tvrdke. Vse >n e prodro« mora biti »niso prave«, stvari se razvijajo naravnim potom, posebno Vas v imenu stvari, za katero mi gre, pa trgovina. Tu ne pomagajo vsi apeli na na- prosim, da mi to popravite ! rodnost, bratstvo in na vse drugo; odjema- 1 j o n e a r. lec hoče biti zadovoljen in trgovci morajo v Neprilike električnega trannvaja. prvi vrsti računati s tem dejstvom. Predvčerajšnjem popoludne «ibstali s«» naen- Naša naloga bo torej ta, da v si o van- k™t vsi električni tratmvaji po mestu in se s k i h trgovcih in kapitalistih b u - niso ganili za cele tri četrt ure. Vzrok temu i . tlimo zanimanje za Trst, da jim ka- Je l>il(' "eko pohabljenje električnega kablja žemo na razmere v tem trgovskem emporiju l,0<^ zemljo. in jim tako z nasveti gremo na roko, kako Japonec v Trstu. Predvčerajšnjim si naj uredijo svoje korake v ta namen. je glavni administrator Vokohamskih javnih To bodi tudi naloga vsem tržaškim do-: skladišč in cesarskega carinarskega urada, pisnikom slovanskih listov. S samim apelira-' Kolzumi, ogledal tržaška javna skladišča, njem na narodnost ne tlosežemo ničesar. Kaeuil brez — krčmarice ! V hiši Kakoršna setev, taka žetev ! Iz Ro- št. 3, ul. Margerita, biva družina Pašnik, jana nam pišejo: Dobro ste povedali — tako Gospod Pašnik je svoječasno izpolnil polo za je in nič drugače. Naša prostorna cerkev po- ljudsko štetje in zapisal v lo. rubriko kakor staja prazna bolj in bolj. V cerkvi je pro- občevalni jezik — slovenski. Kasneje je bil štora za par tisoč ljudij, a sedaj se dogaja, pozvan na sekcijo, kjer so ga mej drugim ob nedeljah, da jih komaj našteješ stotino, izpraševali tudi o tem, kako govore tam, kjer T«> žalostno dejstvo je konstatira! tudi naš je on ' «>jen! P., ne sluteči nič slabega, spoštovani gospod kapelan z lece doli in nas je izjavil, «la tam govore največ slovenski in s tem zavaroval pred očitanjem, da pretim- pa nekaj nemški. Dobro, so rekli gospodje jemo. In vzroki, da — vzroki?! O, da da, na sekciji, ali tu treba zapisati, da vi govo- vzroki so tu. Prišlo je, kakor smo proroko- rite nemški ! ! Ne vemo, kako se je gosp. P. vali, kakor je moralo priti. Zastonj so bila branil, tla ne bi postal Nemec — vemo pa, vsa naša svarila, vse naše prošnje, vse naše da smo mi že objavili v »Edinosti« to sliko tožbe. Kakor slana cvetne livade, tako je tržaškega ljudskega štetja in vemo ša to, da pustošilo duše postopanje onih — ki so krivi ! je te dni prišel v gori imenovano družino Nič niso | omagali naši protesti, nič naši magistratni revizor v družbi z načelnikom opomini, Sejali so in sedaj žinjejo. In sejejo Jaz "e znam niti besede nemški?!« Nadzor- dalje... isto seme ter znašajo netiva na ,lilc (obrnjen proti voditelju sekcije): »Kako kup, da ljudstvo ne more priti do pomirjenja. Je to-Jc Voditelj: »Gospod je tako izjavil, Haš te «Ini se zopet širi govorica po Rojanu ^o je bil osebno na sek«-iji !« Gospa : »To je o nekem koraku, ki je — ako govorica od- ' mož je izjavil na opetovana vpra- govarja resnici — zelo podoben vsem prejš- šanja, tla se v njega rojstnem kraju govori njim in o katerem moremo trditi z matema- tndi nekaj nemški, drugo je laž! Zahtevam, tično gotovostjo, da pomnoži kup dosedanjih odo, naj počakajo še par minut, tla Rojana o <1 š 1 a ali da odide v R i m pride nje soprog, ali gospodi — se je mu- i» r i tožba proti tej o d r e d b i z izreč- «1«1<> - Tu je bil torej račun brez — krč- nim sklicevanjem na rezultate ljudskega štetja marice !! pred desetimi leti!! Izpred naših sodišč. Čitateljem bodo Setev dozoreva torej. In