Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6 00 Za pol ieta ..... $3.00 Za New York celo »eto $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n O GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. P55 9 The largest Slovenian Daily to* J the United States. j Issued every day except Sundays ta jjj and legal Holidays. to IKLJsrON: CORTLANDT 2876 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Off >ce at New York. N Y., traaer Act of Congress of March 3 1879 NO. 264. — ŠTEV. 264. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, JL924. — TOREK, 10. NOVEMBRA 1925. _TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXTII RAZPOLOŽENJE NAPRAM SUŠE Slavni zagovornik Darrow je imenoval tekom govora v Detroitu dejanje Lincolna, ko je oprostil sužnje "vražjo proklamacijo". — Divjaštvo bi bilo mogoče boljše. — Governer države Pennsylvania je izjavil, da načelujejo kabinetu uradniki, sodniki in kongresniki, ki pojejo, defitisti-čnemu gibanju. ...... DETROIT, Mich., 9. novembra. — Cikaški odvetnik, Clarence Darrow, je včeraj nagovoril 1 500 črncev v črnski panogi Y. M. C. A. ter pri tem tudi osvrknil prohibicijo. Darrow se mudi v tem mestu kot zagovornik Ossian H. Sweeta, njegove žene in devetih nadaljnih črncev, ki so obtoženi umora. Glede osemnajstega amendmenta je rekel Darrow: — Pil sem pred prohibicijo, a zmerno. Še sedaj pijem. Volsteadova postava očividno ni na pravila na moj tek niti najmanjšega učinka. ^ Darrow je rekel, da ne bo razpravljal o slučaju Sweeta, a pripomnil, da je okraj, zgrajen za pet tisoč črncev, malo premajhen za nastanitev 80,000 ki žive sedaj v Detroitu. Očividno morajo nekje živeti. Ce se preselijo v belo sosedščino, poslabšajo vrednost zemljišč. Po komentiranju plemenskega problema v Zdr. državah, tekom katerega je trdil, "da se mož na gotovih tleh vedno boji novodošlega" in "da bi belega moža, ki bi prišel v Kongo, tamošnji domačini tudi sovražili ter napačno razumeli/' ss je lotil Darrow vprašanja suženjstva. Glede emancipacijske proklamacije Abrahama Lincolna je izjavil, da je bila to "vražja proklama-cija". Po pripombi, da je bil pred tristo leti beli človek ali vladar ali pa suženj, je nadaljeval: — Brez suženjstva bi mogoče vaše pleme nikdar ne imelo prilike za civilazcijo. Se vedno bi bili divjaki v Afriki, — in kot takim bi se vam mogoče boljše godilo. Kljub temu pa sem mnenja, da je civilizacija vredna cene, katero moramo plačevati zanjo. CHICAGO, 111., 9. novembra. — Governer Gif-ford Pinchot iž Pennsylvanije je izjavil včeraj na dveletni konvenciji Antisalonske lige, da se vrši sedaj "defitistično" gibanje, kojega namen je preprečiti izvedenje prohibicijskih postav. Neuvaže-vanje postave je pripisoval vzgledu javnih uradnikov v Washingtonu. — Po sprejemu osemnajstega amendmenta se je zmanjšalo število zločinov, revščina je postala manjša in dobički prohibicije so postali popolnoma jasni. Nato pa je prišla izprememba, — izpre-memba, ki je bila izključno le posledica dejstva, da so spoznali, ki so hoteli kršiti postavo, da nimajo uradniki za izvedenje postave nobenega namena izvajati jo. — Med vsemi mesti Amerike je postal Washington, kjer delajo postave, odlični voditelj neu-važevanja postav in ustave Združenih držav. Kabinetni uradniki, sodniki, senatorji, kongresniki in voditelji oficijelnega življenja v Washingtonu so javno, notorično in kot samoposebi umevno kršili eno temeljnih postav svoje dežele. Ali se moremo čuditi, če so zločinski razredi sledili vzgledu katere so jim dali ti možje? Večji del svojega govora je posvetil governer svoji lastni državi ter kritiziral komisarja za notranjo carino Blaira ter prohibicijskega komisarja Haynesa radi popustljivosti pri podeljevanju licence za pivovarnarje.v Pennsylvaniji. Opisal je razmere v Pennsylvaniji glede proizvajanja močnega j^iva ter rekel, da varijo dobro pivo le v pivovarnah, ki uživajo varstvo zveznih oblasti. Glede Pittsburgha je rekel: — — Pittsburgh, dom zakladniškega tajnika Mel-Jona, kojega dobri meščani so se ponovno obrnili nanj s prošnjo, naj napravi konec odprtemu in no-toričnemu kršenju postave, je edina izjema v Penn- To pa raditega, ker se je kontrolujočim i Cela Evropa je proti Finančni načrt amer. prohibicije. Pussyfoot" Johnson je hotel s svojim "razkrit- Painleveja zavrnjen. jem" vzbuditi paniko v Kcmisija franc.°»ke P°- vrstah Antisalor^ke lige. CHICAGO. HI., i). novembra. --William B. "Pussyfoot" .John-son. vrhovni vodni apostol, j«* razkril strašno zaroto. Ce bodo dne IG. januarja prihodnjega leta vprizorilr nasprotniki prohibicije demonstracijo v zveznem jrlavnem mesiu ter zahtevali razveljavljanje prohibicije. bo to izključno le slanske zbornice je s sedemnajstimi glas o v i proti štirinajstim zavrnila inflacijski načrt Painleveja, predno bc slednji predložen zbornici. Francozi so jezni na amer. mornarico. Francozi so ogorčeni nad navzočnostjo ameriških bojnih ladij. — Ta navzočnost kaže baje porn ankan je zaupanja v vlado Sarraila. — Vsta-si so se polastili dejanske kontrole dežele. 1 BEIRFT. Sirija. !