POŠTNINA P L A C A N J£ V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
■ IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
B3BSS
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mati oglasi, ki služijo v s o c i al it e n a m e n $ d £ l a v s t v u in nameJičeacem. vsaku luaMa tlin -fl.su
Štev. 42 o Maribor, sobota, dne 8. aprila 1939 © Leto XIV
Pol stoletja boja hlapca
Jernefa
Zavednega slovenskega delavca, za njegovo pravico.
Nad pol stoletja se že naše svobodne strokovne organizacije bore za pravico ® kruh slovenskega delavca.
70 let nazaj sega naše delavsko socialistično izobraževalno gibanje, ki je večinoma brez podpore slovenske inteligence dvigalo duha našega delavca 'n mu odpiralo široka obzorja. Le veliki duhovi iz slovenskega razumništva kakor Ivan Cankar, H. Tu ma, Dermota, Lončar so z vsem srcem in dušo delali v tem gibanju.
46 let je minulo, odkar je začel izhajati naš časopis »Delavec«
Zed
injene
j
E
ržave nastopijo
v Evropi
Konec ameriške nevtralnosti
V zunanjepolitičnem odboru senata Zedinjenih držav je pričela debata o spremembi zakona o nevtralnosti.
Državni podtajnik Stimson je predlagal, da naj bi Zedinjene države Severne Amerike smele v bodoče pod-
Pol stoletja tradicije imamo za seboj Ip^i z vojnimi dobavami države, ki bi in v tej sorazmerno kratki dobi je so- Postale žrtev neizzvanega napada, ob-cializem vidno preobrazil našega de- j enfm pa izvajati gospodarski pritisk na lavca:	industrijski	revirji kažejo naj- i države napadalke,
več politične zrelosti in vztrajnosti, v industrijskih revirjih je največ kulturnega življenja, v njih se čita največ knjig j in časopisov, v teh revirjih v primeri s kmečkimi okraji skoro ni nobene kriminalistike. Naše organizacije se bore ne samo za kruh, temveč tudi vzgajajo delavce in sicer v duhu človečanstva; zato 'je danes naše delavstvo cvet našega ljudstva.
Naše gibanje si je moralo priboriti pravico do življenja ob stalnem odporu Avstrijskih oblasti in tistih, ki so zastopali avstrijski duh na naših tleh. Drugi so prejemali podpore, mi brce. Drugi so silili za oblastjo, mi smo vedno poudarjali svobodo. Boj nas je utrdil in danes smo močnejši in enotnejši v sebi kakor kdajkoli. Tudi delavci »Jugoslovanske strokovne zveze« vidijo v nas prijatelje in nasprotniki bodo zbližali polagoma vse delavstvo, odnosno bodo pripomogli, da bo med vse delavstvo prišlo spoznanje.
Naše gibanje se je srečavalo z različnimi nasprotniki; ne samo s kapitalisti, temveč tudi s parveniji, hohštap-lerji, fašističnimi domišljavci vseh vrst in ljudmi brez značaja, ki so iz besednih revolucionarjev postali prvoboritelji reakcije. Vselej in vedno smo jih odpravili in po vsakem boju je bila naša zrelost večja.
Danes ima celotno naše delavsko gibanje to poslanstvo, da zbere okrog Sebe sploh vse, kar je zdravega v našem ljudstvu, vse svobodoljubno čuteče in misleče ljudi.
Nekateri hočejo spremeniti delavske samouprave v brezpomembne urade,
Pa baš proti tem bo delavstvo ustvarilo svojo resnično samoupravo.
Kdor misli, da se da na dollfussovski način uničiti pol stoletna tradicija, bo doživel težko razočaranje na samem sebi.
Petdeset let smo delali hlapci Jerneji in nadaljevali bomo svojo pravdo, dokler je ne dobimo. Kolikor težja je, tembolj zasluženo bo pridobljena.
Na vprašanje nekega senatorja, ali | svojo pomoč navedenim državam, da bi Zedinjene države nastopile^ v Evropi | se izogne nevarnosti drugega napada,
ki bi bil namenjen nam.«
v primeru vojne Anglije, Francije in Rusije proti totalitarnim državam, je Stimson izjavil:
»Ako bi bila ameriška vlada mnenja, da napad na Anglijo, Francijo in Rusijo predstavlja samo prvo etapo nadaljnjega napada totalitarnih držav na Zedinjene države Severne Amerike, bi se niti za hip ne pomišljala, nuditi vso
S tem. je konec nevtralnosti Zedinjenih držav, na katero so v Evropi ponekod računali. U,.v - <^ Mii
Izvoz iz Jugos'aviie v Francijo bo mogoče potrojiti, tako da bo dosegel letno vsoto okrog 300 milijonov dinarjev.
Zagrebški razgovori za sporazum
Kako daleč so napredovali razgovorimed dr. Mačkom in predsednikom vlade?
O tem piše »Hrvatski dnevnik«;
»O razgovorih, ki sta jih vodila predsednik dr. Maček in predsednik vlade, ni bil napravljen noben zapisnik, ker tudi ni bil dogovorjen noben sporazum. Ti razgovori so bili samo važna izmenjava misli o položaju Hrvatov v tej državi in o taki državni skupnosti, v kateri bi se hrvaški narod počutil zadovoljen. Od tega načelnega soglasja je še dolga pot do konkretnih zaključkov. Že pred začetkom teh razgovorov se je vedelo, da pri razpravljanju o načelnih vprašanjih ne bo težav. Radi tega hrvaška javnost z mnogo večjim zanimanjem pričakuje nadaljevanja teh razgovorov, ko se bo prišlo na konkretne stvari. Pri tem mislimo ne samo na obseg poedinih sestavnih delov dr-
ZakaJ se Japonska ne more odloiitl za vojno zvezo z Nemčijo in ltal’jo?
Japonska vojna moč peša.
j .	i ,.i ui »Central Dailv Nevvs« poroča, da je
zacija državne skupnosti brez Hrvatov , .	,	i	j
tj . K .	■	i	.	udarna	sila	laponske vojske vsak dan
Iti nVATI Ht^TrOTAm I IvrtnnKf/i/Mni rl **rr n TTtA n	Jr	I
in proti Hrvatom. Organizacija državne skupnosti, ako se želi, da naj bi bila čvrsta in stabilna, se mora torej izvesti v sporazumu s Hrvati in se morajo v njenem okviru izpolniti težnje Hrvatov. Kako bi se to doseglo, o tem, se bo govorilo ob priliki nadaljevanja razgovorov,«
Notranji sporazum še vedno ni dosežen. Sklepanje in odobritev sporazuma bo vsekakor pridržana forumom, ki bodo izšli iz svobodnih volitev. Ko smo že zapravili deset let z neplodnimi poskusi privesti vprašanje notra-
manjša. Do zdaj so Japonci izgubili 700.000 oficirjev in vojakov (v rusko-japonski vojni je n. pr. padlo le 200.000 Japoncev). Japonce stane vojskovanje dnevno skoro milijon funtov. Japonska zunanja trgovina katastrofalno nazaduje. Angleška trgovina je zopet pridobila trge, ki jih je prej prevzela Japonska. Japonci so tudi izgubili mnogo strateško važnih mest na Jangtseju, tako da so ladje stalno ogrožene od Kitajcev. Južno Kitajsko so Kitajci zopet iztrgali Japoncem v ljutih bojih. — Po uradnih kitajskih podatkih so Kitajci sestrelili od začetka vojske pa do decembra 1938. leta 1034 japonskih letal.
njega sporazuma h kraju, bomo poča- T ■	.	,	„ .	,	.
kali še toliko časa, da bo narod poslu- ^ponc. sami uradno razglasa,o, da je
žavne skupnosti, ampak tudi na njihovo j žujoč se novih zakonov, mogel reči !°. v,	februarja t. Lprenese-
-	-	-	-	-	—	i	-	|mh iz Kitajske na Japonsko 23.500 zar
s pepelom padlih japonskih vojakov. —
pristojnost. Doslej se je vršila organi-1 svojo zadnjo in odločujočo besedo.
ftngllja In Sovjetska Rusija
Ideološke razlike so brez pomena.
Chamberlain je govoril tudi o razmerju Anglije in Sovjetske Rusije; re-*el je:
»Ne trdimo, da med nami ni ideologih razlik in da bodo te obstojale tudi .e nadalje. Toda kot sem že dejal, so . ideološke razlike v zvezi z vpraša-Jcn’, miru in varnosti v Evropi brez
Po*ena.«
Anglija in Poljska
Ščititi samo Pollsko bi bilo premalo
Obrambna zveza med Anglijo in Poljsko podpisana
Po razgovorih med poljskim zunanjim ministrom Beckom in angleškim zunanjim ministrom Halifaxom ter predsednikom vlade Chamberlainom je angleška vlada sklenila dne 5. t. m., da odobrava obrambno pogodbo s Poljsko, —
V političnih krogih trdijo, da je bil med obema državama sklenjen tudi tajni dogovor, ki bo veljaven za gotove nepri-čakovne primere. Pogodba je gospodarske in politične nravi in jo na Poljskem, vprek pozdravljajo.
Pogodba je le začasna, ker je bila nujna. Trajna pa bo sklenjena čim prej.
Chamberlain je govoril v angleškem parlamentu o obrambni pogodbi med Anglijo in Poljsko ter dejal: »Cim bi se Poljska uprla napadalcu, bi ji Anglija in Francija nemudoma prihiteli na pomoč. Nemška zagotovila so, kot da bi jih zaupali vetru, ki jih odnese.«
»Nemška vlada brez dvoma zasleduje cilj, da s silo vzpostavi svojo svetovno nadvlado. Zato ni Poljska edina dežela, ki je ogrožena in angleško jamstvo bi bilo malo vpoštevano, ako bi ga Anglija omejila samo na en slučaj, ki bi ne bil niti najvažnejši.«
Na črti Peiping-Hankau so Kitajci pred kratkim uničili 38 japonskih lokomotiv ter 200 vagonov in spustili v zrak 14 železniških mostov. Japoncem zadnje čase primanjkuje denarja in dobrih strateških načrtov in morala japonskih vojakov je vsak dan manjša.
Kal le z Albanijo ?
Itrlijsnski protektorat nad deželo?
Iz Londona so se razširile vesti, da bodo italijanske čete zasedle Albanijo in da bo Italija proglasila nad deželo protektorat. Baje je za zasedbo Alba-
nije določenih 20.000 mož, ki čakajo na vkrcanje v italijanskih pristaniščih. — Tako v Rimu kot tudi v Tirani zanikajo to vest.
T«
Chamberlainova izjava je raz
Zaplet radi Dobrudie ?
