Posamezna Številka 10 dinarjev g&štB&iildl •feb Sni? • mn**' jpJd fak U% ____ — urcantsKi odbot Odgovorni urednik: Stave $n»tar - Tiska Mariborska tiskana • Maribora - Našim arednKtv« ia irrave: Zavevtki eestaik" Trboelle l. oprava radnika — Teteloa it M — Racoa pri podružnici Narodne banke e Trboetjab 814-T-146 — List likala »sake sredo — Letna naročnina e on din toletna 200 din eetrtletaa 100 din, oeseina 34 dia - Posomesna »teeilka 10 din DokorUi morajo bitt a arednlMan najkasnele »sak petek doootdne In se ne »rafale lkto vn. — ŠTEV. 36 TRBOVLJE, 8. septembra 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Misli ob 3. občinskem prazniku mesta Radeč in okolice »Narod sl bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar« — globoke, in preroške besede velikega misleca in pisatelja moderne Ivana Cankarja, s katerimi je običal v Podobj naprednega revolucionarnega učitelja Jermana V svojih »Hlapcih« tedanji družbeni red, nam v današnji stvarnosti dokazujejo, kako prav je Imel ta veliki genij. Besede, ki so se zdele teda-Jkn oblastnikom nesmiselne, neizvedljive, so v razmeroma kratkem obdobjn postale živa stvarnost, kot plod neizprosne borbe za nov družbeni red, za odpravo Izkoriščanja človeka Po človeku, za boljše življenje... Sodim, da je potrebno, da ob te j priložnosti prerezno očrtam razvoj revolucionarnega gibanja v našem mestu tn okolici od Sasa prve svetovne vojne pa do danes. Res je, da naš predel nima tiste bogate revolucionarne tradicije, kot jo Imajo sosedu) rudarski centri, kar je povsem razumljivo spričo obstoječega razmerja sil s posebnim poudarkom na proletariatu. Vendar bi bilo napačno, če ne bi označili revolucionarnega naprednega povojnega gibanja med našimi delavci in delovnimi kme. na čelo narodov Jugoslavije In se uprcfio fašističnemu osvajalcu, so raz hrbet narodov Jugoslavije skočili v lužo izdaje proti svojemu ljudstvu, bodisi doma ali v tujini. Narod so pustili sam, boječ se za svojo kožo in prepolne blagajne, vendar vedno pripravljeni Izvršiti tudi najogabnejše Izdajstvo. Nato se je pričelo — ne bi se spuščal v podrobnosti dogodkov, ki ao sledili, saj M moral človek pisati o tem cele knjige. Škorenj nemškega osvajalca je pritiskal vse huje in huje ln spričo tega nepopisnega terorja so se odprle oči še redkim posameznikom, ki so bodisi iz nevednosti ali P> tudi iz razočaranja nad življenjem v stari Jugoslaviji pričakovali v kljukastem križu izboljšanje položaja. Odpor ljudstva je rasel. 2e so bili na dela pošteni patrioti, predvsem iz vrst delavcev, mladine in študentov — p riso se kmetje, skratka jim je bila ljubezen do domovine najvišji ideal. Vpliv OF je naraščal Is dneva v dan. Istočasno pa So biU budno na delu izmečki človeške dražbe, izdajalci lastne domovine. plačanci ln Izvržene!. Izkoriščali so zaupanje poštenih patriotov, Izdajali, ovajali — in glejte, po zaslugi plačanea-fzdajalca je v poletju 1941 pa- del prvi talec — toliko obetajoče življenje študenta Marjana Nemca. V mesta in okolici je zavrelo — nemi srd na obrazih je to dokazoval. Pomnožile so se orožniške patrulje, gestapo je stal na preži — Še isto noč so se nabili takratni zapori tn. kajinjega sodišča s poštenimi naprednimi patrioti iz vrst delavstva in dijakov, od koder so Mil »milostno« poslani v najhujše taborišče smrti Mauthausen, kjer je po nekaj tednih nečloveškega trpljenja in mučenja ugasnilo plemenito življenje študenta Milana Kosa. Nenadoma je treščilo med ljudi, — izselitev — izselitev domala celotnega prebivalstva področja Radeč. Niso se še zavedli brezupnega položaja, nekako v omotici so tavali ljnd-' je okrog svojih domov — pa so naenkrat pridrveli grozeči kamioni in oboroženi fašisti so opravili svoj peklenski načrt. Kdo bi mogel popisati boleče prizore — prizore solz, krtkov poslednjih pogledov na (Nadaljevanje na 2. strani) Marjan Nemec Milan Kos Kdo je stopil ▼ tistih težkih dneh na čelo naših narodov? Nihče drug) kot edina neko-rumplrana, v ilegalni borbi pre. kaljena KPJ, ki je pozvala vse poštene patriote po Ljudski fronti Jugoslavije ln organizirala tak odpor, kakršnega svet še ni videl. Kronika mesta Radeč Iz leta 1941 se pričenja nekako takole: Prvi nemški tanki so * nadutim hrupom pridrveli v Radeče 9. aprila zjutraj. Težko fp jih pričakovali redki petokolo-naši, večina ljudstva se je ▼ strahu in ponižno poskrila po svojih domovih, mladina pa se je umaknila nemškemu zmagoslavnemu pohodu v okoliške vasi, od koder se je po nekaj dneh vrnila domov. V mesta samem pa so prevzeli občinsko upravo razni petokolonaški elementi, katerih Imen ob teh slovesnih dneh občin, praznika iz gnusa ne morem zapisati. Tako pravi kronika v svojem 19» septembra ni svidenje na Ostrožnem Ostrožno — praznik slovenskega ljudstva Vsak dan smo bliže prazniku slovenskega ljudstva na Ostrožnem — skoro vsak dan se shajajo štabi v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Radečah in drugod po našem okraju, kajti obljubo, da bo šlo na Ostrožno iz okraja TU' bo vel j 15.000 udeležencev, je treba izpolniti. Ko so se prejšnji ponedeljek stvar še bolje potekala, so postavili po podjetjih še posebne odbore. V Zagorju imajo že preko 1900 priglašencev, v Hrastniku pa že celo čez 1600. Na seji v Trbovljah »o se temeljito pogovorili glede prevoza, okrasitve naših krajev ter glede patrulj. Lokalne patrulje, ki «o bile prvotno zamišljene, sešli v Trbovljah predstavniki iz bodo odpadle ter bo namesto vseh občinskih štabov, je bilo ugotovljeno, da se je doslej priglasilo le nekaj nad 10.000 udeležencev. Ze zadnjič smo poročali o udeležbi iz naših centrov, toda tudi iz Polšnika jih pojde na Ostrožno preko 100, iz Dol pri Litiji i to tudj okrog 80, Iz Turja čez 100, Iz Lok in Razborja pa 250. V Radečah so že prekoračili 500 udeležencev, v Trbovljah pa je bilo do 31. avgusta 4063 priglašencev. Da bo v Trbovljah njih šla poleg glavne VDV patrulje preko našega okraja tudi patrulja Štajerskega bataljona. Tudi ta patrulja bo odrinila iz Moravč ter bo v Zagorju njen sprejem to miting, prav tako *e pripravljajo patrulje na sprejem miting v Hrastniku. V Trbovljah se patrulja Štajerskega batoljona ne bo ustavila, pač pa glavna patrulja VDV brigade. Ob priliki sprejema in Vsem delovnim Ifudem mesta Radeče in okolice Ko praznujemo 8. septembra tl. tretji občinski praznik mesta Radeče, ml je v prijetno dolžnost, da vse o svojem Imenu kakor tudi v Imenu ljudskega odbora mestne občine Radeče pozdravljam z zavestjo, da žrtve, ki smo jih dali za našo osvoboditev, niso bile zaman. Ne internacije ne preseljevanja in požigi naših domov ter streljanja naših ljudi po krutem okupatorju niso uklonili naše volje do zmage. In zmagali smo. Naj se radeška komuna v naši socialistični domovini razvija ob pomoči vseh Se nadalje, da bomo ustvarili sebi in našim potomcem srečnejše življenje v naši lepi državi. Želim vsem, da bi se v ča su prireditev v okviru našega občinskega praznika kar najbolje počutili, prav tako tudi vsi dra-01 gostje, ki bodo s svojim obiskom počastili našo proslavo. Naprej do končne Izgrad nje socializma V Radečah, 8. septembra 1954. Predsednik LOMO Radeče: Ferči Miler. Predsedn kTurč ,e Ožela Bavar na obisku v lugos aviji Na čast predsedniku republike Tnrčije g. Dželalu Bayaru je bila v nedeljo na zemunskem letališču v Beogradu parada enot JLA. Skupaj z visokim gostom so paradi prisostvovali tudi predsednik FLRJ maršal Tito, kot tudi na j višji državni, politični in vojni voditelji ter člani diplomatskega zbora in tujih vojnih misij v Beogradu. Opoldne, ob 13. uri, je predsednik Turške republike priredil svečano kosilo v Starem dvoru, ob osmih zvečer pa je bi) svečan sprejem v turški ambasadi. Ob 22.45 je predsednik Turške republike s svojim spremstvom po štiridnevnem bivanju zapustil Beograd in s posebnim vlakom odpotoval v Sarajevo. Po ogledu Sarajeva in Zenice se je odpeljal v Zagreb, od tod pa v Slovenijo. Častni doktor I izmed najbližjih sodelavcev Ke-mala Ataturka, pozneje kot predsednika vlade in danes kot voditelja države, njegovo dejavnost v revolucionarnih spremembah. v Turčiji ter njegov Bayar beograjske univerze V soboto dopoldne je bila v dvorani srbske Akademije znanosti ln umetnosti 6lovesna promocija g Dželala Bayara za častnega doktorja pravnih ved beograjske univerze. Rektor beograjske univerze je »h tej priložnosti poudaril zasluge predsednika Bayara kot enega mitinga v Domu »Svobode II.« v Zg. Trbovljah bo MO SZDL1 Trbovlje podaril patrulji VDV brigade zastavo, ki jo bodo pozneje shranili v muzeju NOV. Praznik slovenskega ljudstva na Ostrožnem je pred nami. Samo deset dni Je še dotlej, zato ne odlašajte s priglasitvami. — Naj ne bo nikogar, ki 19. septembra ne bi bil na Ostrož- nem! tt, od katerih naj prvenstveno omenimo še živečega Ivana uvodu. Martlnška iz Vrhovega, nedavno umrlega Antona Kovačiča iz Radeč in še drage, U »o » tistih časih s pravilno patrio- II tično razredno zavestjo spričo množice nastalih in nastajajo-člh reakcionarnih strank in y strančic znali stopiti na čelo organizacije odpora proti kapitalističnemu izkoriščanju s štrajki in drugimi oblikami zavestnega razrednega odpora. To seveda jasno ni bilo všeč koaliciji reakcionarnih oblastnikov, ki Je sleherno akcijo naprednega delavstva dušila z žandnrskimi in vojaškimi bajoneti. Nasilni ukrepi, krivične uredbe, zloglasne »Obznane« so vzele naprednemu delavskemu gibanju značaj legalnosti ter postavile delavstvo pod vodstvom Partije v ilegalo. Toda Partija M mirovala. Zavedala se je svoje vodilne vloge na čelu delavskega razreda ter v legalnih društvih in organizacijah uvajala svoj vpliv med poštene de-•avce ln kmete, jim vcepljala revolucionarnost ter Jih na ta usposabljala *a odporne borce proti mtslljn in Izkorl-*fanJu. Njihova globoka raz- $ redna zavest, poštenost, nesebična predanost delavskemu razredu Jih Je često peljala ? *koz| neverjetna trpljenja, mu-cenJa in smrt — to vse za plemeniti smoter — odpraviti lz. korlščanje človeka po človeku * ustvaritvijo družbenega reda, v katerem bo pripadala vodilna ^loga delavskemu razred*. Vsa ^ notranja trenja v okvira ,. v*eh mogočih strank, nasilja. Preziranja, vse večje in večje izkoriščanje, ovekovečeno s Prosluio šestojanuarsko dikta-®ro »o bila nujna posledica jkorajšnjega razsul« trhle dr- k ■jjvne zgradbe. In to se Je zgo- A 21 y aprilskih dneh leta 1941. \J Tisti, fcj go bili takrat pr- ® ženstveno poklicani, da stoplji -ar. #. sqU. fUHUOuk Ljudmil odbora mestne občine Radeče LOMO RADEČE, MK ZK RADEČE, SZDL RADEČE, KRAJEVNI SINDIKALNI SVET RADEČE, ZB NOV RADEČE IN MK LMS RADEČE čestitajo ob prazniku mestne občine Radeče vsemu delovnemu ljudstvu Radeč in okolice VSI SE BOMO UDELEŽILI VELIKEGA PRAZNIKA SLOVENSKEGA LJUDSTVAl 19. SEPTEMBRA VSI NA OSTROŽNO PRI CELJUI delež v razvijanju mednarodnega sodelovanja to prijateljstva med narodi G. Bayar si Je v soboto ogledal tudi Vojni muzej ter Narodni muzej Opoldne je predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade priredil kosilo na čast predsedniku Turške republike. Zvečer je bila slavnostna baletna predstava v Narodnem gledališču v Beogradu. Kai pripravijo na Ostrožnem? Veliko tribuno, na kateri bo nastopilo 2000 pevcev. 12 m visoko slavnostno tribuno, pred katero bo prostora za kakih 25.000 bivših borcev in internirancev. Naselje z stojnicami, ki bo zavzemalo 25 ha gozda; po tem naselju bodo speljane nove poti 1» ceste, vodovod ln električna razsvetljava. V 246 paviljonih za pijače ln jestvine bodo stregli gostom lz vseh delov naše domovine z vsem, kar bi si zaželel razvajen na. kupovalec v velikem mostu. Letno gledališče na veliki tribuni na slavnostnem prostora, kjer bo v soboto zvečer, 18. septembra t. L, gostovala mariborska opera s predstavo »Prodana nevesta« prod 15.000 gledalci. Na tem prostoru bodo vso noč klnopredstave. 