kakor «la so gotovo še v živem spominu izgredi, ki so se cerkveni krogi ven.lar malce vznemirjeni. Je-! vrSili P°vodoin zadnjih državnozborskih voli so tuenda misliti na remeduro. A'i kako ! Utev v Kopru. Radi teh izgredov se je vr-Nikar ne misliti namreč, tla hočejo izruti ši,a v5eraJ na ileželuem sodišču j vzroke žalostnim prikaznim, ampak z a- kazenska razprava proti nekaterim tehiz-d e t i hočejo one, ki so o p o z a r- grednikov. Od teh so bib obsojeni: Angel j a 1 i n a v z roke ! Čujte t«»rej : kriz«, rt,- Marsich radi zločina javnega nasilstva na dvomesečno poostreno ječo, radi prestopka rabuke 4 obtoženci na petdnevni in 4 obtoženci na tridnevni zapor ; ostalih f> obtožen- jansko hočejo rešiti s — polemikami [»roti ' -Edinosti«. V instrument za takovo »rešenje« krize pa je menda določen — »Prim. list*. Večžupljanov so mi pripovedovali začudeno, tla jim je kar naenkrat rečeni list začel prihajati v hišo......! Sedaj morete tudi uineti »veselo naraščanje naročnikov«, s katerimi se je bil nedavno pobahal rečeni list !! Ali cev je bilo oproščenih. L bogi konji. Včeraj popoludue je redarstvo v slobodni luki vzelo na zapisnik voznika Viljelina 1)., ker je naložil preveč blaga na svoj voz, ter ga je primoralo, «la se g«»spoda res nadejajo kakega vspeha ! Če pripreže k svojemu konju še jednega, ako se — britko razočaranje jim ne izostane, hoče odpeljati voz, na katerega je bil naložil Efekt bo nasproten željam njihovim. Le je- 25 kvintalov blaga. den način za resnično rešenje rojanske krize l>eček padel iz prvega nadstropja. je: zaustaviti roko onim. ki namenoma in Včeraj padel je iz prvega nadstropja hiše št. najeti sejejo zlo. Kajti, kak«»ršoa setev, taka 'J na trgu pred bolnišnico S-leten deček žetev. To je zakon božje narave. Proti temu Rajko T rev. Zlomil si je nogo in se močno jt obnemogel tudi — »Primorski list«. pobil po vsem telesu. Stariši so ga odnesli v Nemka, ki ne zna — nemški! V bližnjo bolnišnico. ulici S. Francesco št. 10 je služila v družini Nasprotniki kur/ni in cenam so g«>- T. Sever Antonija, doma iz sv. Križa v v«- tovo oni »kunštni trgovci«, ki skoraj vsaki pavski dolini. Gospodinja je izjavila, ko je dan kaj odnašajo v nedrijah iz slobodne trebalo izpolniti polo za ljudsko štetje, tla Inke, da se tako izognejo zgubljanju časa z Antonija govori slovensko, laško in nemško. Oni. ki je izpolnjeval polo, jo je zapisal za i — Nemko! Te dni pa je bila Sever pozvana na sekcijo, kjer so jej pokazali, da je upisana za Nemko! Stranka je izjavila katego- neprijetnim studiranjem dnevnih kurzov kave, sladkorja, rozin itd.; njih kurz kaže vedno —*— (t. j. nič). Včeraj se je policija zopet seznanila z dvema takima uzmovičetna. Prvi je 42-letni težak Ivan L. »trgovec z rozi- naime - samo 4 kc. je hotel reve/. odnesti : drugi. 41-letni Ivan F% pa je že l»olj >gro-sist« in si je natlačil 7 kg. kave v nedrije. Oba sta žalostno končala s svojim »kšeftomc, namreč — v uliei Tigor. Najdeni predmeti. Na redarstvu se nahajajo sledeči najdeni predmeti : hriljanten prstan, najden v uliei Torrente: knjižica tržaške hranilnice, glaseča se na <"»<) kron in novčarka z majhnim zneskom. 