Med Bolgarijo in Rumunijo,
V isti sapi, ko zanikajo v Rimu vesti o izkrcavanju italijanskih čet v Albaniji',
Oj. v	lianjaiisiuit	uei v /MDamji,
dosl -a tUt*‘ ^rancos^° desnico, ki se je. širijo italijanski listi vesti o neki mobi-trdovratno upirala sodelovanju s' lizaciji v Rumuniji proti Bolgariji. Tr-
•°vietsko Ru
S1JO.
! dijo namreč, da se Bolgarija pripravlja
na zasedbo Dobrudže, ki jo je po svetovni vojni morala odstopiti Rumuniji.
Izgleda, da so se na Balkanu vgnez-dili neki kuhahrji, ki bi tu hoteli podlem iti. I »mj >	*•>.	ii	liani!
Novi predsednik francoske republike zopet Lebrun
V sredo, dne 5. t. m. se je sestal v verzajski dvorani francoski nacionalni kongres, parlament in senat, k volitvi predsednika republike, ker je predsedniku Lebrunu potekla sedemletna poslovna doba.
Kritični mednarodni položaj je nedvomno pobudil željo, da se nadaljuje dosedanja francoska politika in tako so se zedinile meščanske stranke poslanske zbornice in senata končno na ponovno kandidaturo dosedanjega predsednika Lebruna, čeprav so bila mnenja prvotno deljena.
Izvoljen je bil v prvi volitvi Albert Lebrun s 506 glasovi od 910 oddanih glasov. Socialisti in komunisti so glasovali za svojega kandidata. Socialisti za Bedoucea (151 glasovi, komunisti za Cachina (74 glasov). Za druge kandidate je glasovalo 44 poslancev in sena-terjev, 6 glasovnic je bilo neveljavnih
Italijansko-nemška posvetovanja. V Inomoslu se vrši posvetovanje šefa italijanskega generalnega štaba generala Pariana in šefa nemškega generalnega štaba generala iKeitela,
Koncentracijska taborišča v Španiji
»Havas« poroča iz Madrida: V bližini Madrida se nahaja koncentracijsko taborišče, v katerem je zaprtih 17.000 miličnikov, ki so se borili v 1. republikanskem armadnem zboru. Miličnike, ki si morejo dobiti dva nacista kot poroka, začasno izpuste, ostali pa bodo morali ostati za žičnimi pregra-
jami, dokler ne bo končana proti njim uvedena preiskava.
V Bazi sta bila aretirana socialistični prvak Memoyo in komunistični poslanec Bolivar. Zaprta sta tudi komunistični župan v Andujaru Vilhesm in župan, pristaš republikanske stranke, Rafael Henche.
Kako so bili izdani republikanci?
Luis Serano Nova, vodja madridske falange, je izjavil dopisniku »United Press«; »Doslej smo aretirali 1500 rdečih zločincev, med njimi tudi voditelja Negrinove tajne policije »Sim«, Quin-tana. Falangisti smo imeli pristaše v vseh organizacijah. V »Sim« so delali za nas štirje moški in tri ženske. Posebno uspešno je bilo delo članov falange v nabornih komisijah. Večina zdravnikov je bila na strani generala Franca. — Na ta način je bilo mogoče osvoboditi 40.000 tajnih pristašev ge-
nerala Franca od službe v armadi. — V naših rokah se nahajajo seznami 30 komunističnih celic in 2700 oseb, ki so preskrbovale tajni policiji informacije. Ob izbruhu upora ob padcu Negrinove vlade sem izpustil iz madridskih zaporov 1786 falangistov in jih oborožil.
\ V svrho zaščite naših članov smo izdali 14.000 potvorjenih izkaznic.«
Te navedbe dokazujejo, s čim vse mora računati kakšna vlada in armadno poveljstvo v slučaju izbruha vojne.
Dotna Ut pe si/eJu
V Mehiki bodo volili predsednika
Veliko vlogo igra razglasitev veleposesti in lastnikov naftinih vrelcev.
V Mehiki bodo volitve predsednika republike. Sedanji predsednik Cardenas bo odstopil. Kongresa delavcev in kmetov pa bosta imela nalogo, da določita novega kandidata.
Cardenas je izvršil velike reforme v Mehiki. Zlasti velike zasluge ima za agrarno reformo in sicer je razlastil 25 milijonov hektarjev zemlje in jo dodelil zadrugam, njegovi predniki pa so vsega skupaj razdelili samo 16 milijonov hektarjev zemlje. Veliko zemlje je izgubila cerkev, ki je radi tega postala očitna nasprotnica novega režima in zaveznica razlaščenih veleposestnikov kot v Španiji.
Najhujše pa je prizadel Cardenasov režim kapitaliste z razlastitvijo petrolejskih vrelcev. Kapitalisti so se osve-tili na ta način, da so odtegnili Mehiki ladje za prevoz nafte.
Pod Cardenasom so dobili delavci velike pravice. Zajamčeno imajo pravico stavke, tako tudi uradniki.
Mehika je zadnje čase prodala precej nafte Nemčiji, Italiji in Japonski, dasi je njen režim proti politiki teh držav.
Nafta pa ni glavni proizvod Mehike. Kajti le 20 odstotkov mehiškega izvoza odpade na nafto, med tem ko odpade na rude 40 odstotkov celokupnega izvoza. Pri proizvodnji nafte je zaposle-
nih 16.000 delavcev, v rudnikih pa 60.000.
Bodočnost Mehike je popolnoma v rokah delavcev in kmetov. Ako bodo znali ravnati državno krmilo, bo postala Mehika vzor socialne države.
Zopet morska o2lna Dardanetle
Razgovori s Turčijo.
Dardanelle, morska ožina, ki vežejo pri Carigradu Črno in Sredozemsko (Jovsko) morje, so bile že pred svetovno vojno zaprte za vojne ladje. Francoski zunanji minister Bonnet bi rad to zaporo odpravil in se je te dni posvetoval z angleškim, ruskim in turškim poslanikom, da bi Francija lažje ščitila svoje interese v sprednji Aziji.
Za obnovitev Češkoslovaške
Gibanje v Ameriki.
Češkoslovaški, slovaški in rusinski emigranti, okoli 100.000, so priredili veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem sta zlasti govorila dr. E. Beneš in newyorški župan La Guardia.
Sprejeta je bila resolucija za obnovitev češkoslovaške republike.
Newyorški župan La Guardia je odločen pobornik demokracije in nasprotnik totalitarizma. Zborovalcem je obljubil pomoč Zedinjenih držav.
Radi praznika izide prihodnja številka našega lista v sredo, dne 12. aprila.
Kako se reče temu? Ukinitev samouprave delavskih zbornic, odgoditev volitev in imenovanje novih uprav — imenuje časopisje »Slovenčevega« koncerna ipopravo krivM — V članku »V veliki noči« pa piše »Slovenec«, da je to brezmejna ljubezen, ki izčiščuje, preraja in odreši. — Zaključuje pa razmotrivanje o delavskih zbornicah z »Bog daj svoj blagoslov!« Tega si je želel tudi Dollfuss, ko je pregazil socialne, demokrate.
Kako se »Slovenec« norčuje ssm iz sebe. V št. 85. »Slovenca« čitamo: »Voditelj hrvatske delavske zveze, narodni poslanec HSS Alojzij Pečnik je . . . dne 3. aprila prišel v Split, kjer je imel delavski shod. Pri tej priliki... preide na razmere v delavskih zbornicah ter pravi: »Tako imenovane delavske zbornice so po-i glavje zase. V njih sede »dekretirani gospodje, ki niti ne mislijo na kaj drugega, kakor na to, da bi se čim dalje obdržali na mastnih položajih. Bliža pa se čas, ko bo delavstvo svoje ustanove osvobodilo teh trotov.«
Priporočljiv sreski nače'nik. Pred beograjskim sodiščem se je zagovarjal bivši sreski načelnik Stojan Radiševič, ki je bil vzor uradnika iz dobe diktature. Mož je v svojem srezu gulil kmete, od katerih je pod najrazličnejšimi pretvezami izvabljal denar. Nazadnje je hotel izdati monumentalno delo o Jugoslaviji pod vlado dr. Stojadinoviča. Na ta račun je preje! težke tisočake od raznih ljudi, ki so se hoteli prikupiti njemu in režimu. Ker pa knjiga ni izšla, so ga opeharjeni tožili. Pred sodiščem je Raidiševič nastopil zelo objestno. Eno prioo je oklofutal. Za knjigo pa je rekel, da je ne more izdati, ker je dr. Stojadinovič padel in se zanj nihče več ne zanima. Radiševič je bil obsojen na dve leti zapora. Ubogi ljudje, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost v njegovem pašaluku!
Film »Tri leta Stojadinovičeve vlade«, ki so ga vrteli za volitve v vseh kinematografih, je zatonil v pozabljenje. Edino kar še zanima javnost je, iz kakšnih sredstev je bilo to monumentalno delo plačano. Istotako se javnost zanima za to, iz kakšnih sredstev je bila plačana ogromna tiskana reklama za Milana Stojadinoviča in njegove, in od kod je prihajal denar za številne korteše, ki so agitirali po vsej državi za namišljenega diktatorja.
Vprašanje zobotehnikov rešeno s finančnim zakonom. Zobotehniki doslej niso imeli pravice do samostojnega izvrševanja zobozdravstva. V novem finančnem zakonu pa je izšla uredba, ki določa, da si more zobotehnik pridobiti pravico do samostojnega izvrševanja zobozdravstva, ako po 14 letnem prakticiranju študira eno leto na dentistični šoli na kliniki in potem položi izpit.
Nabava knjig in učil. Banovinska zaloga knjig in učil ima v svojem proračunu 4 milijone dinarjev za nabavo knjig in učil. Kako je razdeljena dobava naročil na posamezne ponudnike, iz proračuna ni razvidno.
Za ljudsko prosveto je v banovinskem pr9-računu 215.000 din in sicer za podpore kulturnim društvom din 20.000, za ljudske knjižnice din 10.000, za književne izdaje in časopise din
25.000, za pospeševanje prosvete v obmejnih krajih din 80.000, za ljudske univerze din
10.000. Delavska kulturna društva opozarjamo na te postavke v proračunu dravske banovine, ker so tudi ona upravičena naslavljati prošnje za podpore na kr. ibansko upravo dravske banovine iz 'sredstev za ljudsko prosveto.