23-hektarsk) prostor za parkiranje motornih vozil pri Hudinji in pri Levcu. Razvoj industrije gradbenega materiala Zidani most-Radeče Današnja Industrija gradbenega materiala v Zidanem mo-stu-Radečah se je razvila skromnega zasebnega podjetja, ki ga je osnoval inž. Milan Hmelj leta 1902. Podjetje je ta krat zaposlovalo samo okrog 20 delavcev in je izdelovalo po posebnem postopku izolitne plošče kasneje pa še lignolit, či-gar izdelavo so pa pozneje opu stili. Zaradi slabega gospodarskega uspeha sta se L 1934 združila podjetnika inž. Hmelj in Carot ta, bivši lastnik današnje tovar ne »Peta« kar pa tudi ni rodilo pričakovanega uspeha, zato sta se po pičlih dveh letih spet razšla. Posebnega gospodarskega razvoja v letih pred drugo svetovno vojno podjetje ni doseglo in v domačih razmerah, bodisi gospodarskih ali političnih, ni od' igralo nikake pomembne vloge. Delavstvo v takratni tovarni je bilo predvsem iz bližnje okolice V večini niso bili delavci navezani samo na delo v tovarni, ker so bili vsi le polprole-tarci. zato tudi napredne socia listične ideje niso našle poti mednje v tisti meri, kot se je to dogajalo v delavskih centrih. Zato tudi politične in sindikalne organizacije niso imele uspeha. V dobi fašistične okupacije je podjetje ž;votarilo v istem ali še zmanjšanem obsegu, tak0 da je bil njegov gospodarski uspeh le neznaten Narodna zavest je bila v kolektivu dokaj živa in močna, saj je iz njega izšlo lepo število borcev za svobodo. MISLI OB 3. OBČINSKEM PRAZNIKU MESTA RADEČ IN OKOLICE (Nadaljevanje s 1. strani) svoje domačije, poljube rodne grude — vendar zločin je bil hitro izvršen — tujina je sprejela naše ljudi v suženjsko okovje — mnogo jih je ostalo tam za vedno, mnogi pa so zdr. šali v zavesti, da se bodo prav gotovo vrnili, kajti vedeli so, da tisti, k| so ostali doma, bijejo boj na življenje in smrt, vedeli so, da so zaživel} gozdovi, iz katerih bruha pogin fa' šističnemu osvajalcu, vedeli so, da se partizanska vojska množi in izpopolnjuje v čete, bataljone, brigade, (li viri je, korpuse itd. — skratka: vedeli so, da so dnevi okupatorja šteti. Neštete ofenzive, krvave borbe v zimi, dežju, blatu, ponoči in podnevi, osvobajanje vasi, krajev, mest pa So nujno terjale številne žrtve. V grozovitem srdu se je okupator znašal nad mirnim prebivalstvom, polnila so se taborišča smrti Dachau, Rawensbrflck, Mauthausen, Auschwltz ln številna druga padali so talci — goreli so domovi — odpor Je bil vse večji in večji. Fašistični zmaj se je zvijal v poslednjih krčih. Zmagovita NOV, ki se Je razvila v močno ljudsko armado, je slavi]., zmago, izbojevala je svobodo -— plačano s potoki krvi. Svoboda — Izbojevana s tolikimi in tolikimi žrtvami. Je zasijala. Domovina, toliko zatirana, preganjana, uničena, Je slavila zmago. In takrat so naši borci — osvoboditelji zapeli v objemu * vsemi našimi delovnimi ljudmi volj časi no pesem svobode. Zakaj bi je Naša nova ljudska oblast je > ugled in zaupanje delavcev in lr„ i 1 lflšC a«/]nln lrolriri« — v v TS #r - V — J _ l 3 J takoj v 1. 1945 videla, kakšen pomen Ima lahko podjetje za lokalno gospodaretvo in je pravilno ocen:la perspektive za bodoči razvoj podjetja. Nudila mu je vs< pomoč in uspehi so se kmalu pokazali. Podjetje je napredovalo in se razvijalo iz leta v leto ter dosegalo vedno lepše gospodarske uspehe. Nekaj časa je bilo podjetje v sestavu podjetij industrije gradbenega materiala ter predvsem povezano s Cementarno v Tr- nameščencev. Močna je tudi or ganizacija komunistov, ki sodelujejo v vseh organizacijah ter sestavljajo v kolektivu steber političnega dela. Delavsko samoupravljanje se je v kolektivu že močno zakoreninilo. Delavski svet in upravni odbor podjetja uspešno vodita svoje posle. Med delavstvom uživata ugled in popolno zaupanje, ki je za uspešno vodstvo podjetja neogibno potrebno. Pri reševanju važnejših vprašanj pa Tudi letos razstavljajo STT razstavlja najnovejše izdelke na zagrebškem velesejmu Pred dnevi so v Zagrebu odprli jesenski velesejem. Tisoči in tisoči hodijo skozi številne razstavne paviljone, da si ogle. dajo izdelke delovnih kolektivov naših tovarn tn podjetij. Mnogi se bodo ustavili pred paviljonom Strojne tovarne iz Trbovelj in si ogledali velike stroje, ki jih ta tovarna ob tej priložnosti razstavlja. Interesenti bodo spet sklepali s to tovarno kupčije, ki bodo pomenile za kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah polne roke dela. na tovarna v Trbovljah Je edina pomembna tovarna v naši državi za proizvodnjo TRANSPORTNIH TRAKOV. Na le. tošnjem velesejmu razstavlja tovarna PRENOSNE in PREVOZNE transportne trakove. Prvi So lahke konstrukcije in jih je mogoče po deloviščih prenašati. Drugi so spet večji in daljši, z možnostjo menjave elevaoije. Montirani so na gumijastih kolesih. Nadaljnji proizvod Strojne tovarne v Trbovljah so UDAR- Obiskali smo upravo tega NI DROBILCI. Vrteče mangan-podjetja, da izvemo za naše ske plošče lahko drobc trde ka- bralce kaj pobližjega o strojih in napravah, ki jih razstavlja na zagrebškem velesejmn. Strojna tovarna v Trbovljah proizvaja predvsem rudarske stroje, stroje za gradbeno Industrijo ter transportne naprave za vse vrste industrij. Proizvaja pa tudi posebne proizvode po naročila posameznih Interesentov, tako n. pr. popolnoma opremlja razne rudniške tn druge separacije in podobno. Stroj- menine od apnenca do eruptivnih kamenin. Tovarna je razstavila na velesejmu dva tjpa tega stroja, in sicer »IZ I.« za 15 ton zdrobljenega materiala na uro ter »IZ II.« za 25 ton na uro, medtem ko sta »IZ III.« (za 50 ton na uro) in »IZ IV.« (za 80 ton za uro) še v kostruk-cIJL STRGALNI TRANSPORTER: ta razstavljeni stroj uporabljajo rudarske Industrije za transport izdelkov. premoga z odkopnega čela do prometne žile. Za podoben namen so konstruirani SKRA-PERJI ln SKIPI. Za sortiranje rude ter gradbenega materiala služijo raz. lična REŠETALA. Tovarna proizvaja in je razstavila VIBRATORJE v treh tipih (TEMG). V rudarstvu so potrebni nadalje ZVRACALCI jamskih vozičkov. Tovarna je končno razstavila še PREVOZNE ŽERJAVE, k; jih njen kolektiv tudi izdeluje serijsko. Posebne važnosti za našo rudarsko industrijo so pa ŽELEZNE STOJKE, katerih tehnološki proces proizvodnje bo tovarna kmalu osvojila. S tem bo železo zamenjalo tudi v naših rudnikih dragocen jamski les, s katerim moramo skrajno varčevati, da čuvamo naše go. zdove, les pa uporabljamo v druge, važnejše namene. Upamo in želimo, da bo Strojna tovarna v Trbovljah tuc’i tokrat uspešno razstavljala svoje stroje in zaključila ugodne solidnih -ut. kupčile, vredne njenih ne? Res je bilo sl- . , cer, da so bili domovi zapušče- ze*? usPe^no . . — ni, vasi požgane, neštete žrtve, P.od.jet^u vedno odigrava vlogo, bovljah. Pričelo je z obnovo stare cementarne v Zidanem mostu in apnenic ter kmalu začelo proizvajati cement, ki je po kvaliteti takrat sicer zaostajal za trboveljskim, bil Pa je za obnovo našega gospodarstva v takratni dob; važen produkt in se je podjetje z njim uspešno uveljavilo. Obrati podjetja so se stalno večali in izboljševali, vzporedno pa se je večala tudi raznovrstnost in kakovost proizvodov. Potreba po delovnih močeh je stalno naraščala in nemalokrat je bilo podjetje v zadregi ravno zaradi pomanjkanja delovnih moči k: jih Je dobivalo predvsem iz okolice. Število zaposlenih, ki je znašalo v začetku komaj 20 delavcev, Je stalno naraščalo tako, da ima danes zaposlenih že preko 140 ljudi, kar le samo najlepše označuje razvoj in nap.edek podjetja. Se z večjim tempom se je začelo razvijati podjetje, ko se je osamosvojilo in bilo izročeno v upravljanje delovnemu kolektivu. Predvsem je podjetje povečalo raznovrstnost svojih izdelkov, vso potrebno pažnjo pa polaga zlasti na kvaliteto proizvodov, ki je v našem gospodarstvu in za uspešen razvoj podjetja posebne važnosti. Razen prvotnega proizvoda — izo-litnih plošč, izdeluje podjetje danes celo vrsto izdelkov in materiala, ki ga potrebuje naša gradbena industrija. Sedaj izdeluje tud: kvaliteten cement, ki za trboveljskim ne zaostaja, dasi le v manjših količinah. Apno je poznano kot eno naj- j kvalitetnejših v Sloveniji zaradi malega odstotka primesi ln ga uporablja predvsem predelovalna industrija. Izdelujejo pa v podjetju v večjih količinah tudi apnenčevo moko, cementn0 opeko in podobno. V lokalnem gospodarstvu igra to podjetje zelo pomembno vlogo, saj se njegov kolektiv zelo zanima za vsa komunalna vprašanja in uspešno pomaga pri njihovem reševanju. Takoj po osvoboditvi je biia v podjetju ustanovljena* sindikalna organizacija, ki se ves čas uveljavlja in v sodeluje celoten kolektiv. Za vprašanja gospodarstva v podjetju kakor tudi za splošna gospodarska in politična vprašanja ter za lokalno komunalno dejavnost se delavci živo zanimajo in sodelujejo pri njih reševanju Za politično in ekonomsko vzgojo članov kolektiva skrbi sindikalna organizacija s pomočjo ZK, kar se opaža pri reševanju vseh splošnih in lokalnih vprašanj, ki nastajajo bodisi v samem kolektivu sili v naši komunalni skupnosti. Izgledi za nadaljnji razvoj Industrije gradbenega materiala v Zidanem mostu—Radečah so zelo ugodni. V kolektivu se vedno boli pojavlja težnja še po nadaljnjem povečanju podjetja kar bo nedvomno ugodno vplivalo na razvoj našega lokalnega gospodarstva in tudi pripomoglo odpraviti naraščajočo nezaposlenost. Pogoji za razvoj in povečanje so dani tako v samem podjetju in izven njega, saj oblast podpira prizadevanja kolektiva in prepričani smo, da se bo podjetje Se nadalje razvilo in povečalo v našo splošno gospodarsko korist. -vim- Razvojna pol Papirnice v Radečah Ako se napotiš iz središča Radeč po cesti, ki drži preko hribov do Litije in dalje v Ljubljano, prideš po polurni hoji do ozke soteske med dvema hriboma io si kar nekako začuden, ko zagledaš tovarniški dimnik. Se bolj. pa se začudiš, ko izveš, da ravno ta, v ozlq kotlini zidana tovarna izdeluje najboljše vrste papirja v državi in je hkrati tudi najsitarejša tovrstna tovarna. Ce s| nato ogledaš glavno dvonadstropno poslopje z notranje strani, boš našel čistočo, lepo urejene in svetle prostore, kjer se vrstijo najrazličnejši stroji za izdelavo in predelavo papir, ja in kjer delavci ob zelo ugodnih zdravstvenih razmerah do-prinašajo svoj delež skupnosti. Ce se še dalje pozanimaš, boš tudi izvedel marsikaj zanimivega iz zgodovine tovarne. Poslušajmo naistarejše delavce in upokojence, kaj vedo povedati: .-..-Začetek tovarne sega daleč nazaj v 18. stoletje. Natančne letnice ne moreš izvedeti po ustnem izročilu, vendar kažejo nekateri podatki, da je bilo podjetje ustanovljeno okrog 1. 