Poštnina phftum ▼ gutovbL
Leto XXII., št« 19$
Ljubljana, četrtek IL avgusta ijg^t
Cena cent. 70
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije to inozemstva ima
C ni one Pubblicita Italiana S.A^ Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5, telefon 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARLA ESCL UŠIVA per ia pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
Hemiko čiščenje v Ukralini
Zaradi poraza Budjonijeve vojske vzhodno od Dnjepra je postal položaj Odese in Kijeva skoro nevzdržen - Prodor nemških motoriziranih
oddelkov proti Leningradu
Stockholm, 20. avg. d. Velika nemška ofenziva v vzhodni Ukrajini je s sodelovanjem italijanskih in drugih zavezniških oboroženih sil izrinila vojsko maršala Bud-jonija z vsega obsežnega ozemlja, ki ga objema veliki Dnjeprov ovinek od Kijeva pa do izliva v črno morje. Le ob skrajnem južnem delu Dnjepra se posamezni sovjetski oddelki še branijo pred napredujočimi nemškimi motoriziranimi oddelki, ki so povsod drugod na tem področju že dosegli Dnjeprov desni breg. Nemška ofenziva, ki se je na tem področju razvijala z večjo naglico, kakor na katerem koli drugem odseku vzhodne fronte, je na sovjetsko poveljništvo postavljala povsem nezmogljive zahteve in kakor je bilo od vsega početka pričakovati, maršalu Budjoniju ni uspela njegova naloga, da bi umaknil glavnino svoje vojske na nove postojanke preko Dnjepra. Ta umik se je posrečil le manjšemu številu sovjetskih oddelkov, dočim je bila večina bodisi zajeta, bodisi razbita v borbah, ki so bile sovjetskemu poveljni-štvu vsiljene. Prva polovica Ukrajine je sedaj v nemški posesti. Po mnenju vojaških opazovalcev bo sovjetsko poveljništvo poskušalo sedaj organizirati nove obrambne črte med Dnjeprom in Donom, kjer so po mnenju vojaških opazovalcev terenske razmere sicer dokaj ugodne. Vprašanje je samo, ali bode Budjonijeve armije, ki so razen na ljudeh utrpele v sedanjem porazu tudi velikanske izgube na dragocenem vojnem materialu, imele še dovolj moči za nov odpor. V vsej zapadni polovici Ukrajine se sedaj kot vojaško pomembni točki držita edinole še Odesa in Kijev, katerih položaj pa je zaradi popolne izoliranosti skrajno težaven. Po mnenju vojaških opazovalcev bo sovjetski poraz v zapadnem delu Ukrajine nujno zahteval izpremembe v sedanjih dispozicijah tudi na severnejših frontnih odsekih.
Drugo operacijsko področje, ki je sedaj najvažnejše na vzhodnem bojišču, je široki pas med Pejpuškim in Ilmenskim jezerom, kjer so Nemci ponovno zelo ojačili pritisk, zlasti od Novgoroda v severni smeri ter vzdolž železniške proge, ki vodi od Narve proti vzhodu. Na obeh teh dveh točkah so nemški motorizirani oddelki prodrli več desetin kilometrov dalje proti severu odnosno proti vzhodu in severovzhodu. Sovjetske čete se tu umikajo na nove obrambne črte, ki so bile zadnji čas
organizirane odnosno ojačene okrog Leningrada. Hkrati s pritiskom na kopnem pa so Nemci organizirali pomembne operacije, katerih namen je izvojevati si kontrolo tudi nad Finskim zalivom.
Nemško letalstvo je včeraj ves dan napadalo sovjetski oporišči na otokih Oesel in Dagoe. Po nekaterih vesteh so Nemci na otočju izkrcali tudi močnejše sile svojih padalcev. Enako kakor proti tema dvema sovjetskima oporiščema se nadaljujejo letalske akcije tudi proti Revalu. Razen iz zraka pritiskajo Nemci na mesto tudi z močnimi kopnimi silami tako iz južne, kakor tudi iz vzhodne smeri, ker je sicer vsa estonska obala že v nemški posesti.
Na ostalih frontnih odsekih včeraj borbe niso bile večjega obsega.
Nemško vojno poročil«*
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. avg. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V južni Ukrajini se je uspešno nadaljeval napad na maloštevilna mostišča ob Dnjepru, ki jih še drži sovražnik. Pri tem so uničili brzi oddelki v boju s sovražnimi silami, ki se obupno branijo, 65 oklopnih bojnih voz in zajeli številne ujetnike.
Na morju okrog Anglije je letalstvo podnevi z bombnimi zadetki poškodovalo večjo trgovsko ladjo. Nočni napadi so bili usmerjeni na oborožitvene tovarne in pristaniške naprave ob vzhodni in južni obali angleškega otoka, kakor tudi na več letališč.
Pred severnoafriško obalo so nemška strmoglavna letala potopila 1500-tonski transportni parnik in en vlačilec. Dve trgovski ladji sta bili znatno poškodovani.
Nemška bojna letala so zadnjo noč napadla angleško pomorsko oporišče Aleksandrijo.
Pri poskusu, da bi v teku včerajšnjega dneva napadlo kanalsko obalo, je utrpelo angleško letalstvo zopet hud poraz. Lovci in protiletalski topničarji so sestrelili 29, čolni za iskanje min pa eno sovražno letalo.
Majhno število sovražnih bombnikov je metalo zadnjo noč rušilne in zažigalne bombe po severnozapadnem nemškem obalnem ozemlju. Skoda je neznatna. Dva angleška bombnika sta bila sestreljena po nočnih lovcih in mornariškem topništvu.
K položaju na vzhodni Sronti
Pogrešili računi z Napoleonovim primerom
Berlin, 20. avg. u. Dogodki se razvijajo zopet v smislu novega hudega preobrata in sicer neposredno po Roosevel-tovih izjavah, da »Sovjetska zveza ne bo samo trdno vzdržala, marveč bo odločilno prispevala h skupnemu cilju, uničenju hi-tlerizma«. Izvori propagande pa so neizčrpni. Zopet se je pojavil problem Napoleona. Gotovo je, da se je vojni stroj Nemčije in njenih zaveznikov pognal iznova v tek in dosegel neovržno nove velike uspehe, posebno v Ukrajini. V odseku pri Leningradu je nemškim silam uspelo zlomiti in pregaziti odpor divizij maršala Voroši-lova in zavzeti razne postojanke na cesti proti Moskvi, toda sovražna propaganda zopet trdi, da gre le za lokalne uspehe, za prestižne zmage. Sedaj, pravi ta propaganda, se je vojska maršala Budjonija razvr» stila na levi obali Dnjepra, vojska maršala Vorošilova razpolaga s silnimi naravnimi obrambnimi utrdbami na področju jezer in finska vojska maršala Mannerhei-ma ni dospela niti do prvega obrambnega okrožja Leningrada, ki je oddaljen nič manj kakor 100 km severnovzhodno od mesta. Glavni cilji so po mnenju sovražne propagande torej še zelo daleč, predvsem pa Moskva. Z druge strani je jesen pred vratmi in sledila ji bo kmalu zima z vsemi svojimi strašnimi težavami, ki so postale usodne za Napoleona, ki pa je v ostalem bil v tem času še daleč od črte, ki jo je dosegel Hitler. Ni dvoma, zaključujejo iluzionisti na drugi strani Rokavskega preliva in Atlantskega oceana, da so Rusi imeli velike izgube ljudi in vojnih potrebščin. teda glavna sila je še nedotaknjena in v skrajnem primeru se bo lahko umaknila še dalje proti vzhodu, s čimer pa glavni cilj nemške strategije nikakor ne bo dosežen.
Tukajšnji politični krogi ugotavljajo, da bi bilo zaman izgubljati čas, da bi se ovrgle take trditve. Kvečjemu se izplača ponoviti podatke, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljništvo o zmagah pri Vladi-stoku, Minsku. Smolensku in Umanju, ki dokazujejo, kako je bila uničena prav ona glavna sila sovjetske vojske, ki bi bila morala udariti v srednjo Evropo. Nemški letalski general Ludwig pa še posebej razpravlja o problemu Napoleona in naglaša, rta bi bil Napoleon bolje storil, če bi se ustavil na doseženih postojankah, namestu da bi še nadaHe sledil Rusom, in da bi v zimskih mesecih ustalil svoie postojanke, zbral nove sile, predvsem pa poskrbel za dovoz živeža in drugih potrebščin.
Omajano ravnotežje
sovjetske fronte
Rim, 20. avg. u. V zvezi z velikim uspehom nemških in zavezniških čet v Ukroji™; kicr je maršal Budjo>ni izgubil pol milijona v*mV<w in mnogo vojnega materiala, piše »Popoio di Roma« med drugim:
Izguba postopanj na jugu je porušila ravnotežje celokupne sovjetske bojne črte in sicer tem bolj, ker so sedaj vse bolj ogrožene tudi sovjetske postojanke na severu, ki so pod neprestanim silnim pritiskom nemških in finskih čet. Nemčija :n Italija z veseljem pozdravljata zmago, ki so jo dosegle nemike čete v južni Ukrajini, tem bolj, ker Roosevelt in Churchill nikoli nista prikrivala svojih namenov glede usode, ki sta jo namenila tako narodnemu socializmu, kakor tudi fašizmu.
Milan, 20. avg. d. »Stampa« piše, da je izredno nagli razvoj nemške ofenzive v Ukrajini, ki z nepopisno brzino odriva bolj-ševiške armijs dalje proti vzhodu, omogočil nemškemu vrhovnemu vojnemu povelj-ništvu doseči istočasno dva cilja: 1. skoraj popolno uničenje vojske maršala Budjonija in 2. zasedbo silno prostranega in zelo bogatega ozemlja. Razen tega pa so nemški uspehi v Ukrajini omogočili, da je nemška vojska prišla v posest izvrstnega izhodiščnega ozemlja za nadaljevanje novih vojaških operacij v vseh smereh, tako proti Kijevu, Poltavi in Harkovu, kakor tudi proti polotoku Krimu. »Stampa« ugotavlja, da pozna zgodovina le malo tako vsestranskih in totalnih zmag.
Stalinove čestitke
maršalu Budjoniju
Lizbona. 20. avg. s. Kakor poroča londonski »Dailv MaiU, je Stalin čestital maršalu Budjoniju k »uspešnemu« umiku iz Ukrajine. Vesti iz Stockholma pa ugotavljajo, da je 100.000 sovjetskih vojakov še na desnem bregu Dnjeora in da so izgube, ki jih je utrpela Budjonijeva vojska, ogromne. List ugotavlja s svoje strani, da so nemške čete ob koncu svoje tretje ofenzive zavzele znaten del ruskega ozemlja.
Sovjetsko-poljska vojaška pogodba
Helsinki, 20. avg. d. Po informacijah iz Moskve so predstavniki begunske poljske vlade na podlagi poljsko-sovjetske pogodbe od 30. junija sklenili 14. avgusta tudi še posebno vojaško pogodbo, ki jo je v imenu Sovjetske zveze podpisal general Vasiljevski, v imenu Poljske pa general Buguš Griške. Moskovsko poročilo pravi nadalje, da je bil za vrhovnega poveljnika poljskih čet na ozemlju Sovjetske zveze imenovan general Abbers.
Japonsko svarilo Moskvi
Sanghaj, 20. avg. u. Veliko zanimanje je zbudil članek, ki ga je objavilo glasilo japonskih oboroženih sil na Kitajskem »S -nbun Pao«, ker se prvič v njem izraža opozorilo Sovjetski Rusiji, češ, da
je Japonska hudo v skrbeh zaradi morebitnih rezultatov napovedane trojne konference v Moskvi.
Letalski boji na zapadr
Berlin, 20. avg. d. V noči na sredo je sovražno letalstvo z manjšimi silami preletelo severno Nemčijo. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajnega mesta v Berlinu, so sovražna letala na več krajih metala bombe, ki pa so povzročile le neznatno gmotno škodo. Nemško mornariško letalstvo je eno izmed napadaj očih sovražnih letal sestrelilo.
Berlin, 20. avg. d. V okviru poskusov britanskega letalstva, ki je včeraj podnevi skušalo napasti razne kraje na zasedenem ozemlju ob Rokavskem prelivu, je bilo sestreljenih 24 sovražnih letal raznih vrst. Kakor je bilo davi sporočeno z merodajne nemške vojaške strani, je bilo poleg letal, ki so bila že v torek dopoldne sestreljena na tem področju, prizadeta sovražnemu letalstvu nova škoda v popoldanskih urah, ko so angleški bombniki v spremstvu lovskih letal ponovno skušali napasti omenjene obalne pokrajine. Nemška protiletalska obramba je popoldne sestrelila nadaljnjih 7 letal vrste Spitfire, 2 Hurricana ter 3 bombnike vrste Bristol-Blenheim. Ta letala so postala žrtve nemškega protiletalskega topništva, lovskih letal ter mornariškega topništva.
Berlin, 20. avg. d. Pri napadu nemškega letalstva na britansko otočie v noči na torek so nemška letala prodrla vse do mesta Aberdeena v vzhodni Škotski. Kakor je bilo v torek ponoči sporočeno z merodajne strani v Berlinu, so nemška letala z več bombami zadela neko tovarno v omenjenem škotskem mestu ter metala bombe na bencinsko skladišče letališča v Leconfieldu, ki je bilo zažgano.
General Weygand v Maroku
Lizbona, 20. avg. s. Iz Londona poročajo, da inspicirata genen' AVevgand in Nagues obalne utrdbe v Maroku. Po teh informacijah v Dakarju naglo grade postojanke za obalne baterije in letališča.
Protikomunistični ukrepi v Franciji
Bern, 20. avg. u. Iz Vichyja poročajo: Policija v Parizu je objavila proglas, v katerem pravi, da so v zadnjem času komunistični elementi poskušali atentate na železniška in prevozna sredstva. Ta teroristična dejanja predstavljajo nevarnost za deželo. Prebivalstvo se poziva, da se pridruži preventivnim in represivnim ukrepom proti atentatorjem. Nagrada milijona frankov bo izplačana vsem, ki bodo pripomogli k aretaciji atentatorjev. — V Mar-seilleu je policija aretirala 21 komunistov, med njimi tudi nekaj političnih prvakov v pokrajini. Aretiran je bil tudi urednik nekega tajnega komunističnega Usta.
Bivši jugoslovanski parnik „Jug" potopljen
Lizbona, 20. avg. s. Kakor poročajo iz Horte, je prispel tja portugalski parnik, ki je pripeljal v luko 33 brodolomcev z bivšega jugoslovanskega parnika »Juga«. »Jug« je plul pod angleško zastavo in sta ga na Atlantskem oceanu potopili dve podmornici.
Žrtve snežnih žametov na transandski železnici
Buenos Aires, 20. avg. d. Kakor poročajo iz Mendoze pod pogorjem Andov, se še vedno nadaljujejo reševalna dela na transandski železnici, ki so jo pretekli mesec zasuli snežni plazovi. Na železniški postaji Caracoles so izpod snega izkopali tri potnike, med katerimi je bil eden še živ. Do nadaljnjega se ves potniški in poštni promet preko Andov med Argentino in Čile vrši z letali.
Nesreča ameriškega
transportnega letala
New York, 20. avg. d. Kakoir poročajo ameriške agencije iz Rio de Janeira, je v bližini mesta Sao Paulo v Braziliji treščilo na tla veliko ameriško transportno letalo. Dasi podrobnosti še niso znane, govore prve vesti o večjem številu človeških žrtev, ki jih je zahtevala ta letalska katastrofa.
Mobilizacija žensk za obvezno delo v Angliji
Stockholm, 20. avg. d. Kakor poročajo londonski dopisniki švedskih listov, je parlamentarni tajnik v britanskem delavskem ministrstvu Asshetton včeraj napovedal, da ima angleška vlada v načrtu energične ukrepe, s katerimi naj se mobilizirajo za. vojno službo tudi vse ženske v Angliji. Verjetno je, da bo vlada odredila prisilno mobilizacijo vseh žensk. Asshetton je nadalje izjavil, da se bodo morale v naslednjih štirih mesecih vse ženske v Angliji do 30. leta starosti vpisati v posebne vojaške matične liste ter da bodo pritegnjene k različnim vojaškim delom. Izjavil je, da vlada v Veliki Britaniji veliko pomanjkanje moške delovne sile in da je od dneva do dneva težje rekrutirati zadostno število delavstva za prepotrebna dela v zvezi z vojnim gospodarstvom.
Intensa attivita dell'arma aerea in Africa e nel Mediterraneo
Ouattro aerei nemici abbattuti — Due navi a£f ondate, altre
due danneggiate
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 20 agosto il seguente bollettino di guerra n. 442:
Nell'Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, atti vi tik di artiglierie e azioni lo-cali di reparti avanzati.
L'aviazione inglese ha effettuato una in-cursione su Tripoli. Un apparecchio nemi-co 6 stato colpito ed č precipitato in fiam-me al largo del porto. Nei pressl di Sollum un Blenheim 6 stato costretto ad atterrare nelle nostre linee. I sei componenti delle-quipaggio sono stati fatti prigionieri da un reparto tedeseo.
Formazioni germaniohe di Stukas hanno bombardato unit& navali britanniche in navigazione nelle acque di Tobruk, afion-dando due navi e dannegg;ando gravemen-te altre due. Numerosi naufraghi delle na-
vi affondate, giunti a riva su imbarcazio-ni armate, sono stati sorpresi e catturati da nostri reparti.
In Africa orientale persistente attivita aerea del nemico con lancio di bombe ad alto potenziale e ad effetto ritardato che hanno danneggiato gravemente diversl edi-fici dell abitato di Gondar. Azioni di reparti avanzati con scontri favorevoli per le nostre truppe.
Una nostra tormazione da caccia, di ritorno da una missione offensiva, ha attac-cato presso la costa sicula forze da caccia avversarie. Sono stati abbattuti due velivoli del tipo Hurricane. Altre unita della R. Aeronautica hanno bombardato basi aeree di Malta colpendo gli obiettivi e pro-vocando incendi. Tutti i nostri apparecchi sono rientrati alle basi.
Intenzivno delovanje letalstva v Afriki in na Sredozemskem morju
Štiri sovražna letala sestreljena — Dve ladji potopljeni,
nadaljnji dve poškodovani
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 20. t. m. naslednje 442. vojno poročilo:
V	Severni Afriki delovanje topništva in krajevne akcije prednih oddelkov v odseku pri Tobruku.
Angleška letala so napadla Tripolis. Sovražno letalo, ki je bilo zadeto in se je v zraku vnelo, je padlo v luko. Pri Sollumu je bilo letalo vrste Blenheim prisiljeno pristati med našimi postojankami. Vseh šest članov posadke je ujel nemški oddelek.
Skupine nemških strmoglavcev so bombardirale angleške ladje, ki so plule po tobruških vodah. Potopile so dve ladji, nadaljnji dve pa hudo poškodovale. Mnogo brodolomcev s potopljenih ladij je prišlo na obalo z oboroženimi čolni. Naši oddelki so jih presenetili in ujeli.
V	Vzhodni Afriki se nadaljuje delovanje sovražnih letal. Letala so bombardirala z bombami težkega kalibra in s takimi, ki kasneje eksplodirajo, mesto Gondar ter so hudo poškodovala razna poslopja. Prednji oddelki sovražnika so izvedli nekaj akcij ln je prišlo do spopadov, ki so potekli ugodno za naše čete.
Skupino naših lovcev, ki se je vrnila z napadalnega poleta, so v bližini sicilske obale napadli sovražni lovci. Dve letali vrste nurricane sta bili sestreljeni. DrugI aparati kr. letalstva so bombardirali letalska oporišča na Malti, zadeli objekte in
povzročili požare. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
Stockholm, 20. avg. d. V torek ponoči je britanska admiraliteta objavila v posebnem komunikeju izgubo angleške podmornice »Cachalot«, kakor pravi davi -iz Londona dospelo poročilo. Podmornica > Cachalot« je bila po uradnem italijanskem poročilu uničena že 3. avgust? okrog 3. ponoči v bližini obale Cirenaike in sicer je vanjo zadel italijanski lahki torpedni čoln in jn potopil. Kakor pravi nadalje poročiio britanske admiralitete, je uspelo razen enega moža rešiti vso posadko podmornice, ki se je zelo naglo potapljala. Posadko je vzel na krov italijanski torpedni čoln.
Podmornica »Cachalot« je bila ena izmed šestorice tako zvanih minskih podmornic v sestavu angleške vojne mornarice in je bila sestrska ladja podmornice »Seal«, ki je bila izgubljena skoraj na sli-čen način. Podmornico »Seal« je neko nemško letalo na Vzhodnem morju prisililo, da je morala splavati na vodno gladino in se predati. Kakor »Seal«, je bila tudi »Cachalot« splovljena šele pred nekaj leti. Nad vodo je imela 1520 ton, pod vodo pa 2140 ton. Oborožena je bila razen s šestimi cevmi za lansiranje torpedov še z enim 10.2 cm topom ter dvema strojnicama. Posadka je štela 55 mož.