Uredba o pokojninskem zavarovanju novinarjev je bila objavljena in je stopila v veljavo. Nanaša se prav' za prav samo na novinarje v južnih krajih, kjer poprej ni bilo pokojninskega zavarovanja za nameščence. Ko se je lansko leto uvedlo zavarovanje nameščencev tudi na jugu, so novinarji ostali izven tega, ker je novinarska uredba že svoj čas predvidevala, da bo za nje uvedeno posebno zavarovanje. Razne vlade so obetale novinarjem, da bo novinarsko zavarovanje nudilo mnogo večje ugodnosti kot pa splošno zavarovanje nameščencev in da bo zlasti znižana čakalna doba. Od vsega tega se je 'Uresničilo • i to, da bodo lastniki listov morali plačati za svoje novinarje prispevke za nazaj od leta 1927. in da 'bo vlada plačala pokojninskim zavodom 12 milijonov dinarjev kot svoj doprinos v obliki 6 odst. obveznic.
Čehov ne bo na Jadran. Iz Prage prihaja I vest, da je Čedok (češka organizacija za tujski promet) odpovedal ne samo prvi izletniški vlak, ki bi moral voziti iz Prage na Jadran za velikonočne praznike, ampak tudi vse ostale, ki bi morali v letošnji sezoni voziti dvakrat tedensko iz Prage v Split oz. na Sušak. Do tega je prišlo, ker Čehi pri vožnji v inozemstvo ne smejo vzeti s seboj več kot 100 kron, t. j. 10 mark. K » < i . *	i-**	U.k	it	i.i
Prekop Donave s Sredozemskim morjem, V
teku so baje pogajanja med Jugoslavijo, Bolgarijo in Rumunijo o zgraditvi prekopa, ki bi vezal Donavo s Sredozemskim morjem. Pot bi bila skrajšana z zgraditvijo tega prekopa za 1.420 km.
Ustanovitev italijanskega fašizma. Dne 21. marca 1919 je Mussolini ustanovil svoje fašistično gibanje v Milanu. Dne 23. marca 1923 pa je ustanovil centralo fašističnega gibanja. Torej je letos minilo dvajset let, odkar je Mussolini s pomočjo indiustrijcev in bankirjev ustanovil to zgodovinsko gibanje. Dne 23. maja je imel svoj drugi kongres v Milanu, tretjega pa v Rimu, kjer je krstil gibanje z imenom »nacionalnofašistična stranka«. To je bilo 7. novembra 1921. Že 29. oktobra 1922 pa so korakali fašisti v Rimu, kjer jim je gospoda pripravila sprejem in izročila oblast.
A	1
Še zapuščajo Slovaško. Te dni se je pripeljalo s posebnim vlakom 1000 čeških upokojencev iz Slovaške na Češko. Ker ni bilo prostora v vlaku, s-0 morali vpokojenci pustiti rodbine še na Slovaškem.
POZORI
Ustanovljeno leta 1882.
POZOR i
Pred nakupom si oglejte zalogo finalnih Strojev (20-letna garancija), pisalnih Strojev (5-letna garancija), koles (2-letna garancija).
Najnižje cene!	Največja	zaloga nadomestnih delov in lastna mehanična delavnica.	Solidna	postrežba!
IVAN JAX & SIN, LJUBLJANA, TyrSeva cesta 36 (nasproti elektrotvrdke Kolar)
C. Nordhoff in J. N. Hall:
42
HURIKAN
»Želim, da skličete v občinsko hišo vse prebivalce, razen dece. V pol ure naj bodo vsi na mestu. Tako možje kot tudi žene in otroci. Nihče naj ne manjka. Nadalje pripravite vse razpoložljive kannje kar jih premore otok. Oblecite se in potem ukrenite vse potrebno. Tam bom povedal, kakšni razlogi so me vodili, da sem izdal to povelje.«
Nato je vstal, pokimal poglavarju in odšel.
OSMO POGLAVJE
Na vasi se je prav ta čas, ko je de Laage zapuščal poglavarjevo hišo, začelo prebujati življenje. Odšel je k bregu in se razgledoval po laguni. Ležala je pred njim prazna in zapuščena, kakor daleč je segel njegov pogled in se pritajeno svetlikal v bledi luči zgodnjega jutra. Ako se je Terangi zadrževal na tem otoku, potem je hotel de Laage preprečiti, da bi ga mogel neopažen zapustiti. Iz svoje beležnice je iztrgal kos papirja, na katerega je napisal svoji ženi poročilo o tem kar se je bilo doslej zgodilo in jo prosil, da naj mu pošlje kukalo. Listek je izroči! nekemu dečku, ki se je tisti hip prikazal iz neke v bližini ležeče hiše, potem pa je hodil gori in doli ob obrežju, dokler se dečko ni vrnil.
Med tem se je Fakahaui brez obotavljanja podal na posel, da izvrši guvernerjevo zapoved. Sli so
odšli na obe strani in v četrt ure je v vsem naselju vladal živahen vrvež. Ne pozabite, da d'o tega jutra ni nihče vedel o prihodu begunca na Manukuro, razen Terangijevih ožjih sorodnikov. Ob času, ko se je zbralo prebivalstvo v občinski hiši, pa je vedel o tem že sleherni — to se pravi, vsi odrasli in napol odrasli otroci. Sedaj ni bilo treba stvari več prikrivati in to tudi ni bilo mogoče. Fakahau je skrbel za to, da so bili vsi poučeni in to ne samo o povratku njegovega zeta, ampak tudi o njegovem skrivališču v jami Te Rua.
Človeka začudi ne samo to s kakšno naglico znajo Polinezijci razširiti novice, ampak tudi da ostanejo popolnoma tajne, ako je treba. Kljub temu, da že toliko časa živim na tem otočju pa vendar še do danes ne vem na kakšen način to napravijo. Pri vsem tem govore silno malo, toda z lahkim kroženjem roke, posebnim naglasom na vsaki izrečeni besedi si povedo, vse potrebno. Poglavar je vedel, da sme računati na molčečnost in zvestobo svojih ljudi, nihče izmed njih ne bo pri iskanju, katero bo sledilo, izdal Terartgijevega skrivališča.
Kmalu so bili zbrani vsi kanuji. Mladi možje in dečki so od vseli strani veslali k obrežju v neposredno bližino občinske hiše. V dolgi vrsti so ležali čolni ob bregu, okrog petdeset velikih in malih.
Med niimi je bilo mogoče kakšnih dvanajst jadrnic, od katerih vsaka je mogla sprejeti dvanajst mož posadke; z njimi so prevažali kopro z raznih otočkov na glavni otok.
De Laage je hodil še vedno ob obrežju gori in
doli; skrbno je pazil, da so se izvrševala njegova povelja, govoril pa ni z nikomur. Poglavar, oblečen v belo obleko, z opasico, zunanjim znakom njegove časti, preko rame in širokokrajnim pandanusovim klobukom na glavi, je preiskal vsak posamezen čoln.
V ozadju, med palmami, so se zbrale žene in otroci ter stari ljudje. Lahko si mislite, kako so bili začudeni nad novico, ki so jo bili pravkar zvedeli, toda ako bi bili imeli priliko videti njihove obraze, ne bi bili mogli uganiti kaj se je dtogajalo v njihovi notranjosti. Njihovo zadržanje ni bilo prav nič drugačno kot pa, ako so se zbrali ob nedeljah k cerkvenemu opravilu. Samo otroci so kazali znake razburjenja. Vedeli so, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. četudi niso mogli vedeti za kaj se je šlo.
Navzoč je bil tudi oče Pavel, toda guverner se je delal kot da ga ni videl. Radoveden sem bil, kako je bilo de Laageju pri srcu, toda najsi sem bil skozi vsa ta leta v še tako ozkih stikih z njim se mi pa vendarle ni nikoli posrečilo, da bi bil navezal z njim kolikor toliko zaupne odnošaje. Mislim, da je bil očetu Pavlu privržen kolikor je bilo to spričo njegove narave sploh mogoče, pa vendar dvomim, da bi ga bil duhovnik bolje poznal kot pa jaz.
De Laage gotovo ni bil posebno občutljiv človek, toda včasih, na primer ob tej priložnosti, sem pa le imel občutek, da je podzavestno trpel radi tega, ker se je moral obnašati tako tuje napram ljudem katerih glavar je bil. Niti najmanj jih ni razumel. Na tihem si je bil moral to večkrat sam priznati.
(Dalje prihodnjič.)
Zgodba
Znan je izrek: zgodovina uči. Ta izrek ie vsaj toliko resničen, da zgodovina uči, da se zaslepljeni ljudje iz nje nič ne uče. Pa človek se lahko marsičesa uči in marsikaj spozna tudi iz naravoslovja. Vzemimo samo ovco, kako jo Fran Erjavec popisuje v svojih »Domačih in tujih živalih«.
Kaj je pokvarilo našo ovco?
»Ovca je mirna, krotka, potrpežljiva in do-bročudna, ali zraven pa tudi neumna, trapasta, plaha in boječa žival«, pravi Erjavec in nadaljuje:
»Med našimi domačimi živalmi je ni nobene, ki bi se bila po udomačenju toliko spremenila, n' je nobene, ki bi bila na toliko izgubila svoje naravne zmožnosti, kakor jih kažejo še vedno v popolni prostosti živeče ovce ... Naša ovca je komaj senca njenih divjih sorodnikov, izgubila ie vso naravno razumnost, dolga sužnost jo je Popolnoma otopila in zbebala.
Ze njeno zoprno in prazno blejanje oznanjuje neumnost in bedavost. V nobeni stvari si ne zna pomagati; vsaka tudi najmanjša nenavadna stvar, postavim kak pok ali vrisk, ,pes, katerega še niso videle — v>se to jih lahko tako preplaši, da brez zavednosti same silijo v ne-varnost. Zato pa tudi en sam pes lahko strahuje in vrediuje po sto in še več ovac.« — {Pri tem človek pomisli na človeške ovce, ki °b kakem dogodku na svetu same širijo goro-slasne govorice, da se z njimi same sebe še h°lj plašč.)
Erjavec pravi, kako se ovce neumno obnašalo že ob sami namišljeni nevarnosti:
»V nevarnosti, dasi tudi je^ večkrat samo namišljena, stiskajo se -časih tako, da se mnoge od njih zaduše.«
Voditelj pri ovcah.
Naš veliki prirodoslovec je razjasnil tudi voditeljski problem pri ovcah:
»Za prvim ovnom, ki navadno vodi čredo, gredo slepo. Kar vodnik stori, to isto store za njim na istem mestu vse po redb, Ako vodnik
na kakem mestu malo poskoči, poskoči za njim vsaka ovca, kadar pride na ono mesto. Ako se on preplaši in brez glave lomasti dalje, peketajo zbegane vse za -njim ne glede, kam' \ih vodi. Naj se vodnik prestrašen zapraši v vodo, pojdejo vse za njim, naj se vodnik prekucne v globok prepad, vse bodo poskakale za njim, dasi tudi bi mogle videti, da so vse mrtve ob-i ležale, ki so skočile pred njimi. Zaradi te neumne in nesrečne trme v nekaterih krajih pridado ovčji čredi nekoliko koz, ki so v vsakem oziru pametnejše, da bi v-odile topoglave ovce.«
To so naše ovce, ki vemo, komu so vzor.