1750, torej pred okrog 200 leti. Kdo je bil prvi ustanovitelj, ni zna- na posebno pripravo. To delo je bilo precej Ino, pač pa pravijo, da so se težavno, ker so delavke morale •lastniki često menjavali. Naj- neštetokrat na dan z mokrim starejši znani lastnik je bil neki Prodnigg (Brodnik). Iz njegove dobe je znano le to, da so izdelovali moker papir in ga sušili na soncu na ta način, da so ga polagali na travo ali grmovje bližnjega hriba. Za Brodnikom je bil lastnik Valentin Krisper približno od leta 1875 dalje. Takrat je tovarna obsegala le majhno stavbo z leseno streho, kjer je bil en papirni stroj, ki ga je gnala para iz tako imenovanih Albam kotlov. Razsvetljava je bila pe. trolejska. Na stroju so izdelovali le moker papir, k; so ga nato na posebnih mizah ročno rezali v formate. Izdelovali so v glavnem kartni papir in tudi druge vrste papirjev z vodnim znakom. Papir so klejili šele Potem, ko je bil izdelan. Gladili so ga tako, da so ga polagali med pločevinaste plošče in ga potem v stiskalnicah stiskali,: da je dobil gladko površino.1 Glavna surovina so bile cunje. Nad papirnim strojem je bila nekakšna sušilnica, kamor so nosile ženske še moker papir v polah ln ga obešale Vzgojno poboljševalni dom Radeče ter Ekonomija in obrtna deiav. VPD Radeče čestitajo vsem delovnim ljudem k prazniku občine Radeče ter k prazniku slovenskega ljudstva, ki bo 19. septembra na Ostrožnem pri Celju bremenom na hrbtu tekati po stopnicah navzgor. Obseg tovarne se je le počasi širil. Od časa do časa so postavili kakšno novo barako oziroma leseno stavbo z novim oddelkom. Od Krisperja eo kupili tovar. no bratje Piatnik z Dunaja, in sioer leta 1907. Se istega leta so novi lastnik,- začeli graditi svojo hidrocentralo in jo v kratkem času postavili. Pod novimi lastniki se je začela tovarna polagoma razvijati. Namesto Albam kotlov za proizvodnjo pare s« namestili lokomobilo in poleg tega uvedli nekaj novosti. Največji razvoj pa je tovarna doživela, ko je vodstvo prevzel sin inž. Viktor Piatnik 1. 1929. Bil je toliko napreden in odločen, da je prodrl e svojo zami-, slijo, da tovarno razširi in mo. demizira. Dal je razširiti paptr-[ m stroj, povečati sušilno skupino tega in ga urediti do oblike, ki jo ima še danes. Dogradil je polsnovnico za izdelovanje polsnovi iz krp, postavil novo skladišče za papir in surovine, dal postaviti kotlarno z vzidanim kotlom za proizvodnjo Pare (1935/36), avtomatiziral hidrocentralo, dal montirati parno turbino za proizvodnjo termo-energije in priključil še daljnovod iz Fale, da je bila vsa tovarna elektrificirana. Leta 1936 je začel z montažo drugega papirnega stroja in je vsa dela izvršil doma. Stroj pa ni deloval zadovoljivo, zato ga je dal predelati firmi Escher-Wyss te Ravensburga, ki ga je zadovoljivo predelala leta 1940. Dnevna proizvodnja novega papirnega stroja je pred predelavo znašala komaj 1000 kg bruto, po predelavi pa okrog 3000 kg. Danes ima ta stroj dvakrat večjo (Nadaljevanje na 4. strani) po vsem bi človek mislil ln zaključil, da se ne bomo nikdar več dvignili. Tcliko gorja je Mio. Toda poglejte, prav tako. ki jo po svojem namenu mora, ter uživa tudi temu primeren ŠAH kadar hudobna roka zruši do- movanle mnv.n J P ta ce^‘V^^eMtv0 Prešnjo soboto in nedeljo so odigrali šahisti v Celju polii- movanje mravelj, tako so naši kot razrušeno ljudje zaživeli mravljišče. Ponosno z dvignjenimi glavami, četudi izčrpani in oropani ■o stopili na pot obnove kot *>*nove za vea nadaljnji razvoj, zavedajoč m, da j« ljudska revolucija, herojska NOV ne »«mo pregnala osvajalca, temveč tudi izbojevala nov druž-b*n* red — brez reakcionarnih oblastnikov — brez kapitalističnih Izkoriščevalcev — druž-J>e*y red oblasti delovnega ljudstva. Te misli posvečan dnem, ko delovni ijudj. naše obširne ob. fcxSiweu,komnn* svoj 3. občinski praznik v želji, da bi svoje delovne napore ie pove-čall z namenom »stvaritve blagi. Jr® * *kJopu naše aootalistične Jugoolavije, države močnih bratskih narodov pod vodstvom 7eUk!2f v°dnlka ln učitelja tov. Tita. Svojo pripadnost nost bomo ponovno množično udeležbo nem. Naj živi 8. september, nlk občine Radeče! Ferči Miler hi preda-dokazalf z na Ostrož- praz- nalno prvenstvo Celjsk. okrožja V to tekmovanje so se uvrstili: Rudar iz Trbovelj, Svoboda iz Hrastnika in Svoboda iz Žalca ter Savinjčan iz St. Petra. Končni rezultat tega kosanja je bil sledeč: 1. Rudar 19 točk; 2. Svoboda (Žalec) 11 točk; 3. Svoboda (Hrastnik) OH točke; 4. Savinjčan 8H točke. Prvo mesto trboveljskih ša-histov je zasluženo, saj so od 24 partij izgubili samo dve, šest pa remizirali, medtem ko so ostale dobili. S to zmago so si priborili pravico igranja dveh tekem z direktnim finalistom — prvim moštvom celjskega šahovskega kluba. Zmagovalec pride v slovensko ligo. Drugo mesto je lep uspeh Zal čanov Tudi tretje mesto j* uspeh za Hrastnik, medtem ko so šahisti iz St. Petra razočarali. tz Trbovelj so igrali: Sriber Gerželj, Rugel, Jazbec st., Jazbec ml., Frece, Pajk in Opres-nik. Najboljši je bil v tem tekmovanju Frece, ki Je vse partije dobil, za njim pa Srlbar, Jazbe st. in Rugel. alostnega dne 8. decembra 1941 se bomo spominjali vse Hve dni, najbolj se ga bodo spominjali oni, ki Jih Je zajela roka okupatorja in ki eo Jih njihovi hlapci — domači izdajalci — atarj kultur bundovd, pokazali za Izselitev. Začelo se je že mesece popraj, ko smo izvedeli, da bodo še nekaj domačih ljudi, ki so kolikor Je bilo možno, posredovali dovoljenja in obveščali prebivalstvo, kdo vse Je v nevarnosti, da bo preseljen. Kdor ni dobil dovoljenja za preselitev, Je zbežal ilegalno, kar je bilo možno samo, kadar so bili na mostu preko Save stražarJ1-domačinl, ki so vsi držali ljudstvom, dasi so bili v oku- izselill ve« obmejni pas, Imeno- I patorjevi službi, kar so kasneje van »cona A«, to Je vse kraje tudi šikoro do zadnjega plačali z južno od Save do izmišljene življenjem, nemško-italijanske meje. Ljudi Zbegano in preplašeno ljud-se Je loteval strah, mrzlično stvo Je živelo v taki živčni na-Lskanje rešitve pred izselitvijo, petostl, k| je nj moč popisati, obupni izhruhi nervoze in živč- in Ji v zgodovini naših krajev ne prenapetosti. Mnogi so iskali še ni primere. Čakali so samo rešitve v tem, da so se izdajali žalostnega groznega dne, ko za italijanske državljane, če so bodo moral, zapustiti rodno dobili rojeni na »italijanski stra- mačo zemljo, hiše in imetje, za-ni« in se, kdor je dobil dovo- pustiti vse, kar jim Je bilo naj-ljenje, selili v Ljubljano, ki se dražje i® najsvetejše — damo. je polnila z begunci. Mnogi so vino. preši,- mejo ilegalno, pod vod- Prodajali so vse, od pohištva, zanesljivih vodnikov, in obleke, perila, orodja do živine vevuia teh se je takoj vključi- in živeža. Klali so živino, pro-la v OF ali pa odšla naravnost dajali, dajal) znancem in sorod-v partizane, ki so bili takrat na nikom, živeli v živčni napeto-’ nV v 8*1* k* n> dovoljevala mnogim „ a. kofcvska svojo osvobojeno in očiščena zemljo. V onemogli jezi 60 dvigali pesti in grozili z maščevanjem in prekletstvom, kl se Je kmalu začelo izpolnjevati tn se še danes izpolnjuje. Se v zadnji noči se je nekaterim pri poostrenih in podvojenih stražah posrečijo pobegnit) preko Save, kjer so jih ljudje rade volje sprejemali po° srtrehp in jim dajali hrane od svojih pičlo odmerjenih obrokov. Božala je mati s šest dni starim otrokom, bežali so otroci sami, da bodo vsaj ti ostali v jalj pred njim v svetli zarji | domovini, bežalo Je. kar Je ,c svobode, do katere pa je držala moglo, in ko Je prišel dan se- veda potrebno posebno dovo-'1enje, ki ga je izdajal občinski urad ali »Gemeindeamt« in po večini so taka dovoljenja tudi dobili, ker je bilo na občini ljubam fašističnih osvajalcev in njihovih hlapcev, domačih izdajalcev in priganjačev, da bodo v novi domovini dobili vse in pot skozi kri, solze in trpljenje. Pa se je niso ustrašili. Stopili so s čvrstim odločnim korakom na to pot in jo zdržali do konca. Ko bi opisoval vse, kar se je vsega vsaj toliko, kot bodo za- tiste dni in tedne dogajalo lit ve, so Jih, vsai v samih Rfl' dočah, naill le nilo mogli — ‘h <• - **■ ijJisjSE," Pokažemo llm. so menili lani• 1 ee le sklonil kinUrdlnniltepu. le. Pod Vavtkarjem nad Čečami j mu pokazal petdeset metrov Od-so legli k počitku, Dušan pa je dalieno zgradbo in šepetaje opo- ‘ '■ loril: .... Glej, tam notri je Štirideset verkšucevl Pazil* Istočasno je tudi Dušan postavil stražarja v smeri proti rudniku Boris pa najboljšega strelca na železniško progo v smeri proti Savi, nato pa z ostalimi borci navezal stike s terenskimi aktivisti. ln še tisti dan se je pojavil med borci VDV drzen obveščevalec Konrad Pevec-Zdenko, ki je imel situacijo hrastniškega terena v mezincu. Vselej je bil dovzeten za vojaške akcije in se ie te patrulje razveselil. »No, vendar ste prišli!* je vzkliknil Zdenko. »Pozdravijenil* »Kaj pa pomeni tisti tvoj .vendar*?« ga je Dušan začudeno grabil za besedo, ko mu je v pozdrav segel v desnico. Ko se je Zdenko pozdravil z vsemi borci, se je z Borisom in Dušanom umaknil na pomenek. Boris in Dušan sta bila videti veselih obrazov. Kar samo se jima je smejalo, kajti Zdenko je — kot po naročilu — povedal razveseljive stvari; predlagal je, naj bi šla patrulja v Hrastnik in v trgovskem lokalu Menihove hiše zasegla vso obutev! Zdenko ie imel namreč zvezo s prodajalko Mici Grešakooo, ki mu je prav tisti dan sporočila, da so v trqovino dobili novo pošiljko obutve. »ToreI — nocoj je naš cilj HrastnikI* je odločit komandir. Pri večerji so bili fantje prešerno veseli Iz radostnih obrazov sta jim sijala veselje In sre- obkoli] trgovino. V trgovini je bila grobna tišina. Komisar Dušan ni odlašal nitj trenutek. Z vso močjo je padel trd udarec hi steklena vrata so se razbila Nastal je spet nerazumljiv molk. Strašno fe zaropotalo In čudno, da Nemci niso ničesar slišali, vsaj oglasili se niso. Se dva trije zaleti v naslednja vrata in trgovski lokal je zazijal v noč. (Dalje prihodnjič) Tudi šmarfani bodo Sli na Ostrožno V Šmartnem pri Litiji ef> Osni ZB, SZDL in drugih množičnih organizacij ustanovili poseben štab. ki vodi vse priprave za Ostrožno. Imel; so ie več sej. Štab se bo potrudil, da se bodo slavnosti na Ostrožnem udeležili nrebivald iz litijskih okoliških krajev. Zidani most nekdo] in danes! V zadnjik dnek po revirjik Zidani most leži med strmimi pečmi ob izlivu Savinje v Savo in ima izredno slikovito lego. Danes šteje okoli 1100 pre. bivalcev in je važno železniško križišče. Kraj je dobil ime po kamnitem mostu čez Savinjo, ki je obstajal že za časa Rimljanov. Ko so leta 1880 odstranjevali ruševine tega mostu, so baje našli zlat, srebrn in bakren denar, na katerem so bile letnice 50 pred našo ero in letnice 260 po naši eri. Nad Zidanim mostom je iz Marija kolonijo vred 23 poslopij in je vanjske hiše. Prvo šolsko po-‘ JE imela do železnice na levem slopje pa je bilo zgrajeno leta; Smrtna nesreča. — Pretekji bregu Savinje tudi svoj most 1871 na desnem bregu Savinje petek popoldne se je zgodila v in skladišča. Ta oljarna pa je med cestnim in kamnitim že-; Zagorju na obratu Loke-Kisovec lezniškim mostom. To šolsko huda nesreča, ki je terjala smrt poslopje pa je bilo zaradi bom- no žrtev — FRANCA KOBIVSKA. bardiranja porušeno 17. novem-! Sesul se je strop v jami v doi-bra 1944. Zasilno je bdila po-tem; ž>n| 15 metrov, pod katerim so šola nameščena v nekoliko pre-i delali štirje delavci. Dva sta preurejenih bivših skladiščih inivočasno odskočila, dva pa je za- ... „----- . ...............hlevih nekdanje oljarne. Leta ?ul°- Ene9a so pravočasno rešili drugo podjetje, veliko tovarno 1947 je ljudska oblast začela ln ie v trboveljski bolnišnici, za za cement. V njej so izdelovali ■ graditi novo šolsko poslopje na' drugega pa je prišla pomoč pre- roman in portlandski cement, j bivšem prostoru rudniške vrt-, P02110- cementno opeko in cementne narije. Novo šolo So odprli na| V nedeljo so tov. Kobivška zaradi neprevidnega ravnanja z žarečim ogljem 8. januarja 1914 do tal pogorela ;n je niso več obnovili, most pa je sčasoma razpadel. Leta 1857 pa je Franc Sar-torl zgradil v Zidanem mostu borcem svojega kraja. Na slo- | Posle ravnatelja na hrastniški vesnosti je sodelovala Mladinska nižji gimnaziji vodi začasno tov. godba iz Trbovelj, nadalje pev- Silvo Žnideršič, ski zbor topliške »Svobode«. TRBOVLJE Sirja držala rimska cesta čez plošče, izdelke iz kamenine, ne- Dan republike dne 29. novem-J pokopali na zagorskem pokopa- Velikn Sirie v Rimske Topli- rreeorldvo opeko in Ta ! bra 1951. Odprl jo je tedanji1 Nščtt z vsemi rudarskimi častmi, j godilo sad predsednik OLO tov. Viktor Burkeljc. Od takrat se naša mladina vzgaja in uči v lepih svetlih učilnicah. 