724
F. S. Fingar: Smo pa le mo!"
in Podlesnik je gledal kakor sokol po grmievju, da je zazrl najlepih in jih trgal Jeleni. Pustite, tega bom sama odtrgala!" Tako mu je vekrat zaklicala, in doktor ji je podajal roko ter ji pomagal na breuljke, ker ji je mono drselo v lahnih eveljcih.
Izklesal Fr. Robba.
Vodnjak pred mestno hio v Ljubljani.
Irma je hodila bolj sama zase in povijala cvet za cvetom v veliko kito.
Prili so do potoka. Gosta trava je rastla ob bregu in se sklanjala ez bistre valke, da je breg skoro zakrivala. Izpod nje je pa skrivnostno epetala ista voda
in s svojo veno pesmijo zabavala rumene kalunice in iroke liste lapuha.
Povejte mi, gospod doktor toda ne lagati ali je kaj lepega na svetu, kot tak priroden raj !"
Da, tu je divno!"
Kako morete potemtakem biti vedno doma? Vsak dan bi lahko li semkaj! Tako pa veni dolgas!"
Za ta kraj nisem vedel, gospica! Ko bi znal, da je tako lepo, gotovo bi bil e vekrat tukaj."
Pa bodimo danes nekoliko dalje! Pri-mite pompaduro in solnnik, da poveem ciklamne!"
Jelena je sedla na mah blizu potoka, dejala ciklamne poleg sebe, vzela iz epa rdeo nitko in zaela stikati cvet ob cvet. Podlesnik je ni dolgo gledal. Sedel je poleg nje in ji pridno pomagal izbirati najlepe cvete. Pri tem sta edalje redkeje govorila. Podlesnik se je zagledal v Jeleno, ki je bila krasna kakor boia. Potoek je uborel, oddale se je culo pikanje detela ob trhlo deblo, in Podlesnik je sredi te naravne harmonije ul dihanje Jelenino, slial bitje svojega srca in bil zamamljen, da ni za trenutek genil pogleda od svoje druice.
Jelena je poveala oi in skrbno gledala edino le na roke, ki so pletle opek. Podlesnik je nehote poloil roko na Jelenino desnico. Ona ga je vpraujoe pogledala, potem pa zaklicala hipoma z zvonkim, veselim glasom:
Irma! Irma!"
Podlesnik je odmaknil roko, stresnil se in pogledal po.Irmi, na katero je bil popolnoma pozabil.
Precej dale se je odzval njen glas.
Ona ima tako navado, da gre prav rada sama po gozdu. A vrne se takoj. Irma! Vrni se! Mi gremo!"
Se ne. Jelena, nikar e ne hodimo! Ah, tako je prijetno!" Sentimentalno ji je govoril te besede ter jo prijel rahlo za roke. Ona je uprav dovezala opek, ki ji je leal v naroju in sto ciklamnovih ustk je zavidalo njena lica in barvo njenih ustnic.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si