So pa na svetu tudi drugačne ovce. Erjavec n. pr. popisuje eno tako vrsto:
»Mnogo spretnejše in tudi srčnejše so ovce, ki se brez vsakega varstva, skoro napol divje pasejo po goratem Wa!esu na Angleškem. — Tudi človeku ne zaupajo, boje se, da bi jim ne vzel ljube svobode. Zato vedno stavijo stražo na kak skalnat greben in kakor se pokaže kaj sumljivega, zabrlizgne straža. Valeška ovca se ne more zanašati na pastirjevo obrambo, zato se branijo same. Oven in tudi ovca se postavi tudi proti psu in ga največkrat premaga. Pri taki priliki se ovce zbero vse v en kup, v sredo med se vzemo jagnjeta in ovce, ovni pa moško pričakujej-o sovražnika in ko se jim je približal, ga srčno napadajo. Dogodi se celo, da se tak oven loti bika in da ga premaga. Bik namreč pobesi glavo, bodisi, da zaničuje svojega majhnega protivnika, bodisi, da bi ga rad nabodel. Oven pa se zaleti van; ter ga buti na čelo. Ta nepričakovani udarec bika tako pretrese in omami, da se navadno zgrudi na zemljo. Človek, ki ima vedno le na- j še okorne in bebaste ovce pred očmi, bi komaj veroval, da more svoboda in samostalnost to žival tako spremeniti.«
Kar velja za ovco, velja še bolj za človeka. Človeka hlapčevstvo -pokvari. Le v svobodi rastejo močni, značajni ljudje in veliki narodi. Taki narodi si ne dajo več vzeti svobode ne po tujem, ne po domačem sovražniku.
Delovni čas v Nemčiji v oboroževalni* industriji in pri gradnji utrdb znaša 14 in 16 ur do 18 ur dnevno.
V nemški industriji, ki dela za izvoz, je delovni čas podaljšan na 10 do 12 ur. Mezde so bile znižane, ker sicer ni mogoče konkurirati na svetovnem trgu. Ti ukrepi v Nemčiji sc dobrodošli tudi kapitalistom v inozemstvu, ki sklicujoč se na nemške prilike, zahtevajo podaljšanje delovnega časa brez povišanja mezd.
Iz letnega poročila nemškega socialnega zavarovanja. Število delavcev, ki so oboleli in bili za -delo nesposobni, je znašalo v 1. 1937. 8.4 milijone. L. 1932. je znašalo število bolnih m za delo nesposobnih delavcev 314 od 1000, 1 !935. 405 od 1000, 1. 1937. 416 od 1000.
10 milijard mark znašajo novi dolgovi Nem-C1,e v 1. 1938., kakor piše nacistični organ Deutsche Volkswirtschjaft«. Dohodki iz na-slova davkov in carin so znašali 17 milijard ^srk in računajo, da se bodo v 1. 1939. dvig-n'li na 20 milijard mark, Novi finančni načrt Predvideva, da bo država v tekočem' letu najela pri hranilnicah in zavarovalnicah še 3 milijarde mark prisilnega iposojila.
Obtok bankovcev v Nemčiji narašča. Po stanju od 31. marca se je zvišal obtok bankovcev v Nemčiji za 847,217.000 RM na 8.31 milijard
RM.
. Nemci ne smejo poslušati tujih radio postaj.
Nemška vlada je izdala odlok, s katerim prepoveduje poslušanje inozemskih radio postaj. 2a tak prestopek je določena kazen dve in pol *®ta zapora. Kdor ipa bi poslušal ruske radio °čdajne postaje, pa bo postavljen pred ljudsko sodišče in obtožen, da je pripravljal za-r°to proti varnosti države.
Novo vlado v Belgiji bodo po želji kralja 2°Pet tvorile vse tri velike stranke, t. j. so-Clalistična, katoliška in liberalna.
Belgijski senator, ki je prejemal denar za feksisle iz inozemstva. Katoliški fašisti so pri v°Htvah v Belgiji docela pogoreli. Neposredno volitvah pa je odstopil še en reksistični *enator, ker mu je bilo dokazano, da je pre-lel 32
milijonov belgijskih frankov od neke ^istične velesile za reksistično stranko. — ako izgleda patriotizem belgijskih fašistov. — Uch kakšni naši fašisti bodo rekli spričo le Vesti•' Nič novega pod soncem!
Tudi v Litvi begunci. Iz zasedenega ozejnlja erUela je pribežalo v Litvo čez 9000 begun-evt za katere mora sedaj skrbeti ta majhna
država.
On v,
u elanov Železne garde aretiranih. Po ru-
^unskih vesteh so oblasti zopet aretirale 20 anov Železne garde, ki so zbirali prispevke * jetnike.
lg^naui diplomat von Papen, ki je bil kanc-lCv namestnik in pozneje poslanik na Du-
naju, se zopet pojavlja. Baje je določen za poslanika v Stockholmu, kjer že prireja konference. Švedija se vsekakor ne bo vpletla v srednjeevropski koncert. To poročilo je objavil angleški list »Evening Standard«.
Japonska je popustila pred Sovjetsko Rusijo.
Med Japonsko in Rusijo je bil spor radi ribolova ob obali Sovjetske Rusije. Rusi so trdili, da japonski ribiči vrše špijonažo in zato niso več dovolili, da bi prihajali v njihove vode nad ribe, ki jih v japonskih vodah ni. Japonska je grozila na vse načine, v Moskvi pa so bili trdovratni. Vodila so se dolgotrajna pogajanja. Naposled je Rusija pristala na to, da bodo smeli japonski ribiči prihajati v njene vode, vendar z izjemo 37 okolišev, kjer imajo Rusi svoje obrambne naprave.
300.000	rudarjev v Zedinjenih državah stavka,
ker podjetniki niso ugodili njihovim 'zahtevam po povišanju plač.
Bombni atentat na nemško poslaništvo v Santiago de Chile. V glavnem mestu ameriške republike Čile je bil izvršen atentat na poslopje nemškega poslaništva. Eks-plozija je povzročila materijelno škodo. — Iz Argentinije izganjajo vse sumljive Nemce. Izgoni so v zvezi z odkritjem nekih načrtov, po katerih bi se Nemčija hotela polastiti gotovih delov Argentinije.
Dva najbolj poznana nacistična španska letalca sta se te dni ubila. Prvi je strmoglavil z aparatom Morato, par dni pozneje pa Ybaro.
Velika
Velika noč je praznik pomladi, ki so ga praznovali že prastari narodi. Velika noč pomeni vstajenje k novemu življenju v naravi. Jajce in zajec sta v simbolični zvezi s praznikom pomladi in predstavljata plodovitost.
Krščanski svet praznuje Veliko noč kot simbol vstajenja Boga Odrešenika in vstajenja človeka po smrti v večno življenje.
Delavski razred hoče dati temu prazniku še drug pomen; Velika noč nuj bi bila vstajenje trpečega človeka iz su-ženstva in tiranstva v novo dobo svo-
bode, socialne enakopravnosti in bratstva, v kateri naj bo izkoriščanje irr zatiranje, nadvlada in preganjanje človeka po človeku za vselej onemogočeno.
Temno obzorje nad Evropo zastira svit velikonočnega jutra. Toda ali ni rekel naš nesmrtni Cankar: Kaj zato
če prihaja pomlad v dežju in viharju ... iz te črne naplavine bo vstala nova bujna rast...
Pride Velika noč, ko bomo lahko razglasili:
Človek je vstal!
r. M.:
Boga strašij
V Škofji Loki strašijo Boga ...
Tam pred cerkvijo se mladež zbere, ko duhovnik Miserere bere in čaka, da ji mežnar znak svoj da.
Tedaj pa s težkimi gorjačami začno udrihati po kupu razvalin, po sodih brez obročev in ostankih skrinj, da iverje vsepovsod frči.
Kar moči velik dela se ropot in hrup; bojda v’ spomin potresa ob Njegovi smrti, morda pa v zlih so slutnjah že tako potrti, da mir v Velikem petku goni jih v obup.
Res, danes vlada v svetu še mrtvaški mir, ki pa je mir pred strašnimi viharji, ki s hrupom, krikom jih rote pismarji... Kdo bo ustavil apokaliptičnih jahačev dir?
Razno
I	se je spet prijavil francoskim oblastem.
»Populaire« prinaša naslednjo zanimivo in značilno vest: Ernest Demichel iz Strassbourga v francoski Alzaciji je bil 8. februarja 1933. obsojen na devet let robije, ker je zadavil svojo ljubico. Odpeljali so ga v Guyano, prosluli »hudičev otok«, kjer se morajo pokoriti težki francoski zločinci. Jeseni 1935. se mu je posrečilo pobegniti na holandsko ozemlje. — Holandske oblasti so ga izgnale in on se je podal v Nemčijo, kjer je dobil delo pri »Ar-beiterdienstu«. Te dni se je pa ta Demichel prijavil na francoskem konzulatu v Miinchenu, kjer je izjavil, da se rajši vrne v kaznilnico na 'Guyani, kakor pa da še naprej dela pri delavskih bataljonih. Francoski konzulat ga je odpremil v Francijo, kjer so ga seveda takoj priprli in se bo imoral najprej zagovarjati za pobeg iz kaznilnice.
Kje je Titulescu? Znani bivši rumunski zunanji minister Titulescu, ki so ga preteklo leto skušali zastrupiti v Švici, je že dolgo časa kot da bi bil izginil s površja zemlje. Sedaj pa so ga videli v Parizu, kjer je prisostvoval procesu proti šestkratnemu morilcu žen, Nemcu Wiede-mannu.	IV	•	••	»»■*,	..
Češki častniki nimajo stanovanj. Zveza čeških oficirjev se je obrnila na lastnike hiš s prošnjo, da bi odstopali sobe in prosta stanovanja oficirjem, ki se vračajo s Slovaške.
Za svobodo delavskega gibanja
Načela glede sodelovanja delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij.
vajo delavstvo k taki obrambi.
Strokovne organizacije smatrajo, da zahtevajo sedanji težki časi, da so deležni tudi delavci in nameščenci vseh državljanskih pravic, h katerim spadata zlasti svoboda strokovnega združevanja in udejstvovala ter pravica, da upravljajo delavci in nameščenci v zdravi samoupravi ustanove in naprave, ki služijo socialni in pravni zaščiti delavstva.
Strokovne organizacije se zavedajo, da vršijo z akcijo, ki usmerja v teh časih hotenja k enotnosti in medsebojnemu spoštovanju, tudi važno delo v korist naše narodne skupnosti.