15. januarja 1877 Je zadela Zidani most velika priročna katastrofa. Takrat se je nad »Majlandom« in naseljem »Brise« ’ na levem bregu Savinje utrgal velik zemeljski plaz, ki ie porušil železnico in zajezil Savinjo. Takrat je plaz odnesel oziroma zasul 4 hiše, v katerih je stanovalo 11 oseb, med temi tudj družino Maček s 6 otroki in tudi nekega rudarja. Savinja je tedaj preplavila že- Na zadnji poti mu je igrala rudarska godba iz Trboveij, v slovo pa mu je zapel pevski zbor »Loški glas«. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. Odkritje spominske plošče. — Zadnjo nedeljo ie Zveza borcev Gospodinjska šola — Nedavno smo brali v našem listu, da bo dobila hrastniška gospodinjska , šola nove prostore, in sicer v Slovesnost v trboveljski bol- j Pečnikovi vili ob Savi. To se pa niči — V soboto, 4. t. m. so v sedaj ne bo uresničilo, ker bi se okrajni splošnj bolnici v Trbov- morale v tem primeru iz te hiše ljah slavnostno odprli nov, so- , izseliti vse stranke, ter je zaradi dobno urejen kirurški oddelek, j hude stanovanjske stiske mestni Vedno večje število bolnikov in ! ljudski odbor to misel opustil, operacij sta nujno terjala razši- i Pač pa se bo preuredila zasilna ritev trboveljske bolnišnice. Pri- : šola na Frtici ▼ gospodinjsko zadevanja primarija bolnišnice šolo. Iz šole na Frtici se je pre-dr. Virgila Krasnika je končno selil pomožni razred v osnovno šolo za cesto. Baje bodo morali to hišo zapustiti tudi nekateri stanovalci učitelji. Tombola Društva prijateljev mladine v Hrastniku je bila prejšnjo nedeljo prav dobro obiskana. Tombolske karte bi bile vse prodane, če ne bi vrnila so- Z novim kirurškim oddelkom bo rešen eden izmed perečih problemov revirske doline. Razumevanju vseh večjih podjetij v okraju ter ostalih gre zahvala, da so Trbovlje bogatejše za to pomembno pridobitev. v. Mlinšah odkriia Zadružne« jšSoSlH S domu spommsko ploščo padlim I v prihodnji številki našega lista. nizlrana* kar le z**luga agilnih HRASTNIK Požar p Steklarni. — Minuli petek je zapazi; neki delavec, ki stanuje v Hofbauerjevi hiši nad Steklarno, da se vali izpod eter- članov društva. Tako bo lahko društvo v bodoče — kot doslej prirejalo letovanja za hrastniško mladino, njej v zabavo in iz-Z njim je odšla iz Hrastnika j obrazbo. njegova življenjska družica — Glasbena šola. — Vpisovanje dobra učiteljica na osnovni šoli, j v Glasbeno šolo v Hrastniku za tov. Polonca Lorenčič. Želimo pove in stare učence bo v četr- . •_ _v___ • vuzi - , lvjv. ruiumxi LurciiLit. lciiiuu jiu ve ui stare uceiite uu v l^ii sto ter je segala do * prvega n*tnih Pl°®č na strehi stranskega j obema na njunem novem službe- tek 9. in petek 10. septembra od Metini i ^rne d'm. Takoj je Zidanj most — sestavni del mestne občine Radeče tovarna je prenehala obratovati leta 1927, ko je bila last Trboveljske pre mogok opne družbe. Po osvoboditvi ta tovarna zopet obratuje ter proizvaja cement in apneno moko za asfaltiranje cest. Prva ljudska šola je bila ce. Pozneje je bil zgrajen most čez Savinjo leta 1222, ki ga je dal podret, cesar Friderik III. leta 1442, ko se je vojskoval s tedanjimi celjskimi grofi. Sedanji kamniti most preko Savinje je bil zgrajen leta 1824. Prv< kamniti železniški most nadstropja oljarne Pri rešilni 0f>0z0ril na t0 dežurnega gasilca, akciji je takrat sodeovalo več ta pa ostale gasilce s tovarniško sto vojakov in delavcev več sireno. Hitro‘so bili vs; na me-tednov; železniški promet so stu in pogasili požar z vodo iz vzpostavili spet po enem ted- hidranta, motorne brizgalne ter nu- ' minimakst. Zato škoda ni preve- V času okupacije je Zidani lika. Lahko pa bi b'-la občutna, most precej trpel zaradi bom- če ne bi bil ogenj pravočasno bardiranja zavezniških letal, opažen in če ne bi bili požrtvo-Porušeno je bilo železniško na- valni gasilci takoj na mestu, selje »Majland«, več hiš ob ce- Važno je tudi da imajo pri stek-sti in tudi šolsko poslopje ter lami vedno napolnjen velik re-železobetonski železniški most. zervoar z vodo ob potoku, iz ka-Prebivaistvo se je Izselilo v terega motorna črpalka lahko ta-okoliška naselja. Okupator je koj črpa potrebno množino vode. več zavednih prebivalcev izse-j Ob pisanju teh vrstic vzrok lil in tud,- zaprl v komcentra- P°2ara še ni bil ugotovljen. Pri-eijska taborišča. V NOV je ak-' pominjamo, da je ta objekt to-tivno sodelovalo mnogo Zidan- varne; ki je svoječasno služil kot moščanov, od katerih je precej ! sk^diščc stekla, 1. 1921 popolno* dalo svoja življen-a za osvobo- j ma Pogorel, ditev. Imena padlih borcev in I S o.v?\. Pho' ^kor ie pred žrtev fašističnega narilla ^ I‘femi le« Prijel v Hrastn.k, tako vklesana na spominski plošči ‘*°Je .?dše’ ™“u,c dn' v Ruš,e pri železniški postaji. , pn Mariboru. Kdo pa? Ra™re]i _ . ..rv J nižje gimnazije, tovariš BRANE Po osvoboditvi se je v Zida-j lORENClC. Ker mu niso pravo-nem mostu že precej storilo in časno nakazali primernega sta-obnovijo, vendar je stanovanj- novanja v Hrastniku, je prosil za sko vprašanje še vedno pereče. j razpisano ravnateljsko mesto na olt u uu w Za kultunvi izživljanje prebd-' nižji gimnaziji v Rušah. Prošnja tov. Kjer so žita že pred cvete-valstva služi dvorana z gleda. I je bila ugodno rešena. — Z njim njem polegla, je bil pridelek liškim odrom v Sindikalnem | je odšel iz Hrastnika še mlad seveda skrajno slab. Sicer Je domu (bivšem Zadružnem do- ] tovariš, a resen, odkritosrčen, 1 letos nad tri četrtine posevkov nem mestu še mnogo uspehov v 11. do 17. ure. Vsi ostali podatki nadaljnjem delu za soc:alistično so razvidni z oglasne deske na mladino in našo skupnost. šoli. Kakšna je letošnja letina v trboveljskem okraju? Star pregovor pravi, da suša vzame en pridelek, moča p* tri, zato bo marsikdo mislil, da je bila letošnja letina prav slaba, ko je bilo toliko dežja, sonca pa razmeroma malo. Toda kljub obilnim padavinam in hladnemu poletju ni bilo toliko meče, da bi znatneje škodovalo pridelkom ter je letošnja letina zelo različna — pri nekaterih prav dobra, pri drugih spet prav slaba, povprečno vzeto za ves naš okraj pa srednje dobra. Žita so — oziroma bodo dala povprečno 5- do 6-kraten pridelek semena, t. j. 10 do 12 stotov na hektar. Seveda moramo poudariti, da bo pridelek zelo različen pri posameznih proiz-vaja’cih. namreč od 5 do 25 sto- so začeli graditi leta 1846, ki' ustanovljena leta 1852; potik se ...................._ ___________ je bil zgotovljen avgusta 1849 1 vrši! v tako imenovani Po. mu), kjer ima »Svoboda« Zida- t pošten, ljubezniv, delaven, napre- i več ali manj poleglo vendar ko je peljal prvi vlak čez most , všetovi hiši, ki jo še danes ni most svoj sedež, kjer je tu- den in gospodarstven šolnik in I poznejše poleganje pred zoritvijo Pri delu so boli zaposlim ve- imenujejo »staTa šola« in stoji eh ljudska knjižnica, vaje pev- človek. Pogrešali ga bodo v ni toliko škodovalo pridelka kot . . ..... ... ‘ . . f-ilr AsivsIta eiann. cVaa — oKa«*. T /“» Mrac4nilrtl i i a 1/1 Imrarlžl n* Ža1< ______vi* a v« • ’ . tik velike železničarske stano- skega zbora itd. J. G. činoma Italijani, ki so imeli j svoje barake nad sedanjo to-vorry> postajo. Od takrat je tu- i d, ime tega naselja »Majland«. | Razvojna pot Papirnice v Radečah Tretji, to je železobetomski ...... . _ , ,, . . ,, , . , 22*“Z: no in Zagrebom, je bil dogre- j* krilni m3it je sodil v sred-! . tehničnega napredka P« njem veku pod »Laši«> gospo- ^bil dostopen tudi za socialne ščino« in je bil za časa češke- ^orme :n » med drugim uve- Ka kralja P?emysla II. Otakar- del M ,TjC/ j? ja Geta 1261) en urad te gra- dnevn, plačan dopust in bilta-ščine cen v Sirju nad Zidanim k° izmed zelo redkih pod- mostom. Ta urad se 1e imeno-! etnikov- ki 50 *udlh val »šefonat«. Pozneje je tu na- lavcem minimalne ugodnosti. stala graščini ca z manjšo zem- ljiško posestjo. Med drugo svetovno vojno je tovarna delala vse do 'eta 1944, ko je bila požgana in skoraj V obrambo kamnitega mo- 75 uničena. Po osvoboditvi stu preko Savinje Je bil .seri- pa M se naii dei0vni ljudje lo-dan tik nad sedanjim kolodvo- m obnove tovame z vsem svo-nm tudi grad »Klausensteimv jlm elanomj zavedajoč se, da Je ki je pnšel leta 1336 v posest tovarna sedaj last naše skupno-celjskih grofov. Ta Rrad pa je ln ^ pomeni delo življenje, dal porušiti grof Friderik Celj- kruh in napredek. Z lastnimi skl iz čisto strateških razlogov, mofmi m g skrajno požrtvoval. aa bi se ga sovražnik ne mogel. nostjo je bil popravljen prvi poslu žiti za operacijsko izhodi- ^ papina; stroj Nihče ni vprašal šče, ker je bil preblizu Celja. |za delovni dan, ni bilo važno, V Zidanem mostu Je izstopil« koliko ur Je kdo dnevno delal iz srbskih ladjic tudi nevesta — važno je bilo le to, da se zadnjega celjskega grofa Ulrika tovarna čimprej usposobi za II. ki je bila hči srbskega kne- ' delo. Bil Je pravi praznik, ko je za Brankoviča. Od tu so po. 18. decembra 1945 zaropotalo tem nadaljevali sprevod na ko-, kolesje prvega papirnega stro-njih do Celja. ja in so se na stročnico začeli Zidanj most je bil pred letom navijati prvi metr; papirja. Za-1825 tudi važno savsko prista- j četni uspeh je bil tu, toda ča-nišče. Preko Save je obstajal! kal je še drugi papirni stroj tudi prej velik brod. V sav- in ostali stroji, k; so bili še ne-skem pristanišču so prekladali sposobni za obratovanje. Kljub razno blago na vlak in obrat- zelo slabemu stanju pa je stekel čela se je proizvodnja kvalitetnih papirjev, kakor: heliograf-ski, kartografski, specialni risalni P«pir. pavzni papir, teleprinter papir, razni filter papirji in druge vrste papirjev, ki morajo imeti najrazličnejše lastnosti. Akoravno se tovarna bori z raznimi težavami. Je kolektivu uspelo, da za izboljšanje kvalitet papirja, zmanjšanja odpadkov in izpopolnitev proizvodnega procesa nakupi nekaj modelnih strojev, vendar bi bilo treba preskrbeti še več takih strojev in predvsem nadomestiti stare, Izrabljene stroje za Izdelavo in predelavo papirja z novimi, modernimi, tehnično izpopolnjenimi stroji, ki bi pripomogli k dvigu proizvodnje, kvalitete in k večjemu sorUmentu papirja. S svojimi Izdelki Je tovarna zaslovela ne samo v naši državi, marveč tudi izven naših meja. Izvoza p« ne moremo razširiti, ker Je v državi pre- gnojil z dušičnimi gnojili, temu je letos predčasno vrglo žito. Vsaka šola nekaj stane, zato naj bo nauk za vse, da je žitu treba dodajati predvsem fosforna gnojila (superfosfat) ter še nekaj kalija, dušik pa le izjemoma ra siromašnih zemljah, sicer pa le kot zdravilo ali injekcijo, če je žito»pomladi prav redko, ker je slabo prezimilo. Koruza bo na rahlih humoz-nih zemljah in sončnih legah dala odličen pridelek, drugod spet skrajno slab. Oves je zaradi hladne pomladi — čeprav je bil razmeroma kasno posejan — na splošno prav dober kot malokatero leto. Nasprotno pa Je proso zaradi hladnega in deževnega poletja prav slabo in je marsikje povsem odpovedalo. Krompir, ki je glavni pridelek tukajšnjega kmeta In tndi za prehrano