>. novembra. IViln d dveh ameriških mtšiieev v tukajšnje pristanišče je napravil -. - 'erajiio nonproden vtis na franco- PARIZ. Kra:n*i ja. <). novembra., s'((' oblasti v Siriji, ker baje kaže Poroča Wilbur Forrest. posledica zarote cele Evrope pro- Xovi načrt ministrskega predsed- pomajkanje zaupanja vlade Zdi\ ti ameriški vodeni čednosti in nika Painleveja za finančno reha- alonske Li.ta Cehrriiifrtona. tajnika "sve-' mi.xii.ja je prav posebno odklonila ^rovu ruSilea. tovne lige proti alkoholizmu"'. j inflacijo v katerikoli obliki, celo, ^ opravičilo navzočnosti am»-Seveda pridejo pri tem v prvi tako kot je nedoločena vsebova- ' ^škili bojnih ladij, kojih namen vrsti vpoštev Nemci. V poročilu j na v programu Painleveja. da se je varovati interese ameriških dr--Tohnsona se pri as i: | izposodi pri Francoski banki po-1 žavljanov. se lahko navede, da je Obupani vsled propada trprovi- j trebno svoto zai zplačanje dozo-'c^a dežela v prlavnejn v rokah ne. ki je bila posledica ameriške relih bondov. vstaških tolp in da ni dovolj fran- prohibicij-e. so nemški pivovarn ar-, Predlopr pred komisijo, tikajoč co*kih čet. da bi jim mogle na-ji in proizvajalci žganja, v druž be celega programa vlade je se-; *protovati. Ojačenja so bistven bi onih iz Belgije. Francije in Če-J stavil Vincent Auriol. ki je dal iz- faktor za izboljšanje položaja t potrebpo je veliko število čet. Čeprav so pričela prihajati semkaj hoslovaške vprizorili križarssko raza ugovorom soeijallstov. ker .,e vojno, koje namen je staviti ame-' ne namerava težje obdačiti, pri-riško prohibicijo v slabo luč ter dobljenega bogastva. Splošno pre. i kavalerijska in infanterijska oja-jo uničiti. Na čelu te zarote stoji vladuje prepričanje, da določa! ^^-j®- ni mogoče pričakovati t»--Med'narodno dru-itvo za pospeše- odredbo v svoji sedanji obliki j kom prihodnjih par tednov nobc vanje prostega izdelovajija al ko- povečanje dohodninskega davka' ,le bistvenega povečanja fran hola. in tla tudi ne bodo prizadeti oni. i <*°*ki-h sil. (Resnici na ljubo pa bodi reee-jki so co motri i dosedaj izo-irniti j Francoske vojaške ohla.sti na no. da ni čul še noben človek. 7. tej obliki obdaeenja. ' mera vajo očividno koncentrirati :zjcmo "Pussy foot a" Johnsrana o J Glede vnrašanja inflacije je i svo.i° pozornost na uspešno kakem takem društvu ). , rekla komisi ja, da bi dajala pred-! obrambo Damaska ter nato pola- Tudi nadaljna izvajanja John- nost kaki obliki moratorija, m' ?onia ustanoviti varnost drujjib sona so lažniiva ,k<»r ni^o uteme- • sicer raditega. ker je največja polje na z nikakimi dejstvi. Pretep fašistovskega urednika s socijalistom. RIM, Italipa. 8. novembra. — furzio Suekert. urednik fašistov-ikeirn Lista Conqiusta in Piet.ro Ne.nni. glavni urednik soeijalistie-nega i ista A vami. sta včeraj izvo-MM-ala dvoboj. Nenni je bil dvakrat ranjen pri deseta m spopadu, a na protnika sta .se ločila nc-i spravljiva. ' ! me-1 in krajev, ko bodo dospela nadaljna ojačenja. Ko bodo postala me-ta Damask. Iloms, ITa ma in Alepo resnične francoske postojanke, bo storjen prvi korak k /opetnemu uveljavljen ju m"nu v zunaj ležečih okrajih. To pa je Belgija hoče najeti nevo posojilo. BRUSELJ. T»cl»riia. 8. nov. — Proti New Vorku je odpotovala posebna komisija, ki bo skušala treba Francije, da se oživi zaupanje v vladno finančno stališče, proti takemu okrevanju vere v finančno čTo-t vlade. Vlada je dala izraza svoji pripravljenosti, da razmišlja o modifikacijah, v okviru in duhu svojih predlogov, a drastične izprememebe. katere zahteva finančna komisija parlamenta. delajo njen naslednji ko- (lwni nedelavnosti postaja ~ak skrajno dvomljivim. I ™5 slabši. Predloga bi morala biti pred- Francozi grade železnico iz De ložena poslanski zbornici danes v BoKra Sekisam v pričatko-popoldne. vendar pa ni še znano. v*aJiju spomladanske ofenzive, a kaj namerava vlada »rtoriti in j oblasti upajo, da se bodo tokom možno je. da se bo zakasnila prod-' zim^kiih mesecev ])ogodile z Drnizi '"ožitev finančnega načrta. V Nastop deževne sezije bo ovira1 spb-šmnn je bil nricrt Painlevejr ' francosko akcijo proti Druzoiri. a >krajno hladno sprejet, ker ni za-i )0 povzročil težkoče tudi vstaiem dai p-tikajo po deželi. Sirski 1 -ti so predlagali obla- STRAHOVLADA V ITALIJI Socijalistični poslanec in načelnik "Italia Libera" je med petdesetimi, ki so bili aretirani kot člani zarete proti življenju ministrskega predsednika. Hotelirka v bližini Vidnpa obtožena, da je branila puško, ki je bila last voditelja zarote. RIM, Italija, 9. novembra. — Poslanec Ca^oc-chi in petdeset drugih je bilo aretiranih v Leghorn tekom fašistovskega pogona na osumljence v zaroti, da se za vratno umori Mussolinija. Brat generala Capello in Ducci, načelnik zatrte organizacije prejšnjih vojakov, znane kot "italia Libera" sta bila med aretiranimi. Vse panoge zarote so bile razkrite oblastim vsled izdajstva Quaglia. enega osumljenih, ki je bil včeraj izpuščen iz ječe. Policija je sedaj močno zastražila hišo izdajalca, ki je pojasnil oblastim ves načrt. Radi različnih govoric, ki krožijo sedaj v zvezi s lo zaroto, je sklenila policija, da bo zaenkrat zadržala informacije, katere je našla v dokumentih, zaplenjenih v Terni. Capella so privedli semkaj ter bo danes zaslišan. General Bencivenega, prejšni voditelj Aventinske opozicije in do pred kratkim predsednik tiskovne zveze, ter Signor Gateschi, odličen arheolog, sta bila naprošena, naj danes zjutraj obiščeta policijski glavni stan, a ugotovila obeh so bila zadovoljiva in smela sta oditi. V bli žini Vidma so aretirali neko gostilničarko, ki je bila baje v zvezi z zarotniki ter hranila orožje za voditelja zarote. Velike demonstracije v Jugoslaviji. je pot proti Damasku nevarna. C"e bi me napadli vstaši. se mi je svetova In. na j ustavim avtomobil ter j izjavim. «'a -em Amerikane,- ali' Anglež. k;-r hi bilo zado-tno varnostno «••premet vo. — Ko smo dospeli v Damask s strašno nasrlk-o. smo bili informirani. da j«« bi! naš avtomobil pr-vi. ki je prišel skozi v več dneh. Sledovi obstreljevanja očeta mest" so bili očividni. a človek srre lahko ^kozj obstreljevano mesto brez strahu p red prebiva i- DT'XAJ. Avstrija. 