Nezadostna ameriška vojna proizvodnja
Ostra kritika v washingtonskem senatu
VVashington, 20. avg. d. V včerajšnji debati v senatu o izvrševanju ameriškega oborožitvenega programa je demokratski senator Byrd, ki zastopa zvezno državo Virginijo, ostro kritiziral ameriško proizvodnjo orožja, ter je dokazal, da je ameriška vojna proizvodnja potrebna popolne reorganizacije. V svojih primerjavah oborožitvenega potenciala Zedinjenih držav napram Nemčiji je senator Byrd ugotovil znatno premoč nemške proizvodne kapacitete. Dočim po njegovem mnenju proizvaja Nemčija na mesec po 2000 do 3000 letal, je mesečna proizvodna številka v Zedinjenih državah celo porazno padla in je znašala julija le 1460 letal, kar zna-či 200 aparatov manj od prejšnjega povprečja. Kar se tiče produkcije velikih bombnikov za napade na veliko oddaljenost, je ugotovil senator Byrd v navajanju nadaljnjih podrobnosti, dobavljajo ameriške tovarne sedaj na mesec samo 60 takih letal. Proizvodnja strmoglavnih letal pa je v mesecu maju znašala samo 35 letal. Povprečno število ameriške letalske proizvodnje znaša za zadnjih 12 mesecev pod 500 aparatov, vštevši vsa letala, ki so bila dobavljena za ameriško kopno vojsko, in vštevši letala, ki so bila poslana v Anglijo.
Nato je Byrd analiziral gradnjo trgovinskega brodovja v Zedinjenih državah ter je ugotovil, da se mora smatrati kot popolnoma nezadostna gradnja 205 novih tovornih parnikov, ki je sedaj v teku. Po njegovih podatkih bodo vse ameriške ladjedelnice v teku letošnjega leta zgradile samo toliko nove trgovinske tonaže, kolikor je Nemci potope v enem samem mesecu, kadar so njih pomorske akcije posebno uspešne. Enake nedostatke v vojni proizvodnji je senator Byrd očital odgovornim činiteljem tudi glede gradbenega programa ameriške vojne mornarice. Ugotovil je, da Zedinjene države pred 1. 1946. ne bodo razpolagale z načrtnimi 700 ladjami svojeaa dvojnega, namreč oceanskega in pacifičnega vojnega brodovja, ki jih že danes krvavo potrebujejo.
Irski eksponent Londona v Ameriki
New York, 20. avg. d. Snoči je prispel v newyorško luko z letalom irski senator Frank Moderott V razgovoru s predstavniki newyorških listov je podal izjavo, ki opravičuje domnevo, da zastopa interese Velike Britanije in da je s tem tudi v zvezi njegov prihod v Zedinjene države. Senator Moderott je namreč naglasil, da utegne prav dejstvo, da Anglija ne razpo-
laga z letalskimi in mornariškimi oporišči na Irskem, odločati o angleški zmagi ali porazu v borbi za Atlantik. K temu je pripomnil, da bi bilo za bodočnost Irske važno, če Velika Britanija ne bi bila premagana.
Washingtonski zaščitni ukrepi ob Panamskem prekopu
New York, 20. avg. d. Kakor poročajo ameriške agencije iz Washingtona, je Roosevelt podpisal poseben zakon, ki dovoljuje, da smejo Havajski otoki in Portorico ter ameriško ozemlje ob Panamskem prekopu organizirati posebne vojaške edinice izven sestava ameriške nacionalne garde.
Mackenzie King odpotoval v London
New York, 20. avg. d. Iz kanadske prestolnice Ottavve poročajo službeno, da je predsednik kanadske vlade Mackenzie King z letalom odpotoval v Anglijo.
Gospodarska pogajanja Washingtona z Venezuelo
New York, 20. avg. d. Snočnji nevvyor-ški listi poročajo iz VVashingtona, da je bil poslanik republike Venezuele včeraj pri podtajniku ameriškega zunanjega ministrstva Sumnerju Wellesu. Po končani konferenci je venezuelski poslanik predstavnikom tiska izjavil, da sta z Wellesom obravnavala samo gospodarska vprašanja, predvsem, kako olajšati izvoz ameriškega blaga v Venezuelo in sicer v prvi vrsti blaga, ki bi utegnilo služiti tudi v obrambi zapadne polute.
Bolivijski spor z Nemčijo
La Paz. 20. avg. d. Bolivijski senat je na svoji včerajšnji seji zavrnil načrt, po katerem bi bila bolivijska vlada pooblaščena ugotoviti imena vsega osebja in urad-ništva nemškega poslaništva v La Pazu. Senat je načrt odkloril z utemeljitvijo, da tak korak ne 'bi bil v skladu s pravico eksteritorialnosti. ki jo uživajo tuja diplomatska zastopstva.
Santiago (Čile). 20. avg. d. Kakor izjavljajo v dobro poučenih čilskih političnih krogih, je bivši nemški poslanik pri bolivijski vladi v La Pazu, Ernest Wend-Ier, zapustil ozemlje čilske republike na krovu nekega japonskega parnika. V istih krogih izjavljajo nadalje, da je nemški generalni konzul v Valparaisu ki ga je čilska vlada lani decembra povabila, naj zapusti čilsko ozemlje, odpotoval v smeri proti Buenos Airesu.
\
Rooseveltovim podpiranjem Sovjetske Rusije
Roosevelt je sklenil zvezo z moskovsko vlado brez pristanka ameriškega naroda
Nevv lork, 20. avg. d. Sestanek Roosevelta in Churchilla na Atlantiku je še vedno središče zanimanja ameriškega tiska in komentarji, ki jih posamezni listi objavljajo, dokazujejo, kako zelo neenotno je ameriško javno mnenje o možnosti direktnega posega Zedinjenih držav v evropski konflikt.
»Christian Science Monitor« se v uvodniku bavi z Rooseveltovo namero podpirati Sovjetsko zvezo ter cinično zagovarja to podporo, »dokler bo pač Rusija pripravljena nositi za Anglijo na prodaj svoje kosti«. List ugotavlja, da Anglija potrebuje vzhodno fronto, in dokler so pač nekrščanski boljševiški gangsterji Angliji potrebni, jih je pač treba izkoriščati.
»Chicago Daily Tribune« se v uvodniku bavi z istim vprašanjem ter piše, da je Roosevelt brez privoljenja ameriškega prebivalstva sklenil zvezo z najbolj krvavim tiranom sveta. Iz svojega programa je Stalin izčrtal samo zanikanje verske svobode. List ugotavlja, kako sta se Amerika fp Anglija podvizali, da Sovjetski zvezi čim hitreje priskočita na pomoč. Churchill in Roosevelt nista niti čakala, da bi Stalin sam zaprosil pomoči. Churchill boljševizem gotovo sovraži, toda Roosevelt je v njem očitno našel marsikaj, kar mu pri-ja. Na kraju ugotavlja čikaški list, da ameriško ljudstvo z ameriško-sovjetsko zvezo nikakor ni zadovoljno. Londonski dopisnik lista »Chicago Tribune« poroča, da se tudi v Angliji ljudstvo vprašuje, kakšno vlogo v sedanji vojni nameravajo prevzeti Zedinjene države. Možno je, da se bodo skušale organizirati nove fronte proti Nemčiji.
»New Review« napoveduje, da bodo Zedinjene države morda v kratkem organizirale na Islandu veliko letalsko oporišče, kjer naj bi se nagrmadile velike ameriške letalske rezerve tako v obrambo Anglije za primer poizkusa nemškega napada, kakor tudi za ojačenje letalskih napadov na evropsko celino. Isti list poroča nadalje, da so ameriški opazovalci v Angliji prepričani, da bo morda v kratkem tudi Irska zaprosila Zedinjene države za zaščito. Kar se tiče strateških načrtov Anglije za bodočnost, prihaja ta ameriška revija do zelo značilne ugotovitve, »da Anglija ne namerava poskušati kake invazije na evropsko celino.
»Sundav Dispatch« piše, da pomeni se-flianek Roosevelta z britanskim min. predsednikom na Atlantiku uvod v dramatične akcije. Kakšne naj bi bile te »dramatične akcije«, list seveda ne ve povedati.
»New York Times« pravi v svojem komentarju k včerajšnji Rooseveltovi tiskovni konferenci, »da se je Roosevelt povrnil z Atlantika trdno odločen, da bodo Zedinjene države igrale svojo efektivno vlogo v borbi proti Nemčiji, previdno pa pripominja, da Roosevelt sedaj predvsem budno prisluškuje, kakšen bo v ameriški javnosti odmev njegovega sestanka s Churchillom. Komentator »New York Herald Tribune« navaja v komentarju včerajšnje Rooseveltove tiskovne konference«, da je Roosevelt med drugim izjavil, da se Zedinjenim državam obeta dober konec vojne. Iz vsega navedenega se vidi, da je ameriška vojna stranka zagrabila sestanek na Atlantiku kot eno izmed čim dalje bolj redkih prilik, ki se ji še nudijo za čiščenje kampanje za vstop Zedinjenih držav v vojno, da pa ameriška javnost v tern pogledu nikakor ni istih misli s svojim predsednikom ter njegovimi pomaga či.
Washington, 20. avg. d. Rooseveltovi
bližnji svetovalci kakor tudi osebnosti, ki so v tesnih stikih z Belo hišo, so Roose-veltu nasvetovali, kakor se je zvedelo iz dobro poučenih washingtonskih krogov, naj bi se Roosevelt odločil za govor, v katerem bi podal splošni pregled o vojnem položaju. Rooseveltovi svetovalci bi zlasti želeli, da bi Roosevelt ameriškemu prebivalstvu brez ovinkov sporočil podrobnosti in svoje mnenje o konferenci, ki jo je imel s Churchillom na Atlantiku.
New York, 20. avg. u. Iz Londona poročajo, #da je bil Churchill po svojem po-vratku s sestanka z Rooseveltom v London v avdijenci pri kralju dve uri in rriu poročal o svojih razgovorih s predsednikom Zedinjenih držav.
Stockholm, 20. avg. d. Po mnenju londonskega dopisnika švedskega lista »So-cialdemokraten«. bo imel predsednik britanske vlade Churchill prihodnjo nedeljo govor po radiu in pričakujejo v londonskih krogih, da utegne biti ta govor »senzacionalnega značaja«.
Vcjaa nevarnost za Južno Ameriko
Buenos Aites, 20. avg. d. V kolumbijskem glavnem mestu izhajajoči list »E1 Libral« objavlja razgovor svojega sot rudnika s kolumbijskim poslanikom v Londonu, Gime Jaramillo. V tem razgovoru je kolumbijski poslanik med drugim tudi izjavil, da so države zapadne poloble mnogo bližje vojni nevarnosti, kakor pa si javnost v Kolumbiji po večini predstavlja. Vseeno pa po njegovem mnenju ni pričakovati, da bi imela po zmagi nad Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo v načrtu kako akcijo proti državam latinske Amerike.
Ameriške represalije proti Japoncem
Washlngton, 20. avg. d. Kakor poroča agencija United Press, bodo Zedinjene države po mnenju dobro informiranih wa-shingtonskih krogov odgovorile na zadrževanje ameriških državljanov na Japonskem na ta način, da bo vlada odredila, da morajo v bodoče vsi v Ameriki živeči tuji državljani dobiti posebno uradno do-voljen;'e, ako bodo želeli zapustiti Zedinjene države.
Demanti o umiku ameriških vojakov iz šanghaja
Šanghaj, 20. avg. d. Ameriški general Hamilton, ki pripada poveljništvu četrtega oddelka ameriških mornariških strelcev, }e demantiral informacije, objavljene v japonskem listu »Yomiuri«, po katerem naj bi ameriški mornariški strelci zapustili Šanghaj. General Hamilton je nasprotno tejavil, da ne more biti govora o kaki eva-
kuaciji Šanghaja niti ne o pripravah za odhod. Navzlic temu pa vedo v tukajšnjih dobro informiranih krogih povedati, da bo ob koncu meseca dospela v Šanghaj ameriška transportna ladja »Henderson«, ki bo pripeljala nove čete ameriških mornariških strelcev. Nove ameriške čete bodo številčno šibkejše, kakor je sedanja ameriška posadka v Sanghaju. Trenutno je v Sanghaju približno 900 ameriških mornariških strelcev.
Gospodarska konferenca v Tokiju
Tokio, 20. avg. s. Ob koncu avgusta se bodo v Tokiju sestali trgovinski zastop-
niki Japonske, nankinške Kitajske ln Mandžukua. Na konferenci bodo razpravljali o poglobitvi trgovinskih odnošajev med vsemi tremi državami v okviru novega vzhodno-azijskega gospodarskega reda.
Razmejitev med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo
Tokio, 20. avg. (Domei). S službenega mesta objavljajo, da je mešana razmejitvena komisija, v kateri so zastopani delegati zunanje Mongolije in Mandžurije, dokončala razmejitvena dela vzdolž 186 milj dolge meje med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo na področju pri Nomusanu, ki je bilo prizorišče znamenite japonsko-sov-jetske bitke v poletju 1. 1939. Obe delegaciji sta istočasno objavili komunike, v katerem je rečeno, da so demarkacijska dela dovršena in da bodo zastopniki obeh zainteresiranih dežel odpotovali v Harbin, kjer bo 22. septembra podpisana dokončna pogodba.
' Paviljon kmetijstva Ljubljanske pokrajine na Ljubljanskem velesejmu
Assegnazioni carburanti e lubriiicanti per il mese di settembre
Per sopravvenute esigenze di approvvi-gionamento di carburanti e lubrificanti a partire dal 1° settembre p. v. la distribuzione dei buoni di prelevamento di dette materie verra effettuata per tutta la provincia dall'Ufficio Motorizzazione Civile dell'Alto Commissariato sito in Lubiana, Gledališka ulica 11. I carburanti assegnati potranno invece essere prelevati presso tutti gli alimentatori AGIP dislocati nei vari centri della Provincia.
Le richieste di assegnazione dovranno pervenire al predetto ufficio (presentate direttamente o inviate per mezzo posta) entro il 31 agosto p. v., con le seguenti modalitš:
1.	AUTOVETTURE E MOTOCICL1
PKIVATI
II quantitativo massimo di benzina assegnato per il mese di settembre 6 di litri 20 per le autovetture e litri 5 per i moto-
cicli.
Per ricevere il buono di prelevamento gli interessati dovranno presentare od in-viare per posta una domanda in carta sem-plice indicando le precise generalita ed indirizzo del proprietario, 1'attivitš. svolta, la fabrica, tipo e targa dell'autoveicolo, e allegare 1'autorizzazione alla circolazione, sulla quale verra trascritto il quantitativo di carburante assegnato.
2.	AUTOVETTURE IN SERVIZIO
PUBBLICO (TAXI)
II quantitativo massimo di benzina assegnato per il mese di settembre 6 di litri 50 per autovettura. Anehe in questo caso la richiesta, in carta semplice, deve indi-care le generalita del proprietario ed indirizzo, fabbrica, tipo e targa dell'autovei-colo e deve allegarsi l'autorizzazione alla circolazione.
3. AUTOCARRI
A tutti gli autocarri, tanto se apparte-nenti ad aziende di trasporti, che a ditte industriali e commerciali, in occasione del-1'assegnazione dei buoni di carburante per il mese di settembre, sarš rilasciato un libro delle percorrenze sul quale gli interessati dovranno segnare di volta in volta le percorrenze effettuate, le merci tras-portate ed i consumi di carburante relati-vi, facendo vistare le singole annotazioni al piu vicino comando dei CC. RR. della localita di arrivo.
Per ricevere i buoni di prelevamento gli interessati dovranno far pervenire a que-sto ufficio domanda in carta semplice, indicando le generalita ed indirizzo del proprietario, e. per ciascun autocarro, la fabbrica, il tipo, se funziona a benzina od a nafta, la targa, la potenza, la portata e il genere di trasporto prevalentemente ef-fettuato.
4. ASSEGNAZIONE PER USO INDUSTRIALE ED AGRICOLO
Dette assegnazioni comprendono la benzina e nafta necessaria per le >idustrie, come tlpografie, tintorie, fabbriche chimi-che, concerie ecc. e per azionare motori fissi e mobih, macchine agricole ecc.
Per le piccole Industrie e per gli arti-giani, che sogliono consumare quantitativi fino a 5 litri la benzina necessaria verra distribuita presso le principali drogherie, con buono che rilascera la Camera di commercio.
£ eseluso quindl da questa categoria il carburante necessario alle industrie e agli agricoitori per autovetture, autocarri ecc., per il quale deve farsi richiesta a parte con le modalitš di cui al punto 1) e 3).
Per ricevere il carburante necessario le ditte dovrano inviare airUfficio Motorizzazione Civile la domanda in carta semplice indicando le precise generalita ed indirizzo dell'Azienda, Tattivita svolta, ed ogni altro elemento atto a giustificare il quan-titativo di carburante richiesto.
5. ASSEGNAZIONE PER AUTOSERVIZ1 PUBBLICI DI LINEA
Nella richiesta dovra essere indicato, oltre alle generalita della ditta esercente e suo indirizzo, le linee da essa esercitate, con la iunghezza di ognuna, il chilome-traggio mensile effettuato, il tipo, fabbrica, targa, potenza e consumo unitario di benzina o di nafta di ciascun autobus im-piegato.
6. ASSEGNAZIONI PER UFFICI ED ENTI PUBBLICI, COMUNALI, SANITA-RI, VIGILI AL FUOCO ECC.
La richiesta dovra essere rivolta per let-tera all'Ufficio Motorizzazione Civile. Essa dovra indicare l'uso al quale il carburante č destinato. Cosi ad esempio i Co-muni dovranno indicare partitamente il carburante necessario per automobili, per ufficio sanitario, per aziende comunali, per trasporti funebri, per pompieri ecc.
Le assegnazioni per uffici ed enti pubblici verranno effettuate gratuitamente, mentre per tutte le altre categorie gli interessati dovranno corrispondere, all'atto del ritiro dei buoni, un contributo di L. 0.10 per litro di carburante assegnato, a titolo di rimborso spese.
I libri di percorrenza per gli autocarri verranno ceduti al prezzo di L. 7 ciascuno.
Avvertesi infine gli interessati che le ri-chieste eccessive rispetto al presumibile stretto fabbisogno delle ditte, e quelle che non contengono tutti gli elementi necessa-ri per stabilire il quantitativo da assegna-re, verranno ritenute come non presentate.
Nakazovanje pogonskih snovi in mazil za september 1941
Ljubljana, 20. avgusta Za vso Ljubljansko pokrajino nakazuje od 1. septembra potrebne količine pogonskih snovi in mazil Urad za civilno mo-torizacijo Visokega Komisarijata v Ljubljani, Gledališka ul. 11. Nakazane pogonske snovi se bodo lahko dobile tudi pri vseh črpalkah AGIPA. ki se nahajajo v raznih krajih pokrajine.
Prošnje za nakazilo naj se pošljejo uradu naravnost ali po pošti do 31. avgusta. 1 ZASEBNA MOTORNA VOZILA IN
MOTOCIKLI Za mesec september se bo nakazalo najvišjo količino bencina 20 litrov za avtomobile in 5 litrov za motocikle.
Interesenti bodo dobili nakaznice, če pošljejo po pošti ali vlože pri uradu prošnjo na navadnem papirju z navedbo natančnih osebnih podatkov in naslova lastnika ter uporabe tovarniške znamke in evidenčne številke motornega vozila. Priložiti morajo tudi dovoljenje za vožnjo na katerem bo označena količina nakazane pogonske snovi.
2. JAVNA MOTORNA VOZILA (TAKSIJI). Najvišja količina bencina, ki se bo nakazala za september je 50 litrov na motorno vozilo. Tudi v tem primeru naj prosilci v prošnji na navadnem papirju označijo osebne podatke in naslov lastnika, tovarniško znamko in evidenčno tablico motornega vozila ter naj prilože dovoljenje za vožnjo.
3. TOVORNI AVTOMOBILI Vsi tovorni avtomobili ki so last transportnih podjetij ali industrijskih in trgovskih tvrdk, bodo ob priliki nakazovanja pogonskih snovi za september dobili vozno knjižico v katero bodo interesenti vpisali vsakokrat izvršene vožnje, prevoženo blago in porabo pogonskih snovi. Posamezne zapiske bodo dali potrditi najbliž-njemu poveljstvu kr. karabinjerjev v kraju prihoda.
Interesenti bodo dobili nakaznice ako pošljejo uradu prošnjo na navadnem papirju z osebnimi podatki in naslovom lastnika in z navedbo tovarniške znamke za vsako vozilo posebej in z navedbo ali vozi z bencinom ali nafto, evidenčne številke, jakosti, nosilnosti in vrsto transportov. M se prevladujoče opravlja. 4. NAKAZOVANJE V INDUSTRIJSKO IN KMETIJSKO PORABO S temi nakaznicami bo nakazan bencin ali nafta za industrijske potrebe tako za
tiskarniška podjetja, čistilnice in barvar-nice, kemične tovarne, strojilnice, itd. ter za premakljive in nepremakljive motorje, poljedelske stroje, itd.
Za male industrije in obrtnike, ki navadno porabijo do 5 litrov pogonskih snovi, bodo bencin razdelile glavne drogerije na nakaznico katero bo izdala Trgovska zbornica.
Iz te kategorije so torej izključene pogonske snovi, ki so potrebne industrijam in kmetovalcem za osebna vozila, tovorna vozila itd., za katere je treba napraviti posebno prošnjo po načinu, ki ga določata točka 1. in 3.
Za dobavo potrebnih pogonskih snovi morajo tvrdke poslati uradu za civilno motorizacijo prošnjo na navadnem papirju z navedbo natančnih osebnih podatkov, naslova podjetja, uporabe vozila in vseh drugih navedb za opravičilo zahtevane količine pogonskih snovi.
5.	NAKAZOVANJE ZA STALNE JAVNE AVTOMOBILSKE SLUŽBE.
V prošnji naj se navede razen podatkov podjetja in njegovega naslova proge na kateri vozijo, njih dolžino, mesečno izvršeno kilometražo. tovarniško znamko, evidenčno številko, j a kost in porabo bencina ali nafte za vsak posamezni obratujoči avtobus.