1 mrljivost v Tr>tu. Od 10. marca do vštevši ltf. marca, je umrlo ."»O mož ki h in 41 ženskih. skupaj i'I oseh, proti 172 v isti dol»i lanskega leta, in sicer 1* starih do 1 leta, 13 do :> let, ."» do L>0 let. 7 do 30 let, 8 do 40 let, is do i>0 let, 22 do SO let in 7 nad sn let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša od tin»č. Smrt je provzročila sušica v ti, bolezni v sopihih v I s, enteritia v O, legar v O slučajih, škrlatiea v O, krup v ošpice 0 hripavica v 2 slučajih. Domovinska pravica Urad pol. društva «Kdiuost» posluje v «Del. {»odpornem društvu» < Via Mol in Pieolo št. 1» vsaki d m od *>. do S. ure zvečer; ob nedeljah pa oludne. — Tain se dobivajo vsa |w>trebna pojasnila. Opo-zarjamo vnovič, da z letom 1S««1 so si začeli pri|M>-estvati domovinsko pravico in si jo pridobili z letošnjim oni, ki so v letu 1**11 dovršili 24. leto. Kdor je n. pr. še le v letu 1*1*2-dovršil 24. leto, bo mogel še le prihodnje leto prositi za podeljenje domovinske pravice. Dražbe premičnin. V soboto, dne 2o. mar«-a ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Punta del Korno, hišna oprava: ulica ('eciii.. S, stroji; ulica Foscolo štv. 2, hišna oprava : ulica (oroneo 7 in ulica Acfjtie 12, hišna oprava, likeri, vino, jesih. sodi, železna blagajna in oprema v zalogi; ulica 7. uri zjutraj 744.2. — Danes plima ob 4.*.4b p red p. in ob 10.0 p"p. - '»seka ob o.l*.' predjw!uv. C irila in Metoda na Oreti bo konečno vendar-le v ponedeljek dne 25. t. m. ob "». uri |K>poIudne v prostorih »Slovanske t'ital-ni«*e«, ulica S. Francesco štev. 2. Da se je občni zb<«r moral dvakrat odložiti, na tem ni odbor kriv, marveč slabo sporazumljenje, ker je bila dvorana že |»oprej (Kidana za vse nedelje. ('parno, da 1m» dne 2o. t. m. dvorana prena|N»lnjena našega, za narodno stvar nav-lušenega ženstva. Prosimo Vas, pridite vse, ker | »ogovori ti se imamo o marsičem in ukrenit in rešiti mnogo vprašanj glede naše po- družnice. Posebno ve Rojanske rodoljubke, prosimo Vas, ne prezrite tega vabila ter pridite, da vkrenemo kaj radi vaše podružnice. I>a pa ne bi se morda katera dolgočasila na toli »učenih« razpravah, ukrenile smo tudi, da bo po obenem zboru mala domača zabava, na kateri bodo nastopali toli priljubljeni otroci iz otroškega vrtca ter proizvajali še par točk izven programa. Do svidenja torej v ponedeljek na občnem zboru! ODBOR ženske podr. sv. C. in M. Vesti iz ostale Primorske. X Veliki resnicoljub B e n n a t i je zopet interpelirai. To pot se je razkoračil radi imenovanja župnika Zaralića členom deželnega šolskega sveta za Istro. Svojo zasoljeno interpelacijo - »Piecolo« pravi: una vihrata interpellanza — je seveda prikrojil po svojem, ali le od njega samega slovesno proglašenem resnicoljubju. Pravi, da se italijansko prebivalstvo čuti žaljen po tem imenovanju, ker se je vz kratil a njega — zakonita ingerenca. Vlaila ve sednj. kaj hoče gospod Bennati : vsako imenovanje naj vlada lepo prepusti — gospodu Bennatiju. Saj takov bedak vendar ni nikdo, da bi verjel, da je gospod Bennati res mislil na »ljudstvo« ! Oligarhija je bog. ona sme vse in more vse ; kdor jej ni na uslugo, ta se pregreša na legitimni ingerenci italijanskega — ljudstva ! Gospod Bennati pravi v svoji vihrata interpellanza. da je popolaz>oue po tem imenovanju »maltrattata«. Torej oni so »:nal-trattati«, ko imajo v deželnem šolskem svetu vse tri zastopnike dežele — po veliki večini slovanske dežele ! ! — in ko imajo na svoji strani vso dobrohotnost vlade in torej tudi nje vpliv na druge člene rečene korporacije, ki so odvisni od nje ! Oni so maltrattati — slovansko prebivalstvo Istre pa ni bilo mal-trattato, ko je imelo do sedaj jednega jedi-nega zastopnika! O, gospod Bennati je velik, še večje pa je njegovo pravico- in resnico-ljubje ! ! (ros pod Bennati govori o poslovenjevalni infiltraciji na resnem šolskem polju. Železno čelo! Ni je stranke v Avstriji, ki bi vse stroke javne uprave in javnega življenja tako