delovnega ljudstva tako važen, bo dal pri posameznih kmetih zelo različen pridelek. Nekateri bodo imeli samo enkraten pridelek, drugi spet deset- in tudi večkraten pridelek, t. j. 50 do 250 stotov na hektar. Povprečno vzeto bo pridelek krompirja letos dober, okrog 100 stotov na hektar, kolikor moremo z* sedaj računati. Da so letošnje leto tako različni pridelki pri posameznih proizvajalcih, si vseh vzrokov ne moremo prav razjasniti. Poglavitni vzroki slabih pridelkov , krompirja so vsekakor virusne Zborovanje upokojencev |W mašajo za osebne upokojence Z. 1*0 io okouoo deluje SpnC® n.ara' letos vplivali še drugi faktorji, ctsn ni 8 7 ay°’ ki si jih ne moremo prav raz- ’ 7? ta kruh, tOT >»*»• Zato bo treba drugo leto druge potrebščine, pa naj bi se pr, sadHvi krompirji I(Jo par sp.ošno upokojencem dvignile ^ti, da bomo sadili čimbolj pokojnine. Hrastniku dijaki, tovariši na šoli, starši dijakov in skupnost. Lorenčič je užival kot mladenič poleg splošne napredne vzgoje v Framu tudi pravo vzgojo v telovadnici. Zato je bil v Hrastniku marljiv podpredsednik oz. tajnik TVD »Partizan« ter iznajdljiv predsednik fotokluba. je povzročilo težko in zamudno žetev ter spravilo. Da pa je letos poleglo toliko žita, je pa razen bujne rasti velik vzrok tudi pregosta setev in pa napačno gnojenje z umetnimi gnojili, kar pride v deževnih letih še prav posebno do izraza. Kdor je v jeseni pa letošnjo pomlad Jz Litije in okolice posebno Društvo upokojencev. Prav je, da Imajo upokojenci svojo organizacijo, ni pa prav, da v njej še niso vs; upokojenci. Doslej Je izven organizacije še več sto litijskih upokojencev. V vsem okraju Ljublja-na-okolica, ki šteje 120.000 prebivalcev, je 20.271 upokojencev. Tu so preštet; tudi penzionski tz mesta Ljubljane. V Ljubljani in okolici Je doslej še 5804 ne-včlanjenih upokojencev. Litijski upokojenci so imeli te dni lepo obiskano zborovanje v dvorani na Stavbah. Poročal Je tov. Franc Volčanšek iz Zavrstnika, ki Je delegat skupščine Zavoda za soc. zavarovanje v Ljubljani in zastopa okoliše Ll- veliko povpraševanje po papir- j tlj0i stično, Višnjo goro in Sent- ju, zlasti P« po specialnih vrstah, kj bi zanje morali plačevati velike vsote deviz, če bi hotel; te specialne vrste papirja uvažati iz tujine. Poleg tehničnega napredka skrbi kolektiv tovame tudi za no z vlaka na ladje, ki so jih I septembra 1946 tudi drugi pa-J napredek na kultumoprosvet- vlačtli z mnogoštevilno volov- j pfmi stroj in delo se Je začelo sko vprego po Savi navzgor, razvijati s polno paro. Od čas>a Plovba po Savi Je obstajala do'do časa je bilo treba delo preleta 1862, ko so odprli železni-j kiniiti zaradi okvar na strojih, ško progo Zidani most—Zagreb.; toda s hitro intervencijo in no-Zidani most je postal v dru- vimi nadomestnim; deli so po-gl polovici prejšnjega stoletja stajale okvare vse redkejše ln tudi pomembno industrijsko središče. Dobil je dve večji tovarni. Leta 1851 je ustanovil Kmest Motike veliko tovarniško podjetje (oljarna), ki je proizvajalo raznovrstno rastlin- začel se je normalni potek proizvodnje. Po končan; obnovi tovame se je delovni kolektiv lotil izpopolnitve delovnega procesa, Izboljšanja kvalitete proizvodov sko olje. Leta 1885 Je prevzel1 in dviga družbenega standarda, podjetje Wertzheimer, ki je | Oglejmo si le v kratkih pote-obrat razširil ln začel Izdelovati zah nekatere uspehe tovame: oljnate kolače ln raznovrstna tehnična olja tel maščobe Tovarna je stala ob cesti proti P0 večkratnih poskusih se Je s potrpežljivostjo in s strokov, nimi sposobnostmi kolektivu Rimskim Toplicam pod Kopit- »»osrečilo osvojiti Izdelavo spe- nem in fizkultumem področju kakor tudi za dvig družbenega standarda Med drugim je kolektiv dozidal po osvoboditvi sledeče večje objekte: novo skladišče za surovine in mate. terial, novo upravno poslopje, dve štiristanovanjskl hiš; itd. Letos so pri papirnici skončali prvo etapo novega kopalnega bazena, ki privablja vedno večje število kopalcev in nudi delovnim ljudem zdravo ln prijetno razvedrilo. V najnovejšem času pa Je podletje kupilo stroj za površinsko klejanje papirja, ki pa še ni kompleten. Ko bodo prispeli 5e posamezn; deli stroja, bodo pričeli z montažo stroia. nikom Obsegala je z delavsko cialnih vrst papirja, ki smo jih1 To bo nova pridobitev, ki bo vid pri Stični. Delegat Volčanšek je poročal o delu Društva upokojencev, zlasti pa je prikazal skrb ljud. ske oblasti za upokojence. Ob zaključku zbora so član; stavili nekaj predlogov, kjer so med drugim izrekli željo, da bi bili upokojenci izenačeni z aktivnimi nameščene; pr; nakupu kurjave s popustom. Prav tako so predlagali, naj bi se zvišale dosedanje minimalne pokojnine, pripomogla k izboljšanju kvalitete zlasti specialnih vrst papirja, tako da bomo glede nekaterih vrst papirja postali neodvisni od tujine. V kratkih obrisih smo se seznanili z nekaterimi momenti v razvoju radeške papirnice in s tem naj končam z upanjem nn še večji razvoj in razcvet tovame, ki se z vsem svojim kolektivom prikliučufe praznovanju oKš:rrLkcga praznika m<»- sta Radeče. P. J. Radeče proslavljajo svoj občinski praznik Mesto Radeče slavi v dneh od 5. do 12. t. m. svoj 3. občinski praznik, združen z raznimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Človek, ki pride te dni v Radeče, obstane presenečen, saj mesto plapola v zastavah na vsakih deset metrov. Ze takoj, ko prideš preko mostu, ti pogled obvisi na spomeniku, ki ga bodo v nedeljo, 12. septembra. Radečani odkrili v spomin svojima prvoborcema, Marijanu Nemcu in Milanu Kdsu. Na prireditve v slavnostnih dneh mesta Radeče se bomo še povrnili. Proletarec iz Zagorja — zmagovalec v kegljanju V počastitev občinskega praznika v Radečah je bil v nedeljo dopoldne na kegljišču radeške _ »Svobode« kegljaški turnir, ki | so se ga udeležila 'moštva iz Zagorja (Proletarec), »Svobode-Za-savje« lz Trbovelj, »Svobode« iz Radeč ter »Rudar II« lz Trbovelj. Premočno Je zmagal« v tej tekmi kegljaška ekipa zagorskega Proletarca, ki je podrla 301 klin. Drugo mesto je zasedla Svoboda-Zasavje z 276 klini, tretje mesto Svoboda iz Radeč z 258 klini, četrto mesto na ekipa Rudarja II z 251 klini. Vsp gostu^ča moštva Je ob začetku tekmovanja pozdravil zdravo seme, če ne, bomo imeli prihodnje leto slab pridelek. Fižol bo dal letos povprečno kar dober pridelek, samo če bo povsod dozorel. Sena in drugih krmnih raslih* bo letos veliko. Le kakovost sena je zaradi?deževja in poznega spravila slabša kot v ugodnih In sončnih letih. Seno Je dalo povsod bogato košnjo, otava p* bo prav različna. Tudi detelj-nega sena bo letos veliko, toda drugo leto bo domača det«.?* znatno slabša, ker je leiošnJ« podsevek zelo trpel zaradi P*-leganja žit. Sadja pa letos na splošno ne bo, razen nekaj orehov. Prav redka so drevesa, ki imajo kaj sadežev, tako da marsikje »« bo sadja niti *a domačo druži '®-za prodajo ga pa pri nas spl®« ne bo Pri nikomur. Grozdje bodo Imeli le tisti, kjer lansko leto ni bilo slane ln ki so letos pravočasno škro' pili. druid P* bodo Imeli le slabši pridelek. Ako bo lep« Jesen In ne h® prehitro pritisnila slana bo tudi ajda, ki Je sedaj prav bujna, le pozna je, dala še lep pridelek Inž I. O. zastopnik mestne občine ter s® vse gostujoče ekipe dobi.e spomin lepe diplome. V nedeljo dopoldne je bila Radečah sektorska vaja vsen gasilskih društev radeškega okoliša, n«to pa te sledilo veselo ljudsko rajanje. Zaključne » vesnosti radeškega občinskeg praznika bodo v nedeljo, M-septembra. Stran 5 Radeče imajo kaj pisano kulturno preteklost *Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo vei krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Ze slutim zarjo tistega dne ... Ze slišim dleto, ki kleše tel. Prebivalci Radeč in okolice taki uspehi, potem ta hvala ni- so ledai postali žrtve Hitlerjeve ga ukaza: »Machi mir d as Land wieder deulschl* Zapustili so morali svoje domove in oditi v sužnost, iz katere ne bi bilo re granitni temelj nov/ zgradbi. . .« 1 šitve, če bi iašistična zver ob ju-Tako je na Rožniku, v maju naškem odporu naših in ostalih 1910. leta napisal naš velikan svobodoljubnih narodov ne bila Ivan Cankar. Slutnja ga ni va- ! izkrvavela. Ta zver je hotela rala. Tridesetletja se je godilo, j uničiti vse, kar je bilo sloven- kakor je dejal: »Prijatelj, globlje poglejl Ali ne vidiš, od kod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iz-tegajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če skega. Uničevala je življenja, toda ljubezni do rodne grude, do materinega jezika, hrepenenja po svobodi in pravici ni mogla uničiti. Iz svobodnih gozdov je tudi tja do najbolj oddaljenih prihaja pomlad v viharju in po- ! izseljenskih taborišč donela slo-vodnjil Iz te črne naplavine bo venska beseda, slovenska pesem, vzklila bujna rast! Njih misel je In ko je hitlerjevski vojni stroj prava: ne bele krizanteme na oguljen trak — rdeč nagel) na kamiioloU Te Cankarjeve besede iz »Bele krizanteme« so mi stopile pred oči, ko sem se namenil napisati nekaj o kulturnem življenju v Radečah. Sprva nisem vedel, kako in zakaj ravno te besede, toda čim bolj sem vrtal po njih, tem bolj sem bil prepričan, da bo prav, če jim uvrstim na začetek svojega razmišljanja. Sal je Cankar v njih jasno izpovedal, da bo kultura postala last vsega naroda šele takrat, ko bo proletariat postal vladajoči razred. Da je to res tako, priča pisano kulturno življenje po naših mestih, trgih in vaseh, ki se iz dneva v dan bolj širi In dobiva vedno močnejši pečat prave socialistične kulture. Radeče imajo kaj pisano kulturno preteklost, saj sega ustanovitev prve kulturnoprosvetne ustanove — čitalnice — že v ležaj razbit pred nogami zaveznikov, tedaj je znova zadonela slovenska pesem, osa nova in sveža. V njej pa tudi ni bilo več tistega prizvoka, ki je nekdaj, pred vojno, nižjim slojem grenil življenje. Napočil je dan, ko je prerojeni narod pobral iz blata pohojeno krizantemo, jo opral in očistil, vtaknil o prerahljano in s krvjo prepojeno zemljo, da sedaj raste ,n se bohotj kot še nikoli v zgodovini našega naroda. Počasi se je po osvoboditvi vračalo življenje v Radeče. Izseljenci so se vračali iz štiriletnega pregnanstva. S solznimi očmi so pozdravljali domačo grudo, obenem pa se z vso silo vrgli na delo, da izbrišejo sledove okupatorjevega divjanja. Zelo žalosten pogled se je nudil kulturnim delavcem, saj so stali pred praznimi domovi. Začeti bo treba znova in na novo — to je bilo njihovo geslo. V kratkem času so se našli igralci, pevci, kakor ni pretirana in ne odveč. Res pa je sicer, da bi, če bi primerjali vprašanje, kaj bj se dalo napraviti in kaj se je storilo, uvideli, da smo zmogljivost večkrat podcenjevali, da je marsikdaj trpela tudi kvaliteta in da nas je prva leta zanimalo bolj vprašanje »koliko« in ne toliko »kako*. Večkrat pa je delu celotnega društva — torej vseh odsekov — manjkalo prve In smotrne organizacije. Tu mislim namreč, da so posamezni odseki pozabili na skupni s mg ter in gledali na stvar kulturnega izobraževanja preveč ozko, le s svojega lastnega gledišča Temu so bile čestokrat vzrok objektivne težave — finančna stran — ki je ta ali oni odsek zavedla, da j« moralni uspeh postal drugoten In finančni prvoten. Ob smotrnejši celokupni repertoarni politiki in ob večjem poudarku vzgojnega momenta v kulturnoprosvetnem delu bodo taki spodrsljaji odpadli. Kakor bi bilo napak, če bj razred | Izgubljamo izpred oči končnega smotra. To nam bo pomagalo, da bo naše delo smotrno in ne kampanjsko. Toliko, kar zadeva celoto, — Pa še besedo