6.	NAKAZOVANJE ZA URADE IN JAVNE USTANOVE (OBČINSKI, ZDRAVSTVENI, GASILSKI ITD.).
Prošnjo je treba posUati pismeno uradu za civilno motorizaci jo. Navede naj se v kakšne svrhe je namenjena pogonska snov. Občine morajo n. pr. naznačiti pc»ebej pogonske snovi, potrebne za avtomobile, za reševalno postajo, za občinska podjetja, za pogrebne prevoze, za gasilce itd.
Nakaznice za urade, javne zavode, se bodo izdajale zastonj, dočim morajo v vseh ostalih kategorijah interesenti plačati ob prevzemu nakaznic prispevek 0.10 lir za vsak Jiter nakazane pogonske sinovi in to za kritje stroškov.
Vozne knjižice za tovorna vozila se bodo izdajale po 7 Kr za komad.
Interesente opozarjamo končno da se ne bodo upoštevale prošnje, s katerimi se ne bo prosilo za resnično potrebno količino pogonsikih snovi in prošnje, ki ne bodo vsebovale vseh potrebnih podatkov za določitev količine, ki naj se nakaže.
Ljubljana, 20. avg. s. Visoki Komisar le odobril načrt kmetijskega odbora ljubljanskega velesejma za postavitev posebnega paviljona kmetijstva Ljubljanske pokrajine. Glavni namen razstave v tem paviljonu bo prikazati italijanski javnosti stanje kmetijstva v Sloveniji in njega važnost v okviru oskrbe v vojni se nahajajoče Italije. Paviljon bo razdeljen v tri oddelke. V prvem bosta Preizkuševalna postaja in
Kmetijska zbornica priredili znanstveni M statistični del razstave, v drugem paviljonu bo kmetijski odbor Društva sadjerejcev in vrtnarjev v glavnem prikazal kmetijsko proizvodnjo pokrajine, v tretjem pa bo Hi-gijenski zavod v Ljubljani priredil živilsko razstavo, dočim bo Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata prikazal avtarktiJ-ne možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine.
Gospodarstvo
Odškodninske zahteve nasproti Trboveljski premogokopni družbi
Na članek, ki smo ga v torkovi številki pod tem naslovom posneli po velikem dunajskem dnevniku, smo prejeli od komite ja delničarjev TPD — o njegovi ustanovitvi smo že svoj čas poročali — naslednje obvestilo:
»Razni časopisi z Nemčije so prinesli te dni notice o potrebi prijave vsakovrstnih terjatev, tudi delničarjev, nasproti podjetjem TPD, Fali, d. d., državnim rudnikom v Velenju in Zabukovici in Kranjskim deželnim elektrarnam, v kolikor so na Spodnjem štajerskem, ki so bili razlaščeni in prenesem na tvrdko Energieversorgung v Mariboru, ki je korporacija javnega prava. Ta se bo najbrž pretvorila v delniško družbo, katere večina bo skoraj gotovo prešla v roke »Reichsgau Steiermark«, ostanek delnic pa bo stavljen na razpolago starim delničarjem TPD in Fale, d. d.
Kakor smo že poročali, se je posebni komite delničarjev v Ljubljani pečal s to zadevo in je soglasno sklenil, da delničarjem TPD ne priporoča prijaviti kako odškodnino za delnice iz raznih tehtnih vzrokov, posebno pa zaradi tega ne, ker delničar za časa obstoja družbe nima razen glasovanja na občnem zboru druge pravice, kakor da zahteva dividendo, ki se v smislu pravil razdeli, nima pa pravice zahtevati od družbe vrnitev zneska, vplačanega za delnice.
Seveda je prav umestno, da drugi upniki gori navedenih štirih podjetij bodisi z denarnimi ali drugimi terjatvami svoje zahteve s prilogami v poverjenem prepisu
prijavijo v roke tvrdke Energieversorgung v Mariboru v predpisanem roku do najkasneje 1. septembra 1. 1941. Razen tega je umestno v prijavi omeniti, da se terjatev uveljavlja ne samo nasproti enemu aH drugemu izmed gori navedenih štirih podjetij, temveč tudi nasproti tvrdki Energieversorgung sami, ker je ona prevzela to imovino v last in posest. Naredba načelnika civilne uprave od 2. julija 1. 1941., objavljena 6. julija 1. 1941., zahteva, da se terjatev prijavi po stanju 1. aprila 1. 1941., to tudi glede osebe prijavitelja, ker se prenos terjatev (tudi delnic) s pravnimi posli med živimi, n. pr. s cesijo po 1. aprilu leta. 1941., ne priznava in se na tak prenos ne ozirajo.
Vedoma neresnične navedbe v prijavi ali. v postopku pred tvrdko Energieversorgung o teh prijavah, odnosno pred Dienststelle Deutsches Volkstum v Mariboru, ki bo razpravljala o teh prijavah, imajo za posledico izgubo take terjatve proti tvrdki Energieversorgung, kakor določa § 4., medtem ko se terjatev proti enemu ali drugemu izmed gori navedenih štirih podjetij na tak način očitno ne more izgubiti. O posebno važnih ali visokih prijavah bo odločal načelnik civilne uprave v Mariboru sam.
Omenjamo dalje, da citirane naredbe v nenemškem inozemstvu, tudi v Ljubljanski pokrajini, sicer niso bile objavljene, a vendar komite smatra za potrebno in umestno, da se prijave takih terjatev (ne pa delničarjev) vložijo.
Gospodarske vesti
= Nadaljno plačevanje pokojnin na Spodnjem Štajerskem urejeno. Iz Gradca poročajo: Načelnik civilne uprave za Spodnjo Štajersko je odredil, da se od 1. t. m. izplačujejo vsem bivšim jugoslovanskim upokojencem pokojnine do končne ureditve tega vprašanja. Doslej so se plačevale pokojnine samo upokojencem bivše Jugoslavije, ki so bili po rodu Nemci ali Hrvatje, ostali upokojenci pa so dobivali le podpore od občin, v katerih prebivajo.
= Kanal Ren-Main-Dunav pod državnim vodstvom. Iz Niirnberga poročajo: V okviru nove ureditve nemškega vodnocestnega gospodarstva je nemška država prevzela tako Neckarski kanal, kakor' tudi kanal Ren-Main-Dunav in bodoči kanal na zgornjem Dunavu (Ulm-Regensburg), a izvršitev del je bila poverjena družbi Rhein-Main-Donau-Aktiengesellschaft v Miinche-nu. Zdaj pa se je izkazalo za smotrnejše, da se ta dela delijo, in sicer tako, da bo dela okoli kanalizacije Maina od Aschaf-fenburga do Bamberga izvršila družbaa Rhein-Main-Donau-AG, medtem ko bo nadaljevanje in ostala dela izvršila državna vodnocestna uprava sama. V zvezi s tem je bila osnovana v Niirnbergu vodnocestna gradbena direkcija.
= Italijanski stroji za rumunsko kmetijstvo. Kakor poročajo iz Bukarešte, je v Rumuniji veliko povpraševanje po kmetijskih strojih, zlasti po traktorjih in mla-tilnicah. Samo iz krajev stare Rumunije je v Nemčiji kakšnih 2500 prošenj za dobavo traktorjev in mlatilnic. Pogajanja z nemškimi tvrdkami so v teku. Preučuje se tudi vprašanje, da bi se dobavili kmetijski stroji za Rumunijo iz Italije.
= Obtok bankovcev v Madžarski. Po izkazu 7. t. m. se je obtok bankovcev zmanjšal za 15.4 milijona pengov. Stanje menic se je skrčilo za 11 milijonov, a tudi zlata in devizna podlaga je za 0.8 milijona manjša.
= Povišanje davkov na Madžarskem. I z Budimpešte poročajo: Madžarski minister za finance je izvršil dva ukrepa, ki se nanašata na povišanje davkov. Tako je uvedel vojni davek kot nov davek, ki pa je v bistvu pribitek k dozdajšnim davkom. Dalje je finančni minister pooblaščen, novo blago in tvrdke obdavčiti z luksuznim davkom.
= Razširjenje madžarsko-nemškega plačilnega dogovora na novo ozemlje. Madžar-sko-nemški plačilni dogovor z dne 5. decembra leta 1935. je 16. t. m. stopil v veljavo tudi na zasedenem bivšem jugoslovanskem ozemlju, na katerem je bila istega dne uveljavljena madžarska civilna uprava. Stari dolgovi se lahko poravnajo še po tečaju 100 din za pet nemških mark, za nove zaključke pa pride v poštev le obračun v nemško-madžarskem kompenzacijskem prometu. Obveznosti bivših jugoslovanskih dolžnikov Madžarski se plačujejo v razmerju 10 din za en peng.
= Nemška trgovinska zbornica za Hrvatsko. Nemška trgovinska zbornica za Jugoslavijo je izgubila svoj pomen in prenehala delovati. Zdaj se snuje nemška trgovinska zbornica za Hrvatsko, medtem ko se za Srbijo podoben načrt še ne preučuje.
= Madžarsko-slovaški tranzitni promet. Med madžarskimi in slovaškimi državnimi železnicami je bil sklenjen dogovor glede ugodnejše tarife pri tranzitnem prometu po madžarskih državnih progah. Ta dogovor je za Slovaško potreben, ker bi se sicer moral spričo novih mej slovaški blagovni promet v mnogih primerih razvijati daleč naokoli. Slovaško monopolsko blago ne uživa te ugodnostne tarife.
= Nemško-turška trgovinska pogajanja. Iz Ankare poročajo: v Carigradu so se začela pogajanja za sklenitev nove nemško-turške trgovinske pogodbe. Letina v Turčiji je dobra. Pridelek oliv je celo rekorden.
= Vsa židovska zemljiška posestva v Slovaški se razlastijo. Iz Bratislave poročalo: Eden izmed smotrov slovaške kmetijske preosnove je, da se vsa slovaška
zemlja, ki je v židovskih rokah, spravi v arijske roke, zlasti v roke malih, kmetov. Praktično ni danes na Slovaškem nobenega židovskega zemljiškega posestnika več. Iz gospodarskih razlogov se je pustila dolga vrsta veleposestev. Izročitev židovske zemlje v arijske roke je doslej dokončno izvedena v 81 občinah.
= Vprašanje predelave in izvoza volne iz Turčije. Iz Ankare poročajo, da je turška vlada storila potrebne ukrepe glede predelave in izvoza volne, ki dobiva v turškem gospodarstvu čedalje večji pomen. Predvsem je turško ministrstvo za trgovino določilo maksimalne cene za volno pridelka 1941/42. Vsa volna bo predelana pod nadzorstvom in dana na razpolago uradu za trgovino. Dodeljena bo delno turški industriji, delno pa izvožena. Množina, ki se bo lahko izvozila, bo določena v ministrstvu za trgovino, ki bo tudi podeljevalo izvozna dovoljenja. Prodaja volne nad maksimalnimi cenami je pod visokimi kaznimi prepovedana.
= Zaloge jekla v Zedinjenih državah zaplenjene. Po vesti iz Washingtona tudi Zedinjene države nimajo preveč jekla, ker je vlada smatrala za potrebno postaviti vse zaloge jekla pod državno nadzorstvo. Jeklo mora biti v Zedinjenih državah v prvi vrsti na razpolago oboroževalni industriji.
jovcem!
Združenje trgovcev objavlja: Z današnjim dnem 20. t, m. je stopil v veljavq novi maksimalni cenik štev. 3. Od prejšnjega cenika štev. 2 so cene različne pri testeninah, pri enotni moki ter pri sladkorju v kockah in v sipi.
Mestni preskrbovalni urad p.->ziva vse trgovce na debelo in drobno, da takoj danes prijavijo, kolikšne so njihove zaloge testenin, enotne moke ter sladkorja v kockah in sipi. Te prijave je treba poslati brezpogojno do 21. t. m. v pisarno Združenja trgovcev.
Opozorilo prevoznikom
Opozarjajo se posestniki tovornih avtomobilov, da so ostala v veljavi določila § 4 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931, Službeni list št. 572/76, po katerih se sme obrt prevažanja blaga z motornimi vozili izvrševati samo na osnovi predhodnega obrtnega dovolila v smislu navedenega zakona. To dovolilo se ne sme zamenjati z dovoljenjem za kretanje motornih vozil ali z oprostitvijo od takega dovolila.
Nadalje velja še vedno določilo čl. 50 pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935, Službeni list št. 359/51, po katerem mora vozač tovornega avtomobila imeti s seboj kot izkaz prepis obrtnega dovolila.
Prekrški obstoječih predpisov bodo kaznovani in sicer v prvem primeru po § 398 obrtnega zakona z globo od 19 do 2220 lir, v drugem primeru z globo od 9.50 do 570 lir. V primeru izostalega plačila se denarna kazen izpremeni v zaporno po ključu 19 lir = 1 dan zapora.
Medzavezniška gospodarska konferenca v Londonu
Stockholm, 20. avg. d. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter«, bo najbrže v kratkem sklicana v London medzavezniška gospodarska konferenca. List piše, da se bodo na tej konferenci v prvi vrsti obravnavala tudi vprašanja oskrbe Evrope z živežem po končani vojni. Gotovo pa je, da se bodo v Londonu predvsem bavili z vprašanjem zadostne oskrbe Anglije z živežem, ker se zadnje čase v tem pogledu čuti že veliko pomanjkanje. Kakor pravi na koncu poročilo omenjenega švedskega lista, bodo konkretni sklepi glede teh vprašanj sprejeti šele potem, ko se bo Churchill o njih posvetoval s člani svoje vlade.
Maksimalni cenik št 3
veljaven od 20. avgusta 1941-XIX
Ljubljana, 20. avgusta
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št 17 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago.
Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati niže, kot po maksimalni ceni, toda nikoli više kakor po njej.
Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, .o dolžni prodati po-trošr iku pc isti maksimalni ceni enako blago višje vrste.
a)	Na drobno:
1. Kruh, testenine, moka, riž, fižol itd.
Kruh iz enotne moke: v kosih do 100 g kg 2.40 lire, v kosih od 100 do 200 g kg 2.25 lire, v kosih od 200 do 500 g kg 2.20, v kosih od 500 do 1000 g kg 2.10 lire. Testenine iz enotne moke kg 4.10 lire. Pše-nična moka, enotna kg 2.30, koruzna moka, enotna kg 1.70, riž »Splendor« kg 3.70. Fižol: la nizke vrste kg 3.60, Ha nizke vrte kg 3.25, visoke vrste (preklar) kg 3.80 lire. Krompir: uvožen kg 1.40, domač kg 1.10 lire.
2. Olje, surovo maslo, mast, slanina.
Jeailno olje liter 9.60. surovo maslo kg 20.50, slanina: sveža kg 11.80, soljena kg 12.80, prekajena kg 15.20, mast kg 15.20.
3. Kis.
Vinski kis liter 4.—, špiritni kis liter 2.90 lire.
4. Mleko, sir, jajca.
Mleko liter 1.60, sir Ementalec kg 17.85, sir Trapist kg 16.70, jajca sveža, nad 58 g komad 0.75, jajca sveža, pod 58 g komad 0.65 lire.
5.	Sladkor in kavni nadomestki.
Sladkorna sipa kg 7.20, sladkor v kockah kg 7.30. cikorija kg 10.75, figova kava kg 11.10, žitna sladna kava (a la Kneipp) kg 8.60, ržena kava v orig. zavitkih kg 8.45, ječmenova kava v orig. zavitkih kg 6.35, ječmenova kava prosta kg 5.40 lire
6.	Gnjat, salame in klobase itd.
Prekajena gnjat, surova kg 15.20, prekajena gnjat, kuhana kg 28.50, hrenovke kg 14.25, safalade kg 12.15, šunkarica kg 15.20, klobasa »letna« kg 13.30, klobasa, »lovska« kg 9.10, klobasa »kranjska« kg 13.25 lire.
7. Kuriva in mila.
Premog Bela krajina: kosovec 1 stot 19.40, kockovec 1 stot 18.60. Premog Kočevje: kosovec 1 stot 13.70, kockovec 1 stot 12.55. Drva: mehka, za prostorni meter 41.80, mehka v kolobarjih po 18 kg (20X 50 cm) 4.55, butare, zvezane z žico, 1 m dolee (suh smrekov ali jelc. les) 1 stot 13.50. trda: la kakovosti za prostorni meter 115.—, Ha za prost, meter 110.—, lila za prost, meter 100.—.
Cene veljajo za razžagana in na dom postavljena drva.
Bukovo oglje kg 1.—. Milo, enotno: 50% kisline kg 9.30, 40% kisline kg 8.45 lire.
b)	Na debelo:
1. Testenine, moka, riž, fižol itd.
Tes+enine iz enotne moke 1 stot 390.—, pšer čna moka, enotna 1 stot 210.—, koruzna moka, enotna 1 stot 152.—, riž »Splendor« 1 stot 310.—, fižol: la nizke vrste 1 stot 323.—, Ha nizke vrste 1 stot 285.—, visoke vrste (preklar) 1 stot 342.—, krompir, uvožen 1 stot 115.— lir.
2. Olje, slanina, mast.
Jedilno olje 1 stot 839.50, slanina oso-ljena 1 stot 1132.40, mast 1 stot 1330.— lir.
3.	Kis.
Vinski kis hI 350.—, špiritni kis hI 250,— lir.
4.	Sir.
Ementalec 1 stot 1444.—, Trapist 1 stot 1368.— lir.
5. Sladkor in kavni nadomestki.
Sladkorna sipa 1 stot 690.—, sladkor v kockah 1 stot 699.20. Cena za proizvajalca: cikorija kg 8.15, figova kava kg 9.—, žitna sladna kava (a la Kneipp) kg 7.—, ržena kava v orig. zavitkih kg 6.90, ječmenova kava v orig. zavitkih kg 5.60, ječmenova kava prosta kg 4.40 lire. Cena za veletrgovca: cikorija kg 9.—, figova kava kg 9.65, žitna sladna kava (a la Kneipp) kg 7.50. ržena kava v orig. zavitkih kg 7.35. ječmenova kava v orig. zavitkih kg 6.—, ječmenova kava prosta kg 4.70 lire.
Miha Kosec f
Dne 13. t. m. je umrl v Ljubljani šolski nadzornik g. Miha Kosec, star 67 let.
Kdor ga je poznal že od prej, je bil prepričan, da ne bo dočakal visoke starosti, kajti že prej ga je udaril mrtvoud, a se je bil opomogel vsled skrbne postrežbe od strani gospe m drugih domačih. Uči-teljevati je pričel z 20. letom 1894. Njegovo prvo mesto, a le za kratko dobo, je bilo 2a'onica pri Škofji Loki. od koder je pri-še" v Trst, kjer pa je ostal tudi le kratko dobo. Vrnil se je na Kranjsko, in sicer v Belo Krajino, v Dragatuš, kjer je ostal dalj časa. Tu si je tudi izbral svojo življenjsko družico go. Franjo.
Iz Dragatuša se je preselil tik pred vojno 1912 13 na Bučko v krškem okraju, kjer je ostal ves vojni čas. Ko so nastale nove razmere, je prišel za upravitelja v Trebnje. Tu je postal okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Četudi Gorenjec. je vendar večinoma služboval na Dolenjskem. Vsled svoje velike zmožnosti pri pouku, je dosegel nazadnje nadzorni-ško čast. Po dokončani službeni dobi je stopil v Ljubljani v pokoj, a se je še vedno udeleževal šolskega življenja, dokler mu m bolezen onemogočila delo.
Bolehal je že dalje časa, a vendar nismo mislili, da ga bo bolezen tako naglo spravila pod zemljo. Nazadnje mu je na poti iz stanovanja na Zrinskega cesti postalo slabo, padel je. si zlomil nogo in odpeljati so ga morali v bolnico, kjer pa se mu je stanje vedr.o slabšalo, dokler ga smrt ni rešila trpljenja.
Na zadnji poti ga je spremilo poleg svojcev kaj veliko število njegovih stanovskih tovarišev. Tiho, brez pompa so se poslovili ti od rajnkega.
Blag mu bodi spomin! Ostalim naše jskreao scža^e.
6. Sobo meso, prekajeno, klobase.
Prekajena gnjat, surova kg 14.65, hrenovke kg 13.70, safalade kg 11.60, šunkarica kg 14.65, klobasa: »letna« kg 12.75, »lovska« kg 8.55, »kranjska« kg 14.65 lire.
7. Kuriva in mila.
Premog Bela krajina: kosovec 1 tona 114.—, kockovec 1 tona 110.20. Premog Kočevje: kosovec 1 tona 96.90, kockovec 1 tona 86.60 lire.
Cene premoga veljajo franko vagon rudniška postaja, brez javnih davščin
Drva, prodajna cena za proizvajalca: Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, nerazžagana: mehka za prost, meter 38.—, trda: la za prost, meter 89.—, Ha za prost meter 75.—, lila za prost meter 65.—. Bukova drva franko vagon nakladalna postaja: la za prost, meter 67.50, Ila za prost, meter 63.25, lila za prost, meter 55.— lir.
Di sa I. kakovosti so: bukova drva, suha, največ 5% okroglic ali grčavih ali slabše vrste.
Drva II. kakovosti so: bukova drva, suha. največ 15% okroglic ali grčavih ali slabše vrste
Drva m. kakovosti so: mešana drva.
Oglje, vilano in suho. franko vagon nakladalna postaja: bukovo 1 stot 70.—, hrastovo in drugo 1 stot 65.— lir.
Milo enotno: s 50% mastne kisline 1 stot 740.—, s 40% mastne kisline 1 stot 684.—.
Opombe:
1.	Maksimalne cene določajo najvišjo dopustno mero, pod katero se vsekakor morajo držati dejanske veljavne cene v trgovini na debelo in na drobno.