9. novembra. Iz Beograda poročajo, da se vrše po v>cj Jugoslaviji velike demonstracije liro t i Italiji. V soboto -o na glavnem trgu sežgali italijansko zastavo ter zbili tablo z italijanskega konzulata. , stvom. Ravna cesta, znana iz s\>- noix> noma odvisno od prihoda , > ' . „ r, , 1 . "'.tega pisma, je deloma uničena, a nadaljn h cet. /a enkrat ni mo-L ,V1 • ,51. piodajaln.il. ki so ušle po.skod-Toee ničesar storiti in z vsa.kimiunr ; i -i , • • , , ; nar... je vuteti moške, ki lzgleda- ° ! jo kot omamljeni in aiiatičnl. DAjIASK. Sirija, fl. novembra. Sile so priznale novo perzijsko vlado. del nik:er r.a navdušeno o h bra-vanje. Temeljni ugovor pocijali->-tov se glad. da se ta načrt niti malo no približuje njih idejam o lavkn na kapital, dočim s;> obra- >t-m. naj se proglasi glavnini metom Sleno mesto' Damaska, ki je sedaj ogrožen od vstašev. kojih itevilo se ceni na 1500 in ki s,-obirajo v vaseh Ažermana in Miara. Francoske oblasti so a\"tor:zira-o sirsko vlado, da imenuje komi-cj. ki bo ] vre iskal nerede v Da-'•katastn falen". a bolj j masku. Člani komiteja so predsed-BERLIN". Nemčija. 9. nov. —! zmerni kritiki se obračajo proti i obč ne, glavni inšpektor de-" Frankfurt er jZeitung ' je izv»— i mučni točki inflacije. ! partmenta za notranje zadeve, dela baje iz zanesljivega vira. da Parlamentarni položa j je še j upravitelj poljedelske banke, tr-nameravajo baA-arski monarhisti vodno skrajno zapleten in ne ja- i govski s-vetnik občine, inšpektor zopet ustanoviti kraljevino ter . sen in včeraj zvečer ni mooročil z Damaska preko Tlaife: — Napotil sem se semkaj iz Reiru*a s precejšnim vznemirjenjem. Svetovali so mi potovanje no železnici, a sem se rajše peljal z avtomobilom. Po pasiran.ru Libanona brez neprilik. sem bil obveščen od sirske žandarmerije in nekega francoskega častnika, da njih par dni, čerav se je pred akcijo finančne komisije smatralo prilike za sprejem finančnih odredb v poslanski zbornici za pre-Ncej dobre. TEHERAN. Perzija. 0. nov. — Zastopniki vseli inozemskih vlad -o predložili pisma, ki priznavajo j novo perzijsko vlado jK>d Reza , . . . Khanom. Ministrski preilsednik o oili javno (»bose- r> ... . ' iteza K lian je prevzel vrhovno si- lo. ko je bil pred kratkim šah «•• 'n dinastijo vred odstavljen. Trije Arabci ni na Merdži trgu včeraj ob jutranji zori. Bili so člani tolpe, ki je tekom preteklega poletja na- _ padla m-ko bagdadsko kolono. ubila nekega francoskega kapita-j Italija zatira Časopisje. na ter ranila številne druge. Tru-j __ pla so stala obešena šest ur in li- RIM. stek. ]»ritrjen na vsako truplo, jo R; ' a zal zločin. V.drL- Italija. f>. novembra. — azeu socijalističnega časopisa ziocm. \ ciiko ljudske mno-. • Lavoro". ki izhaja v Genovi, .i,-^ice so * o zbrale, da prisostvujejo' vlada zatrla vse komunistično in I socijalistično časopisje po Italiji. eksekliciji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 D;n.' — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE * 200 lir .......... S 9 10 500 lir..........$21.75 300 lir .......... $13 35 1000 lir.........$42.50 Pri naročilih, ki cnašajo manj kot 209 Ur, računano po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplafujo Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za poSiljatve ki presegajo PirTTlSOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. rOŠIL.JATVt: PO BRZOJAVNEM P18MTJ IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.— Denmr nam je poslati najbolje po Domestic Postal Mooej Order ali p« New l'ork Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK .82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 468? •'••i?' ^JR*"* ^f3? .S3?- • • -- vi GLAS NARODA ttLOVIldl DAILY) KM and Pubtkked bp SLOV2NIC PUBLISHING COMPANY fl Corporation) , president Louis Benedik, »namrar Frank Bakaer PUm of buiineas of the corporation and addrema of abov« offioera: B2 Cortland* St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " G L A 8 NARODA" __________"Voice of the People" _ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Sa eelo lota volja lisi oa Ameriko hi Kanado___—__$6.00 2a pol Uta_______$3.00 to četrt leta_______#1.50 Za New York ea eelo lot• — $7.00 Za pol leta______ $3 JO Za nioeemstva §a otto M# — 17.00 Za pol Uta______$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qiao Naroda" ithaja vsaki dan itvzemii nedelj in pratufkou. Popili brea podpisa hi osebnosti se ne priobčujO?* Denar naj se {blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni fcs*, prosimo, da ss nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLA8 KABOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. __ MR. GRDINI V ODGOVOR MIRNA BOSNA Pod gornjim naslovom piše ugleden rojak: — Svojih štiriindvajset lot že nisem čital takih debat v listih kakor ravno o članku sestre Agnes Rent"an. članico društva Marije Pomagaj, št v. 78 K. S. K. .1. Članek je napisala, kakor ji je srce narekovalo, pu je konec. Oe je napisala kako slovnično napako, ji ne smerno zameriti, ker gotovo ni hodila v visoke š« le. Uredništvo ima pravico slovnične napake popraviti. Ni pa sedaj umestno njo prepričevati, da je napačno pisala in jo z dokazi primoraiti izpremeniti svoje prvotno stališče. Njen odgovor bi moral biti: Kar .sem pisala, s-em pihala. (_'e se pa ni prav izrazila — to je v pravem duhu — naj jo drugi sodijo. Zakaj sedaj toliko 'polemike v listih o celi stvari? Listi so vedno dražji, kar ne smemo zameriti časnikarjem. Vse je dražje, zakaj bi ne bilo časopisje. Torej ne gubiiuo časa in papirja. Črno ni belo in belo ni črno, pa naj si Grdina in .Jerič še tako glavo belita. Agnes Benčan je pisala. Glas Naroda je popravil in natisnil. Grdina naj pa plača kar je svečano obljubil. Mirna Bosna! MUSSOLINI POTREBUJE REKLAME Takozvani nameravani atentat na italijanskega ministrskega predsednika Musolinija. je po našem skromnem mnenju na dovršen način vprizorjena reklama, koje namen je dvigniti vodno pojemajoči sloves voditelja italijansko fašist ov.