posameznikom, zlasti Ustim, ki so zelo navdušeni kulturnoprosvetni delavci, a ta navdušenost pri njih ni na pravem koncu in ob pravem času. Navdušenost ob koncu izvršenega dela, ob doseženem uspehu je lepa stvar, vendar bi bilo dobro, če bi to navdušenost v enaki, če ne Se v večji meri pokazali a začetku, takrat, ko uspeh še ni zagotovljen, takrat, ko /e — < besedo odkrito na dan — dela največ! Preden končam, Se besedico o naših vaških društvih Priznati je treba, da so tudi ona. zlasti Soib-no, Vrhovo in Jagnje niča v ne-mali meri pripomogla, da je kul-turnoprosvetno delo v naši občini na taki višini Osrednjemu društvu je treba priznati, da s temi vaškimi društvi ni ravnalo mačehovsko, vendar pa se ml zdi, da bo treba sodelovanje še poglobiti in najti še uspešnejše načine, kako pomagati našim kulturnikom na vasi. Ob koncu naj porabim priložnost, da o imenu vseh kuiturno-prosvetnih delavcev radeške občine želim ob občinskem prazniku delovnim ljudem našega vodil učitelja in ne on 'razreda, i kraja čimveč uspeha v njego-tako je tudi zgrešeno, če publika vem delu. M/ pa obljubljamo, ali del publike vodi društveno .da jim bomo po težkem poklic-delo. Zato se vsekdar zavedajmo nem delu nudili prijetno s ko-poslanstva, ki ga vršimo, ln ne ristnim. -z-c. pjmitslti koluek Nagradni magični lik za pionirje Strog: žre h je to pot odločil, da prejme nagrado pionirka Marinka Šuštar iz Save pri Litiji, ki naj o priložnosti pride v naše uredništvo da M izročimo obljubljeno knjižno darilo. Vodoravni in navpično: L moško ime; 2. spevoigra; 3. pobočje (breg) 4. žensko ime; 5. turška palača. Črke: AAAA BB EEEE TI, J, N, OO P. RRRRRR SS Rešitve nam prinesite ali P® pošljite po pošt; 4o nedelje, 12. septembra, opoldne. Izžrebani pionir bo dobi! od našega uredništva za pravlno rešitev lepo knjigo v spomin Rešitev nagradne dopolnilnice za pionirje • Rešitev nagradne dopolnilnica I x Pr®i5n3e številke »Zasavskega | Pričelo se je tekmovanje za prvenstvo Slovenije v nogometu V tekmovanju za nogometno prvenstvo Slovenije sodelujejo iz našega okraja kar tri moštva, in sicer Rudar iz Trnovelj, Proletarec iz Zagorja ter Bratstvo iz Hrastnika. V I. kolu je Rudar gostoval v Lendavi in se pomeril s tamkajšnjo Nafto Rezultat je 3:2 v korist Nafte Proletarec je v nedePo gostovali v Velenju proti domačemu Rudarju Zmagal je Rudar z rezultatom 3:2. 1 vestnika« I Vodnik. se glasi: Valentin Tudi hrastniško Bratstvo je bilo v gosteh v Strnišču pri Ptuju ter tekmovalo z moštvom Aluminija Tekma se je končala s 4:1 v korist Aluminija. Prihodnjo nedeljo bo igra! Rudar v Soboti, Proletarec na svojem igrišču prot; Nafti Bratstvo pa bo nastopilo prav tako doma proti Rudarju iz Velenja prejšnje stoletje, v leto 1893. V i godbeniki in drugi, prijeli za de njej je bilo takrat žarišče narod- j /0, in uspeh ni izostal, le po le noprebudne miselnosti, ki je ta- j tu dni je bila njihova bilanca krat — v dobi črnožolle monar- j kaj razveseljiva: šest iger z več hije — veliko pomenila. Njej se ‘ ponovitvami in gostovanji, nekaj 1900 leta pridruži pevsko društvo koncertov ln precej manjših na-»Kum*, ki je poleg petja in tam- 1 slopov ob raznih slavnostih, buraškega zbora prirejalo tudi Tako so bile prebredene začet-gledališke predstave. Prav tako ne težave in porajala se je nova so v tistih letih ^ ustanovili j kulturna dejavnost z novimi po-društvo »Kmečka knjižnica«, po- \ gledi na življenje. Iz prvotnega znejše »Prosvetno društvo«, ki je okvira Fizkulturnega društva je svoje delovanje usmerilo med radeške kulturoprosvetne delavce kmečko ljudstvo Po prvi svetov- vodila pot preko KUD in SKUD ni vojni to ustanovili društvo ,/va„ Cankar« v DPD »Svoboda«. »Svoboda«, čigar delovanje pa Ves ta čas pomeni bogato žetev, žal ni trajalo dolgo. Želja po odseki so se krepili, uslanavliall .Odrskih deskah pa je napotila „ nov/, delo v njih je poslalo ljubitelje gledališča, da so usta- vedno bolj živahno, nastopi ve-novili »Klub nekadilcev, ki se dno bolj kvalitetni — ih kar je z velikim poletom vrgel na je najvažnejše — krog aktivnih delo in v kratkem času svojega obstoja uprizoril nekaj dobrih, uspešno Izvedenih predstav. Nato pa sta vse do izbruha druge svetovne vojne stregli s članov je postajal vse večji ter je zajel tudi veliko število mladine, ln to ne samo lz samega mesta, ampak ludi iz bližnje okolice. To je nedvomno velik kulturnimi dobrinami (mimogre- i uspeh, ki gre zanj zahvala pred-de povedano, včasih precej težko vsem tistim, ki so začeli znova prebavljivimi, kjer je, jasno, bil j i„ na novo. Zapustili so stare, to lep vir dohodkov) dvg društvi, ' izhojene poti, in šli po novi, ki ki sla imeli svoj, od te oziroma jlm jo je narekovala naša nova one stranke vsiljen pogled na stvarnost in nove potrebe. Tudi svet, in to Telovadno društvo I prav kritičen pogled n a Izvršeno »Sokpl« in •Prosvetno društvo«, . delo ne bi mogel najti takih na- ki sta poleg gledaliških odsekov imeli ludi pevske zbore In precej bogate knjižnice. Druga svetovna vojna je njuno delovanje zaključila In za štiri leta izbrisala slovensko govorico Iz javnega življenja in jo izpostavila barbarskemu zasramovanju »kultu-fonoscev XX. stoletja*. Po naših kulturnih domovih je tedaj topotal nemški škorenj, včasih — zla-sit v začetku — v oholi objestnosti, pozneje pa v onemoglem besu, ker ni dosegel, kar je ho- pak, ki b/ delo zavirale ali ga skrenile s prave poti Morda bo kdo dejal: slavospev pač, ki je o navadi ob taki priložnosti. In vendar nel Besede, ki sem jih napisal, je narekovalo gledanje z vidika prostovoljnosti in časa. o katerem so bili tl uspehj doseženi. Saj dobro vemo, da je bi/ to čas, ki je terjal od vseh in vsakogar včasih skoraj največ. In če so ljudje poleg poklicnih dolžnosti našli še /oliko časa In ga žrtvovali, da so bili doseženi Naš obveščevalec Ljudski odbor mestne občine Trbovlje, se sme v prihodnje Trbovlje je na svoji XXI. seji izdati živinski potni list za go- sprejel sklep, katerega besedilo je navedeno spiodaj, s katerim se za področje našega ljudskega odbora uvajajo ogledni listi. Namen uvedbe oglednih listov je v tem, da se zaščiti plemenska goveja živina na področju naše občine, ker ljudski odbor stalno teži za tem, da se živinoreja povzdigne in izboljša kakovost goveje živine. Besedilo sklepa se glasi: Na podlagi sklepa 121. člena Zakona o ljudskih odborih mest vedo, namenjeno za za izvoz, samo na zakol ali osnovi OGLEDNEGA LISTA, s katerim veterinar ali od nje- ga pooblaščena oseba potrdi, da živina ni plemenska. Ogledne liste bo izdajala Kmetijska zadruga v Trbovljah i in Kmetijska zadruga na Dobovcu proti plačilu posebne pristojbine 10 din. Kmetijski referent pri LOMO Trbovlje in uprava podjetja Klavnice v Trbovljah se poobla- r„ sarsssrašhB pom, predlagata v kaznovanje v Smislu 3. člena Uredbe o štev 19-90'52) v zvezi z 2. členom Uredbe o prepovedi klanja plemenske goveje živine (Ur. list štev. 28-154'52) je ljudski odbor mestne občine Trbovlje ha svoj; 21. seji dne 29. julija 1954 sprejel naslednji SKLEP Da se zaščiti plemenska veja živina na področju ljud-| skega odbora mestne občine' prepovedi klanja plemenske goveje živine. Ta sklep se objavi v »Zasavskem vestniku« in na vseh oglasnih deskah. Sklep se začne izvajati dne go_ 1. septembra 1954 Predsednik: Alojz Dular DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA K ejiarske delavnice Radečr čestita vsem delovnim ljudem Radeč in okolice k občinskemu prazniku mesta Radeče. Izdelujemo vsa kleparska dela poceni in solidno ter se priporočamo za narečila. Kleparska delavnica — Radeče Opozarjamo vse živinorejce, da 3. člen Uredbe o prepovedi klanja goveje živine do'oča. da se kaznuje z zaporno kaznijo do 30 dn,; ali z denarno kaznijo do 10.000 din, kdor zakolje, proda ali kupi za zakol oziroma za izvoz govejo živino ali izda potni list brez poprejšnjega potrdila, da živina ni plemenska. Ta potrdila bodo ogledni listi. (Iz tajniš+”» LOMO Trbovlje) uredbo o poslovanju domov rudarskih šol vzdrževanje najbrž brezplačno. Siromašni socialno šibki in sirote naj si pred vpisom v šolo zagotove redno mesečno podporo pri krajevnih ali okrajnih ljudskih odborih sinovi staršev padlih v NOV. pa pri okrajnih odborih Zveze borcev. Kandidati se lahko vpišejo osebno ali pa pošl;ejo prošnjo po pošti Uprava šole. Razpis Uprava Industrijske rudarske Sole — Elektro-oddelek — v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1954/“55 omejeno število učencev, ki se žele usposobiti za kvalificirane električarje rudarske smeri. Vpis traja od 5 do 25. septembra 1954. Sprejemni pogoji: 1 kandidat mora imeti z uspehom dovršene 3 razrede gimnazije; 2. biti mora telesno in duševno zdrav Pri vpisu mora kandidat pred-.ožiti: 1. prošnjo za sprejem (kolkovano s 30 din); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3 izpisek iz matične knjige rojenih; 4. potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Šolanje traja 3 leta Absolventi se usposobijo za elektro-instalaterje, elektroključavničar-je, navijalce motorjev ter se obenem specializirajo za električarje v rudarski stroki. Učenci prejemajo redno mesečno štipendijo v I. letniku 1000 din, v II. letniku 1500 din in v III. letniku 2000 din. Poleg redne štipendije dobivajo učenci še posebno mesečnb nagrado za pridno in vestno učenje pri praktičnem in teoretičnem pouku. Vsako leto dobijo učenci brezplačno po 1 par delovnih čevljev in delovno obleko. Pri šoli je Internat, v katerem Imajo učene* celotno preskrbo (hrana 4600 kalorij dnevno, prenočišče, pranje in krpanje perila ter strokovno pomoč pri učenju). Sedanji stroški preskrbe v internatu znašajo 4200 din mesečno, vendar bo z novo OBVESTILO Obveščamo vse študente in abituriente trboveljskega okraja, da bo v četrtek. 9. septembra ob 19. uri v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah sestanek Razpravljali bomo o važnih vprašanjih tekočega šolskega leta Odbor »RAD«. Trbovlje. IZGUBLJENO Izgubil sem denarnico z osebno izkaznico. Najditelj lahko denarnico obdrži, legitimacijo pa naj vrne Srečku Zupanu, Trbovlje, Dobrna 13. V negativnem primeru razg'ašam izkaznico za neveljavno OPOZORILO Trgovsko podjetje »PRESKRBA« v Zagorju obvešča vse množične organizacije ln društva, da ne bo reševalo nikakih prošenj za prispevke, ker nima za to predvidenih sredstev. PREKLIC Preklicujem neresnične besede proti Kristini Golčnik, — Silva Hribar. Trbovlje, Sušter-jeva 25. PREKLIC Preklicujem žaljivke ki sem jih izrekel proti Ani Bajde iz Trbovelj in jih obžalujem. Tone Strjanšek. Trbo vi j e-Kerši čeva. PREKLIC Preklicujem neresnične besede o Karmen Rjavec in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marija Kuhar, Hrastnik Mira Pucova: TIHA VODA Roma« »Dovolite, moje dame in go-*P°dje. da vam predstavim zelo Nadobudnega mladega moža. Gospa Zeničeva — prepričan sem, Na vas bo Izredno veselilo, spoznati ga od blizu. To je gospod Julijus 2gajn«», milostiva.« Nekaj igralskega Je bilo v *retnjj, « katero ;e Novotny po-kazal na mladega človeka. Smeh-'1*1 se je pri tem pa si je grizel n*tnico. In nenavadno vljudno se J® priklonil pred družbo, bilo ]e »koro, kakor da hoče svojo jijudnost pretirati preko vse meji« in tako pokazati, kako jih vse Prezira. »Juliju* Hramar,« je zamrmral ™'*dl človek in ni vedel, kaj naj ’ori s svojimi rokami in noga-“N- *to se je poklonil tudi on. ^~enfčkl *o od prepadenostl gi-moči. Kakor da išče se je ozirala po drugih, . N* vsi so strmeli v mizo Dala . - .