2.	Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno am-balažo, izvzemši vreče. Davek na potrošnjo, razen pri moki, ni vštet v gornjih cenah.
3.	Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Za vse ostale pa velja kot smernica pri urejevanju cen.
4.	Okrajna načelstva za svoja območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor Da bi morala predložiti v odobritev predhodno Visokemu komisarju.
5.	Spredaj navedene cene se zaokrožujejo tako. da deli nad 2.5 cent. dajo 5 cent., deli Dod 2.5 cent. se pa ne upoštevajo.
6.	Ta maksimalni cenik mora biti izve-šer v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v niem navedeno blago Tzvešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tesa moraio biti tudi na posameznih predmetih, narrenienih za prodajo na drobno, listki z oznskn cen.
7.	En prostorni meter drv ie enak 500 kilogramov po teži pri trdih !n 325 kg pri mehkih drveh.
8.	Vsako kršenie teh predpisov se bo preganjalo kazensko po veljavnih zakonih in naredbah.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar: Emilio Grazioli
$€ra1}evci rosa
Naši polnokrvni ljubitelji prirode so hudo občutljivi, zalo moramo vselej, kadar se nam po kljubovalnosti tiskarskega škrata primeri kak majhen pregrešek. brž ske sano popraviti napako, preden nas zade nejo ostri očitki v obliki pisem ali celo po pravilih tiskovnega zakona Ko smo včeraj opisovali lepote predelov tam gori nad Cankarjevo Vrhniko, je ostalo med drugim zapisano, da si na poti do stolpa na vrhu Planine lahko zgodaj spomladi nabereš tudi blagajano ali blagajev volčin. A pri nets mora sleherni šolarček vedeti, da je blagajana z zakonom strogo zaščitena in da je zatorej ne smemo nabirati! Zato se pač mora tisti stavek glasiti: Zgodaj pomladi se lahko na gledaš tudi blaga jana. Samo nagledaš...
Naši blagajkini prijatelji so na svojo kraljevsko rožo posebno ponosni zato. ker so še pred leti mislili, da raste le na redkih prostorih v hribovju med Ljubljano, Škofjo Loko in Polhovim Gradcem in nikjer drugje na svetu. Čeprav jo danes turisti poznajo že tudi na Velikem Kozjaku in Kopitniku pri Rimskih Toplicah, na raznih krajih okrog Vrhnike in še marsikje, kjer je boljše, da ne ve ves svet zanjo, so vendar naša nahajališča le majhni otočki v primeri s skoraj vsem Balkanskim polotokom, kjer je igalk — kakor po domače prannmo tej žlahtni cvetki — še dosti po hribih proti bosanski meji, v Bosni in Hercegovini, v Črni gori, v Srbiji, Makedoniji in Bolgariji. Da, na Sedmogra-škem so jo poznali pod drugim imenom že 21 let prej, preden jo je grof Rihard Bla-gay našel 22. majnika 1837 pri Sv. Lovrencu nad Polhovim Gradcem. Učeni ari-stokrat in domoljub je dotlej neznano rastlino poslal botaniku in kustosu ljubljanskega muzeja Henriku Freyerju, ki jo
je po najditelju krstil za blaga jano. Vendar pa ta učenjak še ni bil glavni boter »rumene jožefce«. Slavno ime »kraljeva roža«, kakor jo imenujejo kmetje in botanična dela. je dobila šele pred sto leti. ko jo je prišel v Polhov Gradec trgat sa ški kralj Friderik Avgust. 13. maja 1838 je na poti s Saškega v Italijo prispel z majhnim spremstvom v LjubTjano in se je nastanil v hotelu pri Maliču, kjer stoji da nes palača Bat'e. Takoj prvi dan je bota-niziral na Gradu, drugi dan pa pri Sto-žicah. Nato se je s Freyerjem odpeljal v Polhov Gradec in je v spremstvu grofa Blagaya poiskal prve blagajke v gozdu na severnem pobočju hriba Sv. Lovrenca. Ta hrib ga je razveselil še z mnogimi drugimi botaničnimi posebnostmi, saj je bilo že tedaj na tej gori znanih 356 različnih rastlin.
Saški kralj je priporočil žlahtno cvetlico grofu Blagayu v največjo varstvo. A kmetje so od dneva, ko jo je prišel kralj trgat iz daljne dežele, pripisovali rastlini zdravilno moč in jo imenovali za kraljevo rožo. Čemu bi pa kralj tudi prišel tako daleč ponjo, če ni dobra za lek?! In začeli so jo trgati in kuhati proti vsem boleznim. Primerilo se je celo, da se je neki kmetič, ki mu ni nič drugega več pomagalo, tako napil tega čaja, da je umrl.
Zadnja leta, odkar je bivalo vojaštvo v predelih nad Vrhniko, okrog Polhovega Gradca in Škofje Loke, je bila blagajana zaščitena že s tem, da civilist tod ni imel pristopa. Poslej pa bo zet pet treba opozarjati na zakonsko zaščito kraljevske rože, da si ne bo kdo nakuhal čaja, kakor oni kmetič, a tudi, da sicer za potratno zaba\"o ne bo nihče trgal dragocenega krasa naših krajev.
Pogled v novo kulisam®
Naše Narodno gledališče je dobilo dostojno urejeno delavnico, ki bo z uspehom lahko skrbela za zunanjo sliko
predstav
Ljubljana, 20. avgusta
Eksc. Visoki Komisar je od vsega počet-ka pokazal živo zanimanje in razumevanje za vprašanje našega gledališča in je tudi omogočil, da bodo pretesni dosedanji prostori Narodnega gledališča primerno razširjeni. Načrti in vse potrebno so že izdelani, prav tako so zagotovljena denarna sredstva. Najprej bodo povečali Opero, potem pa še Dramo.
Povsem razumljivo je, da ni sestavljeno vsako glelališče samo iz odra in p;ostora za gledalce. Velik del sodobnega gledališča je za >kulisami«, v prostorih, kjer ustvarjajo vse potrebno za igre. V tem pogledu je bila Ljubljana še posebno revna. V zadnjem času pa je dobilo naše gledališče sodobno kulisarno, ki je edinstvena na ozemlju bivše Jugoslavije.
Na dvorišču poslopja, kjer je finančni oddelek Visokega Komisarijata, na nasprotni strani Vladne palače, je bila pied nedavnim zgrajena impozantna stavba nove kulisarne. Stavba je zunaj se neometa-na, pač pa je skoro povsem dovršena notranjost. Večji del pritličnih prostorov zavzema veliko skladišče, ki je z betonskimi stebri razdeljeno na več enakih delov, za shrambo kulis. Skladišče je zelo visoko, tako, da morejo stati pokonci tudi najvišje kulise. Ves prostor je razdeljen na dva dela; manjši, kjer so shranjeni prospekti in plastike, še ni urejen. Od tod je neposreden prenod v slikarno, ki je nad glavnim skladiščem. Za prenos kulis iz skladišča v slikamo in ODratno je projektirano električno dvigalo, ki je nujno potrebno, zakaj zia j morajo uporabljati navadne škripce. Na desni od glavnega skladišča je v pritličju še manjše skladišče.
V zgornjih prostorih je ključavničarska delavnica za vse kovinske dele, ki so potrebni vsakemu odru. V istem prostoru je sodobna kurilnica. V tretjem nadstropju je kašerska delavnica in najmodernejše skladišče za garderobo obeh gledališč. Ves prostor je razdeljen v dve etaži; spodnja je za moško, zgornja za žensko garderobo. Obešalniki so vsi kovinski in zelo praktični Nedostatek garderobe je pomanjkanje potrebnih zastorov za široka okna, kajti svetloba škoduje barvanim kostumom V istem nadstropju so še garderoba za slikarje, pri-pravljalnica slikarne ln mizarske delavnice. Pripravljalnica je zelo prostorna in svetla; svetlobo dajejo trije nadsvetlobniki. Posebnost je najsodobnejša električna žaga. Pro-
Največji prostor tretjega nadstropja je slikama. Ves prostor je dobro razsvetljen; velika okna in nadsvetlobnik posredujeta svetlobo tako, da ne pada senca z nobene strani. Na ta način je mogoče hitro in nemoteno slikanje kulis. Slikama ima tudi kuhinjo, omaro za barve in pralnico ter malo pisarno za šefa. Predvidena je tudi galerija za slikanje. Tla so lesena, luč električna, kakor po ostalih prostorih. Svojevrstno je ogrevanje velikega prostora. Da bi se mogle kulise hitro sušiti, ima slikar-na poleg centralne kurjave tudi talno 2a-rilno kurjavo. Podobno kurjavo imajo samo še v zdravilišču na Golniku. — Centralno kurjavo imajo vsi prostori razen pritličnih skladišč, kjer tudi ni potrebna. V poslopju je še pisarna inž. arh. Franza in sodobno hišnikovo stanovanje. Vsa glavna vrata so železna.
Nova kulisama je bila gledališču res potrebna, saj je še marsikomu v spominu velika stiska, ki je v tem pogledu vladala še pred kratkim. Garderobe so bile stisnjene v ozkih in nizkih podstrešnih prostorih Drame in Opere, še slabše pa je bilo s kulisami. O drugih potrebnih prostorih in delavnicah pa ni bilo ne duha ne sluha. --Največ zaslug za novo napravo ima višji svetnik inž. Črnivec, ki je izdelal vse potrebne načrte.
Pobijanje alkoholizma na Hrvatskem
Zakonska naredba za omejitev pijančevanja
Zagreb, 20. avgusta.
Hrvatska vlada je izdala že vrsto zakonskih naredb, da izkorenini ali vsaj omeji tista zla, ki uničujejo narod hujše od kužnih bolezni. Izdane so bila stroge določbe za pobijanje bele kuge, kazni so predpisane zoper širjenje nemoralnosd, za preklinjanje in druge nespodobnosti. Posebno važna pa je zakonska naredba, katere namen je omejiti prehudo pijančevanje. Prav v zadnjih prevratnih dneh se je po raznih hrvatskih krajih zgodilo več žaloiger, ki so ee končale celo pred prekim sodiščem. Socialni zločini, človeška ponižanja, sramota in grozota, ki se v žalostni meri kaže tam, kjer dš. priroda mnogo vina in žganja — to so bile pobude, da je hrvatska vlada sklenila obračunati tudi z Molohom, ki žre cele družine iz roda v rod, dokler jih ue za tre.
Hrvatski listi so pozdravili zakonsko na reibo zoper pijanstvo z daljšimi izvajanji, navajajoč žalostne slike, ki se kažejo po pivnicah in po domovih, kjer gospoduje alkohol kot večni ubijalec. To ni navaden morilec, to je množestveni pobijaiec. Ne ubija samo pijanca, marveč vse okoli aje-ga, krive in nedolžne. S pijancem vedno trpi njegova družina. Z uiim propadajo kapitah dela, časa in pren>c>ženja. Narodno gospodarstvo v domovini pijancev oeie-ži neprestane minuse, narodna življenjska sila prav tako. Kjer je alkoholizem razširjen. ni narodnega zdravja Narod alkoholikov pa je narod dekadentov, narod, ki
umira. Pri nas, pravi neki hrvatski list, Ja alkoholizem razširjen in sicer močno razširjen in se vsak dan še širi. Alkoholizem je narodna slabost, naroden običaj, preklet naroden običaj. V nekaterih krajih začnč alkohol piti vsak dan, posebno če obrode slive. In pijo moški in ženske, staro in mlado. Ce ne ustavimo povodnji alkoholizma, propademo. Tu in tam itak že propadamo. Zavest narodne ohranitve nas sili k borbi proti alkoholizmu, posebno še v borbi zoper žganje. Hvala bogu, da je državna oblast posredovala. Vsak ukrep je treba pozdraviti in ga uveljavljati kar najostreje. 2e sama prepoved točenja alkohola ponoči bo rešila delavskim družinam vsako soboto lepe milijone.
Eno pa je še treba pripomniti, pravi list. To je samo začetek. Vprašanje je treba zagrabiti še globlje in še odločneje, na najširši podlagi. S propagandne in organizacijske strani. Od šolarja navzgor, od trt po vinogradih do slive v slivniku. Ne sme se pustiti, da bi se zlasti žganje kuhalo .n uživalo brez nadzorstva. Vasem je treba onemogočiti neomejeno uživanje opojnih pijač, četudi jih sami pridelajo. Ravnanje s slivami mr"a država sistematično vzeti v svoje roke in pod svoje nadzorstvo. Naj se slive sušijo in prekuhavajo v mezgo. Tedaj bosta od njih dosti več imela narodno zdravje in narodno gospodarstvo, žganje in vino naj bosta prvenstveno nadzorovano izvozno blago, ne pa sredstvo narodnega samomora.
S P O R T
Na Ljubljanico bodo šli
To bo v nedeljo plavalna tekma nekje nad kopališčem
—	Pa me res ljubiš, Adolar?
—	Nad vse na svetu, draga!
—	Pa bi tudi umrl zame?
—	Kaj ti pride na misel — moja lju-V&m & tgbe je regtfUu,
Včeraj smo na tem mestu na pobudo nekaterih, ki tudi niso daleč od plavalne sekcije SK Ilirije, sprožili misel, da bi naši plavalci sedaj, ko jim je za športno udejstvovanje ostal samo bazen na Gospo svetski cesti, pa morda še om idilični v Višnji gori, poskusili izjemoma enkrat pokazati svoje znanje — doli na Ljubljanici. Ta tiha reKa je vendar prva nudila ono gladino, na kateri so se vežbali in borili v plavalnem športu pionirji te športne panoge pri nas in tako je čisto prav, če se današnja mlada generacija spomni v veh suhih časih za plavalne tekme teh pionirjev in terenov, kjer so se udejstvovali.
Kakor nas obveščajo danes iz istih krogov, se vodstvo plavalne sekcije SK Ilirije že dolgo bavi z načrtom, da bi po vzorcu podobnih prireditev v velikih evropskih športnih središčih izvedlo veliko plavalno tekmo skozi mesto tudi na naši Ljubljanici. Ta prireditev se v pravem pomenu oe-sede letos ne bo dala izvesti, ker je del reke, ki teče po najbolj obljudenem delu mesta, zaenkrat za takšne namene nepora-ben. Ne glede na to pa bol o pri Iliriji tudi letos organizirali takšno tekmo po mestu, toda v toku Ljubljanice pred prihodom v mesto, in sicer v onem delu nad kopališčem Ljubljanice.
Podrobnosti iz razpisa te tekme, ki bo obenem spominskega značaja, bomo verjetno lahko objavili že v naslednji številki. Priprave so namreč že tako daleč končane, da bo prireditev lahko na sporedu že to nedeljo.
39 svetovnih rekordov
brani.•.
... danska rekorderka Raguhild Hveger od 100 y do 1600 m
Slavna danska svetovna rekorderka v plavanju Ragnhild Hveger je nedavno v
Kopališču v Kodanju v dolgi vrsti svojih najboljših znamk na svetu dosegla te dni svojo devetintrideseto po vrstnem redu. To pot je plavala na 800 m dolgi progi v prostem stilu in zboljšala svoj lastni rekord kar za 19.2 sekunde ter potisnila svetovni rekord v tej stroki na 10 : 52.5. Hvegerje-va je nastopila v odlični formi in je že po 200 m pustila za seboj dva spremljevalca, ki sta plavala skupno z njo, da bi dlje vzdržala, tako d^ je na treh tretjinah proge plavala čisto sama.
Ragnhild Hveger se zdaj pripravlja na svojo 40. svetovno znamko, in sicer noče takrat, ko bo otvorjeno novo kopališče v Kodanju, spraviti svoj rekord na 400 m prosto (5:00.1) na čas pod pet minut. Da ji bo ta podvig morda sigur-neje uspel, sta se dogovorila z danskim mojstrom Poulom Petersenom, ki brani državni rekord na tej progi s časom 4:58.3, da bosta plavala skupno.
Hvegerjeva, ki je zdaj stara 20 let, je torej pravi fenomen v plavalnem športu, saj ni samo sama dosegla 39 svetovnih rekordov na razne daljave, temveč brani nič manj kakor 15 rekordov od 16, ki jih uradno beležijo pristojne mednarodne federacije v ženskih plavalnih disciplinah. Ti njeni oficielni rekordi z eno edino izjemo na 100 m so naslednji:
na 100 y 59.7, na 200 m 2:21.7, na 220 y 2:22.6, na 800 y 3:25.6, na 300 m 3:42.5, na 400 m 5:00.1, na 440 y 5:12.8, na 500 y 5:57.9, na 500 m 6:27.4, na 800 m 10:52.5, na 880 y 11.16.1, na 1000 y 12.36, na 1000 m 14.09.2, na 1500 m 21:10.1 in na 1600 ra 23:11.5.
En sam rekord manjka torej Hveger-jevi, in sicer na 100 m prosto, ki ga brani njena rojakinja Willy den Ouden. Tudi tega rekorda se je ta uspešna danska plavalka že ponovno lotila, toda dozdaj nI imela uspeha.
Ribničani tndi nočejo zaostati
V nedeljo so se tudi v Ribnici poskusili z nogometno igro, kjer so dobili za nasprotnike iz borne sardinske grenadirje. — Po visoki zmagi vojakov (12:0) bodo zdaj domačini začeli pridno trenirati
Ribnica, 19. avgusta.
Zadnje čase se tudi v Ribnici povoljno razvija nogomet Lani so ustanovili Ribničani nogometno društvo, ki je že lani, posebno pa letos odigralo že precej tekem.
Ker se sedaj pripravljajo na boj za »dolenjski pokal«, za katerega se bodo borile enajstorice iz Novega mesta, Kočevja, Ribnice in morebiti tudi iz Metlike oz. Črnomlja (S. K. Bela Krajina), so povabili preteklo nedeljo na prijateljsko tekmo precej močno moštvo sardinskih Grenadirjev.
Ob lepem vremenu so Igrali od 18.30 dalje na igrišču S.K. Ribnice. Gledalcev je bilo za ribniške razmere precej, saj zanimanje za ta šport vedno bolj narašča. Razen civilnega prebivalstva se je udeležilo tekme tudi mnogo oficirjev in vojakov italijanske Vojske, ki so navijali z njim lastnim temperamentom.
Ribničani imajo nekaj zelo talentiranih igralcev, samo pozna se jim, da imajo
premalo treninga in tehnike. Premajhna povezanost igre je bila tudi vzrok visokega poraza, ki so ga doživeli na praznik, ko so igrali proti Kočevju. Tudi granadirji so pokazali lepo tehnično igro in so bili zato deležni burnega ploskanja. Najboljši igralec pri njih je bil Humer, ki igra "Daje pri Triestini. V njihovo korist pa je bilo to, da so vsi zelo veliki In so igrali visoko, največ z glavo, tako da Ribničani do žoge sploh niso mogli. V premočni igri so grena-dirji nasuli domačinom natančno — 12 golov. Enega za vsakega igralca in še enega povrhu!
Igra po vsem tem res ni bila lepa, toda zelo zanimiva. Sodil je gosp. Arhar zelo dobro. Po končani tekmi so grenadirji povabili svoje nasprotnike v vojašnico, kjer so jih postregli z okrepčilom in jim obljubili, da bodo lahko trenirali z njihovimi igralci. Tako se torej ribniškim nogometašem v tehnični šoli italijanskih vojakov obetajo plodovitejši dnevi.
„V kovačnici atletov
in športnih pobud"
Nedeljska številka »Gazzetta dello Šport« objavlja daljši dopis iz Ljubljane, v katerem se z zgornjim naslovom podrobno bavi s pionirskim delom najstarejšega slovenskega športnega kluba ljubljanske Ilirije v slovenskem športu. Po navedbi zgodovinskih podatkov o ustanovitvi matice slovenskega športa in omembi, da je Ilirija že pred svetovno vojno vzdrževala živahne stike z nogometnimi klubi iz Gorice, Trsta in Reke, se pisec spušča v podroben popis šestih, sedaj obstoječih sekcij v Iliriji. Pri tem ne pozabi omeniti, da je Ilirija v letu zadnje olimpiade opustila svojo nogometno sekcijo in je potem še bolj intenzivno začela delati v ostalih športnih panogah. V nadaljnjem se člankar drži podatkov, ki jih je posnel iz jubilejne publikacije, ki jo je Ilirija izdala lani, ko je praznovala 30-letnico svojega obstoja ln navaja iz nje vsa znana imena ta vse pomembnejše dogodke, ki so jih njeni odlični atleti — vključno oni na belih Igriščih poleti ta na belih poljanah pozimi — dosegli v teku zadnje sezone.
Članek je v informativnem pogledu zelo zgoščen, nudi pa kljub temu zelo pregledno sliko o stanju posameznih športnih sekcij X Jjuhljan.ste Iliriji.
Še nekaj drobiža
Preteklo prosto nedeljo sta tudi ljubljanski moštvi Marsa ln Korotana izrabili za trening v znamenju skorajšnje otvoritve prvenstvenih nastopov. Marsovci, Id so šli gostovat na Rakovnik, so se pokazali v zelo močni formi in so svojega na papirju prvorazrednega partnerja odpravili z nič manj kakor 10 :1 (4 :1).
Madžarske in italijanske plavalke, ki bi se bile morale preteklo nedeljo srečati v mednarodnem dvoboju v San Remu, še niso prišle do starta, ta sicer zaradi tega, ker so bile te dni na sporedu plavalna prvenstva na Madžarskem. Srečanje je bilo preloženo na 24. avgusta v istem kraju.