uprezala v jarem svoje italijanske politike, nego dela tako oligarhija istrska ! No, gospod Bennati je veiik — resnicoljub, s:ij je zatrdil tudi v državnem zboru, da ne laže nikdar ! Gosjtod Bennati hoče vedeti v svoji vihrata iutei pellanza, kaki kriteriji da so vodili g. ministra za nauk in bogočastje, ko je pred lagal rečeno imenovanje? — Mi menimo, tla odgovor bo lahko jako kratek. N. pr. takov le: zadnji čas je. da v I-atri nehata gospodstvo klike, v katere imenu govori veliki resn'eo'jub Bennati, ter tiranstvo beneške oligarhije ! Vladi je v dolžnost, da o imenovanjih pošteva resnične narodne razmere v deželi, *ie pa — jezo Bennatijevo ! čanga v njega lastnosti kakor podkralj čils'C)tXXXXXXXX I Aleksander Levi Minzig ^ffi Prva lit največja tovarna poldStra ^^ ® vsel. vrst SJ* ^ ----T R S T J# g Vesti iz Kranjske. * Trgovska akademija v lj j u b-ljani. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je bavila predvčerajšnjim s tem kom. Ob 12. in pol uri je bilo čitanje došlih spisov dovršeno. Predsednik je prijavil, da po želji posl. Schonererja od te«;a poslednjega predloženi nujni pretilog izroči odseku za podeljevanj e podpor bednim krajem. Potem so sledila vprašanja do predsednika. Poslanec Franko Steiu je polemiziral proti ukoru, danemu mu včeraj od predsednika radi izraia »žic.ovski nadškof Kohn . Govornik seje obrnil na to proti odgovoru predsednika na njegovo vpra-! šanje. tičoče se razlike med »bohmiseh« in >ezechisch«. — Poslanec Maštalka je dobil besedo. Ustaja na Kitajskem. LONDON 22. (B.) >Times« javlja iz Pekinga dne 20. t. m.: Od Rusov zahtevana ; koncesija leži na veliki ravani in je dolga ; 2 in pol milji. Ta koncesija ni bila dovoljena od kitajske vlade, ampak od Lii-hung- TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Velik i^bor tapccarij, zrcal in slik. Iz-vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cene brez konkurence. ^ jg ILUSTROVAMJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. ^^ Velik grešnik. Povest. Ru-iii /). X. Mamut - SUnrijak. Posl. I\-dta ter brez vsakega razgovora is- ruit jM.rinil jetnika v {»olutemno ozkočtim-nato. I >veri »o se zoj»et zaprle kakor lesena čeljust nekake spake. Ciril je ostal, ogledal se naokrog, vzdihnfl, se prekrižal s širokim razkolniškim križem ter jv»tem otipal z rokama vse štiri stene svoje ječe. Ta ječa ni bila takšna, da hi ga kdo za njo zavidal ter je delala na človeka neprijeten vtis. Sobana je bila še dovolj velika, toda zdela se ti je tesna radi lesenih klopii. razpostavljenih ob -teuah. .Med klopmi (odri za ležišče) je ostala le mala praznina za sprehajanje. Drugega ni bilo ničesar, kar bi te spominjalo na človeško *>ivanje. Drobno oknice, zagrajeuo ch! zunaj s težko, železno mrežo, je dajalo le malw svetlobe, zlasti po zimi. Se le. ko se je nekoliko privadil na ta mrak, je Ciril zagledal ž - davno nepobeljene stene ter nesnažni, raz-drapani tlak. Zrak je bil tukaj tako dušljiv, da se mu je kar zavrtelo v glavi. Ob enem ga je prevzela takšna zona, kakoršno začuti tič, zaprt v kletko. Ril je to živ grob. »Zahvaljujem Te, o Gospod- , je šepetal Ciril oslabljen, »tudi mene grešnega si spoznal vrednega ječe. Ljube kaznuješ svojega služabnika Cirila>. Ozrši se naokrog je sel na klop pri oknu. Skozi mreže je bilo viileti streho, cerkve in dimnike. Ciril je še enkrat ogledal stene, vrata, okno ter se nasmehnil s svojim tihim, krotkim smehom: toda nič, trdo delo. On si je znal dobro predstaviti v»e zatemnele duše: nekatere drže, drugi pa sami vstrajajo, vsi pa po jednako služabniki