-i «u strmel] v m*z«j l*«i« J« mlademu človeku roko, ne da te zavedala kaj dela, vsa pod Novotnvjevega grozečega h«-., . ""“»'T *)* umski P Pj*da, ki jo tako hotel Saj v h'l» še pred kratkim razlož mu pred kratkim razložila, V* "lesova žena druži s tem n1icm — to P» Jc P»1 °0v odgovori nje- »G°sptt Rožičev«, gospod Hra- mar. Gospod ravnatelj, dovolite, da ga predstavim tudi vam. Po naključju sem našel pred vrati restavracije mladega gospoda in se nisem mogel premagati, da ga ne bi v vašem imenu povabil v družbo. Moj prijatelj je, ln kolikor vem, tudi prijatelj moje žene...« Poševen pogled v tisto stran, kjer je rahlo šumela temnordeča obleka lz težke svile. Nu, ali se bo že zganil tisti srebrnobeli obraz? Udariti v to bledo milino, udariti, da bi pritekla kri... Pa saj ni bil ljubosumen — samo užival je nad vtisom, ki ga Je napravil na Agato ln na zbrano družbo s tem, da Je pripel|ai Ju-lljusa mednje. Fernhahn se ni mogel znajti, z zbeganim, malone otročjim pogledom je neka; časa strmel v svojega inženirja. »Sehr erfreut — veseli mel« je zamrmral proti Julijusu, In pomahal je proti Novotnemu, češ naj se skloni bliže Potem mu je zasikal v uho: »Ali sle znoreli?« Toda Novotny mu Je odkimal z veselim, prostodušnim režanjem ln se je spet obrnil k Ju-lijusu, tačas ko je vsa družba molčala kakor okaraenela: »Dragi gospod Julijus. sedli boste kajpada na desno stran moje žene. Saj se boste umaknili, dragi Rožič? Gospod Julijus in moja žena sta stara prijatelja!« »To je pa že prevečl« je skoro na glas zašepetala Zeničeva gospa, kakor iz uma obračajoč pahljačo. In napravljala se je, kakor da hoče vstati, pa je kljub temu obsedela, s skoro bolestno radovednostjo strmeč v mladega človeka. Tud| vsi ostali so si ogledovali Julijusa, ki je že prebolel svojo prvo zmedo in jim je z ljubeznivo prostodušnostjo vračal poglede. Bil je povsem navaden mlad človek z gladko počesanimi svetlimi lasmi, ki so bili nekoliko predolgi za vaškega mladeniča, ln smehljajoča se vedrost njegovega obraza in neka posebna odkritost v njegovih rjavih očeh sta mu dajali videz kakor da ni sposoben nobene grdobije. Novotny je začutil neko posebno, okrutno radost v tem, da le bil posadil Julijusa poleg svoje ženct opazil je, da se je to zdelo vsej družbi čudno in nespodobno, in prav to ga je ta trenutek veselilo Prekratko zgornjo ustnico je potegnil tja do nosa, brk: so mu silili v oči. Ne, ni trpel Bilo je nemogoče, da bi si on, Novotny, zaradi nezveste ženske prlzadelal eno samo bridko uro. Ali pa je bila res nezvesta? O tem ni bil povsem prepričan. In kar odleglo mu Je, ko Je zaslišal naravni zvok njenih besed, ki jih je v otrplem molku poslušalo vso omizje. »Zelo toplo je tule,« je dejala, pahljajoč se s pahljačo iz perja. »Preveč toplo je za ples — ali ne mislite tudi vi tako Julijus? Toda kljub temu smo se naplesali. Najbrž vi na vasi nimate mnogo priložnosti za to? Ah da .. Kako je v Zabukovju? Kaj dela vaša nevesta? In boter Žgajnar?« Ko je končala, si je Novotny oddahnil, kakor po prestani nevarnosti. Kako je hladnal je pomislil. In čemu naj bi se ona, ki je povsem neobčutljiva nasproti ljubezenskim nasladam, spečala z drugim moškim? To se mu je iznenada zdelo popolnoma nesmiselno in nerazumljivo. Mnogo bolj verjetno je bilo, da si je vse to izmislila Zenička v svoji ženski zlobi! Toda dvom ga je še vedno pekel, kajti prvič v življenju ga je bila obšla misel, da bi njegova žena utegnila vzljubiti drugega Čutil je, da mora paziti, da mora skrbno pretehtati sleherno podrobnost. Ce je bilo ka| med njima, tedaj n| mogoče, da se te večer ne bi pref ali slej izdala... Obrnil se je h godbi Zaploskal Je »Hej čemu ne igrate? Valček! Nu hitro hitro!« Hodil je okoli mize, v svoji vinlenosti še vedno uživajoč v mučnem položaju, ki ga Je bil ustvaril. Ko so prvi zvoki plesa napolnil, prostor, se je nagnil k svoji ženi: »Saj boš plesala z mladim gospodom. draga moja? Uvesti ga je treba v družbo — in ti si tako dobra?« Njuna pogleda sta se sprijela. Gledala ga je nedolžno in veselo in kdor je ne bi tako dobro poznal kakor on ne bi bil mogel opaziti ničesar nenaravnega v njenih široko razprtih očeh. Toda zanj je bilo zelo pomembno, da so Ji ustnice trepetale in da dolgo ni mogla spregovoriti besede. Mislil je že, da bo odklonila. Tedaj je upognila temno glavo vznak in je hitro vstala, ne da b| kar koli rekla. Obrnila se je proti Julijusu. ki se je ves zmeden priklonil in je zaplesal z njo po dvorani. Novolny pa se je nagnil k Ze-nički. ki je kar hlastala po zraku. »Evo, toliko dam na v*e te vaše govorice?« je rekel dovolj glasno, da so ga slišali tud! ostali in je pokazal na plešoči par. Čutil je, d« jih je vse osramotil. Hkrati pa Je bil s svojim izzivalnim ravnanjem najbolj učinkovito izpodnesel tla vsem tistim sumničenjem, ki so se zgrinjala okoli Agate, in Je s tem opral tudi svojo lastno čast. Kratko se je zasmejat tn je odšel od mize. 4 Novotny je prekriža! roke na hrbtu in se je naslonil na steno Gledal je Julijusa in svojo ženo. ki sta plesala Njegov običajni smeh mu je dvigal prekratko zgor-I njo ustnico do nosa Toda dotoo-trajnost tega smehljaja, ki je do- bival že nekai otrplega, bi utegnila postati sumljiva za opazovalce, ki bi bili manj vinjeni in man) osupli, kakor so bili ljudje za Fernhahnovo slavnostno mizo Tu pa tam jih je ošvrknil s poševnim, zlobnim pogledom. Glej no, kako so se zdaj razvnemali ti krepostniki — ko jih je bil pustil samel On, ki se ni nikoli odrekel nobenemu užitku, je neizmerno preziral vso to družbo, ki je bila krepostna zaradi šibkosti svojih poželenj. Toda kljub temu, da jih je preziral, je bil dovolj nečimern. da nikakor ni hotel zaigrati pred njimi vloge ogoljufanega soproga. Nu, pošteno jim je bil zagodel, ko je pripeljal mladega gizdalina mednje I In še naprej so se mu pod brki bliskali razgaljeni zobje, ko si je govoril, da jim bo zagodel tako da jim bo kar 9ape zmanjkovalo, da bo zagodel tudj temu mlademu kmetavzu in tudi — Agati.,. i Poznal je svojo ženo Poznal je sleherni gib njene glave, vedel je. kaj pomeni kaka kretnja njene roke, trepet njenih ustnic, izraz v očeh. povešanje trepalnic, najrahlejša sprememba j v glasu. Poznal je rahlo otrplost njenega tilnika ki je izražala odpor in mehkobo okoli njenih ustnic. ki je govorila o popuščanju. Nikoli ni vede', da jo pozna tako do vseh potankosti, kakor ta mah, ko 1o le videl nred seboj drugačno I (Dalje prihodnjič) čestita k prazniku mestne občine RADEČE. Izvršujemo razne vrste voženj za osebni in tovorni promet po nizkih cenah ter se priporočamo za naročila Troha Frane - pekarna ZIDANI MOST čestita vsem svojim odjemalcem k občinskemu prazniku mesta Radeče ter se priporoča svojim cenjenim odjemalcem Ivo Štefančič tkalnica - Radeče LAZNIK FERDO državni obrtni mojster MEHANIZIRANO KOLARSTVO, RADEČE čestita vsemu delovnemu ljudstvu k občinskemu prazniku mesta Radeče ter se priporoča za cenjena naročila raznih športnih predmetov, avtokaroserij ter gospodarskih strojev in orodja kakor tudi drugih lesenih izdelkov izdeluje vse vrste platna, oksforda, flanele ter keper za delovne obleke. — Priporoča se za naročila ter čestita k prazniku mestne občine Radeče vsemu delovnemu ljudstvu Radeč ter vsem svojim odjemalcem KOLEKTIV GOSTILNE Kadar imaš opravke na Jagnjenici, se ne pozabi oglasiti v priznani gostilni Jež Zofija - Jagnjenica kjer dobiš dobro pijačo in jedačo. Vsemu delovnemu ljudstvu Radeč čestita k občinskemu prazniku JEŽ ZOFIJA — JAGNJENICA SVOBODA v Radečah (prej Erjavc) pošilja vsem Radečanom borbene pozdrave ob praznovanju občinskega praznika. — V novo preurejenih prostorih vam,nudimo vsak dan topla in mrzla jedila ter kvalitetne in izbrane pijače vseh vrst. PO LEPI MASI DOMOVINI Zagreb — Banja Luka — Jajce — Sarajevo — llidža — Mostar — Dubrovnik — Metkovič — Ploče — Tufiepi pri Makarski — Split'— Trogir — Šibenik — Zadar — Titova Korenica — Plitvička jezera — Slunj — Karlovac — Ljubljana (Nadaljevanje) Železniška postaja V SARAJEVO — NAJLEPŠA V SREDNJI EVROPI Po dopoldanskem ogledu Sarajeva — tretji dan našega potovanja — smo imeli v načrtu avtobusni izlet k izviru reke Bosne. Z navdušenjem smo odšli na ta izlet, vendar je bila večina razočarana, ker se nismo mogli kopati. Tako smo se vrnili nazaj v Ilidže. Kar pa nas je bilo vztrajnih, smo vzdržali kar pri izviru Bosne. Naš tovariš N. iz Štajerske je namreč slavil ponovno poroko. Poročil se je kar mohamedansko, kajti svojo ljubezen, lepo Vido, s katero sta se razšla pred 32 leti, je našel ravno na našem izletu »Po lepi naši domovini*. To srečanje in viru reke Bosne zalili — pa ne z vodo Bosne, marveč s pristno »žUavko«. Vida je bila ob tej priložnosti močno ganjena. Nič ni lepšega, kot sl ogledati Sarajevo zvečer. Po večerji smo jo mahnili po mestu ter si ob tej priložnosti ogledali železniško postajo v Sarajevu, ki je ena izmed najlepših v Srednji Evropi. Težko je opisati, kako lepa je ta zgradba. V Bosni in Hercegovini so lahko ponosni nanjo. Ko sem si ogledoval to monumentalno stavbo, ki je v nočnem času res prava krasota, sem si mislil, kdaj bomo tako srečni, da bo tudi Ljubljana prišla do novega, prepotrebnega kolodvora. V Sarajevu smo na postaj,- pu ne, ki 6e je raje odločila za vožnjo z vlakom do Dubrovnika, kot pa da bj potovala z nami z avtobusom preko Konjic planine in Ivanič planine. No — ko smo pa prišli v Dubrovniku s to tovarišico spet skupaj, ni bila preveč navdušena nad vožnjo z vlakom,kije bil tako nabit, da so potniki 6tali drug poleg drugega. Ko smo se pozneje vozili z avtobusom preko planine Biokovo, kjer se voziš v višini nad 1000 metrov, sem mislil na tovarišico, ki je šla v Sarajevu na vlak in se je vozila preko planine Biokovo. No — kaj hočemo. Iz Sarajeva smo imeli z avtobusom prosto pot v Ilidže na drugo nočno torturo. Ob dese- ponovno poznanstvo smo pri iz- stili neko tovarišico iz Ljublja- i DORNIK FRANC (bratje) prevozništvo & Jagn enica - Radeče tih zvečer dveh tovarišic iz Ljubljane ni bilo. Pa smo jih kar pustili v Sarajevu. Seveda so pozneje prišle za nami, ker se niso hotele odreči užitkom nadaljnjega potovanja. PREKO KONJIC PLANINE IN IVANIČ PLANINE DO DUBROVNIKA Četrti dan smo odpotovali iz Ilidže ob petih zjutraj. Spet smo se morali umivati kot mačke, ker ni bilo vode. Zal moram omeniti, da nisem videl pre-kraisne vožnje čez Konjic planino, ker sem v avtobusu sladko zadremal. Bližali smo se hi-drocentrali Jablani (H. Iz avtobusa je bilo videti dolgo dolino. Z vozilom smo se vzpenjali kot koze po skalovju vedno više in više. Cesta je bila razmeroma ozka, toda naš šofer Šam, je vztrajno krmaril dalje proti cilju. Globoko v dolini pod cesto si lahko opazil, ko te je imel »firbec«, kako visoko se vozimo, razbit avto v prepadu. Nič kaj prijetno nam m bilo pri duši. Ko smo se bližali vrhu, je nekdo pokazal vrh hriba. Dejal je, da bomo prišli z avtobusom na Pogled na Dubrovnik tistem mestu do vrha. Nismo mu verjeli, pa je le bilo tako. No — navzdol proti Jablanici je bilo že malo laže. V Jablanici skončujejo eno izmed največjih vodnih central v naši državi. Bližali smo se Jablanici, ki je poznana iz časov NOV. Morali smo se peljati, če smo hoteli prit, do Jablanice, preko mosta. Ta most je visok 76 metrov ter poznan izza zadnje vojne, kjer so partizani uničili celotno italijansko divizijo »Murgie« (Se nadaljuje) Iznred sodišča Električen material je kradel Pred okrajnim sodiščem r Trbovljah je bil obsojen Vinko Majdič delavec, stanujoč na Ostenku št. 18, ker je v letošnjem februarju demontiral električno napeljavo pri hiši M. A. in