-ke stranke, znanega bandits Mussolinija. Odpor proti vladi fašistov je postajal v zadnjem časa v Italiji vedno bolj močan, ne le v krogih soeijalistov in komunistov, tem več tudi v taftozvanih liberalnih, krogih ter med tujejezičnim prebivalstvom sedanje, nove Italije, med južnimi Tirolei in Primorci. Xasilne metode fašistov, ki onemogočajo vsak i>ovsem in postavni odpor proti vlada jočemu'sistemu nasilja, so povsem naravno vbudile željo, da se ta sistem odpravi ter nadomesti z zdravejšim. temelječim na parlamentarnih napravah. Italijanski liberalci pa seveda ne izgubUjajo iz oči svojih lastnih koristi, kajti fašizem jih je spravil iz merodajnih mest v vladi ter jih obsodil na brezdelje. Ameriško časopisje, ki črpa svoja poročila iz fašist ov.sk ih viro\ ali iz poročil svojih poročevalcev in poročevalk kot je naprimer neka Baskerville, ima povsem nepravilne nazore o fašizmu in njegova delovanja. To splošno ameriško nabiranje se zrcali tudi v saavospe-vu, katere-go je dvignil ameriški zaikladniški tajnik ob priliki sprejema italijanske delegacije, ki je prišla semkaj, da sklene dogovor glede odplačanja italijannkga vojnega dolga v Združenih državah. Njegovo proslavljanje Mussolinija je bilo naravnost ostudno, kajti mož, ki je eden predstaviteijev proste ameriške republike, kjer se še vedno vpošteva ustavo in njene določbe, — -čeprav mogoče ne v duhu, — bi se ne smol tako daleč iapoeabiti. Kot rečeno v pričetku, smo mnenja, da je bil takozvani nameravani atentat na Mussolini j a skrbno vprizorjesn politični manever fašistovske stranke, kojega namen je* bil «opet nanovo navdiošiti za Mussolinija in njegove oprode lahkoverni rimski narod. Italijani, posebqo pa oni, iz kojih va-st so se rekrotiraii takozvani zarotniki, vedo zeto dobro, da t>i jim »atrmoglavljen je dina- Chicago, lil. V* zadnji številki Glasila K. S. K. .1. svarit e. kaj sem zagrešila z mojim dopisom v št v. 180 Gla> Naroda. Mr. Grdina, vi ponudite tiste grehe izpred svojega praga, katere ste trosili pred leti pri podiranju fare sv. Vida v flevelandu. Naši čika.vki naj pa pomete jo tiste. grehe izpred svojih pragov, katere so zagrešili v dobi preganjanja pokojnega Father Sojarja. Kadar bo vse to poiuetfno. potem pridite pometat grehe pred moj prag. katere sem zagrešila, ko sem pi-ala. tla bi bilo bolje dati denar našim slovenskim revežem, katerih ko tie manjka, kakor pa nositi denar v Italijo. Ako mi pa kdo dokaže, da sem jaz kedaj zabavljala čez našo slovenske duhovnike, mu plačam sto dolarjev nagrade. Ako sem se pa tako pregrešila /. mojim dopisom, ki sem ga pisala, kakoršon je bil fotografiran v Glasi Naroda, in če mislite, da nisem več za med vas. mi pa povrnite, kar som plačala v Jednoto. da se me. iznebite. To je vse. Agnes Benčan. FORDOV SIN -1 i je prav nič ne koristih«, ratzven da I > i se državne stroške nekoliko zmanjšalo. Italija se mora pečati /. drugimi problemi, ki so neizmerno bolj važni kot je vprašanje monarhije ali republike. Resnica jt\ da je fašizem s >voj-e finance dežele izboljšale, n na drugi strani je res, da ne vladajo v nobeni drugi civilizirani deželi sveta take razmero kot vladajo v Italiji. Časopisje je zasužnjeno, brat ne zaupa bratu, vsak -e boji fa-šistovskih ovaduhov in <» resnic not i tega nam priča klasični vzgled sescftre aretiranega " would-be" atentatorja Zanibouija. ki je v >vo ji veliki skrbi za d< brohit brata >-ama ovadila slednjegra pri faši lovskih oblastih. Dopisi. Fairpoint, Ohio. 1 hodijo redno v cerkev in spolnju Namenila sem se zopet poslati .)"J° *voje katoliške dolžnosti, čc-; dolarje za Glas Naroda, ker je l»rav grmi tercijalski Grdina in hi-n.oja naročnina že potekla 20. ("avsko zavija oči. Drugega mu ni oktobra. Vedno sem se priprav-'"" jeziku kot: mi >1110 mi. poglej-ljala ]>oslati. pa nikoli si ne rno-11' nas. mi smo edini pravi kato re človek utrgati par minut časa 1 i*'sin I! Kdor ne trobi v naš rog. a pisati. Zelo me veseli/da mijna3 vrag počitra! — Pa ne bo mi Glas Naroda »niste ustavili. Ja- tako. gospod Grdina! Mi Čitamo ko raila čitam vaš list. posebno 1 vse časopise, pa niti e len tako gr-romane. ker so taiko krasni. "Bri-j('° »«' zmerja in ne pika kot baš gita'' je 'bil tako zanimiv roman, j katoliški časopisi. Po mojem tunela v oni komaj čakala nadalje-1 "J" bi bilo bolje, če bi se tisti pro-van j. No vie od ttfkaj nimam po- stor za kaj koristnega porabil, ne sebnih. ker nas je tukaj malo Slo- P« «am« za zmerjanje. Potem ne vencev. , bi bilo treba patru K overt i tako Tukaj je več rudnikov, ki bolj ' ju- in njegovem listu, pa že mnogo dlje s tem niso zadovoljni, ali kaj starih ljudi je povedalo in mi sa-hočejo. ker jim ne dajo drugače, mi vidimo, tla sta Sakser in nje-Aili vzemi to. kar ti dam. ali pa gov list že več koristila Sloven-zapiftm majno. tako se glasi od- eem v Ameriki, kakor vse tako-gov.Jr. Ubogi delavec trpel si in zvano katoliško časopisje skupaj! boš kakor dirugi hočejo. Alojzija Kooian ča! Kaj pa je sto dolarjev za takega veljaka in šli bi tudi v dober : namen. Če je res tako dober ka- P toličan, bi jih moral dati iz svoje Ze dolgo ni bilo nobenega dopi- lastne volje To(ia ^ pravi že star sa iz naše naselbine; ne vem. kaj ,m^ovor da obljubiti in dati je je temu vzrok. Menda pač to, da nekoIiko |)reve<- vsakfio rajši eita kakor piše. Z de- lom gre tukaj bolj .slabo in se v tem ' Wel1' »tednik, če ne boste vr-oziru ne morem pohvaliti. — Na moje^a llo»,isa v se 0 društvenem polju pa precej dobro liki kaJ °^lasim Pri nas sm0 napredujemo. Skoraj vsak tukaj- naro^eni na va« llst že enaJst let' an j i Slovenec pripada v dve dru- Tl1 vam V^Z*™ eeloletno naroč- štvi, nekateri pa celo v tri, čeprav n,no" Vaše^a 1Lsta ne moremo so slabe razmere. Tu imamo tudi Srešatl' ker n9-ibol^i slovenski društvo KSKJ, katerega člani pa lust v AmerikL Kon^° Prav leP pridno čitajo Glas