Antikrista. Ciril se je spomnil rudečega lica Kasuarovegn. Ježeve glave, ječarja Budzka, vojaka na straži — 1 vsi ti so v naročju Antikrista ter mu vneto služijo. Pripravljeni s> z zobmi pogrizti drug drugega , tako so otemnele njihove za-[jete duše. Na to mu je šinila v glavo dogodha s steklenici^ blagoslovljene vode. Ohranil jo je o pregledovanju v gosti I niči in v ječi, toda Antikrist jo je vendar zalotil vsled tega, ker mu je blagoslovljena voda zoperna. Oh, kako , mu je zoperna ! Podobno levu je nahujskal nanj nadzornika, toda on, revež, ne ume, tla ne deluje s svojo voljo, marveč kakor služabnik in privrženec Antikrista, kakor nje gova draga nosoda! o O £ c Vsem je blagoslovljena voda postala zoperna , je omenil Ciril glasno s svojim krotkim nasmehom. Toda Antikrist jih je vendar zajel s svojo umazano taco. Da, oni, dragi reveži, so povsem zaslepljeni =>. Ta pobožna premišljevanja mu je pretrgala prikazen hivalcev šeste številke, ki so j se sprehajali po dvorišču. Xa hodniku se je začul težek topot mnogih nog, glasen razgo-! vor, smeh in trusč, na to so se vrata hipoma odprla in v sobano je priiiruinela eela tolpa. Vseh jetnikov v jedni številki bilo je dvajset ! — Ciril je bil dvajseti. V prvem hipu ni ; mogel razpoznati posamične obraze, tako so si bili podobni: vsi sivo opravljeni, vsi vtru-■jeni, z zatajenim hladnim srdom na licu. Jetniki so stopili okrog novinca ter ga pozorno ogledavali kakor čreda ovac novo ovco. Na i to se je začul iz tolpe glas: «Ti, blagoslovljena voda. kam si dospel?» c Kamor so me posadili, ondi sedimje odvrnil Ciril, ne umevši vprašanja. Iz tolpe je stopil tržaščat, črno bradat tntižik ter je, pograbi vsi Cirila za haljo, od-rinil istega od okna. «Ti si tu zasedel prostor, na kateri ne I ispadaš®, mu je pojasnil nekdo. Tolpa je na k rat zahnunela. Nekateri so ! se smejali, drugi kleli. V ječi se je zdelo • sedaj še temnejši, nego poprej. Ciril je skromno sel na «prično» pri samih vratih. Sedaj je umel, da pri oknu je prostor za izvoljence ter i globoko vzdihnil. Tu pri vratih je bilo temno in ; dušljivo. Jetniki s > zavzeli vsaki svoj prostor na pričnah ter niso več zmenili za novinca. Vsi oni so že dovolj dolgo sedeli skupaj ter so imeli svoje jetniske, skupne interese, svoj govor, svoje predmete za razgovor. Ciril je poslušal, a ni mogel u meti ničesar. Žalost ga I je davila še močne jše, kakor bi bil padel na •amo peklensko dno, kjer se mučijo pregrešne duše. Saj je tudi tu bilo peklo, smradljivo in tesno. * Za kakšne lastnosti ?» je vprašal kratko Cirila siv, kratko ostrižen jetnik s črnimi, drzimi očmi, ter prišel k njemu. c Ne vem, moj dragi. Ničesar ne vem». cNebaj lagati. Kakor vidim, si brez pot-j nega lista padel v roke Ježevi glavi?> (Pride še.) Dunajska filjalka ▼log« n« k^jiUot m 4%. posredovanj«, posojila aa vrsd-menićni eskompt, \HnkaHra>)i ia razvlnkuliranje ob I i gad). ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in »palnice prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ielelnlh blagajn, po cenah, da ae ni bati konkurence. Krompir za seme, izbrano lepo blago dobiva se pri odjemu ve<'je množine liajeeueji pri Ivanu Majdiču v Kranju (na < lorenjsketn.) l»t«1am 4 kalior tudi razua poljska •»oraena. Razglas! l>ne 1. aprila t. 1. oh ."». tiri po-poludtu* oddala se b*xle v občinski pisarnici v St. Vidu nad Vipavo potoni zmanjševal ne javne dra/be zgra d b a '2 kupni«* na Nanosu. Ponudnik mora položiti 10" 1( var-V-ino. Načrt s proračunom in družbenimi poboji je razložen od 24. t. m. dalje v občinski pisarni v