si ob tej prilik; prilastil različni električni material v vrednosti 2100 din. — Sodišče je obtožencu odmerilo denarno kazen 5000 din pogojno za dobo treh let, ker je upoštevalo olajševalne okoliščine, in sicer obtoženčevo priznanje kakor tudi njegovo mladost in ker je obtoženec pokazal na sodnijskj ob-ravnavi očitno obžalovanje. our *<>JTfc V »ZASAVSKI VESTNIK4 Miro Kinp »Svoboda-Center«, Trbovlje (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni ameriški film KARAVAN Razpored predstav bo razviden z lepakov. V nedeljo dopoldne bo na sporedu italijanski film TEŽKA LETA Naslednji teden izredni spored z angleškim filmom VLOMILEC Kino »Svoboda« — Trbovlje II. bo igral od sobote do ponedeljka ameriški barvni zabavni film ČAROBNI FIŽOL Šport v Zagorju ROKOMETNE TEKME V soboto sta bili v Zagorju dve prijateljski rokometni tekmi. V prvi so ženske trboveljskega Rudarja premagale domačinke z 11:3, v drugi pa so bili prav tako uspešni moški Rudarja, in sicer 23:15. PRVENSTVENA KOŠARKARSKA TEKMA V nedeljo je bila v Zagorju prvenstvena košarkarska tekma med Proletarcem in Litijo. Rezultat 82:43 (29:30) za domače. V predtekmi So pionirji Proletarca premagali Litij ane z 51:10 (19:10). — T0 je bila 60. tekma košarkarjev zagorskega Proletarca. Prejšnjo nedeljo so pa zagorski košarkarji v zaostali tekmi premagali v Štorah moštvo Kovinarja 38:34 (21:22). NOGOMETNI TURNIR V ZAGORJU Minulo nedeljo je bil v organizaciji Svobode iz Kisovca pokalni nogometni turnir, ki so se ga udeležila 4 moštva. Rezultati: Litija—Rudar (Hrastnik) 0:0 (0:0) — po 11-metrovki pa 5:2 za Litijo. Svoboda (Kisovec)— Proletarec (Zagorje) 3:1 (1:0). Proletarec—Rudar (Hrastnik) 4:2 (0:1). Svoboda—Litija 3:1 (1:0). Pokal so si osvojili nogometaši kisovške Svobode. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA UGA Rudar (Trb.)—Branik (Mrb.) 77:74 (36:27) S poti i»a Hmiiji (Nadaljevanje) DUNAJ Prispeli smo. Zavore zahrešče, rahel sunek in obstali smo. »Wien — Sudbahnhof!« slišimo klicati sprevodnike. Po peronu vrvež kakor v čebelnjaku; eni hite k izhodu, drugi na vlak. Izstopili smo in se zbrali pred starim, okajenim postajnim poslopjem. Po nekaj vprašanjih smo zvedeli za Študentski dom in se namenili, da ga poiščemo Ob tej priložnosti smo naleteli na izredno vljudnost in prijaznost Dunajčanov, ki so se napotili kar z nami d0 tramvaja in dalje do Študentskega doma. »O, v Jugoslaviji je lepo in prijetno preživeti dopust « je dejala prijazna gospa in še pristavila, da pravkar prihaja iz Opatije, »iz tega raja ob morju«. Pogled iz tramvaja: peljali smo se skozi dva milijonsko mesto, skozi Ring, kjer si lahko gledal vrvenje velikomestnega življenja. Tramvaji, avtomobili, motocikli, kolesarji In pešci — vse je hitelo vse se je prerivalo skozi živo gnečo. »Tu je pa ruski del mesta,« nas je opozorila oboževalka naše Opatije. Ves Dunaj je namreč po drugi svetovni vojni razdeljen med zmagovite zaveznike — velesile na več teritorijev. Kmalu smo se peljali tudi skozi angleško, internacionalno, francosko in ameriško cono. Toda še vedno smo v središču mesta, še vedno se vozimo med večnadstropnimi stavbami iz preteklih stoletij, ki so bile zgrajene in plačane tudi z delom In znojem slovenskih in jugoslovanskih narodov. Tu, v tem mestu so odločali o usodi naših narodov nad pol tisočletja, tu so v bajnem razkošju živeli nemški plemenitniki in cesarji ter srkali kri naših narodov, tu so v bedi in pomanjkanju životarili deset tisoči delavcev — kovačev Damjanov ter Pavlič-kov — in študentov, v tem mestu je hlapec Jernej iskal pravico. ki pa je ni našel. Da. Dunaj je mesto preteklosti, mesto nekdanjega mogočnega sveto-rimskega in kasneje avstrijske- ga cesarstva, mesto zgodovine, ki pa je za nas le prevelikokrat žalostna. Ze se je mračilo, ko smo ob visoki stari zgradbi stopili s tramvaja. Spet nekaj vprašanj, korektnost Dunajčanov, in že smo bili v svojih sobah. Brž smo pohiteli pod prhe in sprali s sebe popotni prah. »No, voda je pa tu zelo dobra,« je zadovoljno ugotovil nekdo od naših profesorjev in si krepko otiral telo s svežo brisačo. Voda priteče iz pogorja Hochschvvab iz Zgornje Štajerske po nad 50 kilometrov dolgem vodovodu — »Hochquellenleitung«, k| ga je zgradil leta 1910 znameniti dunajski župan in znani lepotec Karl Lueger. Po osvežujoči kopeli smo se napotili v bližnjo restavracijo na večerjo. Spet prijaznost Dunajčanov. Posedli smo skoro polovico gostinskega prostora in radovedno čakalj na prvo jed v tujini. Ni bilo treba dolgo čakati in že je zazvenelo jedilno orodje. Natakar se je nekako opravičovalno nasmehnil in dejal: »Pri vas v Jugoslaviji se je bolje in ceneje kot pri nas na Dunaju Pri vas so porcije velike.« Možakar je bil namreč preteklo leto Pri nas na dopu- stu. Pospravili smo »dunajski zrezek«, ki se pa po velikosti skoro ne da primerjati z dunajskim zrezkom, s katerim ti postrežejo pri nas v Ljubljani ali pa v Beogradu, in se poslovili. Naša mošnja je znatno »shujšala«. DUNAJ — ENA SAMA REKLAMA V nekaj skupinah smo se nato razšli po bližnji okolici Študentskega doma. Vse mesto je bilo v luči neonske razsvetljave Reklamni napisi so sedaj še bolj kričeče padali v oči kot podnevi. Vsepovsod, kamor pogledaš, vidiš reklame, reklame in spet reklame. Tudi tramvaj je sama svetleča reklama. Izkžbe so bajno razsvetljene. Pristopili smo bliže: »Ko bi vsaj cene ne bile tako bajno visoke,« pravi nekdo. Da resnično, pri takih cenah je potrebna močna in privlačna reklama — posebno za nas. Počasi smo stopali vzdolž glavne ulice. Kljub temu da še n< bilo pozno, smo srečavali le redke. Mesto se je umirilo. Zamrlo je po trudapolnem dnevu. Tudi mi smo namerili korak proti prenočišču, poiskali svoje sobe in kmalu pospall kajti drugi dan nas je čakalo polno najrazličnejših doživetij. V JUTRANJIH URAH NA SPREHODU PO MESTU Prebudim se. Začudeno se ozrem, kje sem Ko zagledam prijatelja Staneta, ki še pridno smrči, se zavem, da sem na Dunaju. Skočim k oknu. Globoko doli je že mestni direndaj. Tramvaj ropoče, avtomobili trobljo, pešci hite po svojih poteh. Pogledam na uro. Nekaj čez šest je. Ob devetih pa šele gremo v mesto. Pokličem Staneta in ga zvabim s seboj v mesto. Pohitiva v kopalnico. Ena, dve — in že sva na ulici. Ostali tovariši sladko sanjajo. Počasi stopava po mestu in se pridno ozirava na vse strani. Tudi izložbe naju zvabijo. Toda izložbe so le paša najinim očem. »Unser Wien« — vidiva z nad meter velikimi črkami napisano pred lepo, v baročnem slogu zidano palačo. Kmalu zveva, da je tu sedež mestne občine, magistrat, ali po nemško »Rat-haus«. Zavijeva na desno. Mimo hotelov, restavracij, kavam in drugih poslopij naju vodi korak. Najino pozornost pritegne lepo, iz marmorja zgrajeno moderno bančno poslopje. Vstopiva. Povsod blesk marmorja in šip. Stopnišča so polna Hudi n n 'razlifnejših narodnosti. Prerij c va se v notranjost, v pro- store menjalnice ter nekaj malega izmenjava. Nato jo spet mahneva proti Študentskemu domu. Seveda po drugi ulici. Pred seboj zagledava veliko, i2 opeke, v obliki modernega ffra" du zidano stavbo — sedež policije. Nekoliko dalje se dvigata proti nebu dva krasna stolpa-Napotiva se proti njima. Pr®" vzeta od lepote obstojiva preti glavnim vhodom v neko cer" kev. Kaj takega ne najdeš P™ nas. Krasna stavba, zidana gotskem slogu, s svojimi vitkimi, koničastimi stolpi, okrašena že na baročni način, vzbuja pravo občutenje lepote. Vstopiva. Spet in spet gledaš lepoto, sp<* In spet so čudiš domiselnosti ® ustvarjalnosti nekdanjih mojstrov. Da, pravo nebo predstavlja velika freska na stroou. Nekoliko niže pa je pas deželmn grbov. Tudi štajerskega, koroškega, kranjskega, istrskega, hr-vatskega tn dalmatinskega najdem med njimi. Spet , nekdanjega cesarstva! Vse so polne lepih barvnih slik reliefov ter raznih spominski napisov. Človek bi se moral . tej cerkvi dali časa zadržati, bi si jo natančneje ogledal. da čez nekaj minut bo ura o vet. Zato sva s prijateljem pohitela proti Študentskemu domu. (Se nadaljuje) Gračner Gizela GOSTILNA ’ ^ STARI DVOR-RADECE čestita vsem delovnim ljudem Radeč k občinskemu prazniku Če hočeš dobro piti in jesti, se oglasi v gostilni »STARI DVOR« innebotižal fostilkU Vtkeva GOLOBIČ ANICA čestita k prazniku mestne občine Radeče ter se priporoča za obisk. Dobro jedačo in pijačo dobite v gostilni Golobič, Vrhovo fotelje kuttooftemet m tidofovmje pternga m Sm čestita vsemu prebivalstvu mesta Radeč in okolice E prazniku MESTNE OBČINE RADEČE Sedaj je čas, da si preskrbite kurivo, ki vam ga nudimo v vsakovrstnih količinah BADEOE čestitata vsem svojim odjemalcem k prazniku mestne občine Radeče Nudimo vam vedno sveže meso vseh vrst in različne mesne izdelke. Cene konkurenčne — dobra postrežba I Priporočata se kolektiv in uprava Klavnice in prekajevalnice v Radečah VVVVV%%VVV%%VVVVVVVVVVW%%%^V*^V%^V»WI Sfti&SM itqmka ftedetie fodele O (poslovalnice v Radečah, Zidanem mostu in Papirnici) Delovni kolektiv podjetja čestita vsem svojim odjemalcem k občinskemu prazniku mesta Radeče ter se priporoča za nadaljnji obisk poslovalnic v Radečah, Zidanem mostu in poslovalnici pri Tovarni papirja - Njivice ^www%^vww%^ S skupnimi napori za napredek in razvoj radeške komune! KMETIISKA ZADRUGA Radeče Čestita vsem delovnim ljudem Radeč in okolice k občinskemu prazniku ter se priporoča za obisk poslovalnic v Radečah, Jagnjenici in Vrhovem Prodajamo in odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov foUivatska testoma# Zidani most čestita k prazniku mestne občine Radeče vsemu delovnemu ljudstvu Radeč in okolice. — Prav tako pošilja borbene pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije k prazniku na OSTROŽNEM 19. SEPTEMBRA Vsem našim gostom nudimo v preurejeni kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu topla in mrzla jedila ter vsakovrstne kvalitetne pijače PRIPOROČA SE KOLEKTIV KOLODVORSKE RESTAVRACIJE ZIDANI MOST Ob prazniku mestne občine Radeče čestitajo vsem svojim odjemalcem mesta Radeč in okolice KOMUNALNA PODJETJA MESTNE OBČINE RADEČE Izvršujemo vsa slikarska, pleskarska, zidarska, mizarska in ostala dela. Cene konkurenčne! Prepričajte se, da je postrežba in izvršitev točna in hitra Kolektiv GOSTINSTVA čestita vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu RADEČ in okolice k prazniku mestne občine RADEČE V vseh naših gostilnah dobite vedno topla in mrzla jedila ter kvalitetne in izbrane pijače po nizkih cenah. Na svidenje vabi kolektiv gostinstva Radeče Jt Borbeni pozdrav vsem delovnim kolektivom občine Radeče in vsem ostalim volivcem ob prazniku MESTNE OBČINE RADEČE KOLEKTIV TOVARNE LESENIH PET pošilia delovni kolektiv TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNE6A PAPIRJA v Radečah čestita k prazniku mestne občine Radeče vsemu delovnemu ljudstvu Radeč in okolice Našemu delovnemu ljudstvu nudimo vse vrste različnih lesenih pet in druge naše izdelke ter se priporočamo za naročila NAJ ŽIVI PRAZNIK SLOVENSKEGA LJUDSTVA1 19. SEPTEMBRA VSI NA OSTROŽNO! Nudimo ose vrste različnega papirja po konkurenčnih cenah! 19. SEPTEMBRA NA SVIDENJE NA OSTROŽNEM! delovnemu 1‘udsfvu Radeč in okolice pošiljata borbene pozdrave ob PRAZNIKU MESTNE OBČINE RADEČE Vsemu delovni kolektiv m uprava GRADITELJI HIS, NE POZABITE NA KVALITETNI ZIDANOMOŠKI CEMENT IN ODLIČNE LAHKE GRADBENE PLOŠČE, KI VAM JIH NUDI NASE PODJETJE! NA ZBORU SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA OST RO 2 N E M PRI CELJU SE BOMO 19. SEPTEMBRA ZBRALI VSI KOT EN MOŽ IN MANIFESTIRALI ZA MOČNO SOCIALISTIČNO JUGOSLAVIJO