V teh ciljih se bodo združila predsedstva strokovnih organizacij v skupen »Osrednji strokovni odbor za Slovenijo«, ki bo organ
za medsebojno posvetovanje in podreditev akcij strokovnih organizacij.
Vstop v Osrednji odbor je odprt vsem strokovnim organizacijam, ki osvajajo smernice tega proglasa.«
Sirite naš list I
Kdor spoštuje svobodo in enakopravnost delojemaJskih plasti v državi ter njih organizacij, je presenečen nad dogodki, zlasti nad tendenco, da se delovnim plastem popolnoma okrne državljanska svoboda in enakopravnost. Z ozirom na vse to so vse strokovne organizacije mnenja, da se morajo potegniti za ohranitev teli pravic. V ta namen so se združile k skupni akciji po teh načelih delavske in nameščenske
strokovne organizacije:
•
»Strokovne organizacije so načelno sklenile, da se bodo borile v bodoče skupno in z vsemi silami za svobodo strokovnih organizacij in za vzpostavitev samouprav v ustanovah delavske zaščite in delavskega zavarovanja preko svobodnih in tajnih volitev.
Strokovne organizacije bodo združevale svoje sile tudi v bodoče pri vseh akcijah za zboljšanje mezd in socialne zaščite.
Strokovne organizacije so tpišljenja, da j grupiranje po načelih socialnih, narodnost- j nih in verskih vrednot ne more biti ovira za j skupno obrambo temeljnih, trenutno posebno ogroženih interesov delovnih slojev in pozi-1
7g ttašiU Utaiev
TRBOVLJE
Dotični, kateri Je krivico povzročil je tudi dolžan, da jo popravi! Dan za dnem čitamo v časopisih, da je treba krivice popraviti! Tudi na dnevnem kopu Doberni so se zgodile krivice, katere še niso popravljene. Rudar Las, ki ima ženo in štiri nepreskrbljene otroke je delal preko 10 let na Doberni. Leta 1926 se je ponesrečil in dobiva nezgodno rento. Oktobra 1938 je bil reduciran. Vse intervencije so bile brez uspeha. Ker je rudar Las hotel za družino in zase zaslužiti košček kruha, se je odločil, da si najame posojilo, nekaj mu je dala tudi obdana Trbovlje in je odpotoval v Geislingen (Nemčija) Tam je dobil zaposlitev v železnem rudniku. Delo pa jt bilo naporno in težko, da ga ni zmogel. Dne 2. aprila se je vrnil iz Nemčije v Trbovlje. Rudar Las bi moral zopet dobiti zaposlitev na Dcberni. Ako so do danes dobili delo vsi tisti, ki so agitirali za listo dr. Stojadinoviča, bi ga moral dobiti tudi rudar Las, ki je na Doberni utrpel nezgodo pri delu. Velikonočni prazniki so tu, otročiči jokajo in zahtevajo jesti, rudar pa ne more dati na mizo niti črnega kruha, ker če nima dela tudi ni kruha. *	.	■	s	•	-••'»«■«.* u
KRANJ
Kaj bi bilo v slučaju večjega požara? V sredo, dne 5. aprila ie izbruhnil požar' v Gre-benškovi trgovini v Kokriškem .predmestju. —• Pri tej priliki je odpovedal mestni vodovod, o katerent se že dolgo ve, da mu primanjkuje vode. Le z največjo težavo so pogasili požar, ki je itak napravil več škode kot pa bi bilo potrebno, ako bi bilo dovoli v,ode na razpolage. Kdaj le se mislijo merodajni zganiti v zadevi kranjskega vodovoda?
KOČEVJE
Narodna skupnost. Venomer se pri nas pojavlja stremljeje po skupnosti Slovencev na Kočevskem. Pred letom dni sta se vršila v ta namen dva sestanka, katerih se je udeležila tudi »Vzajemnost«. Izbran je bil pripravljalni odbor, ki je sestavil tudi načrt skupnega dela na Kočevskem. Ker ta načrt ni bil šovinističen in protinemški sploh, temveč protifašističen in narodnoobramben, je sklenilo tudi delavstvo, da bo sodelovalo. Kmalu pa smo bili vsi razočarani, ker je vsemogočni župnik iz Dolenje vasi odločil drugače. Kljub vsemu se še vedno pojavljajo stremljenja po skupnem delu na Kočevskem in t.o zlasti v današnjih časih. Delavstvo pri tem ne bo stalo ob strani, če se bo le delalo demokratično in na podlagi sprejemljivega programa. Zdi se pa, da nekateri gospodje ne vpoštevajo dejstva, da je delavstvo najštevilnejši slovenski element na Kočevskem in da ima to delavstvo svoje strokovne in kulturne organizacije, ki po svoiih načelih delajo. O nedavni Cankarjevi proslavi »Vzajemnosti« se ie izrazila oseba nemške narodnosti iz mesta: »Proslava je pokazala, kaj dajete ljudstvu vi in kaj jim nudimo mi. Kakšna razlika!«
Tuji izletniki. Zadnje dni je priromalo na Kočevsko več skupin izletnikov iz sosednje države. Kakor mravlje so se razkropili po kočevskih vaseh. Še nobeno *eto jih ni bilo toliko. Njih obnašanje ni izzivalno, temveč pre| mirno in nekako previdno. V mestu so priredili »monakovski večer« s folklorističnim programom. Udeležili s,o se ga častiti nemški .Purgarji.
Koncert. 1. aprila je priredilo »Glasbeno društvo« v dvorani »Trsta« instrumentalni koncert, ki je lepo uspel. Društvo je popolnoma nepolitično. Njegov namen je samo gojitev glasbe in petja,
MEŽICA
Pešiz’et, »Vzajemnost« priredi na velikonočni pondeljek, dne 10. aprila t. 1. pešizlet preko Hermonkovega križa na Leše, Zbirališče pred prodajalno Konzumnega društva .v Mežici ob
1.	uri popoldan, odhod pa bo točno ob pol 2, uri popoldan. Vabimo vse člane, da se izleta gotovo udeležijo in vse prijatelje prirode ter somišljenike delavskega pokreta, posebno pa vabi odbor vse člane »Zveze rudarjev Jugoslavije«, podružnice v Mežici, da se v obilnem številu pridružijo, da bomo skupaj uživali krasoto lepe spomladanske narave sredi težkoč, ki tlačijo delavca in naš delavski pokret. — Družnost!
RUŠE
»Prosvetno društvo« je zaprosilo občino za
dodelitev telovadišča. Z demokratičnega stališča nimamo ničesar proti temu, vsako društvo ima pravico do obstoja. Ne bi se spuščali v polemiko radi tega, pač pa nas Rušane zanima, kako je s stavbeno parcelo, ki^ je bita last prosvetnega društva. To stavbišče, ki je na najlepjem prostoru, je sedaj last g. Ferka.
Nemški konzul Nenhausen je obiskal Ruše, pa menda tudi druge obmejne kraje. <	-
Na ovinku pri posojilnici, se je pred nekaj dnevi skoraj zgodila avtomobilska nesreča. Ovinek ie zelo oster ter nepregleden. Samo duhaprisotnosti šoferja, uslužbenega pri g. Požarju se je zahvaliti, da ni bilo težjih posledic. Sreski cestni odbor bi storil res hvalevredno delo. ako bi že enkrat ta ovinek izravnal, kakor je to spričo živahnega prometa potrebno, ker sicer se bodo tu dogodile hujše nesreče.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Zvočni kino Pobrežje, 8„ 9. in 10. aprila prekrasen film »Princeza koral«, Ita Rina in
Svetisiav Petrovič,
H Številke in uspehi govore!
II Bezjakov® razredne srečke so zadele samo v zadnjem
času sledeče dobitke:
din 2,008.000*-- srečka štev. 68.326 diit 1,002.000*— srečka štev. 59.971
§§ s	din	301.000'-- srečka štev.	83.526
g g	din	200.000'— srečka štev.	43.210
g g	din	100.000'— srečka štev.	88.192
M H	din	100.000'—-	srečka	štev.	86.831
din 100.000'— srečka štev. 7.336 din 100.000'— srečka štev. 77.664 j§ j	din	100.000'— srečka štev.	4.648
gg in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 ||	dinarjev	itd.	—	Dne	14.aprila 1.1« se priine
|| novo kolo državne razredne loterije!
gH Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne na našo g! hišo sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredne loterije
|| bančno poslov. Bezjak
|| v Mariboru, Gosposka ul. 25, tel. 20*97
g 1 Cela srečka stane din 200'—, polovica din 100'—, četrtinka din 50'—.
MARIBOR
Sestanek odbornikov in funkcionarjev delavskih strokovnih in kulturnih organizacij, ki je bil določen za torek, dne 4. t. m., se bo vršil v petek, dne 14. t. m. s pričetkom ob 6. uri v dvorani Delavske zbornice.
Humorističen večer »Vzajemnosti« se bo vršil v sredo, dne 12. aprila ob 8. uri1 zvečer. Tak večer bi se že moral vršiti, vendar je radi dogodkov na Češkem bil preložen. Zabavala nas bosta gg. sod. svet. dr. Vladimir Travner in Božo Podkrajšek.
20 milijonsko posojilo za tekstilno tovarno v Mariboru. Časopisi so že nekaj poročali, da namerava Mariborska tekstilna tovarna d. z o. z. v nasprotju z ostalimi tekstilnimi tovarnami svoje podjetje celo povečati, medtem ko druge tekstilne tovarne obrat reducirajo ter ga baje mislijo celo prenašati v inzemstvo. Zanimali smo se bližje, kaj je za go voricami o ®o- j večanju Mauthnerjevih podjetij in ugotovili! zaenkrat sledeče: Ze meseca septembra 1938 je Mariborska tekstilna tvorrjica vknjižila pri svojih nepremičninah v Melju zaznambo vrstnega reda za nameravano najetje kredita do najvišjega zneska dvajset milijonov dinarjev. Mariborska tekstilna tvornica je bila leta 1931 osnovana z osnovno glavnico 250.000 din, od katerih je imel Mauthner Franc 100.000 din ter tovarnarji Deutsch Ernest, Pavel in Fric iz Dvor Kralove na Labi po 50.000 din. Meseca aprila 1932 je vstopil v podjetje ing. Fric Kle-■petar. Meseca decembra 1938 pa so ti podjetniki sklenili notarski akt z dvema bankama v Švici in v mestu Vaduzu v kneževini Lichten-stein za večje posojilo v angleških funtih, ki je znašalo nekaj nad 20 milijonov dinarjev. Tvrdko je zastopal pri tej notarski pogodbi g. Mauthner Franc, posojilodajalki v Ziirichu in v Vaduzu, pa odvetnik g. dr. Alojz Juvan. Na temelju teh dveh notarskih pogodb so potem 31. dec. 1938 vknjižili za švicarsko bančno družbo v Ziirichu posojilo za 35.595 angl. funtov in za kavcijo 3500 angl. funtov ter za francosko banko Institut de Credit itd. v Vaduzu 61.383 angl. funtov z 8 odstot. obrestmi ter za kavcijo 5500 angl. funtov. Dolg se bo vračal v mesečnih obrokih po 250 angl. funtov in po 400 angl. funtov in se preračunavajo valute po kurzu na borzi v Ne\v Yorku. Pri teh vknjižbah je tudi naša država dobro zaslužila, kajti samo zadolžnice je bilo treba kolekovati s preko 50.000 din in z nad 88.000, skupno z okrog
140.000	din, predlog za vknjižbo pa z 230.000 din. Cela vknjižba znaša preračunana v naše dinarje 23 milijonov dinarjev, kar je doslej menda največje posojilo v Mariboru in se bo torej dalo s tem denarjem gotovo lepo povečati predmetno tovarno, 'pa tudi našim ljudem dati dobrega zaslužka.