Naroda, Pro- ^drav Petru in Matiju sveto in Glas Svobode, pa niso za- P<*orelcn' kep sta fanta fare! Kar pa se one nagrade tiče. bi pa .tudi bilo prav. da jo Grdina pla- Canan City, Oolo. Cenjeno uretlnistvo: — V današnji številki je nsi uvodnem mestu zanimiv dopis iz Chicago. Pisala ga je članica društva št. 78 K. S. K. J. Piše Agnes Benčan. in njeno ime je danes vprvič objavljeno v filasu Naroda. .Jaz bi ne hotel biti v Grdinovi in Kfiveitovi koži ko bosta ta dopi«. p --< čitala. Grdina bo rekel jk> sv»>ji stari navadi, da je bil dopis v .uredništvu sikovau. tločim bo skušal Ko-verta dokazati, tla je v. kratkem dopisu cele mernike, bogoskrun-•tva. (Po najnovejši metodi je namreč bogoskrunec wakdo. kdor ne trobi v Kovertov rog in kdor noče kupiti delnic njegovega sfa-1 i ranega podjetja/i Ker sem prepričan, da se Grdina jako zanima za fotografije in da mu ho že vsaj ena fotografija ostala vso dni v kislehi spominu. bi bilo dobro fotografirati tudi da- • t ; , • našnji dopis iz ('liicasra-- Totla tako fotografije j;o prime-r>ma drage. Ya\ fotografijo, ki je ^ila zadnjič objavljena v Ghitfti Naroda. j:» bi>lt> treba plačati nekaj nad dvanajst dolarjev. Glas Naroda je plačal to svoto svojevga žepa. samo tla je storil gospodu Grdini uslugo. Tudi današnji dopis bi s0 izpla-•a!o fotografirati. Fotografiran in priobčon bo •aikoj. ako prevzame Grdina vse t roške. Toda pripomniti jo treba, da bo uredništvo objavilo fotografijo le v slučaju, da pošlje gospod Grdina dvanajst dolarjev, bodisi v gotovini, bodisi po money odmi al i pa od banke potrjen ček. Preveč se je namreč izkazal, tla no drži zadane obljube-in da ni mož beseda. Njegova beseda ni vredna faj-l'e smrdljivega tobaka Zatorej. "Cash in advance, please!" * Pod dopisom je člančič "Mirna I^osna". Na željo ni ime dopisnika objavljeno. Napisal ga je možak, ki -le izrablja svojoga vzvišenega po-klcia v strankarske in kramarske namene. * V soboto zvečer je bil lep večer. Znani ne\vyor">k:J " s,lovenski kvartet "Slovenija"' se je poslovil d svojega prijatelja Jožeta, kateri je v nedeljo pred Rogom in svetom obljubil, da "ja". m neo.noo t. iisacawoco. n Xa siiki vidite ' gtiloglavega t Fordovega -ina Eilsela. ko da je znamenje. naj »e najnovejši Fordovi at-roplani dvignejo ter polete v ray 11 a mesta Srednjega Zapada. Novice iz Slovenije, Pretep med fanti. t vomica konjaka je bila dobro V gostilni .Janeza Ja umika na znana preko mej jug. države. Po-Vrhoveih št v. 6 pri Kožarjih sta kojnik .rokom Čeh. je tudi za časa brez vsakega povoda napadla Avstrije stal neomajno v sloven-brota Al. in -J. Zdešar Avguština ->kih vrstah. Vrhovea. posetnikovega svna v/. Vrho-vc. ter ga telesiit» jH)škt>tlo- Dva francoska letalca pristala v vala. Poleg tega ". Korajžni tluJi se je >eve^la ' j^plan;) spustil med nje. pri čemur je nastal takšen prepir in pok olj. tla je Smrtna kosa. dobil l>uh na glavi in na komol- .. i.- .-1 1 1 • • i> . V splošni bolnici v Ljubljani je mi tri težke vhotlaljaje. Po vsem, 1 J J . - , . . . ; umrla M aren k a .Jezeršek životu je bil Duh tako stepen, da. • 1 i - 1 - 1 1 i — Preminula ]e v Lru-bliani jo obležal 111 so ga sele drugi dan ... .1.1 i li- : Amalija Lunder. soproga vlakni našli na nekem skednju vsega v I J 1 , . , ,. ,. I vod }i'. krvi ter ga prepeljali v maribor-' sko bolnico. to nič 8hAii člani in katoličani; Večletni naročnik. Gos]>odinja je toliko dobrega nakuhala in na pekla, da bi bilo t.ri dni zii tfrkrat večjo družbo vseh s-ladkosti dovolj. Pili smo .starega, uležanega newyorcana. Muc je grmel in govoril. Stariha se jo bil nekoliko zakasnil, kar se je pa j>ozneje popravilo. Dergancu ni šlo v glavo, zakaj dobro vino v glavo ne gre. Mlad Mr. Rems se je tako zaljubil v plepoto slovenske pesmi, da bo (ta ljnbezen tlosmrtna in neločljiva. Hude je užival z žlieo kisel fižol, istočasno se je pa z nekakimi vilicami tolkel po glavi ter izvabljal iz pevcev glasove, da je bilo človeku pri srcu opojno-pri-:etno. Ločili smo se zgodaj. Že ob enajstih. Namreč ob enajstih v nedeljo dopoldne. * Martinovo se bliža. Na Martinov praznik pa pade tudi eden najnovejših ameriških sopraznikov — Dan premirja. Kaj jim je bilo v glavi, vražjim diplomatom. da> so >baš za Martinovo napovedali premirje? Na Martinovo se prava voj.*ika šele začne: vojska med žejnim grlom in polnim sodom; vojska med trezno pametjo in alkoholom. Žal. da ponavadi vedno le nasprotna stranka zamaga. Že vsaj pri nas Slovencih. Zopet pokol po trgatvi. V Limbušu pri Mariboru je bii na trgatvi 25-letini Anton Duh. Promocija. Dno 14. oktobra je bila na vseučilišču v Gradcu proniovirama za doktorico modroslovja Helena Tominišek. strokovna učiteljica v Mariboru, hčerka gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa Tominška v Mariboru. — Na varšavski univerzi je bii Vinko Brenčič proinoviran za dol>torja vsega zdravilstva. Smrtna kosa. V Zireh je umrl nagloma 011-dotni najstarejši krojaški mojster Matevž Kopač, oče profesorja in akad. slikarja Fr. Kopača. Pokojnik je bil daleč naokoli znan krojač. ki je izvrševal svojo obrt 44 k t in izučil 23 k roj a če v. Par dni pred smrtjo je kosil, se prehlad i i in umrl za vnetjem pljuč. > Medved na lovu za kravo. Iz liroda ob Kolpi poročajo, da se v zadnjem času. ko so poljski pridelki večinama že spravljeni, približujejo vasem medvedi ter; napadajo drobnico in živino. Ta-j ko je pred par dnevi blizu Ga-} špareev velik medved napadel gozdarjev*) kravi, ki je v smrtnem strahu sicer srečno ušla kosmatincu a je na begu padla preko neke strmine ter polomila rebra. Umrl je pred kratkim Benedikt Herti. graščak na Goliču pri Konjicah, v visoki s-tarosti 80 let. Njegova Iz Jugoslavije. Zcmski ostanki atentatorja Alija-giča v Bihaču. Te dni so na zagrebškem pokopališču. kakor .je bilo na kratko '/.