Znani hrvatski nogometaš Aca Živkovič, ki je spadal med najbolj popularne igralce bivše Jugoslavije in je njeno ime ponesel tudi daleč po velikem nogometnem svetu na zapadu, se je nekaj tednov pred vojno vrnil na Hrvatsko, prav za prav na dopust. Dogodki so se potem zasukali tako, da je med tem dokončal svoje študije in bil sprejet v diplomatsko službo nove neodvisne hrvatske države. Aca živkovič je bil sedaj dodeljen hrvatskemu poslaništvu v Bukarešti, tako da se lahko računa, da čaka tega odličnega športnika za zdaj do Jtariera x žMftitiMi
Strahotna Afrika
Gozdovjc severnega ozemlja ob Kongu zastavlja človeku pot z najhujšimi ovirami, kar jih more narava zoperstavljati človeku. Mučna, vroča samota, v katero se ni drznila še nobena človeška noga, se razprostira preko tisočev štirjaških kilometrov. Nad gnijočo prstjo se dvigajo orjaške praproti in visoki grmi, ki jih v resnici gigantska debla še prekašajo.
Vsa ta drevesa m grmi, ki jim vlažna vročina daje silovito rast, so med seboj povezana z lianami, debelejšimi od kačjih teles, in treba je dolgotrajnega dela, da si v ta nerazrešljivi zastor ukrčiš pot s sekiro. V njegovem bledem mraku gomazi neštevilno lepih živalc.
Zdi se, kakor da bi hotel sedaj modro, sedaj vijoličasto in sedaj črno sijoči gozd požreti gručico ljudi. Stanley, prvi raziskovalec teh krajev, je pravilno ocenil te razmere in je pred svojim odhodom opozoril na to, da med tem, ko si bo krčil pot skozi gozdovje, ne bo nobenih zvez z obalo. In v resnici niso osemnajst mesecev — namesto predvidenih šest — zvedeli ničesar določnega o njegovi odpravi.
Stanley sam je tiste dni označil za najstrašnejše v svojem življenju. Razen nekaj divjega sadja in gob ni dajal gozd nobene hrane in kdor je bil tako nepreviden, da se je oddaljil od tovarišev, se je izpostavljal ugrizom strupenih kač ali napadom divjih živali. Pri tem je neprestano deževalo. V težkih kapljah je polzela voda skozi listnati krov.
Gladu se je pridružila bolezen. Nekoč so bili ljudje tako izčrpani, da je moral Stanlev dva in petdeset članov odprave ostaviti pod nadzorstvom stotnika Nelsona zadaj. Ko je prišel potem do tega, da jim je lahko poslal živil, jih je živelo še pet, a dva med temi sta se borila s smrtjo. Toda Stanleya ni moglo nič zadržati.
Počasi se je tako približal osrčju neskončnih gozdov, kompaktne, zelene mase. ki se s krivuljami, zalivi in rti razprostira kakor morska obala preko ozemlja, ki je tako veliko kakor Francija in Španija skupaj. Raztresene otočke, kjer so nekoč prebivali ljudje, so že davno uničili in razljudili lovci na sužnje.
To peklo je Stanley opisal zelo nazorno:
r Predstavljajte si džunglo, v kateri nahajate istočasno vse stopfhje rasti in propadanja. Stara, nagnita in izkoreninjena drevesa se nevarno nagibajo, da končno padejo, žuželke vseh vrst. vsake velikosti tn barve, brenčijo človeku okrog ušes, medtem ko telovadijo visoko nad glavami šimpanzi in druge opice. Oglašajo se čudni živalski glasovi, podlesje poka pod nasilnim predorom slonjih čred, med koreninami ali v kakšnem drugem temnem kotu čepijo pritlikavci z zastrupljenimi puščicami. Nenadno se pojavljajo rjavi domačini, krepki, veliki ljudje: togo kakor drevesna debla stoje tu, v rokah držijo kopja z grozotno ostrimi konicami. In vse leto dežuje najmanj vsak drugi dan. Ozračje je nečisto in ponuja človeku mrzlico in grižo. Podnevi vlada bled somrak, ponoči črna, skoraj prijemljiva tema.«
Meseci so prešli. Od kakšnih 400 ljudi, s katerimi je Stanley odkorakal iz Jam-buje, jih je kakšna tretjina mrtvih ali pa so izginili. Strašna skrb in mračne slutnje težijo dušo raziskovalca, ki je v to pustolovščino zaplel toliko zaupljivih ljudi. Boji
se, da bo obup v njem prevladal ln si slika
že podobo konca:
»Kmalu se bom splazil do kraja Izčrpan v kakšen varen kot, da bi našel zadnji pokoj na listnati preprogi. Prividi mnogih, mnogih minulih stvari bodo Sli mimo mojega duha, dokler ne bodo temne sence za-mračile mojih čutov. In preden se bo moje telo ohladilo, bo že kakšen opazovalec tu, potem bosta dva, potem jih pride cel trop in končno prikorakajo mlriade hroščev, ki žrejo mrhovino, z rumenimi hrbtnimi ščiti in lesketajočim se rogom. Nekoliko ur — in za mano ne bo ostalo ničesar razen kupčka cunj, ki se bodo ob njih koncu svetile bele lobanjske kosti. Na ostanke padejo listi drevesa in veje, ki jih bo lomil vihar. Sunki vetra bodo nanesli tenko odejo prsti in košček živice, v katerem bo počivalo vse, kar je na meni minljivega, bo ostal večno.«
Zato čimprej iz tega zelenega pekla, ki mu ne more kljubovati noben človek! »Celo
belokožci ne prenesejo gladu potrpežljivo. Gladovanje je nekaj, česar nikoli ne odpustijo.« Toda potem so prišli spopadi s sovražnimi rodovi, z Niamniamci in drugimi.
Po vztrajnih bojih je odprava prišla v višino goratega ozemlja, obzorje se je razširilo in 13. decembra 1887 se je pred Stanleyevimi očmi zasvetilo končno jezero Albert Njansa. Toda o Eminu paši, ki ga je raziskovalec iskal, nI bilo nobenega sledu. Nobene bele straže, nobenega jadra na širni vodni gladini!
Utaborili so se v neki oddaljenosti od jezera, pri Fortu Bodu. Moštvo je do aprila 1888. imelo mir. čim pa je odpravo reorganiziral, je odpotoval Stanley spet do jezera ter vzel svoj jekleni čoln s seboj. O Eminovih obeh jadrnicah, »Kedivu« in »Njansi«, ki bi morali stalno križariti po jezeru, ni bilo nobenega sledu. Domačini ob jezeru pa so izjavljali, da kakšnega belega moža še nikoli niso videli.
Kaj jedo ljudje
Civilizirani ljudje si morda le domišljamo, da imamo kultiviran okus, kajti marsikaj, kar je na jedilnem listu mnogih ljudstev in plemen na čelu kot posebna slaščica, bi nam povzročalo grozo. Kobilice niso na primer nikakšen tako ničvreden mrčes, kakor domnevamo, mnoga ljudstva jih love kot svojo hrano. 2e v svetem pismu beremo, da se je Janez Krstnik v puščavi med drugim hranil s kobilicami. Na Madagaskarju te žuželke sušijo in drobijo v prah, ki ga potem kuhajo z rižem. Na tistem otoku imajo radi tudi bube raznih hroščev, n. pr. majniškega hrošča in rogača, na trgu jih prodajajo na debelo, gospodinje jih cvrejo v ponvi.
Neki kronist iz 17. stoletja piše o prebivalcih Venezuele: »Poleg zdravih živali jedo ti ljudje vsakovrstno golazen in celo pajke.« Neki drugi potovalec iz prejšnjega stoletja pa poroča, da jedo prebivalci neke misionske vasi v Boliviji deževnike, a ličinke nekih lubaiarjev cenijo nad vse kot izredno poslastico.
V	nekaterih deželah, tako v Gvajani, se masti malo in veliko z gosenicami kapu-sovega belina in tudi bube teh metuljev iščejo sladokusci. Prekuhajo jih in olupijo, nato jih jedo s soljo in poprom, ali pa si kuhajo iz njih z muškatom in soljo pikantno juho, ki baje prav nič ne zaostaja za našimi najboljšimi golobjimi juhami.
V	vročih deželah, kjer so mravlje posebno velike, rabijo ljudem kot vsakdanja hrana, pečejo jih na maslu ali pa jih pražijo in polivajo s sirupom. To je baje jed, ki spominja na pražene mandlje s sladkorjem.
Neko južnoameriško indijansko ljudstvo ni jedlo samo opičjega mesa in kuščaric, temveč si je kot slaščico pripravljalo kroglice iz ilovice, ki jih je v svojih šotorih zbiralo v piramide.
Odlični Rimljani so od raznih živali jedli samo določene dele, n. pr. pavje jezike, slavčeve možgane in podobno. Kralj Vicij je imel jezike flamingov nad vse rad, a Ezop si je dal pripraviti jed iz jezikov mnogih ptic pevk, ki je veljala baje 100.000
sesterc. Rimski cesar Heliogabal je dal pri neki pojedini servirati 6000 nojevih glav, a gostje so iz njih uživali samo možgane. Potem jim je priredil v parku majhno pomorsko bitko, in sicer v ribniku, ki je bil napolnjen s samim vinom ...
Na Kitajskem so ob velikih praznikih jedli »mačko z rižem«, a pri neki gostiji, ki jo je priredil imovit Kitajec iz Pekinga 1. 1878. in pri kateri so servirali »samot 22 jedi, so bile na jedilnem listu med drugim sledeče delikatese: plavuti morskih volkov v omaki iz morskih pajkov, pražene korenine lilij, kuhana lastavičja gnezda z bambusovimi brsti, svinjska jetrca v rici-novem olju, školjke s smrdečo (!) pole-novko, oslajene race s kitajskim rižem, kuhana morska trava in na koncu gnila jajca! Takšna jajca hranijo en mesec v soli in dva meseca v vlažni zemlji...
Pri obedu so gostom stregli s čajem brez sladkorja in z riževim vinom, obe pijači so pili zelo vroči.
Kočinčinci zavračajo iz verskih razlogov vse, kar izvira od goveda — izjema je samo gnoj, ki ga svežega polagajo v čaj, da se zmehča ...
Gosenice, volovske žabe, kače, ličinke in celo peščene bolhe ter človeške uši, kakor pri Papuancih, krasijo jedilne liste mnogih prebivalcev naše premičnice.
O okusih se pač ne smemo prepirati, čeprav pravi Spanec: »So okusi, ki zaslužijo batine.«
Ne ve, kam je spravil milijone
Neki newyorški milijonar je v velikih skrbeh. Pozabil je, v katero skrivališče svoje knežje vile v Floridi je shranil skrinjico s 775.000 dolarji ter vrednostne papirje in bisere za. 40.000 dolarjev. Imel je navado, da je skrival svoje zaklade na najrazličnejših mestih, v klavir,, v omaro za čevlje svoje žene, za vrste knjig v knjižnici. Sedaj pa ne ve več, kam je spravil omenjeno skrinjico. Najel je zasebnega detektiva, da mu reši to uganko, pa ta pozabljivcu doslej ni mogel pomagati.
Una visione di Tripoli — Pogled na Tripolis
Un sommergfbile tedesco — Nemška
ritorna alla sna base dopo una riuscita crociera sni Atlantico — se vrača v svoje oporišče po uspelem križarjenju po Atlantiku
Iz zgodovine finske vojske
Zgodovino finske vojske, fc se je pridružila Nemcem proti sovjetom, je pisala skoraj 700 letna borba finskega ljudstva za lastno neodvisnost proti ruskemu vzhodu. Bila je stalna borba obmejnega kmečkega ljudstva in se zato ni moglo ničesar bistveno spremeniti, ko se je Finec iz politične zveze s Švedsko med tridesetletno vojno prelevil iz kmečkega bojevnika v vojaka in ko je moderni evropski vojaški sistem dospel tudi v njegovo domovino. Dokler je bila Finska samostojen del švedske kraljevine, to je do L 1809., so se finski polki borili pod švedsko zastavo v Nemčiji in na Poljskem. Priborili so si mnogo slave. Toda obmejni, ljudski bojevnik tudi v tistem času ni izumrl, to nam kaže že dejstvo, da se je znal finski kmet v stalni gverilski vojni ohraniti na svojem prostoru proti rastočemu pritisku z vzhoda.
Ko je Rusija odvzela Švedski Finsko ?n si jo priključila v personalni uniji kot svobodno kneževino, so 1. 1813. nastali polki finskih lovcev, ki so jih pa razpustih že 1. 1830. V krimski vojni se je pojavilo nekoliko finskih bataljonov, ki so imeli isto tako kratkotrajno življenje, do 1. 1863. Sele 1. 1881. so se v tretjič pod ruskim
režimom osnovale finske čete, in sicer tokrat na podlagi splošne vojaške obveznosti. Toda Rusiji je bil obstoj male finske narodne vojske samo nadležen in jo je iz političnih razlogov zopet razpustila. Obstala je začasno samo finska garda, ki se je bila stvorila iz finskih lovskih polkov med osvobodilnimi vojnami 1812.—1813., in finska kadetnica v Hamini, ki so jo osnovali 1821. Iz te kadetnice je izšlo mnogo najboljših častnikov ruske vojske. V revolucijskih letih ob začetku tega stoletja so razpustili gardo in kadetnico.
štirinajst let ni imela Finska potem nobene na zunaj vidne svoje vojske, dokler se ni približala ura osvobojenja. D. 1915. se je zbirala finska mladina pod zastavo prusko-finskega lovskega bataljona in je stopila z nemško pomočjo v borbo za odcep Finske od Rusije. Ko je Finska to svoje stremljenje uresničila, je ustvarila takoj lastno vojsko, za katero ji je bilo že od vsega začetka na razpolago 2500 mož iz prusko-finskega lovskega bataljona, dalje številni častniki finskega rodu, ki so bili služili pod carskim orlom, in za borbo izvežbani duh, ki je stoletja branil življenje finskega naroda.
Arhiv nemške literature
3 milijone zvezkov, na drugem pa mona-
Zveza nemških knjigarnarjev v Lip-skem, ki predstavlja od L 1912. središče nemške knjigarniške trgovine, zbira že davno z vso skrbnostjo vse nemške literarne proizvode, ki izhajajo v Nemčiji in inostranstvu. Izdaja tudi poseben bibliografski seznam in daje zbrana dela na razpolago vsem, ki si jih hočejo ogledati. Ne gre tedaj za knjižnico v običajnem smislu besede, temveč za pravi arhiv, ki je znan pod imenom »Deutsche Bticherei«. Kako obsežno je delo, ki ga vrši ta ustanova, je razvidno n. pr. iz tega, da je lansko leto prejela 90.000 spisov in 94.621 zvezkov. Delo štiri in dvajsetih let pa predstavlja zbirka 1,677.771 zvezkov, tako da je »Deutsche Biicherei« na tretjem mestu med nemškimi knjižnicami. Na prvem mestu je berlinska knjižnica, ki obsega
Krompir se sam lušči
Pridelovalci krompirja se pogostoma pritožujejo nad pridelkom s kožo, ki se sama lušči in lepi v cunjah na njem. Običajno gre za ne popolnoma dozorele gomolje, ki kažejo ta nedostatek. Vlažna leta dajejo rada takšen pridelek, krompir, ki je popolnoma dozorel in se dobro osušil, pa bo le redkokdaj ob pospravljanju, izbiranju in prevažanju dal takšne gomolje. V bistvu gre le za lepotno napako, ki ji niti uradna mesta v svojih predpisih za trgovino s krompirjem ne pripisujejo mnogo pomena.
Naziranje, da je krompir, ki se tako lupi, malo trpežen, pa je pogrešno. Priporočljivo je le, da shranimo takšne gomolje v tenki plasti v suh prostor, v nekoliko dneh dobe potem sami normalno plutasto površino, ki se upira vsem neugodnim vplivom. Važno je tudi, da krompir dobro preberemo, vlažen in gnijoč sadež ne sme priti med krompir s tenko kožico, kajti drugače nastane lahko v kratkem času precejšnja škoda.
kovska z 2,200.000 zvezkov. Treba je pa upoštevati, da obstajata ti knjižnici tri oziroma štiri stoletja.
Zveza nemških knjigarnarjev je že pred časom zaprosila državo, naj sama prevzame v svojo skrb to ustanovo, ki jo je osnovala pred nekoliko desetletji, in od lanskega aprila dalje se je »Deutsche Biicherei« spremenila v resnici v javen zavod, ki je podrejen ministrstvu za ljudsko prosveto in propagando. Temu zavodu je namen pospeševati nemško literaturo in ji v svetu skrbeti za najširši odmev.
ANEKDOTA
»Cuj, Avgust,« ;e sporočil nekoč neki odposlanec rimskemu cesarju, »srečno znamenje! Na oltarju, ki smo ga tebi posve-tilli, je zraslo palmovo drevesce. To pomeni nedvomno novo slavo zate!«
»Tako?« je odvrnil Avgust. »To pomeni pa tudi to, da bolj poredko darujete na mojem oltarju!«
VSAK DAN ENA
*Dajte mi pogačo za psa, ptičje krme, jetre, mravljinčjih jajc in pečenko zame. Žena se mi je odpeljala na letovišče!«
Kulturni pregled
Naš jezik in narečja
V »Pedagoškem zborniku« Slovenske šolske matice (36. zvezek), ki smo ga podrobneje prikazali pred dnevi, se Andrej Savli kot praktični šolnik zaustavlja pred nekaterimi vprašanji pouka slovenščine v ljudski šoli. Pisec razglablja predvsem odnos med šolo in otrokovim narečjem. Lahko bi rekli, da ima to vprašanje izvesten pomen tudi v poznejšem šolanju m sploh v vsem življenju slovenskega človeka. Pri nas so, kakor vsi vemo, fonetični razločki med posameznimi narečji zelo veliki, Če uvažujemo, da je slovenski jezikovni krog relativno prav majhen. Vprašanje zbornega govora, enotnega jezika, ki bi ga govorili brez očitne dialektične barve vsaj vsi slovenski izobraženci, zanima že nekaj časa nekatere slovenske jezikoslovce. Vprašanje je, ali bomo kdaj dosegli ta, morda ne posebno važni, vendar pa za ugled naše na-jodne kulture koristni smoter? Vsekako ima zlasti ljudska šola prav v tem pogledu pomenljive naloge, saj je ljudska šola prva, ki skuša otrokovo domače narečje premostiti v smeri h književnemu jeziku. — Za sedaj prinašamo iz navedenega članka učitelja Savlija nekatere misli in opombe, ki utegnejo zanimati širše kulturno občinstvo.
Knjižna slovenščina se je razvijala in se izpreminjala iz desetletja v desetletje. Tesno ob njej se je razvijala in se spreminjala tudi »šolska« slovenščina; ostala pa je ves čas v isti razdalji in v enakem raz-irerju do slovenskega jezika in do njegovi živih virov. Pojmovanja »vojib nalog
in dolžnosti do jezika šola nI bistveno spremenila.
Preteklo je mnogo časa, preden sta se naš pesnik in pisatelj dobila ob živih izvirih slovenske besede. Le genij, kakršen je bil Prešeren, je kar mežč našel pravo pot do njih. Marsikateri pred njim in še za njim je blodil daleč naokoli, zajemal kalno vodo iz tujih mlak ter nam jo ponujal za čisto studenčnico. Na videz zaključuje razvojno dobo Pleteršnikov slovar. Na videz, pravim, saj se ta razvojna stopnja v nobenem jeziku nikoli ne zaključi; kajti narodovo duhovno življenje prinaša jeziku vedno nove besedne tvorbe.
Vzporedno z iskanjem slovenske besede se je pojavilo vprašanje pismene oblike. Glasovne posebnosti našega jezika so spravljale jezikoslovce v resno zadrego, če ne že v obup. Preteklo je nekaj časa, preden so postavili vsak glasnik na pravo mesto. V glavnem je danes pismena oblika ustaljena, vendar pa se še tu in tam kaj raz-giblje. Tudi vprašanje izreke je zahtevalo svoj čas in Bog ve, če je sedaj že v redu. »Jčdelj — pomarančam« se danes le še nasmihamo. Zadnje čase prizadeva srednješolcem mnogo skrbi in bridkosti slovenski naglas. Kakor povsod, dela tudi v tem pogledu največje težave pokrajinski značaj jezika. Nekako ločeno od vseh teh vprašanj je Slo in še hodi trajno prizadevanje za ustalitev pravopisnih določil slovnišklh oblik in za rešitev slovenskega stavka.
Šolska slovenščina in jezikovni pouk sta
ustrezala vsem navedenim stopnjam v razvoju knjižnega jezika. Kakor prokletstvo leži nad šolo ne..a narobe pojmovana »pravilna slovenščina«, ki jo vtepa v mlade glave danes po tej, jutri po oni metodi.
Nič ne rečem glede na pravilnost te slovenščine, naj se uči učenca, da je včeraj pomaranče »jčdel« aH »jedu« in da jih bo jutri »j'du«. Pismeni jezik mora biti enoten, ker pač ne gre, da bi imela vsaka pokrajina ali celo vsaka vas svojega. To je vse prav. Le to ne bo prav, da se ga otrok v šoli uči tako, kakor bi šlo za drug, njegovemu in jeziku domačih skorajda tuj ali le malo soroden jezik. Med otrokovo domačo govorico in šolsko slovenščino ni nobene zveze, vsaj ne prisrčne. Ce kdaj po naključju trčita druga ob drugo, se jasno pokaže sovražno razpoloženje med njima.