St. Vidu nad Vipavo. Županstvo občine St. Vid nad Vipavo, dne IX. marca 11)01. Chief-Office: 48, Brixton-Road. London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, Ki oblaži bolečine, jili liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lokarnarja A. TMerrj-ja tovarna v Prepadi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7.000.000 Centrala v Pragi. ^ Podružnice v Brriu. Plznu, Budejevicah. Pardublcal^ Taboru, Bonesavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Važno za vsakega! Kazproilaja ! P<> nečuveno ni/ki ceni se «1 ■ >t >i za samo 2 gfl. 95 nč. Srečkanje jutri zvečer ob 8. uri G-lavni dobitek v vrednosti GCMIOO kron v gotovini 7. -'>"/(, odbitkom. Srečke „Invalidendank' po 1 krono. Razglas! l>ne 1. aprila t. L ob lO. uri dopoludne <»dd;ila so Kodo v občinski pisarnici v Vipavi potom zmanjševalne javne dražbe zgradba okrožne bolnice v V i p a v i. Ponudnik mora položiti 1o"u varščine v gotovini uli pa v vrednostnih papi rji b. Načrt in propračun z dražbe-nimi |M><£oji je na ogled razpoložen od 24. t. m. dalje pri gospodu županu v Vipavi. Zdravstveni zastop za okrožje vipavsko v Vipavi, dne 1 s. marca l*.*oi. Načelnik: Božič. Raprodaja i f priporočajo : Josip Bolaffio. Mamil C.o, Mereurlo Triestino. lir. Neu-maiiii. Henrik SchifTuiaiiit. Razprodaja!! krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov iti sicer : 1 ura oij ti i k 1 ju, Ankcr remont. (na željo tud posri*l»r.) z lepo ra%rezljanim pokrovom, točno urejena s .•» letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna jroldin ali nikljasta okropna verižica s jirivesoin. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. briljanti. I par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura komadov) gumbov /it srajce in ovratnike. 1 par uhanov i z pristnega srel>ra, uradnOi puneir. 1 goldin prstan S krasnim kameiion. 1 žepno ogledalo v etviju. \"seli 14 krasnih in vrednostnih pred-metov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Strariom IT. - K rakovo »odgovarjajoče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar. vsled česar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupe«* vdohi v dar brezplačno krasen žepni alhiim s 15 razglednicami mesta Krakovo. 340 komadov za samo 2 gld. 10 nvč. 1 dražestna pozlačena ura 7. lepo verižico, ".i letno jamstvo, 1 čudežno lep ustnik za smodke, 1 najfiueji žepni nož, 1 najfineja novčarka iz usnja, 1 kra en prstan s ponarejenim biserom, 1 garnitura gumbov za manšete in srajco iz duhle zlata in patentovano zaporo, 1 okusno ilišeče toaletno milo, 1 krasno toaletno ogledalo z etvijem, 1 čudežno lepa žepna pisalna oprava, 1 krasna be'ežnica, 1 par ('2 komada) uhanov za dame s ponarejenimi dijamanti, jako prevarljivo, 20 predmetov za dopisovanje in še 24 v hiši neobhodno potrebni : vse skupaj kot nameček z uro vred. ki sama toliko velja, stane le 2 gld 10 nvč. — Vdohi se po poštnem povzetju pri Dunajski veliki filijalki Aleks. Jungerwith, Krakov št. Ch. 84 Opazka: Kar ne ugaja, denar nazaj. Pozor! 