>' port čano na zahtevo mestnega fizikata in musilinianskegn imama izkopali zem^ke ostanke atentatorja Alije Alijagiča. ki .]e t:moril notranjega minisfra Milo-rada Draškoviča. Kista je bila razmeroma še dobro hranjena, v nj<*j P'1 s,> bile le •še ko>vti obešen-ca in nekaj koščkov obleke. Zom-ske >otaiiike atentatorja ^o njito prepeljali v Bihač. v Bosni in jih pokopali na tamkajšnjem mtLsli-mansko-m pok' pališču. Te dni je dobila zagrebška j>olioija obvestilo. tla nameravajo komunisti prirediti radi ekshiuninacije Alijagiča poulične demonstracije. Policija je radi tega nastavila 55 detektivov, ki so opazovali kreta-nje množeie. Razen teiga je bila alarmirana tudi celokupna straža, vendar pa do 'kakih nemirov ni prišlo. Glad in beda radi slabe žetve v Hercegovini. Radi silno slabe letošnjo letine v Hercegovini, se nahaja okoli 30 odstotkov prebivalstva v velikih stiskah. Vlada namarava priskočiti prebivalstvu na ta način na pomoč, tla jim bo odkupila tobak za l>oljšo orno. kakor lansko leto. NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila eim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVNICA Značilen dogodek pred štirimi leti. (Poročilo madžarskega častnika, ki je spremljal bivšega avstrijskega cesarja Karla na pustolovskem poletu iz Švice na Madžarsko.) (Nadaljevanje.) Mislim, da smo ta hip vsi, kar nas je bilo. globoko zadihali, čeprav smo imeli pred seboj še najtežji del poleta. Da bi premotili opazovalce na letališču, smo dvakrat obkrožili a-erodrora. da smo dosegli potrebno višino, potem pa smo krenili proti Ženevi. JŠele potem, ko nas niso več mogli dosK-i pogledi radovednežev, ko smo imeli pod nami goste. lepe megle, smo naravnali kurz v vzhodno smer. Letali smo bre^ pripetljaja. Bili smo nad oblaki. Mnogo nismo videli od zemlje, toda vrhovi gora so bili jasni, in to je-^zadostovalo. Prav od daleč smo videli konec Itodenskega jezera in v megli tudi Friedrichshafen in Lindau. Zavili smo na desno, neprestano proti vzhodu, pa smo le z enim očesom gledali nazaj, ker je motor naenkrat nekako prestal. VsW vlažne megle se je nabralo v razplinje-valcu nekaj vode. To n ibilo sicer nič hudega, pa vendar, včasih se je ustavil. Večkrat ga je bilo treba malo zapreti in zopet spustiti Vanj plin, da bi prišla voda iz razpli-njeva 1 ca'. To ni bilo niti najmanj nevarno, mislim pa. da je vsakokrat zastalo srce našim potnikom v kabini. Obrnil sem se. da bi jim dal znak, naj se ničesar ne boje, pa sem že videl, da jih je pomiril Alexay, ki je kot star pilot pravilno razumel položaj. Motor se je kmalu pomiril, in tako smo mogli v višini kakih 3500 metrov lctetT brez skrbi proti Alpam. Panorama, ki se je odpirala pod nami, je bla očarljiva, samo ne vem, ali so jo mogli potniki pravilno ceniti. Vrhovi gora so se žareli v solneu in doline so bile zavite v gosto belo meglo. Okoli nas se je vse iskrilo v tisočerih barvah. Kadar smo leteli po dolgem preko kake doline, smo videli na beli me-Zli temno senco letala, ki je drvela z blazno hitrostjo naprej. Spominjam se. tla sem imel za mravne lepote le malo smisla in ila sem jih gledal nekoliko s strahom. Ziinmermann me je včasih od strani ošvrknil s pogledom, ki ni ravno obetal mnogo. Položaj je bil malce kritičen. Zaka^j ako se nam tu kje ustavi /notor in bi morali pristati v eni izmed dolin, kjer bi seveda izgubili v megli vsako orijentacijo, bi bili izgubljeni, ker bi se morali Dousiniljeno razbiti ob steni. , Danes seveda ne bi v prometnem letalstvu nihče tvegal kaj takega, ker bi se pilot tako nevarnim mestom izgonil v velikem lo-kn. Zakaj izguba na času je .skoraj brez pomena. Mi pa smo imeli dolgo pot in smo morali imeti bencin do Madžarske. Zato nismo smeli niti misliti na še tako majhen ovinek. K sreči je tekel motor kot ura. Le mrzlo jedilo v višini,« neusmiljeno mrzlo; zlasti kraljica Žita je zelo tožila. Zato smo se spustili nižje, ko smo preleteli najnevarnejša mesta. Tu pa smo že bili nad Gornjo Avstrijo. Leteli smo 2000 metrov visoko kakih 30 kilometrov južno od P ve. Smejali smo se in kadili cigarete. llitro sem bil"zopet popolnoma srečen, ker sem bil znova v .svojem elementu, v zraku. Zelo sem bil vesel, da nam ni bilo treba neprestano paziti na sovražne letalce in da zrak ni bil posejan z ,oblački fosforjevega dima. Fosfor je bil namreč ono veliko zlo, ki je v zadnjem vojnem letu tako zelo oviralo /letanje. Zo|>erue ko bile fosftor-oe patrone s svojimi belimi oblački, ki i*> neusmiljeno žagali in smo imeli patron veliko manj kot naši poklicni letalci pri Antanti. O pokrajini za Lincem nismo i-meli nobenega zemljevida, kraj pa nam je ,bil znan in videli smo dobro. Ves čas smo videli Donavo ko svetel, srebrn pas s tisočerimi zavoji in smo že od daleč spoznali Amstetten, St. Poelten in naS ljubi Dunaj. Pravzaprav od Dnnaja nismo videli mnogo, ker je vedno zavit v sivo meglo dima. Toda o-b* qnaka Dunaja, Kahlenberg n stolp cerkve sv. Štefana, sta se po uovno dvigala iz megle in tudi gloriieto schoenbrunnskega gradu smo razločili v njeni silhueti. Čeprav sta se kralj in kraljica med poletonl živahno zanimala za pokrajino, zlasti nad Avstrijo, in sta spoznala razne kraje in gradove po legi. je vendar ono znal. kar sta videla od Dunaja, napravilo na nju globok vtis. Že od daleč sta se trudila zasledovati srebrni tok Donave. Zakaj tam daleč, kjer se je Donava izgubljala v megli, je moral nekje biti Dunaj. Radi bi napravili kralju in kra-! Ijici veselje, da bi se nekolko približali Dunaju in enkrat poleteli nad mestom, toda to bi bilo lah komisije,no početje. Pustiti smo morali Dunaj na levi in usmeriti polet že od St. Poeltna proti jugovzhodu, na Baden in potem proti Šopronju. Še par minut nas je ločilo, in iz vršili smo svojo nalogo. Ko smo leteli nad Litvo, smo