Trg Kralja Petra zasluži malo več pažnje. Ne glede na tisti podrti plot, ki trgu pač ni v okras, tudi travnata greda sredi trga izgleda kakor kak poteptan pašnik. Zdaj bi že bi! čas, da se gole lise zasejejo s svežo travo in da se napravi v sredini med kandelabri par cvetličnih rondojev. Malo več estetičnega okusft bi nič ne škodilo!
Take kupčije je mogoče razveljaviti. »Slovenec« poroča, da ie mariborskim mizarskim mojstrom nek potnik prodal brusilne kamne po 500 din, sedaj na jili neka mariborska tovarna ponuja po 70 din. Ako je stvar v resnici taka je vsak mojster v stanu, da tako kupčijo razdre, ker gre za preplačilo v višini nadpolovice vrednosti.
Cenjene stranke so s trboveljskim premogom v plombiranih vrečah iako zadovoljne. Poizkusite tudi vil S, Tičar, Jezdarska 19, tel. 27-15,
Zopet pomanjkanje mleka, V zadnjih letih opažamo, da pred prazniki iprimankuje mleka, cena mu pa seveda temu primerno tudi poskoči. S tem vprašanjem bi se moralo ibaviti mestno tržno nadzorstvo, ker so prizadeti pri tem najbolj .otroci siromašnih roditeljev. Medtem ko eni za praznike pripravljajo potice in drugo pecivo, pa številni otroci revnih stari-šev ne dobijo niti potrebnega mleka.
Davčna uprava razglaša, da je s 1. aprilom zapadel v plačilo drugi obrok zigradarine, pri-dobnine, rentnine, družabnega davka, davka na neoženjene osebe in vojnice. Te davščine morajo biti poravnane do 15. maja.
Dvokolo »Alfa«, evidenčna štev. 2-21.600, je bilo ukradeno strugarju Henriku Pratesu izpred neke hiše v Mlinski ulici.
Avtobus bo vozil na Pohorje v nedeljo in pondeljek ob zadostni udeležbi. Odvoz z Glavnega trga ob 8. uri zjutraj
Društvo Jugoslovan, in samoupravnih upokojencev in upokojenk sklicuje redni občni zbor društva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. aprila t. 1. ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje. Občni zbor bo sklepal tudi o združitvi društva z banovinskim društvom drž. in samoupr. upokojencev v Ljubljani.
Lekarniška in zdravniška dežurna služba.
Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši od sobote, dne 8. aprila t. I. od 121. ure do nedelje dne 9. aprila do 24. ure OUZD-zdravnik dr. Teobald Zirngast, Maribor, Kralja Petra trg št. 3-1. Dne 10. t. m. t. j. na Velikonočni ponedeljek pa dr. Ludvik Novak, Maribor, Stolna ulica št. 1-111.
Nočno lekarniško službo vršita tekoči teden lekarna Albaneže na Frankopanov! cesti in Konigova na Aleksandrovi cesti, prihodnji teden pa lekarna Maver v Gosposki ulici in lekarna Vaupot na Aleksadrovi cesti.
Narodno gledališče. V nedeljo, dne 9. aprila ob 15. uri: »Partija šaha«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20. uri: »Dijak prosjak«. Premije-ra. Izven. Ponedeljek 10. aprila: ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Matura«. Znižane cene. Zadnjič.
STUDENCI PRI MARIBORU
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«
vprizori v soboto, dne 15. aprila s pričetkom ob 20. uri in v nedeljo, dne 16. aprila s pričetkom ob 16. uri v dvorani gostilne Spurej Angela Cerkvenika tragedijo »Očiščenje«. Vabimo vse delavstvo, da se teh predstav v čim večjem številu udeleži. — Odbor.
»Ljudska univerza« je imela v četrtek 30. marca redni občni zbor po končanem predavanju. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je priredila Ljudska univerza v minuli seziji 20 predavanj, na katerih je bilo skupno 2853 poslušalcev. Blag. Pušnik je poročal, da so znašali dohodki 3473 din, izdatki pa 3081.50 din razen tega je naloženo še 5450 din v hranilnici. Izvoljen je bil stari odbor in sicer: predsednik A. Baloh, podpredsednik Vrane Ernest, tajnik Oblak Avgust, blagajnik Pušnik Franc. »Ljudska univerza« v Studencih je zaključila 11. sezono s splošnim zadovoljstvom poslušalcev. Občina je podpirala »Ljudsko univerzo«.
Očistite plotove! Volitve so že davno za nami, studenške plotove pa še vedno krasijo napisi iz dobe volilne agitacije. Menimo, da bi bil že skrajni čas, da bi te napise prepleskali, ker mora tujec dobiti kaj čuden vtis o naši čistoči in čudni reklami. — Občan.
CELJE
Delo za naše organizacije
Za dosego c1 j a ie potrebno intenzivnega in smotrenega dela. Delovanje strokovnih kakor tucli kulturnih organizacij ie treba poživeti in prilagoditi današnjemu času. Samo v organizacijah je možno uspešno delo, ki bo prineslo koristi delavskemu razredu. Ne zadostuje, da se skliče zborovanje in na njem navduši na-navzoče. Treba je temeljitega podrobnega dela. V prvi vrsti je potreba .pritegniti ljudi, delavce, deiavke, mladino v naše organizacije, — Na skupnih sestankih in predavanjih je treba razložiti in pojasniti namen, pomen naših organizacij in cilj naših stremljenj. Članstvu je vtisniti v dušo čut solidarnosti in discipline in mu privzgojiti voljo do načrtnega in sistematičnega dela. Brezpogojno je pripraviti članstvo na to, da le v trdem in težkem, marsikaterikrat tudi z žrtvami zvezanim delom bo dosežen cilj in zboljšanje našega skupnega položaja. Članstvo, ki ni pripravljeno na tako delo, bo ob prvi nepriliki razočarano odstopilo in zabavljalo čez organizacijo.
Zaupniki, funkcionarji, skrbite, da se članstvo duhovno poglobi.
Pričakujemo, da 'bomo s sodelovanjem vseh, ki se zavedajo nalog, poživili delovanje organizacij in duhovno prekvasili in vsposobili članstvo za boj za socialno enakopravnost, za kar so bile poklicane organizacije k življenju.
Kino Dom - Celje
8. in 9. aprila: »Osvajalci svetovja« (Kristični velefilm v naravnih barvah)1. 9. in 10. aprila: »Matineja«. Pod žarečim soncem. 10., 11. in 12. aprila: »Ulična muzika«. 13., 14. in 15. aprila: »Noč pripada mladini«!
MUTA OB DRAVI
Kako je inž. Breme »nacijonaliziral« Železarno d. d.? Glavni odločujoči gospodar pri naši Železarni Greinitz d. d. na Muti je inž. Milko Breme. Pred leti smo ponovno čitali v časopisih kako velezaslužno je ta gospod »nacijonaliziral« prej tuje podjetje Greinitz d. d. Železarno Muta in še celo uredil dvorano za tukajšnjo Ciril-Metodovo družbo. Delavstvo, naši domači ljudje, pa so ravno od dne prevzema gospodarstva po inž. Bremcu skrajno ogorčeni nad to nacijonalizacijo, ki je prinesla na Muto pravo bedo, ker je podjetje tako zelo znižalo delavske mezde. Kljub temu so se v mariborskem slovenskem dnevniku ponavljale vesti kako »blagodejno« učinkuje tik na meji nacijonalizacija v železarni. »Delavska Politika« je že večkrat .poročala kako izgleda v resnici ta nacijonalizacija, da delavci večkrat ne dobivajo niti minimalnih mezd po kolektivni pogodbi, niti drugih socialnih dajatev in ne plačila za nadurno delo. Toda sedaj nam je odkrila torkova »Mariborer Zeitung«,
-r .. .	gospoda Pogačnika iz obmejnih
Ruš, ki jim pravijo Mali Beograd, tudi hacijo-nalizacijo g. inž. Bremca v pravi luči. »Mariborer Zeitung« je namreč poročala o impozantnem. pogrebu upravnega svetnika te Brem-čeve železarne, Ernesta Eylerta, tovarnarja v Mariboru, ki je imel tudi na Muti del železarne v svojem lastnem obratu. Pri pogrebu so imeli nemške nagovore, »Mannergesangver-ein« pa je zapel »Das treue deutsche Herz«. Med solastniki Železarne Muta je tudi g. Valter Mach, upravni svetnik železarne, ki je tuj državljan, doma nekje okrog Linča. G. Mach je bil koopiirau v ulpravni svet nacionalizirane železarne 14. febr. 1934 skupno z inž. Brem-cem. s katerim imata skupaj tudi železarno v Žrečah, g. Ernest Eylert pa 7. maja 1936. Osnovna glavnica te naciionalizirane železarne znaša 700.000 din razdeljena na 20.000 komadov delnic po 35 din. Menda je tudi Ciril Metodovi' družbi pobližje znana ta nacijonalizacija obmejne industrije.
LAŠKO
V štev, 37. našega lista smo v rubriki Laško med drugim objavili: »Tudi v Hudijami je radi občinskih volitev izgubil službo g. Tomažič Vojko.« Sedaj smo prejeli od merodajne strani .poročilo, da omenjeni tg, Tomažič ni bil odpuščen radi občinskih volitev. Ker ne maramo delati nikomur krivice, popravljamo v toliko objavljeni dopis.