Začetni šolski pouk se sicer še opira na otrokovo domačo govorico, toda samo, dokler je to potrebno zaradi lažjega sporazumevanja z otrokom. Potem pa se šolska vrata zapro pred narečjem, ker je baje krivo vseh slabih uspehov jezikovnega pouka. Otrokova domača govorica da je kakor umazana kravja dekla. Vse na njej da je nepravilno in nespodobno, zato ne sme otroka spremljati čez šolski prag. Dopuščeno ji je le, da ga prvikrat pripelje za roko, ga nerodno poboža po laseh, spregovori po tihem kakšno besedo; nato pa pobegne, da je ne bi zasačila »pravilna« slovenščina, ki tu gospodari.
Po teh izvajanjih sklepa pisec, da je osamljen pismeni jezik, kakršen se goji v šolah, pogTešen že iz čisto pedagoških razlogov. Naš pismeni jezik — piše A. Savli dalje — je kljub svoji dolenjski osnovi in številnim novejšim besednim tvorbam v glavnem vendarle sinteza vsega jezikovnega bogastva, ki se je ohranilo v nareč-
jih. Pismeni jezik, ki ne bi prihajal naravno in neprisiljeno iz prvotnega otrokovega jezikovnega znanja, visi v zraku. Njegov pouk ni psihološko osnovan, ampak je pravo nasilje nad otrokom in jezikom hkrati, zato ne more obroditi dobrih sadov.
Ta praktični pedagog, ki je živel dolga leta med ljudstvom, meni, da je treba šolski jezik bolj kakor doslej prilagoditi ljudski jezikovni tradiciji in živim virom jezika. Po tej poti bo učenec laže in hitreje prodrl k zakladom slovenskega jezika, si razširil besedni zaklad in vzgojil čut za pravilnost in nepravilnost. Glede spoštljivega razmerja med jezikom in narečjem daje pisec razna navodila in migljaje za šolsko prakso. Stremljenje po enotnem zbornem govoru ne bi torej smelo vsaj v nižjih stopnjah slovenskega jezikovnega pouka omalovaževati narečja, ki je otrokova najnaravnejša govorica in iz katerega naj se naravno razvija k pravilni osvojitvi knjižnega jezika.
ZAPISKI
Slovenski pesniki v italijanskih antologijah. V Edizioni Perrella (Rim) je izšla antologija »La Via maestra«, ki jo je sestavil znameniti književnik, član Italijanske Akademije Antonio Baldini. Vanjo je bila sprejeta pesem M. Klopčiča »Mary se predstavlja« v prevodu Luigija Salvi-n i j a. — Pri Garzanti ju v Milanu je izšla »Antologia per le scuole medie«, katere sestavljalec je profesor rimske univerze Francesco Piccolo. V tej knjigi, ld se rati v vseh italijanskih srednjih šolah, je objavljena Cankarjeva črtica »Skodelica kave« v prevodu L. Salvinija. — V raznih novih italijanskih fieaoi&ib	so
izšli Salvinijevi prevodi Golieve pesmi »Sv. Marija v polju«, Zupančičeve »Barčice« in še nekaterih pesmi O. Župančiča in Antona Vodnika, ki jih je ponatisnila tudi »Ve-detta Mediterranea«.
Politična zgodovina Italije. Pri Zanicne-liju v Bologni izhaja novejša politična zgodovina Italije, delo Francesca Tomma-sinija »LTtalia alla vigilia della guerra«. Četrti zvezek (680 str.) obravnava aneksi jo Bosne in Hercegovine in nje odmeve v italijanski zunanji politiki, ki jo je vodil Tommaso Tittoni, peti zvezek (600 str.) pa se imenuje: »I precedenti deli' Asse Roma-Berlino: 1'accordo di Racconigi.«
življenje v sovjetski Rusiji opisuje Atti-lio Crepas v knjigi »II paese senza amorec, s spodnjim naslovom »Vita segreta della Russia sovietica«. Knjiga je pravkar izšla pri Paravii v Turinu.
Luigi Foscolo Benedetto je objavil v zbirki Biblioteca Sansoniana critica« obširno študijo z naslovom »II Cantico di frate Šole«. V nji obravnava z vsem znanstvenim aparatom postanek in značaj pesmi asiške-ga svetnika, ki nekako začenja italijansko poezijo.
Nov zvezek Dantejeve bibliografije je izšel v izdaji Društva za raziskavanje Dantejevega dela v Firenzah.
Ukrajinski roman v italijanskem prevodu. Pri Paraviji v Turinu je pravkar izšel roman Marka Vovčoka »Marussia«.
Italijanska študija o Gutenbergu. Mano Ferrigni je izdal pri Hoepliju v Milanu večjo študijo o iznajditelju tiska Gutenbergu in o njegovi dobi.
Gledališča v Nemčiji. V sezoni 1940-41 je delovalo v vsej Nemčiji 355 gledališč, v katerih je bilo 300.000 prostorov, dalje 142 gledališč pod milim nebom s 226.150 prostori in 175 gledališč nestalnega značaja,
Kronika
Skrb za „prince"
Humor in satira sta v današnjih časih redki zdravilni zelišči. V sarajevskem »Ka-tohčkem tjedniku« tu in tam poženeta zeleno. V zadnji številki se je kramijalec lotil »princev« — toda ne človeških, marveč onih na štirih nožicah. Posvetil jim je med drugim naslednje vrstice:
Vse se je spremenilo na Hrvatskem: od ministra do sluge, od zastave do nazivov v nogometu. Samo eno se ni spremenilo: naše dame, stare in mlade, gospe in gospodične. Ni se izprcmenil njihov okus, ostale so iste kakor prej, same sebi slične in zveste do groba. Zveste v vsem, prav v vsem. Tudi v ravnanju s svojimi princi, reksi in fifikami. Drag jim je psiček, kaj hočete. Rajši dajo njemu kakor človeku. Če je mož lačen, je pač vseeno; za princa mora biti. Tu se ne reče: nimamo. Mora biti. Naj stari — (gospod soprogi — obleti vse mesto, naj on ali služkinja pogineta, fifika mora dobiti svojo jajčno omeleto. Pa če fifika ali mops pogolta jajce in dva, tri čevapčiče pa nekaj sladkorčkov, to še ni nič hudega To lahko njegova mlada gospodarica in prijateljica prihrani na sebi. Pritrga si od ust. Ali muka ti je, če takle princ tehta 40, 50 kg. Če je kakšna doga ali bernardinec, požrešen kakor dober bosanski junec. Ljudje se kar umikajo s poti, kadar se s s\'ojo gospodično ali milo-stivo sprehaja po ulici. In kaj šele. če dobi nahod ali sklerozo! Treba je klicati živino-zdravnika, bolniku je treba streči kakor otroku in razvija se pravcati prehranjevalni in bolniški problem, ki je skoraj nerešljiv v današnjih trdih in skopih dneh. Toda te naše pasje mecenatke in mamice Je dobijo sredstvo. Dokler je kaj denarja, ne bosta trpela ne gospodična, ne princ. Kaj hočete? Čas je tak.
Nekaterim ženskim srcem je všeč, da Jih svet ogleduje. Druge spet so razočarane v človeški ljubezni in pravijo: princ je boljši m hvaležnejši kakor ljubimec, berači in otroci. Nekatere pa so ostale brez svojih ljubljencev. Nesrečna vojna doba! Ta je bil morda ustreljen kot komunistični agitator — mamica ga je bila vzgojila za ideale. Drugi je bil ustreljen zaradi pover-jeniškega patriotizma in plenitve. Tretji, »idealen in dostojen mladenič«, je pa padel, ko se je pri pijači stepel s svojim pajdašem. Napisali so »nepozabnemu tovarišu« sijajno posmrtnico. Tako uboge ženske iščejo tolažbe. E, kdo bi jim zameril? Svoje trošijo. taka jim je pamet. Res, malo bolje bi bilo za siromake, če bi konje-derec vrgel žico na nekatere takšne prince. Ali, kje se pa upa? Kdo pa bo bezal v gosposkega psička!
4r
*	Novi grobovi, V nedeljo, 17. t. m., je
nenadno preminul, zadet od kapi, šolski upravitelj v pokoju g. Karel Filipič. Rojen je bil v solnčni Goriški, kjer je po dovršenih študijah mnogo let služboval, po vojni pa je prišel na Kočevsko ter učil na šolah v Stalcarjih in Verdrengu. Pokoj je užival v Mozlju pri Kočevju. Zapustil je ženo in več nepreskrbljenih otrok. Naj mu bo lahka kočevska žemljica! — V Ljubljani je umrl stavbenik iz Trbovelj g. Jože Ceščut (ime je bilo včeraj v osmrt-n - pomotoma tiskano Ceščuh). Uglednega pokojnika bodo danes ob 13. prepeljali iz mrtv ;n:ce splošne bolnišnice v Zagorje, Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Gradnja novega glavnega kolodvora v
Rimu leno napreduje. Kljub vojnim razmeram se po vsej Italiji nadaljujejo razna vcMka mirovna gradbena dela, med katerim' bo eno najlepših in najvažnejših zgrr 'ia novega glavnega kolodvora v Rimu Osrednje poslopje, ki leži v smeri povečanega trga »Cinqueeento«, je dolgo 332 metrov. Stranski del stoji jugozapadno proti ulici Prestolonaslednika Umberta in bo dolg 482 metrov, tretji del proti severovzhodu ob ulici »Maršala« pa bo dolg kar 731 metrov. Na obeh straneh kolodvora urejajo dva velika trga, ki bosta v zvezi z vseučilšškim mestom in z letalskim ministrstvom. Osrednje poslopje bo imelo ogromno dvorano, do katere bo vodil prostrani vhod z 52 stebri, visokimi po 19 metrov. Postavljena bosta dva cilindrična stolpa. V enem izmed njih bo urejena ena izmed največjih premikalnic na svetu, saj bo imela kar 750 premikalnih naprav.
*	Za vse, ki pišejo v inozemstvo. Za ves čas vojne veljajo za pisemsko pošto, namenjeno v inozemstvo, naslednja določila: Prepovedano je, čez mejo pošiljati razglednice in vizitnice. Za pisma je prepovedano uporabljati podložene kuverte. V pisma je prepovedano vlagati fotografije pokrajin ali krajev in fotografije vojaškega značaja, prav tako izrezke iz časopisov, nepopisan pisemski papir in kuverte, znamke in papirnati denar. V pismih se smejo uporabljati samo naslednji jeziki: albanski, amarski, angleški, arabski, bolgarski, češki, danski, francoski, grški, italijanski, japonski, kitajski, koreanski, latinski, madžarski, nemški, nizozemski, norveški, perzijski, poljski, portugalski, rumunski, ruski, slovenski, srbsko-hrvatski, španski, švedski, turški in ukrajinski. Poštna uprava priporoča, da se znamke lepijo v desnem zgornjem kotu naslovne strani, ob zgornjem robu zadnje strani kuverte pa naj se čitljivo vpiše naslov pošiljatelja.
*	Stroga kontrola nad cenami povrtnine.
Tajnik Stranke minister Serena je sklical sejo osrednjega pododbora za kontrolo cen na povrtninskem trgu. Pri tej priliki je g. minister poudaril, da bo Stranka z vsemi sredstvi preganjala vsak poizkus špekulacije na škodo konzumentov. Po seji je Tajnik v družbi Podtajnika in Zveznega tajnika rimske mestne organizacije ter šefov uradov za prehrano in nadzorstvo obiskal rimski trg. da se na lastne oči Prepriča o stanju cen.
*	Konec jugoslovanskih konzulatov na Francoskem. Francoska vlada v Vichyju je preteklo nedeljo sklenila, da na svojem območju ukine jugoslovanske konzulate, v kolikor se to še ni zgodilo.
Poziv visokošoleem. Na rektoratu ljubljanske univerze naj se takoj zglase predsedniki oziroma po en odbornik naslednjih akademskih društev: Društvo slušateljev medicinske, filozofske in teološke faku!-tete, dalje akadeskih društev Vir, Veda. Pravda, Savica: klubov Ognjišče, kemikov, strojnikov, akademske smučarske organizacije, Kladivo, Ruda, Bolgarskega
akademskega društva Hristo Botev in akademska oblast počitniške zveze. — Rekto-rat kr. univerze v LjubljE-ni.
*	Nemški filmi na beneški razstavi. Dne
30. avgusta bodo v Benetkah otvorili mednarodno razstavo kinematografske umetnosti, na kateri bodo Nemci prikazali doslej še neobjavljene filme »Vrnitev« in »Opereto« (oba iz proizvodnje Dunajske filmske družbe, prvi v režiji Gustava Uci-ckega in z Wesselim, Petersnom in Atilo Hoerbigerjem v glavnih vlogah, drugi v režiji Willyja Forsta ter s Forstom, Paulom Hoerbigerjem in Slezakom v glavnih vlogah), »Annelie« in »Koncert po želji« (oba Ufa, prvi v režiji Josepha von Bakya, drugi v režiji Eduarda von Bor-sodyja) in pa »Komedianti« (Bavaria, v režiji G. V. Pabsta).
*	Življenje in smrt v Gorici. V Gorici so umrli 67 letna zasebnica Marijana Rem-čeva vdova Pičulinova, 63 letni gostilničar Albin Sigoj, 62 letni posestnik Alojz Lo-vič, 71 letna posestnica I- Lutmanova vdova Furlanova, 74 letna zasebnica Ana Ga-brijelčičeva vdova Obidova, 71 letni posestnik Anton Koren, 30 letni vojak Josip Petrinčič, 82 letna posestnica Katarina Vidmar jeva. 77 letna zasebnica Marija Križnarjeva, 30 letni nameščenec Ivan Markič in 85 letna zasebnica Marija Magdalena Jurigova. — Poročila sta se posestnik Alojzij Lasič in zasebnica Marija Bajtova.
*	Vrsta nesreč v Gorici. V goriško bolnico so pripeljali 32 letnega Marija Kova-čiča, ki se je s kolesom peljal po cesti Vojvode d'Aosta, pa je tako nesrečno padel, da je dobii nekaj nerodnih poškodb. Prav tako je morala v bolnico 44 letna kmečka posestnica Irma Pirčeva z Dolenjega, ki je doma molzla kravo pa ji je na lepem prišlo slabo, da je padla in si poškodovala desno ključnico. 13 letni Viktor Spacapan, stanujoč v ulici 24. maja v Moši, se je doma na dvorišču igral pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. E. Bukovič, 27 letni čevljarski mojster iz Komma, pa je doma zvrnil lonec kropa nase in dobil tako hude opekline, da je njegovo stanje prav resno.
*	Pokret svobodnih zidarjev v hrvatski državi je docela onemogočen. Hrvatski listi so posvetili svobodnemu zidarstvu daljše razprave, izvajajoč med drugim: Znano je, da so bili svobodni zidarji na Hrvatskem družba za medsebojno podpiranje, za napredek lastnih koristi. V njihovih ložah niso bili mali ljudje, marveč bogataši in mogočniki v javnem življenju Zdaj trepečejo za svoje položaje. Lože so sicer prepovedane, vendar so mnogi prostozidarji še na važnih in donosnih položajih. Sodijo, da se bodo nadalje bogatili in nekoč s pomočjo denarja spet prišli do oblasti. Toda v novi Hrvatski, pravijo listi, bo docela odpravljen vpliv prostozidarjev in jih ne bo nobeno slepilo rešilo na njihovih mestih.
*	Generalna odpoved arijskih gospodinjskih pomočnic pri židovskih družinah na Hrvatskem. Kakor čitamo v hrvatskih '.i-stih, bo 1. septembra zapustilo samo v Zagrebu okrog 2C00 arijskih gospodinjskih pomočnic dosedanjo siužbo pri židovskih družinah. Kakor znano, smejo biti pri Židih v službi samo tiste arijske gospodinjske pomočnice, ki so že dopolnile 45. leto. To je ena izmed določb zakona za zaščito hrvatske časti in krvi, ki je bil izdan kmalu po aprilskem prevratu.
*	Novi docenti zagrebške univerze. Dosedanji asistenti na medicinski fakulteti v Zagrebu gg. dr. Breitenfeld, dr. Riesner in dr. Budak so bili imenovani za docente.
*	Hrvatski umetniki v Gradcu. Nemški državni minister za ljudsko izobrazbo :n propagando je povabil v goste 18 hrvatskih umetnikov, ki so pretekli ponedeljek odpotovali iz Zagreba ter so prispeli preko Maribora v Gradec. Ogledali si boio najvaž nejša mesta in kulturna središča v Nemčiji. V Gradcu so jih sprejeli nekateri predstavniki. Nadaljevali so pot na Dunaj.
*	Povečanje živaiskega vrta v Maksimira. Zagrebški živalski vrt v Maksimiru se izpopolnjuje od leta do leta. Ker je najbolj privlačna točka za vse izletnike z dežele, še prav posebno pa za šolarje, se Zagrebčani trudijo, da živalski vrt kljub težavnim razmeram ne samo ohranijo, marveč da ga tudi še izpopolnijo. Te dni si je zagrebški župan Ivan Werner podrobno ogledal vse naprave v živalskem vrtu in se odločil, da zgrali mestna uprava nekatere nove naselbine za posamezne redke živali.
*	Tramvaj ga je ubil. V ponedeljek blizu polnoči se je na eni izmed milanskih ulic zgodila huda prometna nesreča. 70-letni Pietro Vigo, stanujoč v ulici Decem-virov, je šel čez cesto pa se je na lepem znašel pod vozom električne cestne železnice, ki je pridrvel iz nasprotne smeri. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je na mestu izkrvavel.
*	Iz gledališke lože je padel. V gledališču Ristori v Veroni, ki služi za kinematografske predstave, se je pripetila te dni nenavadna nesreča. V družbi tovarišev je v loži prisostvoval predstavi tudi 14 letni dijak Leonida Scotton, ki je s tako vročim zanimanjem sledil igri na platnu, da se je naenkrat preveč nagnil čez steno lože ter med vikom in krikom ostalega občinstva padel v parter. Brž so prekinili predvajanje in prižgali luč, a ko so sosedje nesrečnega fanta pobrali, so opazili, da si ni nakopal nikakih nerodnih poškodb, čeprav je padel nekaj metrov globoko.
*	Gdč. Meta Pugljeva, učenka ge. Marije Vere, ki je recitirala na Golarjevem literarnem večeru v Metliki, nas je zaprosila za popravek. Pisec članka jo je imenoval »članico Narodnega gledališča v Ljubljani-*, kar pa v resnici ni. S tem ustrezamo želji recitatorke.
Iz Ljnb*iane
Smrtna nesreča na cesti
Ljubljana, 20. avg.
Ljubljana ima zadnji čas prav živahen avtomobilski promet, toda disciplini voza-čev in pozornosti policijskih organov, ki jim je poverjeno nadzorstvo na križiščih, se moramo zahvaliti, da so hujše nesreče na cestah precej redke. Snoči pa je na vogalu Erjavčeve ceste in Levstikove ulice prišlo do karambola, ki je zahteval smrtno žrtev. Zaletela sta se drug v drugega neki tovorni avto in pa motorno kolo, na katerem je poleg šoferja za njegovim sedežem
j Dogoni klavne živine
V prihodnjem tednu bodo sledeči dogoni za govejo klavno živino;
v torek, dne 26. avgusta t. L v Novem mestu;
v torek, dne 26. avgusta t. L v Cerknici;
v sredo, dne 27. avgusta t. I. v Stični.
Vabijo se strokovna mesarska združenja, da na najbližje dogone pošljejo svoje pooblaščene zastopnike v svrho odkupa in prevzema živine.
sedel še en potnik. Pri karambolu sta oba tako nesrečno padla, da si je vozač zlomil nogo, njegovega sopotnika pa je vrglo daleč stran, da je obležal nezavesten s hudimi poškodbami. Mestni reševalci so oba takoj prepeljali na kirurški oddelek, a nezavestnemu potniku je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Kmalu po prevozu je
podlegel poškodbam.
*
u— Ljubljanski fotografski natečaj.