ustavili motor, da bi sami bolje slišali gromo-viti '.'Kijem." s katerim smo pozdravili domovino. Hitreje, kot smo prvotno raču tiali. smo imeli 700 kilometrov dolgo pot za seboj. Imeli smo u-goden veter ml zadaj. Natančno v štirih urah je dospel mister Hoy t s spremstvom na madžarska tla. Kako smo pristali, moram malo bolj obširno povedati. Po programu bi morali leteti v Denesfo. Kje je Denesfa i Jaz nisem imel pojma, in tudi Alexay je vedel le toliko, da mora biti nekje na jugovzhodu od južnovzhodnega konca Nežiderskega jezera. Zemljevida nismo imeli, pa nam tudi ni bil potreben, ker Denesfa bo. kakor so nam rekli, označena s petimi ali šestimi velikimi stebri dima, ko pride letalo v bližino, in bi jih vsekakor morali videti 20 do 30 klm. daleč. Ali daleč naokrog nisem videl nobenega takega dima. Hvala bogu sem si mislil, to je najzanesljivejše znamenje, da smo doma, ker že ni več vse v redu. In od tu dalje res ni bilo korak za korakom ničesar več v redu. Kasneje smo le videli steber dima, ali ta ni bil pri Denesfi. Ko smo v bližini pristali, nam je mogel kmet, ki je tam slučajno žgal listje, vsaj povedati smer in razdaljo do Denesfe. Dvigniti smo .se torej morali še enkrat v zrak. pri čemer je prevzel vodstvo Alexay. ki je bil sin puste, jaz pa sem zavzel njegovo mesto v kabini. Kralj Karel ni iz-pregovoril niti 'besedice, bral pa sem mu na obrazu, da je imel tudi on svoje skrbi, ker so manjkali stebri dima. Alexay je na podlagi pripovedovanja kmeta pravilno prišel do Denesfe. Toda tu nas je zopet čakalo neljubo presenečenje: daleč naokrog niti enega vojaka. Prvi kmet, ki se je približal aeroplanu, nam je povedal, da že več tednov ni vojakov v bližini. Kje so torej ostale legije, ki nas bi imele čakati? Izstopili smo, da bi pretegnili ude, ki so bili radi dolgega poleta že malo otrpli. Tudi kralj je zapustil kabino. Zahvalil se je vsakemu posebej zelo prijazno za delo, zvestobo in požrvovalnost,. Niti z besedico se ni dotaknil neprijetnega položaja, ki smo ga vsi tako mučno občutili. Bavil se je samo z nami, obsipaval nas je s priznanjem, moral je pa ravno tako kot mi i-meti občutek, da tu nekaj ni v redu. Neprijetni situaciji je napravil konec jezdec, ki je v brzern koraku prid Lrj al k nam čez polje. V svojem nebrzdanem optimizmu sem seveda upal, da bo to vsaj načelnik generalnega štaba, če že ne poveljnik kraljeve vojske. Jezdec pa je bil le hlevar grofa Cziraky -ja, h čigar posestvu spada Denesfa. nievar nam je potrdil kmetove informacije. Ničesar ni vedel o Osxtenbungu in tudi on ni že več tednov videl v bližini vojakov. Pač pa je mogel obvestiti grofa, da je pristalo letalo, in Cziraky nam bo gotovo mogel dati potrebne informacije. Vsaj'je vendar moral biti, i Te vrste kondenziranega mleka in znlekczaeno. Razredčite eno li hrani, kier je treba sladkorja dodaj o bogatejši okus kateriko-četrtino čase s katerekoli vrste s tremi četrtinami čaše vode in dobili boste pravilno količino mleka. Na ta način boste lahko napravili marsikatero jed. Tako boste lahko skuhali dosti jedi poceni, obenem boste pa tudi zmanjšali svoje gospodinjske stroške. BREZPLAČNO Razen teh dobrih kakovosti boste dobivali za labelne tudi dragocena darila. Zgoraj vidite naslikane razne kuhinjske potrebščine iz aluminija, katerih.se lahko poslužujete v kuhinji ter jih dobite za naše labelne. Gospodinje iz. popelnujejo od časa do časa to skupino. Posodo, Iri je tukaj naslikana, dobite v naši premi jski trgovini. Mi je nočemo pošiljati po pošti. Začnite da v.e? hraniti labelne ter jih odneslte v bližnjo premijsko trgovino, navedeno spodaj. • - ZA GOSPODINJE Piae ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema na svete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na lom mestu hotno teden objavili #lsn*k. ki bo zanimal vsako dobro Kos|>odinjo. JL NAVODILO štv. 75. Navodilo z:i kuho. j Nrsveti za dom. ?.!!< 1;.» vsflmj.' kovinske snovi ki ! t~V "hinVu- odpraviti j«»lin<»ve ma s.. jM.tt.l.iu- : ;i lmx-iio k> .si i in •'•''>«• - s'«n.«ve k.-ti. j';l> )>..-. ujte : U». 'i'., se j >iii v i niVko. m- i«a smetana. Vsleiiteira navadit otroku na samo mleko, ne pa na brišite. smetano. 1 »ate otroku mleko pri Ko sampunirate ! ise. d« dajte ne- vsaki je.li k<»t pijano, ali z zrnati- k":'k ' 1'ni:,m,v,-':! v" l,u l,rt" . . . .... . , . .... p reč. 1 o i>.. aUanje las. mi jedili. juuauu . pudingi m !>»►- ' . .... . . , K-> sle oprali I n., platno, je naj-Iivkmui. Ako daste otroku mle- ,.,.]jc. z rok„ ,.vijt„.. ko - čokolado, boste kmalu spo/.na- j t",- Inn*, te »mM--! it i rokavi«-«* \v. flit. da i k »pije dvakrat več mleka na ; .i'!i dajt.' \ p sodo z dan. IV naslednjem navodilo lah- ! »"r v.-t-krai prenesite. ; jHH'ivnem praškom. katerejni i.eko-• liku zm.ieite z mrzli v» do. t'akaj-e svojega ,la t,., ,„ rotei»» pa ix- ko pripravite t«> eeneno in okusno ' pijaeo. Zaeiiite jo pripravljati da- j ko vatn zdi. da ^o f-i-ae. jih i•/.-|K*ri!e v «""- i --1«- j 11 ira/.ol i uu. Nasveti /a Iep.it')_ NEW YORK CITY 44 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenu* 1427 Third Avenue near 80th Street near Madison Avenue 61 East 125th Street PEEMIJSKE TRGOVINE BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Str-«t. Bronx BROOKLYN. N. y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 534 Summit Avenue near Newark Avenue Začnite danes hraniti lebelne za dragocena božična darila. I Invjte ^vojV r«>ke l.-pi* in mla-; tSi>st::«\ To zahteva malo , a-a in sk.bi >. v;h' strani. K • pomivate pusodo. imejte na r« kali gumijaste ri>k;iviii\ Ako so vaiu take i«>ka-viee pri itehi nadlež.t ne. namažite k. n« e prstov - eoid ereamoui. Po-s« h le ni i m »t r»I:i umivali \ jako ' • vroči \«Hli in v. lnoenim iiiib-m. I'o- Zmešjljte ml:-ko in v,>,!,. ter pil- sh.;U.