Avtorske takse za glasbene prireditve v jav- j nih lokalih znašajo v: 1. razredu din 600, v 1L , razredu din 450, v III. razredu din 300, v IV. | razredu din 200, v V, razredu din 120 in v VI. ; razredu din 70. Za radijske aparate v gostilnah se plača din 30 mesečno, za enkratno godbo v lokalu din 50, za plese, zabave itd. . pa od din 15 do 700. Za domače koncerte velja tarifa od din 10 do din 200, v kakšno . kategorijo pač spada kraj. Kraji pa so kategorizirani tako-le: I. razred; Beograd in Zagreb ter večji letoviški kraji; II. razred: Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Subotica, Novi Sadi Osijek, Split, Zemun in Maribor; III. razred: Celje, Niš, Kragujevac, Sombor, Senta, Petrov-grad, Vel. Kikinda, Vršac, Pančevo, Brod. Banjaluka in Sušak; v IV. razredu so vsi ostal' kraji z nad 10.000 prebivalci, v V. razredu P3 kraji z manj kot 10.000 prebivalci.
411 sl ie poravnal naročnino? Ako ie ne, Izpolni svojo dolžnosti
Zn pomlad
dospeli klobuki v na/novejših, fasonah, športne kape, srajce, kravate kakor tudi damsko perilo, bluze, nogavice itd. kupite najugodneje v modni trgovini
Nizke cene!
Kvalitetno bi a'gol
Aufiust Hedžet, s,
a r i b o r
Aleksandrova ®
Vesele velikonočne praznike l*A«bi mn AhhIn Munihu« °,lta 10. oktobra (pri glavni policiji)
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllOlH	I	P	Y	l|	1	ffl	11	Q	n	r	I	E|	n l! f I KI n r in se nadalie PriPoroča 2 največjo izbiro
teli vsem svojini cenj. odjemalcem manufaktura W II 1	S1I|I8n«I	po	naj	nižji ceni in najboljši kvaliteti
Tretja okrnitev SlovaSke
Žalostna usoda Slovaške.
Niti toliko mesecev ni preteklo kot je prstov «a eni roki, odkar se je Slovaška odtrgala od Cehov in je na dan tega »osvobojenja« njen predsednik slavnostno proglasil na trgu glavnega mesta Bratislave, da ne bodo dali Madžarom niti pedi slovaške zemlje in niti ene duše, pa so od takrat Madžari že tretjič oklestili meje Slovaške in to vsikdar celo s sopodpi-som monsr. Tise.
iz Češke
Češki tisk pod novo kontrolo. Že pod drugo republiko so postavili v Češkoslovaški posebne komisarje v vsako redakcijo, 'da so nadzorovali pisanje listov. Od 1. aiprfa t. 1. pa je ves t-isk organ »Narodne zajednice«, ki postavi vsled tega v vsako redakcijo urednike z nalogo, da bo pisanje časopisa v soglasju s smernicami zajednice. Nadalje so odredili, da bodo časopise sortirali tako, da bodo zastopali posamezni listi specijalna vprašanja >po slojih, roed katerimi imajo največ čitateljev. Večer-°iki bodo še posebej usmerjeni, ampak tako, da bodo zagotovljeni tudi prejemki uslužbencev. Izhajati bodo smeli res šele zvečer, ne pa bi se označevali kot večerniki, čeprav iz-^aiajo že v zgodnjih jutranjih urah. Strogo pod kontrolo bodo tudi oglasi, tako da bo tudi ta ^el lista odgovarjal duhu dobe in da bodo iz-ločeni iz lista oglasi nenaravne vsebine. Izdajanje kot tudi razpečavanje novih časopisov je vezano na odobritev Narodne zajednice. Časopisi se morajo izogibati vsake polemike in tiskovnih sporov.   Tudi »Narodni Prače«, narednik »Prava Lidu«, je izš'a v nedeljo že kot list »Narodne zajednice«. To delavsko glasilo Pa je imelo v nedeljo z večernikom skupaj še Vedno 28 strani s krasno kulturno prilogo v slikah.
Češkoslovaška zlata in devizna imovina v Angliji. Angleški list »Times« ^poroča, da je imela češkoslovaška vlada zlate in devizne valute založene v Londonu za okoli 12—.14 milijonov funtov šterlingov, privatniki pa okoli ^ milijonov, skupaj 17—19 milijonov (okoli 4 miltjarde dinarjev). Nekaj teh vrednosti pa je tudi v Franciji in Zedinjenih državah. Angleške banke po odredbi angleške ivlade teh zneskov ne smejo izplačati, kar je Nemčiji v veliko ^kodo.	.
Prepovedi m kazni* Civilna uprava nemške armade je izdala novo uredbo, s katero v § 1 Prepoveduje pod kaznijo denarne globe in konfiskacijo blaga, kdor bi karkoli nakupil preko dnevne potrebščine. § 2 pa nalaga kazen tudi Za vsakega, ki bi komurkoli prodajal več kot Za dnevno potrebščino. Takšnemu prodajalcu Sv- lahko zapre tudi trgovina. ».
Čehi odhajajo v inozemstvo. Iranska vlada ,e sPrejela 9 čeških umetnikov za učitelje na visoki glasbeni šoli in v orkester opere, ki so ravnokar ustanovili v mestu Teheranu.
želite biti resnično dobro in Poceni postreženi, — obiščite
Manufakturno trgovino
J. Rožuj
Maribor - Aleksandrova 16
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rag.pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti.
*"*«rulo la pogrebnino zdrave *ebe obeh spolov od 17. do 70, leta do nalveč din 10.000-— ln
** «Oto mladoletne od 1. do 16. do ®jveS din 25.000’— plačljiva ob dovršnem 21. letu.
zahtevajte brezplačno N brezobvezno pojasnila
Danes, v petek zjutraj je javil radio1 iz Bratislave, da so podpisali z Madžari sporazum o tretji delitvi Slovaške in bo ravno danes Madžarska končnaveljavno zasedla te nove meje, po katerih zgubijo Slovaki zopet 60.000 duš.
Istočasno se je vrnil monsr. Tiso iz Berlina, kjer je podpisal drug dogovor z Nemci o raz-| delitvi premoženja med Češko in Slovaško, ki I se bo izvršila pod nadzorstvom Nemčije.
Mariborsko gledališče
František Langer: št. 72.
Langer spada k trojici sedaj ivodilnih čeških dramatikov (Čapek, Langer, Werner), od katere je Čapka nedavno že pokosila smrt. Baš Črpkova žena, igralka in pisateljica Olga Seheinpfiugova je bila tudi tista, ki je dala Langerju za »Št. 72« pobudio. Vsemu Langer-jevemu dramatskemu udejstvovanju sta vtisnili pečat dve važni činjenici, da se je boril v svetovni vojni kot legijonar in da je po poklicu zdravnik, ki ga posebno privlačijo podzavestne globine človekove duševnosti. V teh dveh svetovih se Langer najraje giblje. Kadar ne oiblikuie vojne in njenih zapletljajev, -odkriva notranji svet z vsemi psihološkimi in patološkimi odtenki, zločin in kazen, boj človeka z okolico in samim seboj, boj med voljo in močjo. Tudi »Dvainsedemdesetletka« je psihološka drama v vsej popolnosti, os vse celote je zgolj etičnega značaja, še slučaji se vsi spremene v nujno in usodno zakonitost. V tem pravcu je Langer zgradil .močno dramo, ki je zlasti ^ nenavadna .po svoji tehnični iz^ljaivi. Zanimiva je tudi, ker nosi težišče drame ne junak, ampak junakinja, omrežena od svoje okolice in razjedena od lastne notranje prevare. Ta vloga, ki dopušča, da lahko razvije igralka v njej vse izrazne možnosti, spada med naibolj zaželjene vloge pomembnejših dramskih igralk sedanjosti. Pri nas je bi'a poverjena g. Elviri Kraljevi, ki jo je dvignila na odlično višino in tvorila močn/o središče drame.
V njeni igri je bilo toliko boreče se sile, preproste iskrenosti in plemenite človečnosti, da je potegnila za seboj občinstvo in soigralce. Kolbena je verjetno in učinkovito upodobil g. Grom, g. J. Kovič je kot Melihar dobro po-udaril zunanjo okornost in nemoč izražanja.
V veliki množici ostalih, večinoma prav posrečenih odrskih likov je več takih, ki zaslužijo p,ose>bno omembo, tako pretehtani knez g. Crnoborija, izraziti Budecius g. Verdonika, ostro začrtana služkinja g. Zakrajškove, toplo pedan Ludovik g. Nakrsta, kaznilniški ravnatelj g. Rasbergerja in še mnogo drugih. — »Št. 72« je pripravil za oder režiser g. J. Kovič, ly mu gre polno priznanje za urejeno skupno igro in oblikovno zrelost posameznih igralcev, pa tudi za smiselni oderski okvir. Po njegovi zaslugi smo dobili eno letošnjih najboljših iger, ki jo je tudi oibčinstvo sprejelo s posebno pozornostjo.	S.
Zadnje vesti
Italijanska mornarica mobilizirana
radi nekih nemirov v Albaniji.
Kolektivne pogodbe. Delodajalci na Češkem in Moravi so bili opozorjeni, da morajo brezpogojno tudi v naprej izpolnjevati vse določbe kolektivnih pogodb.
Umetna gnojila
za vrte, polja in travnike vedno na zalogi pri tvrdki
Andrašit - Maribor
Vodnikov trg (tržni trg)
Rl	aHa dobro In vedno
BUCnO OIJGy sveže, nudi Tovarna olja, Maribor, Taborska ul. 7
Prava blagodat za delavce je:
G
ocnnica
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. 3
Shajališče delavčevi
KOLESARJI!
Poslužite se mehanične delavnice in trgovine koles pri nakupu Vaših potrebščin. Zelo dobro boste postreženi pri
JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14 In vogal Ptujska In TržaSka - Tal. 21-30
Avala poroča iz Rima: Ko bi se bila morala te dni obnoviti pogodba med Albanijo in Italijo in so se vršila tozadev-j na pogajanja so nastale v Tirani de-1 monstracije oboroženih tolp proti Ita-1
Izpuščeni republikanski miličniki. Iz kon-1 centracijskih taborišč okoli Madrida so izpustili okrog 100.000 miličnikov, zaprti pa so ‘ ostali vsi količkaj vidnejši člani armade.
Za slovaški uvoz v Zedinjene države veljajo najvišje carine kot za Nemčijo.
Sestava belgijske vlade zadeva na težkoče, | ker se socialni demokrati branijo vstopiti v vlado. Katoliški in liberalci pa niso dovolj močni, da bi sami vladali brez socialnih demokratov. Sestavo vlade pričakujejo šele po praznikih.
liji. Ker so vsled teh demonstracij po albanskih mestih pričele bežati italijanske družine iz Albanije, je bila odrejena mobilizacija italijanske mornarice.