Mestna občina je lani decembra razpisala svoj drugi natečaj za najboljše fotografske slike in diapozitive mesta Ljubljane. Podrobnosti o natečaju smo že objavili. Najprimernejši letni čas za fotografe nastopa, zato naj naši poklicni fotografi in amaterji poskrbe za lepe posnetke. Sicer bo za nagrade razdeljena le skromna vsota 2280 lir, toda tudi najmanjšo nagrado naj smatrajo zmagovalci za odlikovanje, ker predstavlja Ljubljana višek slovenskih prizadevanj v kulturnem pogledu. Mestna uprava pričakuje, da bo posebno naš Fotoklub spet dokazal, kako častno in s ponosom nosi ime Ljubljane. Posebno pa je prepričan turistični odbor mesta Ljubljane, da bo do 1. decembra, ko mine natečaj, dobil toliko dobrih slik, da bo | lahko izšla druga izdaja albuma »Ljubljana«. Vse potrebne podatke o natečaju dobite pri turističnem odboru v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. 7/1.
u— Vseučiliška knjižnica se pripravlja na otvoritev. Poslopje vseučiliške knjižnice je brez vsakega dvoma eno izmed najlepših palač našega mesta. Zaman se niso raznovrstna dela v notranjosti zavlačevala skoraj dve leti. Zdaj je vse očiščeno, pripravljeno in do malega urejeno za končno uporabo. V novo vseučiliško knjižnico, bi hrani ogromno zakladnico dragocenih kulturnih dobrin in redkih listin, se zadnje tedne prav pridno selijo, ker morajo izprazniti zadnje ostanke dosedanje študijske knjižnice v poljanski gimnaziji že do konca tega meseca. Vojaška uprava je dala na razpolago nekaj svojih avtomobilom, ki že od ponedeljka dalje prevažajo razne knjige in časopise ter odvažajo prazne zaboje, namenjene za nove preveze. Kot dovoz za široki vojaški avtomobil dobro služi v razmeroma precejšnji širini mozaično tlakovano cestišče s porfirnimi kamnitimi ploščami in drobnimi kockami, ker je Turjaška ulica, ki jo pravkar urejajo z debelim tolčencem in čaka na katranizacijo, trenutno neuporabna- Iz glavnega vhoda boš lahko prišel po impozantnem stopnišču naravnost v glavno čitalnično dvorano, kjer je prostora za nešteto vnetih čita-teljev. Vsak čas pričakujejo še dovoza v Nemčiji naročenih železnih polic, ki bi morale po pogodbi prispeti že okrog sredine februarja, pa jih doslej zadržujejo v Soi-nogradu, Lahko tedaj pričakujemo že v nekaj tednih slovesno otvoritev vseučiliške knjižnice.
u— Dela na novem bloku Pokojninskega zavoda se naglo bližajo koncu. Notranja oprema je dovršena. Zdaj pleskajo zunanjost s prijetno rumeno barvo. Nove stavbe, ki jih je skupaj četvero in predstavljajo eno impozantno celoto, imajo posebno, v Ljubljani doslej edinstveno streho. Okras na robovih je izdelan v obliki srednjeveških strelnih lin. Streha se skladno spaja z mo-numentalnim pročeljem. V zvezi z novimi palačami so cestna dela v neposredni okolici. Muzejska ulica bo poJaljšana do Nunske ulice, prostor pred novimi palačami pa je bil znatno višji ko na Muzejskem trgu, zato ga bo treba znižati. Zemlja je večidel že splanirana, v teku so dela lik Nunske ulice in na ulici sami. Nunski vrt je dobil okolici primernejši zid. Nov zid gradijo tudi ob podaljšku šubičeve ulice, tako da bo stal stari zid samo še ob ozkem delu Nunske ulice. Na Nunski ulici od Bleiweisove ceste do podaljška Muzejske ulice so v teku kanalizacijska dela. Z dograditvijo stanovanjskih palač bo ljubljansko središče mnogo pridobilo.
u— Delavnost na Prulah. Idilične Pru-le se razveseljivo razvijajo. Prijateljeva (prej Sokolska) uiica bo podaljšana do Sv. Jakoba trga. Na podaljšku, na desni strani sta že zrasli dve moderni tronad-stropni stanovanjski hiši, ki bosta v kratkem izročeni svojemu namenu. V teku so tudi dela za nivelizacijo podaljška, ker je bil teren tu znatno višji od obstoječega dela Prijateljeve ulice. Treba ga bo temeljito utrditi s primerno podlogo. Novi del ceste bo speljan v rahlem loku vštric Karlovške ceste in bo v ravni črti s Sv. Jakoba mostom, na poti so seveda še številne male in stare hiše, ki se bodo morale postopoma umakniti razvoju moderne Ljubljane. Prule bodo z novo cesto mnogo pridobile. — Mestna občina posveča tudi prulskim cestam in ulicam primerno skrb.
u— Tlakovano nabrežje. V okviru številnih cestnih del v našem mestu je bilo na sodoben način tlakovano Hribarjevo nabrežje od trimostja do kina Matice. Tlakovanje je bilo izvedeno v drobnem gramozu, nakar je bila vrhnja plast katrani-zirana. Parni valjar je novi tlak temeljito utrdil.
u— Darovi Rdečemu križu. Namesto rož na krsto ge. Tončke štritofove sta darovala za sklad beguncev ga. Toni Cerne in g. dr. Ivan Cerne 200 lir. Iskrena hvala. Ob priliki odhoda priljubljenega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani gosp. Petra Keršiča v zasluženi pokoj so v znak hvaležnosti uslužbenci pisarn okrožnega in okrajnega sodišča v Ljubljani ter osebje ljubljanske jetnišnice darovali Rdečemu križu znesek 190 lir. Najlepša hvala. Otroci družin Juvan, Tovornik, čampa, Gšpan, Kobler in Jan na Vrtači so darovali v prid socialne akcije Rdečega križa 74.60 lir kot čisti dohodek otroške igre. Za velikodušen dar najiskrenejša hvala, čebelarska podružnica na Viču je darovala Rdečemu križu 50 lir mesto venca na grob g. Pezdirja Franca z Viča. Najlepša hvala. Tvrdka Av-tomontaža d. d., Ljubljana je darovala Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 300 lir. Iskrena hvala.
u— Oživljen tramvajski promet. Ljubljansko tramvajsko omrežje je že precejšnje in temu primeren je tudi promet.
Ljubljančani se prav radi poslužujejo svojega omiljenega prometnega sredstva. Pred kratkim so uvedli praktično novost. Tramvajsko progo št. 1 so podaljšali mimo glavne pošte, magistrata, Ambroževega trga in Hrvatskega trga do splošne bolnice. Tramvaj se po isti poti vrne v šiško. Na isti progi še zmerom obratuje tudi tramvaj št. 2, ki vozi od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora, pošte, magistrata in splošne bolnišnice do Karmeličank v Mostah. Kljub temu, da vozita na isti progi dve številki, so vozovi zmerom zasedeni. Do bolnišnice pelje tudi tramvaj št. 4 z Viča. Največji promet je od glavne pošte do Ajdovščine in pred splošno bolnišnico, kjer obratujejo tri številke. Po dve številki sta v obratu od Ajdovščine do Jegličeve ceste in ci glavne pošte mimo magistrata do splošne bolnišnice. Mimo glavnega kolodvora vozita št. 2 in 4, do splošne bolnišnice pa št. 1, 2 in 4. Velik promet je tudi na Dolenjski progi ter v Mostah.
u— V Iški še traja sezona za kopalce. Voda je prijetna ter osveži po končanih izletih v Krimskem pogorju preko Rakitne ali Krvave peči. Ze sam izlet v Iško je prijeten oddih ob nedeljah. SPD skrbi ob nedeljah, da je razen redne proge v Iško ob 6. uri zjutraj za planince še poseben avtobus do »Sale« v Iški, z odhodom iz Ljubljane ob 8. uri. Avtobus je izključno le za one izletnike, ki se prijavijo v društveni pisarni SPD najkasneje do sobote opoldne.
u— Vreme se je pokvarilo. Preveč smo se nekaj dni veselili lepega vremena, zdaj se je brez vsake potrebe spet obrnilo ra slabše in bog ve kako bo še s poletnimi dnevi, kar jih ostane. V torek popoldne se je začelo oblačiti in proti večeru je padlo nekaj rahlih kapelj dežja, včeraj zjutraj pa je bilo nebo povsem zastrto z oblaki in vse dopoldne se je silil dež. Moče pa ni meščanu ne kmetu zdaj nič več treba in dobro bi bilo, če bi za preostali košček poletja le sonce uveljavilo svojo moč.
u— Več obzirnosti bi priporočali sprehajalcem, ki ob nedeljah in med tednom v zmerom večjem številu obiskujejo Golovec, zlasti odkar listi tako pogostokrat pišejo o brvici, ki jo mestna občina gradi ob koncu Streliške ulice preko Gruberjevega prekopa. Brv sicer še ni v prometu, a ker je tako dobro poskrbljeno za propagando njenega slovesa, jo prihajajo meščani ogledovat od vseh strani, pri tem pa rali napravijo še nekaj korakov v Golovec, ki je poleg Rožnika najvažnejše sprehajališče za Ljubljano in resnično predstavlja pljuča našega mesta. — Mestna občina je od Hradeckega ceste daia zgraditi proti Golovcu 8 m široko cesto, ki pa sprehajalcem iz nerazumljivih razlogov ne zadošča, temveč rajši ubirajo pot kar preko travnikov in utirajo nove steze. Prebivalci podgolovške naselbine prosijo po tej poti vse meščane, ki hodijo v ta kraj na sprehod, naj vzdrže med sabo malo več discipline, tako da posestniki ne bodo trpeli nepotrebne škode in se ne bo med njimi začel pojavljati odpor proti obiskovalcem, ki so svežega zraka in o i diha v prosti naravi brez dvoma potrebni, vendar pa ne smejo uživanja pretiravati preko vseh meja.
u— Tri nesreče. Med mlačvo je posestnikov sin France Lončar iz št. Vida nad Ljubljano padel š skednja "in si zlomil levo roko. Ivo Kremene, 20 letni visokošolei iz Kočevja, je doma vadil skok v višino, pa je tako nerodno padel, da si je zlomii desno roko. Ano Grumovo, 32 letno zidarjevo ženo, je na Brezovici pes ugriznil v desno nogo. Vsi trije se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
u— Veseli teater v Delavski zbornici. Nov spored. Začetek ob 20., konec ob 21.40.
u— Združenje trgovcev naproša trgovce, da dvignejo takoj cenik št. 3 v pisarni Združenja trgovcev. Trgovski dom.
Iz Spodnje štajerske
Strogi ukrepi za pobijanje oboroženih družb
šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je zavoljo tega, ker so se pojavile posamezne oborožene komunistične družbe, izdal poostrene ukrepe za njihovo pobijanje in za ovajanje njihovih zaveznikov. Narel-ba je bila plakatirana po vsem Spodnjem štajerskem in po dnevnikih, ki pravijo, da je prebivalstvo vzelo te ukrepe z zalovolj-stvom na znanje. Naredba pravi med dragim:
Kdor se udeleži oboroženega zbora, to kaznovan s smrtjo, kakor tudi tisti, ki članom take družbe nudi podporo ali vzdržuje stike. Vse premoženje puntarjev, njihovih pomočnikov in družin se zapleni. Kdor take družbe ne prijavi, bo najstrožje kaznovan. Kdor ima orožje brez dovoljenja, bo kaznovan s smrtjo, prav tako tisti, ki bo izvrševal sabotažo ali zažigal letino. Osebe, ki so po 6. aprilu 1941 zbežale s Spodnjega štajerskega ali pa so se izselile in se brez dovoljenja spet vrnejo, zapadejo strogi kazni. V težjih primerih se lahko izreče smrtna obsoiba. - Prav takšnim kaznim zapade, kdor brez veljavnih papirjev za prestop meje prispe iz tujine na Spodnje štajersKo. Obmejnim organom je naročeno, da s streljanjem preprečijo vse poizkuse pri prestopanju meje. Vsi obratovodje morajo neupravičeni sestanek delavcev takoj prijaviti bližnji varnostni postaji, sicer bodo kaznovani.
★
Lep baročni portal v Krškem. Znanem.1 raziskovalcu krške zgodovine Otonu Au-manu se je posrečilo nedavno odkriti na starem župnišču v Krškem zelo lep baročni portal. Zanimivi spomenik je bil prekrit z debelo plastjo ometa in z ostalim gradivom. Je iz granita, gornji tram ima letnico 1788. Napis pravi, da je župnik Ludvik La-zarini obnovil prastaro krško župno cerkev. Oton Auman je zdaj preuredil tudi hišo, kjer je umrl Valvazor.
Osemnajst kinematografov je na Spodnjem štajerskem. Zdaj so odprli še zvočni kino v bivšem Sokolskem domu v Krškem. Obsega 224 sedežev.
Mozirje spet pripada k celjskemu okrožju. Od leta 1849 dalje je Mozirje z Gornjo Savinjsko dolino pripadalo v široko območje celjskega okrajnega glavarstva. Gospodarski razvoj in naraščanje prebivalstva sta zahtevala, da je bila leta 1900 ustanovljena izpostava v Mozirju, ki je tam ostala do lota 1924. Tedaj je bilo ustanovljeno samostojno sresko načelstvo v Gornjem gradu, zdaj pa je vsa Gornja Savinjska dolina spet priključena Celju,
Naše gledališče
T	DRAMA
Začetek ob 19.30 url
Sobota, 23. avgusta: Via mala. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 24. avgusta: Okence. Izven. Znižane cene.
P. n. gledališko občinstvo opozarjamo,
da bodo igrali v dramskem gledališču v soboto 23. t. m. v režiji Petra Malca zelo učinkovito Knittlovo dramo »Via mala«, ki je žela konec sezone izreden uspeh. Tokrat bo nastopila v vlogi Sylvele Branka Rasbergerjeva, v vlogi matere pa Kraljeva. — V nedeljo 24. t. m. pa pride ponovno na oder močno zabavna komedija Olge Scheinpflugove »Okence« v režiji J. Kovi-ča, ki igra tudi glavno vlogo. Obe predstavi, ki ju je občinstvo pri zadnjih uprizoritvah sprejelo zelo simpatično, toplo priporočamo. Začetek obeh predstav ob 19-30.
KdeSI križ poroča
Na poizvedovalnni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešacih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi 22 b:
Dobovšek Marija, Drekalovič Saleta, Kaplan Ernest, Klofutar Stojan, Marčič Albin, Skerbin Anton, Stibil Milena, Vin-tar Vida.
Pošto naj dvignejo: Albert Zlatka, Čevljarska 2, Bajuk, direktor ki. gimnazije, Cernač Franja, Dozento Bruni, Tyrševa 19, Drofenik Ferdo, fin. dir., Durjava Elza, Gamboc Agica, Kongresni trg, Hrehorič Fran, Tyrševa 28, Gašperin rodbina, Rožna dolina, Grčar Beti, Kongresni trg 9, Grošelj dr. Milan, Knafljeva 8/III, Kom-pare Peter, Campova 6, Kos dr. Fran, Etnografski muzej, Krisper inž. Josip, Šmar-tinska 23, Lajhni Stefi, Vzajemna zavarovalnica, Lešnik Metka, Linhartova 33, Lorger Alfonz, Igriška 3, Majer Bogomila. Tabor 13, Matelič Zlatko, dijak, Meh Marja, Sv. Petra 22, Mesar Minka, Knafljeva 6, Penko Pavel, pol. detektiv, SmeracJ Janko, gostilničar. Soline Ivan. Praprotnik Miroslav, Vič 42, Tomažič Anton, Tyrše-va 52, Tonja Stanislav, kur. drž. žel.. Vin-tar Fani, Gruberjevo nabrežje 2, 2erjav dr. Gregor, Pred Škofijo 3.
Zabavni večeri v Celju. Veliki plakati so oznanjali, da priredi nemška vojska v Celju v petek in soboto 16. t. m. v Nemški hiši dva zabavna večera. Prispeli so pevci, recitatorji, akrobati in plesalke iz Gradca in Monakovega. Njihova naloga je bila poskrbeti, da se celjski Nemci nekoliko razvedrijo.
Patrona mu je raztrgala roko. 131etni France Polančič v Mariboru je našel na stanovanju nekega izseljenega bivšega stražnika patrono za samokres. Skušal .io je odpreti z žico. Pri tem mu je naboj eksplodiral in mu naravnost odtrgal tri prste na levici. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Nesreča zastonjkarskega popotnika. Nedaleč od kolodvora na Pesnici so našli nezavestnega ranjenca s hudo poškodovano glavo na železniški progi. Kakor je pokazala preiskava, je ponesrečenec 381etni Ml-ša Bolan. Prepeljali so ga v bolnišnico v Mariboru, kjer se je spet zavedel in povedal, da se je dalje časa mudil na Dunaju. Ko mu je zmanjkalo denarja, je splezal na vagon tovornega vlaka in se je zastonj peljal do Pesnice. Na ostrem ovinku pa je izgubil ravnotežje in je z glavo navzdol treščil na železniško progo, da se mu je na- • trla lobanja in je dobil tudi druge poškodbe. Z njim se je vozil še neki pajdaš, ki je prav tako padel s strehe, vendar se je spretno ulovil in menda ni poškodovan. Orožniki ga iščejo.
Zasledovan. Pri Sv. Križu blizu Celja so nedavno našli Marijo Buršajevo hi njeno hčerko mrtvi na stanovanju. Vzrok zločina ni bil znan. Zdaj so varnostna oblastva izdala tiralico, ki navaja, da je zločinec Maksimilijan Kleine 180 cm visok, kratko ostriženih plavih las, sinjih oči, bledega, podolgovatega, gladko obritega obraza, oblečen pa v rjavo srajco, modro obleko in rjavkasto športno čepico.
Strogo obsojen plenilec. Po umiku jugoslovanskih čet — poroča »Tagespost« — in pred prihodom nemškSi oddelkov so posamezniki plenili v ra-snih spodnještajerskih krajih. Med plenilci je bil tudi neki 424etni Jcsef Biedermann. Ko je prisila nemška vojsika, so bili plenilci prijeti. Pri Bie-dermannu so našli velike množine fino moke, več vreč turščice, mesovja isi kave. Vse to je bil pobral iz trgovin. Pred graakim deželnim sodiščem je bil zdaj Biedermann obsojen na pet mesecev težke, poostrene ječe.
Iz Kočevja
k— Nenadna smrt uglednega moža. Na
praznik Velikega šmarna je zadet od srčne kapi nenadno umrl 44 letni Ivan Cetin-ski, ugledni veleposestnik, gostilničar :n veletrgovec z vinom v Kočevju. S svojo podjetnostjo je mnogo pripomogel k olajšanju stanovanjske stiske v našem mestu. V središču Kočevja je sezidal lepo stanovanjsko hišo, ki je ena najbolj sodobno urejenih. Dobremu trgovcu in skrbnemu očetu naj bo lahka žemljica v rojstni Mo-ravi, ožaloščeni soprogi in otrokom pa naše iskreno sožalje!
k— živilski trg v Kočevju v soboto Je bil še dokaj dobro založen. Ker pa prihaja večina zelenjave in ranega sadja iz skoraj 22 km oddaljenih Hinj, so cene nekaj višje od onih v sosednjih večjih krajih. Tako se je nudil stročji fižol po 3 do 4 lire za kilogram, kumarice po 3, zelje v glavah po 1.50, rana jabolka po 3 do 4, hruške po 5 do 8. Precej pa se je znižala cena jurčkom od 10 na 6 lir za kg. Domači krompir re je dobil po 1.50 L. Bilo je tudi nekaj lepih piščancev po 15 lir komad.
k— Na realni gimnaziji v Kočevju bodo ponavljalni izpiti dne 28., 29. in 30. avgusta. Podroben razpored je nabit na uradni deski. Sprejemni izpit za I. gimnazijski razred bo v četrtek dne 28. avgusta. Vpisovanje za šolsko leto 1941/42 se bo vršilo po sledečem redu: Dne 1. septembra se bodo vpisovali učenci za I. razred. Dne 2. septembra za ostale nižje razrede. Dne 3. septembra učenci V. in VI. razreda, dne 4. septembra učenci VIL in VIII. razreia. Dijaki, ki nameravajo z drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, se bodo vpisovali dne 5. septembra. Dne 22. septembra ob 9. uri bo otvoritvena služba božja, nakar naj dijaštvo odide v šolo,
Italijanski tečaj
LXXXIV
Pismo. L&itera.
La data si mette in alto a dfcstra sulla prima pagina o in fondo alla lettera a sinistra, p. es. Lubiana, il 12 agosto 1941. Roma, li 5 maggio 1941. Firenze, addi 7 settembre 1939.
L'intestatura vi&ne scritta in mezzo e in alto del foglio; si adopera, secondo il caso, una delle formule seguenti: »Caro amico; carissimo fratčllo; mio buon Antonio; carissima amica.« Scri-vendo ai nostri pari con cui non siamo in rapporti di confidenza, metteremo: »Egregio Signore; Onorevole Signore; Stimatissimo Signore; Pregiatissimo Signore«. Rivolgendosi a un superiore o a una persona di riguardo. si scrive: »Chiarissimo Signore; Illustrissimo Signore.« Per le signore si usa quasi sempre: »Gentilissima Signora (Signo-rina), o in caso di maggiore dimesti-chezza: Gen tile Signora e amica«. Nes-sun segno di punteggiatura segue, in generale, 1'intestatura; per eccezione, c'e chi mette una virgola.
Per il corpo della lettera non si pu6 dare regole particolari, se non quella di essere quanto mai chiari e precisi, e di scrivere con garbo e naturalezza.
Vocaboli.
In alto gori, na vrhu, in fondo na dnu, končno, pari enak, il rapporto razmerje, la confidenza zaupnost, egregio spoštovani, onorevole častiti, stimatissimo, pregiatissimo velespoštovani, il riguardo ozir, di — ugleden, gentile prijazen, nežen, ličen, la dimestichezza zaupnost, il segno di punteggiatura ločilo (il punto, due punti, la virgola, punto e virgola, il punto interrogativo, il punto esclamativo, pika, dvopičje, vejica, podpičje, vprašaj, klicaj), per eccezione izjemoma, la regola pravilo, particolare poseben, quanto mai kolikor mogoče, zelo, il garbo vljudnost, con garbo vljudno, la naturalezza pri-rodnost.
Presente del congiuntivo.
Glede pisave in izgovora sedanjika veznega naklona velja vse tisto, kar
smo povedali pri pregatvi določnega naklona (8. lekcija):
1.	Glagoli na -care in -gare ohranijo vedno glas k ali g: cercare — io cer-chi, pagare — io paghi ecc V vseh osebah je reba pisati -ch — ali -gh —.
2.	Pri glagolih na -iare odpade nepotrebni -i-: oominciare — io cominci, mangiare — io mangi.
3.	Glagoli tretje spregatve na -cere, -gere, -scere nikdar ne vrinejo h in izpreminjajo izgovor: vincere — vinca, vincano (k), vinciamo, vinciate (č). Izjemi sta samo dve, ki jih v 8 lekciji še ni kazalo navesti, danes si ju pa lahko zapomnimo: cuocere kuhati (tudi cocere) pres. ind. cuocio, cuoci, cudce, cociamo, cocete, cuociono; pres. cong. cuocia, cociamo, cociate, cuocia-no ter rčcere bljuvati, pres. ind. rfecio, rčci, rfcce, reciamo, rečete, reciono; pres. cong. recia, reciamo, reciate, re-ciano. Pri teh dveh se torej izgovor ne izpreminja temveč ostane vedno -č.