1 > e k a n c i , P o b e ž c i t Č e ž a r i j e i , Škofije« in ostali okoličani, ker se bližajo \ e 1 i k o n o č n i prazniki. — Pod-pisanee ima svojo glavno zalogo jest v i 11 in k o 1 o n i j a 1 i j na izl>or v I > e k a n i h št. 75. Tu dobite vsakovrstne moke za najfinejše fiecivo. kakor so p i 11 e e itd. dalje otrobi, milo, olje. kis, petrolej — a to vse po istih cenah, kakor v mestu ! — Razprodaja tudi sveže goveje me*o in razno prašičevi no |m> zmerni ceni. V go- stilni pa toči bela in črna vina doni a č m pristna in /a vaze m (Veliko no<") l>o pekel kruh za odiemnike po zahtevi. Za mnogobrojan obifk se toplo priporoča Nazarij Grižon. trgovec. Rlnnione Aflriatlca ii Sicurta v Trstu zavaruj«* proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Sladica 11 rsserr. dru?t?a m 31. đerecnr 1892.: -1,000.0)M>-— so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer hi manjkalo to lahko in milo učinkuje če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljie e ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stan«- ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki s gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna IMinaj I.. Sinirrrstrasse stev. 15. Prosi se izrecno. „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu v>ake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Fserhofer iti sicer z rudečimi črkami. esenc:» imenovana.■ — Lahko razstoplju-joee zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka ua želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenici kr.? 1 dvanajstorica steklenic •* <;ld. gld. "T ;>OO.t M HI-- 243.331-8 f^nt.ooo-— Balzam zoper ozeblino J. Pserbofer-Jev. 1 lonček 4o kr., s poštnine prosto poSiljatvijo *»."» kr J. Pserlioter-jev sok iz Mkegai trpeto.S^J J. Pserlioter-jev balzam zooer o-olšt) 1 strkleni,a 4n kr '1 1 r ^ ' s poštnin** prosto po-iljatvijo ♦>."> kr. Stoli-ovi Kola - preparati izvrstno krepčilo za -elooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld.. 1 ^ litra 1 gld. 60 kr.. "4 litra 8."» kr. J. Pserliofer-jeva grenka želo«lena tinktura J. l>.serh«>ter-jev balzam ....... v 1 steklenica zoper rane, -,„ kr Ta n n nc h i ni n-p o m a ti a J. Pserhofer-jeva najboljše sredstvo za rast las. 1 pusica 'J Troi-obrtna resistrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOR HI. semeniška ul. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hraiiiliie vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 41/-0/© ''i vloge na Con to - eorrent po o.60°/o- Sprejema hranilne knjiži<'e druzihi zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojilu ua poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno. odplačevanje, / tjkočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, al» daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.36(5. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in. od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od ''—12. dopoludne. Važno oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA. KAŠTEL« >V pri SPLITl*, ISTKE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlašćenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na v-e sode in buteljke kontrolna in garancijska znamka st. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina. ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov, da »e v njem ne nahaja drugih snovij, ii«-go da j»* vino čisto in naravno, da se smr z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom. ker analizucijski zavod -navija pod svoje varstvo samo ona vina. ki so cista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo imeti najfinejša vina. C E N E: Istrski teran.....liter p«» 32 novč, Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... .. 34 - Vino Opollo...... 38 - Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Li'inia št. •> (Dvorišče). ravilni ool za rane S e c e s i j a" pok. prof. Steudei-a. 1 lonček .'»o kr., s poštnine prosto posiljatvijo 7-r» kr. Univerzalna čistilna sol A. BnJLrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavoj 1 gld. J^T Razeu tu imenovanih preparatov