Človeško kri prevažajo sedaj že tudi iz Beograda. Ruski učenjaki so odkrili, da je mogoče človeško kri konservirati in jo iz osrednjih laboratorijev razpošiljati po deželi bolnišnicam, ki jo rabijo za nujno pomoč bolnikom, kateri so izgubili veliko lastne krvi. Razpošiljanje krvi, ki jo odvzemajo prostovoljnim darovalcem, se sedaj vrši že tudi iz Beograda.
Delavski pravni svetovalec
Podpora porodnici (Bohinjska Bistrica)
Porodnica ima ipo zakonu o zavarovanju delavcev pravico do podpore za porodnice in sicer za čas šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu v višini % dnevne zavarovane mezde. Za one dni, ko v tem razdobju dela in zasluži, se ji podpora odtegne. V vsakem slučaju pa ima pravico do podpore za dojenje, ne glede na to ali je v službi ali ne. Ce Vam Okrožni urad te podpore ni dal, zahtevajte pismeno odločbo zoper katero se bodete lahko pritožili.
Odškodnina iz ljubezenskega razmerja (Pekre)
Vprašanje: Imel sem rad dekleta, ki se mi je že po 14. dnevih spolno udala. Ker pa mi je pozneje povedala, da ni zdrava in da sploh ne bo imela otrok, sva se zopet razšla in se hočem jaz sedaj poročiti z drugo, a ona zahteva, da moram plačati 10.000 din odškodnine, sicer grozi s tožbo. Ali sem dolžan ji kaj plačati, čeprav ji zakona nisem nikdar obljubljal.
Odgovor:	Ako	zakona niste obljubljali,
že radi tega niste dolžni nobene odškodnine. Če pa Vaša prva prijateljica ni zdrava in ne bi-imela otrok, tudi radi tega ne more zahtevati odškodnine, ker bi bili upravičeni iz teh razlogov razdreti sklenjeno zaroko.
Sezonski delavec za Francijo (Celje)
Za pogoje sprejema sezonskih delavcev v Francijo vprašajte pri Delavski zbornici v Celju, kjer bo zastopnik Delavske zbornice pisal v Ljubljano, če nima tam kakih podatkov ali vprašal na mestno občino ali na glavarstvo. Morda imajo točnejše podatke pri borzi dela, ki ima v Celju svoje prostore v Razlagovi ulici 5. Koliko bi znašali potni stroški, nam ni znano. To boste morda zvedeli pri »Putniku« v Celju. Kdo plača te stroške, je stvar dogovora. Dejstvo, da še niste bil sezonski delavec, Vam menda ne bo na poti, če ste sicer zdrav in sposoben delavec.
Pomočniški izpit vajenke (Štore)
Obrtni zakon določa v §u 263 o učni dobi vajencev, da ista ne sme biti krajša od dveh in ne daljša od štirih let. Minister za trgovino sicer lahko z uredbo določi učno dobo v po-edinih obrtih, toda doslej je še ni določil, posebno ne za krojaško obrt. Ako torej mojster-ca izjavi, da je vajenka, ki je že izvršila vsaj dve leti učne dobe, že sposobna za pomočniški izpit, bi se jo moralo prepustiti k izpitu. Pritožite se pri obrtni oblasti sreskega načelstva.
VABILO
NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR
„Delavskega doma" r. s. z o. z. v Mariboru
ki se bo vršil v petek, dne 24. aprila 1939 s pričetkom ob pol 6. uri zvečer v dvorani na Ruški cesti št. 7 (vhod na dvorišču).
Dnevni red:
1. Čitanie in odobritev zapisnika zadnjega rednega občnega zibora;
2. poročilo načelstva;
3. poročilo nadzornega odbora;
4. sklepanje o letnih sklepnih računih, o podelitvi razrešnice načelstvu in nadzorstvu;
5. sprejem novih zadružnih pravil;
6. volitev novega upravnega odbora in namestnikov;
7. volitev novega nadzornega odbora in namestnikov;
8. predlogi in pritožbe članov;
9. razno.
Če občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor na istem mestu, ki sklepa olb vsakem številu navzočih ali zastopanih deležev. (§ 21. zadr. pravil.)
Maribor, dne 7. aprila 1939.
Načelstvo.	Naduorstvo.
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
priporoča; ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Oellkonofna darilo
VABILO na REDNI LETNI OBČNI ZBOR
štajerske hranilnice in posojilnice r.	z. z o. r.	v	Mariboru
ki se bo vršil	v petek, dne 28. a>prila	1939 s pri-
četkom ob 4. .uri popoldne v zadružni pisarni na Ruški cesti št. 5.
Dnevni red:
1. Čitanie in odobritev zapisnika zadnjega rednega občnega zbora;
2. poročilo	načelstva;
3. poročilo	nadzorstva;
4. sklepanje o bilanci in ■podelitvi razrešnice načelstvu in nadzoAtvu;
5. sprejem novih zadružnih pravil;
6. volitev novega upravnega odbora in namestnikov;
7. volitev novega nadzornega odlbora in namestnikov;
8. predlogi in pritožbe članov;
9. razno.
Ako bi občni zibor ne bil sklepčen, se vrši čez pol Ure drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov. (§ 33 zadr. pravil.)
Maribor, dne 7. aprila 1939.
Načelstvo.
Nadzorstvo.
MAMICE!
1
Oglejte si na novo dospele najmodernejše otroške vozičke po zelo ugodnih cenah
JUSTIN GUSTINtlt, Maribor, Tattenbachova ulica 14, vogal Ptujska In TriaSka cesta
MALI OGLASI
Masi eitaieltl kapa-Je|o ntifcencfSe pri naMh Innerenttm
franc Kormonnov naši. Kori itoss
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup.
Vi
FOX
ii terpentin-krema Je nenadkriljlva
Vazelin in pravi gumitranVas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom t.i. i o. z.
Maribor, Frankopanov« ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cen], občinstva za Izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
Kdor hote dobro kavo piti
mora h
««
9*
KAVALIRJU
iti. »Kavalir* specijalna trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete.
ZIDAJTE POCENI!
Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno ali vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki
Justin Gustinčič, Maribor,
Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Tržaška cesta.
Velikonočne Sunke
Kranjske klobase, vsakovrstni mesni izdelki, mesne špecijalitete, suho meso la, suha slanina itd.
• ▼	1 ,.JOS“
Osenar.	lanez
LJUBLJANA
ki Gostilna ori Korlnu
Trpežna in športna
v odlični kakovosti
A. GOREČ.
družba z o. z. poleg nebotičnika
Za ktništeU Uda/a in urelale Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviteli Viktor Eržen v Maribora.
LJUBLJANA - TYR$EVA CESTA
Se priporoča Karol In flwge»a Rosenuiirth
Priporoča se oblastveno konceslonirano elektrotehnično podjetje
H A V L I č E K FRAN ■ LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 5, telefon 3421 • Stanovanje: Zalokarjeva ulica it. 13 (Tabor)
Napeljava in poprava elektro-inštalacij za luč in motorno silo v mestu in na dežeK kakor tudi na omrežju Banovinskih elektrarn. — Načrte in prijave za priklop inštalacij na Ljubljansko mestno, drugo ali Banovinsko električno omrežje izvršim za po moje« podjetju izvršena dela brez naplačila. Strokovna popravila elektrotehničnih aparatov., special-motorjev itd. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Specialna, delavnica. Blokiranje - odpravo radio motenj. Postrežba točna in vestna. Pojasnila brezplačno. Cene zmerne. Priporočila odlična. — Telefon samo 34-21,
Električne črpalke ved-no v veliki izbiri na zalogi. - Cene nizke.
SLIVO KOLAR
LJUBLJANA
Tyrševa c. 25 Tel. 24-66
Cement f pno
Betonsko žeSezo Trsje
ter ves gradbeni material p» najnižjih cenah vedno pri
Plnter & Lenam, Marmor
»Victoria«
Zahtevajte cenik!
Glasbeniki, oglejte si brez-obvezno zalogo vseh vrst inštrumentov pri strokovnjaku
Dorjatfe Jakob
Ljubljana, Frančiškanska 3
Mesarija
Ivan Krušič
Ljubljana - Šiška
Moste: Prešernova ulica 8 Ljubljana VII.: Knezova 37
Telefon 34-91
Vedno prvovrstno volovsko, telečje in svinjsko meso, čista domača svinjska mast in svi mesni izdelki po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk.
jgf	Celuloidne ščite za vrata
nn	Celuloid v ploščah
nn	naročate pri
m	J. Zrnec, Cjubljana,
m	Kopitarjeva ulica 1
Klf* ■
useje
eno- in večbarvne
III
,JUGOGRAFIKA‘
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip St. 23
Puch
Phanomen
NSU
Kvalitetni izdelki!	-
kolesa
motorji
kolesa
motorji
motorji
Na ugodna mesečna odplačila.
IGN. VOK
Ljubljana, Tavlarjeva 7
Nova knjigoveznica
kartonažna in galanterijska delavnica
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 13
♦
se priporoča za vezavo vsakovrst. knjig, brošur, poslovnih knjig itd. Izdeluje vse vrste koledarjev, različne etuije za jedilno orodje ter vsa v stroko spadajoča dela. Skrbna izvršitev. Cene solidne.
NAHTIGAL In SIK jpeietič Albert
ključavničar klepar
vodovod
centralna kurjava
LJUBLJANAMvo cista 41
TELEFON INT. štev. 38-86
Fr.Mauser
česalni salon za dame in gospode
Ljubljana
Miklošičeva cesta 20
Qcraxoacoxraxo
soboslikar
Ljubljana
Krakovski Mir ZG
Telefon 31-75 Delo solidno! Cene konkurenčnef
□aaaaaaaaoaaaao
Za vsako družino naj lepša oblačila. Po- PRESKER, sebno moške obleke, tren Škoti, krasno perilo ^ jy|Q L J AN A itd. si nabavite najboljše in najceneje pri ^ Pe|ra (esta
N. KOVAČIČ
Llubljono, Miklošičevo c. 3Z
(Bufet - Delikatese Sadje - Špecerija
Štampilje, etikete, emajlirane tablice in hiSne številke
dobavlja Teodor Rabič, Ljubljana,
Miklošičeva cesta 13
Boris V. Simandl
specijalna mehanična delavnica za pisalne, računske, knjigovodstvene stroje in registr. blagajne
Ljubljana, Dvorakova 3 Tel. 24-07
Tomilževa ulica Stev. 3
Telefon Inlerurban štev. 24>30
Cvetličarna Korsika-Svete, Ljubljana,
HlkloSUeva cesta, v palail Okrožnega urada,
J. Mr bi. D. Cotič
kleparstvo in vodovodna inštalacija
UuNlono, Hrenovo ulico J
izdeluje jubilejne in žalne vence ter šooke po naj nižji ceni. Priporoča se cenj. organizaciiam. Društva imajo znaten popust.