Tudi pri glagolih, katerih nepravilni sedanjik določnega naklona smo se pri lekcijah sproti naučili, kakor fare, an-dare, volere itd. je stvar zelo enostavna, zapomnimo si samo tole:
1.	Vse tri edninske osebe — ki so enake — in tretja množine se delajo iz debla 1. os. edn. določnega naklona in sicer iz daljše, ako sta dve: fo, fac-cio — io faccia, essi facciano: vo, vado — io vada, essi vadano; posso — io possa, essi possano; voglio — io voglia, essi vogliano; devo, debbo — io debba, essi debbano; vengo — io v&nga, essi vengano ecc.
2.	Prva oseba množine veznega naklona je enaka isti osebi določnega naklona, drugo osebo naredimo tako, da spremenimo končnico -iamo v -iate: possiamo, possiate, andiamo, andiate, facciamo, facciate, dobbiamo, dobbia-te, veniamo, veniate ecc.
Povsem nepravilne so: dare -dia, dia-mo, diate, diano. Stare — stia. stiamo, sti&te, stiano. Sapere — sappia, sap-piamo, sappiate, sappiano.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor iAče službe, plača za vsako besedo Li. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ah za Šifro L. 1.—. Najmanjši znesek Je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L*. —.60, taksa —.60, za dajanje oaslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek Je L. 10.—.
Službo dobi
Besed* L ~Mj. takst —.60. m daianie oaslova tli aa iifro L 2.—.
Mlajšo gospodinjo
ki ima svoje pohiJtvo, iščem. Izčrpne neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.
14535-1
Žaga
ar ja
gaterist in cirkularist, dobita delo pn Parni žagi Rog. Podstenica p.Toplice pri Novem mestu. Reflektira se samo na prvovrstne moči. — Zglasiti se je osebno — na pismena vprašanja se ne odgovarja. Potni strošek se povrne.	14474-1
Šivilja za perilo
ki zna tudi krojiti, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »it. 1866«.
14433-1
Vajenci (ke)
beseda L —.60. taksa —.60. *a daianie naslov« tU za Iifro L 2—
šolstvo
Vpisovanje v strokovno nadaljevalno Solo Združenja trgovcev v Ljubljani bo za vse tri razrede od 2. do 5. septembra 1941, vsakokrat od 9. do 11. in od 15. do 17. v pisarni Združenja trgovcev. Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šoilo mora imeti vsak najmanj tri razrede dovršene srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nižjo meščansko ali sredno šolo imajo prednost. Z manjše šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v primeru razpoložljivega prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili sredno ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Novinci se sprejemajo le do 30. septembra t. 1. Vsak učenec plača prt vpisu 160 lir šoilnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo poleg šolnine še 40 lir cnprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi flainskega šolskega -izpričevala. Popravni in razredni izpiti bodo v sredo dne 27. avgusta ob 14. Pismeni zaključni izpiti bedo v četrtek dne 28. avgusta ob 8. Isitega dne popoldne pa se prično ob 14. ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 22. septembra ob 14.
1. moška realna gimnazija v Ljubljani (Vegova ulica). Popravni izpiti bodo 28. in 29. avgusta po razporedu, ki visi v vezi šolskega poslopja. Prošnjo za popravni izpit je treba nas/loviti na ravnateljstvo :n jo obenem z lletnim izpričevalom prinesti razredniku k iapitu. Kolkorvana mora biti s 3.80 in še po 3.80 lir za vsak predmet. Privatisti naj take prošnje vlože takoj ▼ ravnateljevi pisarni Sprejemni izpit zrn vpis v prvi razred bo 30. avgusta ob 8. Prošnje, kolkovane z 3.80 lir, je treba vložiti takoj v ravnateljevi pisarni. Priložiti je treba rojstni list in izpričevalo (potrdilo) o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Vpisovanje bo: 1. in 2. septembra od 8. do 12. in od 16. do 18. v ravnateljevi pisarni za prvi razred; 2. septembra od 8. do 12. v lanskih učilnicah za dosedanje učence v 2. do 8. razred; 3. septembra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni za učence z drugih
zavodov; 4. septembra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni za zamudnike. Za vpis mora prinesti vsak učenec izpolnjeno »prijavo« (formular pri šolskem slugi), kolko-vano 19 lir, lansko šolsko izpričevalo 'n davčno potrdilo. Pri vpisu mora plačati v gotovini 15.20 lir (za zdravstveni fond, knjižnico in učila) in šolnino po lestvici, ki je nabita v šolski veži Prvošolci morajo prinesti k vpisu še rojstni list in izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. V prvi razred se bodo vpisovali samo učenci, ki so rojeni v letih 1928, 1929, 1930 in 1931. V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki na dan vpisa še niso dovršili 17 let. v sedmi ne starejši od 19 let. Prošnjo za spregled starosti do 2 let naj prizadeti naslovijo na Visoki Komisariat in vdože takoj pri ravnateljstvu. — Začetna služba božja bo dne 22. septembra ob 8.15 v cerkvi sv. Jakoba. Po maši pridejo učenci v šolo. — Ravnateljstvo.
III. mešana meščanska iola v Ljubljani-Moste. Popravni izpiti 30. avgusta, vpisovanje od 1. do 3. septembra, šotaka maša 22. septembra. Podrobnosti na razglasni deski v sodi.
Frizersko vajenko
sprejmem. Fr. Cokan, Novi trg 1.	14531-44
Potniki
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova tli za iifro L 2.—.
Potniški inšpektor
iiče spretnega potnika za prodajo tkanin po zasebnih hišah. Predstaviti se: Kar-lo Burci, Hotel Metropol, od 13. do 16. ure.
14527-5
Prodam
Beseda l —.60. taks« —.60. M dajanie naslova tli ta iifro L 2.—.
Izložbe, omare,
vitrine za vežo
6X2.50X60 cm. proda tt. C. J. Hamann, Mestni trg 8.	14434-6
Sukno za
moške obleke
poceni odprodamo. Zaloga in izbira velika. Ugodno za kroiače in trgovce. »Zora«, Ljubljana. Miklošičeva 30.
14201-6
Beseda L —.60. taksa —.60, ca dajanje oaslova tli za iifro l 2.—.
Radio Ljubljana
Četrtek, 21. avgusta.
Ob 7.30: Vesti v slovenščini; 7.45: Simfonika glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca. — 14.: Vesti v italijanščini.
—	14.50: Simfonski koncert pod vodstvom Previtalija. — 14.45: Vesti v slovenščini.— 17.15: Adamičev orkester in kvartet sester Stritarevih. — 19.30: Vesti v slovenščini.
—	19.4-5: Pestra glasba. — 20.: Napoved časa ln vesti v italijanščini. — 20.45: »Tatinska sraka« Joachima Rossinija — v odmoru slovensko predavanje in novice.; Ita-licus: Od Soče preko Predila do Belopeških jezer, kulturne novice, po operi vesti v slovenščini.
Kuhinjsko tehtnico
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. _14537-7
Električni hladilnik
tudi večji iz mesarije, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnik«.	14555-7
Stanovanje
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro l 2.—.
Oddam novo
stanovanje dveh sob in pri-tiklin na periferiji s 1. septembrom. Informacije: pisarna dr. Knaflič, Šelenburgova 3, samo prednoldne.
14536-21
Stanovanja
rteseds L —.60, taksa —.60. a dajanje oaslova tU iifro L
Stanovanje
dvosobno, enosobno, event. enosobno s kabinetom, išče za takoj tričlanska odrasla družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto ali periferija«.	14526-21a
Enosob. stanovanje
iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.	14525-21a
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60. z* daianie naslovi tU ta iifro t 2.—
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam boljšim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14533-23
Lepo sobo
opremljeno, oddam resni uradnici. Napoleonov trg 7/1., levo.	14553-23
Novo opremljeno sobo
s kopalnico, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14522-23
Dve lepo
opremljeni sobi
v centru, z uporabo kopalnice, telefona, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14560-23
Beseda L —.60, taksa —.60, z* daianje oaslova tli zs iifro L 2.—.
Opremljeno sobico
skromno, išče mirna, stalna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«. l4558-23a
^Lokali m
Beseda L -.60, taksa -.60, za daianie oaslova tli za iifro l 2.—.
Trgovski lokal
na prometni točki, dobro vpeljan, primeren za modno ali manufakturno trgovino, s celokupnim inventarjem, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14548-19
Kap it a
Beseda L —.60, taksa —.60, dajanje oaslova ali za Iifro L J.—.
Vojno škodo
in druge vrednostne papirje kupujemo.
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
14562-16
Beseda l —.60. taksa —.60, zs daianie naslova ali za iifro l 2.—.
Odlično ohranjeno spalnico
(črešnja) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14554-12
Več rabljenega
pohištva
prodam. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 14551-12
Zaradi selitve
prodam za 2000 L kompletno spalnico, za 500 L pa kuhinjsko opravo. Ogled dopoldne Cesta 29. oktobra 3/1.	14523-12
Dragocenosti
Beseda L —.60. taksa —.60, zs daianie oaslova tU *• iifro t 2.—.
Petkaratni
briljantni prstan
zaradi odpotovanja prodam. Naslov pove gostilna »Bo-benček«, Sv. Petra cesta.
14530-35
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, VVotfova
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova ali za Iifro L 2.—.
NSU. 200 +250 ccm
športni, najnovejši, komaj uvoženi model motociklov, popolna, praktična oprema, brezhiben stroj, naprodaj. OSTROŽNIK, trgovina, Pasaža.	14545-10
Bencin
se ne dobi več in se z njim brez izjeme ne sme več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali to-rni avto na pogon z ogljem v Specialni Generator delavnici, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
14547-10
Dva poltovorna
avtomobila
z novimi gumami, znamke Ford 28. a. in Fiat, nosilnost 500—1000 kg, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 166«.	14521-10
Mali tovorni avto
predelan na pogon z ogljem in
motorno kolo
s prikolico ali brez, . tudi na pogon z ogljem. Obe vozi:i kot v novem stanju skoio za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fieovec, levo dvorišče). 14546-10
\L
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova tU za iifro l 2—.
Tricikel
do 200 kg nosilnosti, proda mehanična delavnica Ambrož Leopold, Tyrševa cesta 71.	14544-11
V par minutah
pobelimo blatnik in montiramo žarilec. Novo moško kolo poceni naprodaj. Frančiškanska 10, dvorišče.
14561-11
Šolo za harmonij
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonij«.
14559-26
r/
Beseda L -.60. taka« —Mi. ta dajanje naslova tU w Uro t
Naprodaj imam:
hišo z gospodarskim poslopjem in 1000 m2 velikim vrtom v bližini kolodvora, nekaj postaj iz Ljubljane proti Dolenjski za Lir 55.000.—, lep travnik v izmeri cca 5000 m2, v bližini kolodvora, nekaj postaj iz Ljubljane proti Vrhniki, za pavšalni znesek Lir 14.000.—. Realitetna pis. KLTNAVER LUDVIK, Miklošičeva 34, tel. 20-37.	14534-20
Mlin
približno 20 KS. na vodni pogon, z 2—3 pari kamnov, v dobrem stanju, ▼ bližini železn. postaje, za mletje gline, krede, barv, vzamem takoj v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Ju> tra pod »Mlin«. 14543-20
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova ali za Iifro l 2.—.
Dva pisalna stroja
v brezhibnem stanju, prodam. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 14550-29
Pridelki
Beseds L —.60. taksa —.60. za dajanje oaslova tU ca Iifro l 2.—
Paradižnik
za vkuhavanje
najboljše kvalitete v večjih količinah, takoj po najnižji ceni na razpolago pri tvrd-ki M. Štele, Ljubljana, trgovina s sadjem in zelenjavo na debelo, Pogačarjev trg.	14520-33
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie oaslova aU ta Iifro L 2.—.
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje oaslova tU za iifro L 2.—.
Prosim tistega, pri katerem sem pozabil preteklo soboto
svoj
beli slamnik
za obvestilo. Bizjak, Bohoričeva 5.	14532-28
Izgubila se je
srebrna zapestna ura, okrog nebotičnika. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
14557-28
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie oaslova ali za Iifro L 2.—.
Zajci
samica z mladiči, naprodaj. Medvedova 7, dvorišče.
14542-27
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Razrio%
Beseda I -.60, taksa —.60, za daianie naslova tli za
iifro l 2.—.
Inserati v „111 TE
imajo mik m
U"
eh

DRVA - nudi
t Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba t>r«*7.liibna
VINO
CHIANTI
Mario Piccinl Poggibonsi (Siena — Kalla) D migliore! Preferitelol
VINO
CHIANTI
Mario Piccinl Poggibonsi (Siena — Italia)
Najboljše I Najbolj cenjeno.'
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
TORINO • 1835
AMAROCORA
eol salzi oltimo aperitivo
liscioi effcece digesfivo s sodevico: najboljši aperitiv sam, braz sodavica: salo učinkujoč *a dobro prebavo.
t
Umrl nam je nenadoma naš dragi, dobri oče in ljubljeni soprog
Edvard Peršič
višji policijski stražnik v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 21. avgusta ob 15. uri iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru!
MARIJA, soproga SLAVKO, sin — MARIJA, hči in ostalo sorodstvo
RAPPRESENTANZE importanti assumonsi per vasta dientela Italia. Refe-renze di primo ordine. —
ZASTOPNIKE sprejemamo za širok irog odjemalcev v Italiji. Potreb-na prvovrstna priporočila.
Studio Tecnico Commerciale Rag. Carone — Avv. Cerillo — Cimarosa 84 — NAPOLI
Vendo
limousine - Cabriolet »Renault«, tipo Prima Stella, 4 piazze,
conservatissimo, pneumatici »Engle-bert« quasi nuovi, vendibile con gene-ratore Frigonubex a carbone di legna. — Prezzo L 21.000 com-pleto. — A vedere
limuzino Cabriolet »Renault«, tipa Prima Stella, 4 sedežno, v odličnem stanju, gume »Englebert« skoraj nove, dobavljiv z generatorjem Frigonubex na oglje. Cena L 21.000 komplet. — Na ogled
ADLER SERVICE
LUBIANA
Iz Novega tulita
n— Pomočniški izpiti. Na praznik in v nedeljo so bili v poslovnih prostorih Zlru-ženja obrtnikov pomočniški izpiti iz mizarske in krojaške stroke. Vsi polagalci izpitov so pokazali lepo znanje ter so s prav dobrim uspehom opravili izpite. Iz mizarske stroke so položili izpit Skrbe Franc, Lovrin Franc, Plankar Franc in Može Anton. Iz krojaške oziroma živilske stroke pa so opravili izpit: Kovačič Alojzij, Fabjan Alojzij, Hubar Jože, Kastelic Silva, Tra-tar Emilija in Benčina Marija. Izpitno komisijo so tvorili novomeški mojstri.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
J. Esteven
SKRIVNOSTNA KRČMA
Naslednja dva ali tri dni smo bili vsi vpreženi v priprave za veselico.
Gracija in jaz sva se z avtomobilom peljali v Filadelfijo ter kupili nekaj tucatov lampiončkov in mnogo električne žice, ki jo je Rage Clavering razpeljal med drevjem na trati. Potem smo vse popoldne nameščali lampiončke, preudarjali barvne učinke ter spet in spet plezali po lestvicah gor in dol. Nato smo znesli na trato vse mize iz obednice, to pa izpremenili v plesno dvorano. Najeli smo orkestrček treh oseb, poslali v ashlandski tednik oglas o naši veselici, kupili lične kartončke, iz katerih sem s svojo najlepšo pisavo napravila jedilnike, nabrali praproti in divjih cvetlic v okras mizam ter — kar je bilo glavno — pripravili večerjo, da ji svet ni pomnil enake. Graha, ki sem ga naluščila, je bilo za cel hribec, in jagod sem toliko natrgala in stlačila za torto, da sem se bala, kako si bom mogla kdaj umiti roke.
Jedilnik smo nazadnje ustanovili takole:
Macedonija iz sezonskega sadja Juha s paradižniki Ocvrti piščanci i la Maryland in stepena smetana
Krompirjev kipnik in beluši v pečici Grah po kentuckyjsko Sladki kruhki in piškoti iz cvetne moke Solatni srčki
34 i	Sladka mlečna jed
Jagodova torta Sladoled
Priznati moram, da se utegne zdeti vse to dokaj konvencionalno; a če pomislite, da je imela mati svoje posebne recepte, ki so izključna rodbinska last, da je bila vsaka jed pripravljena po njenih predpisih in samo po teh, ter da ji je šlo za dobri sloves kentuckyjske dežele, mi boste tudi vi verjeli, da je bila ta večerja kratko in malo čudež na svojem področju.
Imeli smo svoje stalne goste: Oliverjevi, gospoda in gospo Ericsonovo, gospodični Robertsovi, Claveringa in Gilla. Povabili smo tudi gospoda John-sona in več drugih ashlandskih uglednikov s soprogami. Mimo teh smo pričakovali Branda Gervaisa in gospoda Sterrita, Gracijinega zaročenca. Z domačimi vred in z morebitnimi tujci, ki bi jih utegnil do večera slučaj zanesti k nam, smo bili naraču-nali, da bo treba postreči kakim tridesetim osebam.
Ko je bilo govora o gospe Bodeyevi, je mati sklenila pozabiti vso zamero in povabiti tudi njo.
»Dobrim kristjanom se ne spodobi, da bi gledali drug drugega kakor psi in mačke,« je rekla. »Sicer pa sem izrekla prvo jezno besedo jaz, zato je pravično, da storim prvi korak.«
Vse to je bilo od matere kaj lepo, tem bolj, ker je bila tudi sama tako pogumna, da je šla čez potok in se opravičila. Gospa Bodeyeva je nazadnje sprejela vabilo, čeprav s precej kislim obrazom. Ni vselej resnica, da bi bilo treba dveh, kadar naj se ljudje prepirajo.
Dan vesolice je naposled prišel. Pod vplivom mojih čustev do Claveringa se mi je zdelo vse čudno novo in zabavno, zlasti pa to, kako se je na vse načine skušal napraviti koristnega, in misel, da bom drevi plesala z njim. In ker si z Gracijo Oliverjevo nisva bili le zelo podobni, ampak tudi enake postave, mi je posodila eno svojih najlepših oblek. Trudna sem bila da nikoli tega, a pogled v zrcalo je zadostoval, da sem se znova začutila čilo in spočito. Nikoli ničesar v svojem življenju še nisem bila tako tesnobno in radostno pričakovala kakor tega večera.
Okrog šestih se je z avtomobilom pripeljal Dick Sterrit, Gracijin zaročenec; bil je imeniten dečko, in njegov prihod je sprožil vihar razigranega čebljanja. Nato smo se obrnili k lampiončkom, da vidimo, ali je z njimi vse v redu; težko je opisati krasni pogled, ko so širom trate zagoreli med drevjem.
Poklicala sem mater iz kuhinje, da bi jih tudi ona občudovala.
»Prizor je res pravljično lep, Ana,« je rekla mati. »In dasi sodba ni na meni, ti vendar zagotovim, da bo moja večerja prava kraljevska gostija. Ako gostilna »Montenera« ne pride zaradi nje v potniški vodič za to pokrajino, tedaj je zlepa ni, ki bi spadala vanj.« Objela me je. »Midve; ti pa jaz, ne bova nocojšnjega večera nikoli pozabili, kaj ne da ne?«
Začutila sem, bolj kot slišala, da nama stoji nekdo za hrbtom. Ozrla sem se in zagledala na pragu Jakoba Gilla. Smehljaj njegovega slepega obraza je bil zagoneten kakor še nikoli.
»Veselica bo res imenitna, cenjeni dami,« je spregovoril s svojim pojočim glasom. »To bo znamenit večer. Pravkar grem na vrh, da se oblečem, kajti rad bi se ga dostojno udeležil.«
Pokimal je nekajkrat, nato se je umaknil, in že sva slišali njegove drsajoče korake, kako se oddaljujejo proti stopnicam.
Z materjo sva se spogledali.
»Bolje bo, da se greš zdaj oblačit, dragica,« je rekla mati. Toda čar naše veselice se je bil za nekaj trenutkov utrnil.
Ko pa sem jela oblačiti prelestno obleko, ki mi jo je bila Gracija posodila, me je spomin na Gilla docela minil; dolgo sem stala pred zrcalom in se občudovala. Z Gracijo sva nosili po navadi isto pričesko. Da bi bila vsaj malce izvirna, sem si zato uredila lase takisto, kakor je ugajalo Brandu Gervaisu. Sicer pa je obleka sama terjala nekaj podobnega. In ko sem bila napravljena, sem stekla dol, da se pokažem materi.
Ljudje so že prihajali: avtomobilisti, ki so bili čitali naš oglas, drugi, ki niso nič vedeli, a so bili vendarle prijetno presenečeni, da so naleteli na veselico, gospod Johnson z drugimi težkimi ribami iz Ashlanda in skoraj vsi naši gostje. Brž sem jim pohitela naproti, da jih pozdravim, razposadim za mize in poskrbim za njihovo udobnost. Nato se je pokazal Brand Gervaise s svojim zalim, skrivnostnim obrazom, in spremljala ga je gospa Bodeveva v črni svileni obleki, ki bi se bila imenitno prilegala za kak pogreb. Večer je bil krasen, prve zvezde so se vžigale, velike, jasne poletne zvezde, in pisani lampiončki so ustvarjali na trati prelepo sliko.
Urejuje Davorin Ravljen.
—■ Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant.
— Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran.
— Vsi v Ljubljani.