(> M. ,„Kk„ vr,,-,. Vl,h. stite zavreli. Medtem mešajte ka- r.izt(Ui;i., |H„,.Ui ,,a lu„|,. kav in sladkor ter prltlenite toliko ............ Z:1 rokl. j., limona v,Hle. da se bo vb klo. 1'ri.l mite «b.- |o,M.r |ir;lniIII„Vk. pob-t.^a je volj vrelega mleka, tla bosta ka- imi,rillh.j (;,„ri «;rii-Ui razstopin. kav i:, sh.dkor tekoča. Zlijte zmes knm ln.l/H y:) n ,.lislavilll(1 v vrebi mb'ko ter pustite vreti par tl< l>r„ >krlM.ti 1i. VKih'A rtiKol.AliA ča.M' eva p« iri ranega mleka <5 žlie kakava čaše ti ž'ir sladkorja '•s /.li«~-i« e s. li P -/.načaji in navaile i«*r tudi startist. Oseloio zdravje. Neki zdnivniški list j" preti kratkim objavil t'-lan-.-k •• vplivu brane in sol:i«-a na zobe. Zdmvniki ki -«i pregledali oir« k. ni z<4«-. izjvlja-jo. da je za zoIm- do-ti boljša trda luana k* t pa ni.dikn. Tu«li votla lepo gbob k. iNilier paj m«>ra 1 »i t i J imsi vpliv na 2«>li-. iM.-fbn«. irda lb-be', lie gletle na l«.. kaj j«- v j voda je ln.ljša 1'ripor«« ljiva je«l -o njem. otrobi, čisto pšenični kruli. |iosel»- Ko iKH-fte paj. nikdar ne razte- n*. pa -U«.rja. «»tr«.ku v t«-j geiiera-gnlt:- testa, tia bi bil«i baš «1.« r«i- «-i j I je treba powdali. naj jetbi d«»-ba. kajti v tem slučaju nima paj sji >|:oi-je. da b.*!o inr-li Iojm« 7.obe. lepe «(bitke. t> skorja ni eez in \ aži.o j«- ti«..»!»»• pre-čez. jo lahko izpolm-te z manjšimi I skati pri zobozdravniku, ki jih bo kosi. Peklo si i,o skupaj. I izčistil ter zaustavil giiitje. Navodila za kuhinjo. Ptismlo za?"paj je treba skrbno k.brati. Kupite tako. ki nt v sre.ii-11 i dvignjena, da 1m» paj na vrlin Mi priporočamo naslednje izdelke: Star JL Magnolia Micko nlgovarja v^.in kulii.ijIi zahteva mleko in shulkor < l»-.nem. \"r lahko prihranite la-lielne ter dobivate zanje -tIrag«K-eii:s tlarila. ^ Razne vesti. kakor smo mislili, orijentiran, ako se spusti aerobian j)n ualojjii na njegovem posestvu. Cziraky je res kmalu prišel s četveroprežniiu lahkim vozom in je že od daleč mahal s klobukom. Nikoli pa ne bom pozabil osuplega ( braza Cziraky je vega, ko je si>o-zual kralja. Kes ne vem. kdo je bil I olj osupel, ali Cziraky nad kraljem. ali kralj Karel nad tem, tla ni bil Cziraky obveščen o našem prihodu. Reči moram, da je vse, kar sem videl in doživel jk» našem pristanku na domačih tleli, zelo o-tnajalo moje zaupanje v uspeh stvari. Cziraky ni bil orijentiran. Treba se je bilo torej odločiti. Najvažnejše je »seveda bilo, da dozna za >tvar vojaški poveljnik zapadne Madžarske, polkovnik baron Le-bar. kraljev zvest pristaš, ki mu je bil podrejen tudi Osztenburrfn*-oddelek. Baron Lehar je bil v Šo-pronju. K njemu smo poslali kurirja. Mislim, tla se je jrrofov brat sam peljal* tjakaj z avtomobilom. Za kralja in kraljico, ki sta bila naravno vsled potovanja po zraku in razburjenja zelo trudna, so ;ia njuno željo pripravili sobo na lovskem gradiču grofa Czirakvja. Ost {Ji smo šli v grad Denesfo. Veličanstvi sta se poslovili od na.s in se nam še enkrat zahvalili za našo požrtvovalnost. Kralj nam je rekel, da imamo sedaj pred se-boj grenke dneve trdega dela in požrtvovanja. Rekel nam je. da raeuna še nadalje na našo zvestobo in nas je zagotovil, da zna ceniti naš trud. ki daleko presega našo častniško dolžnost ter da nas bo za to primerno nagradil. Mimogrede naj omenim, da nam je kralj podelil madžarsko baronstvo, ki ga pa ne priznavajo, in da nam je podaril letalo, ki je bilo sedaj njegova last, pa tudi tega niso hoteli priznati nam. Tu sem kralja zadnjikrat videl, ker se kasnejša prodiranja proti Budimpešti nisem udeležil. V p«>-Uebni misiji se mmoral že dru«ri dan v Budimpešto. Ko mi je kralj pri slovesa rekel: "Na svidenje v Budimpešti na dvoru." sem seveda mislil na vse kaj drugega, kot na tragičen izid, s katerim je končana naša avantura. Se majhna epizoda. Naše letalo je imelo znak švicarske suvereno-'sti "C. II. r>9.tH>". Na to prej lii-|sem pazil. Šele v Denesfi je to j zbudilo mojo pozornost, ko je e-{tien gospodov rekel: "Slab ometi: J.")!) in 66. Zakaj to sta dve slabi letnici za Ilahsburžane." ženska v moški obleki Konec prihodnjič. družba norcev Katarina II.. mogočna rti ska carica. je nekoč izrekla senatorju grofu Razamovskeinu željo, da bi rada sedela v družbi, ki jo tvorijo sami norci. Grof se je nasmejal in odgovoril: Vaše veličanstvo naj se potrudi samo prit i v senat : tu s?-dimo mi. se razgovarjamo, debatiramo, sklepamo, končno pa se pojavi generalni procureure in nam predloži od vašega veličanstva izdano ] K) vel je v podpis, ne da bi se oziralo na naše nazore in pomisleke in v takih trenotkih se gledamo med seboj drug drujrejra kakor norci. ADVERTISE in GLAS NAHODA V Ragnitzn poleg Gradca je te dni prejela žandarmerijska postaja obvestilo, tia -luži v kraju pri nekem posestniku lila pee, ki je pravzaprav preoblečena ženska., /andarji so postali pozorni ua o-vadbo in so takoj poslali patruljo k posestniku, ki je zaposloval lo čndrto bitje. Orožnikcm se brž posrečlo identificirati hlapca, ki j i i bil nihče drugi kot Ajxattt I'av-iina Beyer iz pruske Slezije. Ženska je bila že večkrat za-a "-ena pri tatinskih dejanjih, rati i katerih so jo oblasti izgnale čez av-trij ko mejo. , Ileverjeva je bila radi zadnje ta'.vine zaprta v kaznilnici Lanko-\vitz. Ko je odsedela kazen, so jo obla-ti odrinile v NVničijo. Toda neinški policiji j<- ženska zbežala in >• je vrnila v Aystrijo. Nekaj časa >e je potikala p<» avstrijskih tleželali. kjer -i je dala os-riči lasi*. Potem -.i je nabavila moško o-bleko in si je poiskala blapčev-ke .službe. Opravljala je tlela v kravjem hlevu ter je dejala ;ros:iodar-ju. d.i se piše Johanu Fftelimar. Žeii>l;i Idape«' je bil zelo marljiv in delaven. Gospodar .11 drugi ljudje v vasi pn niso niti slutili, da je hlapec le preoble'ena ženska. Končno-je sklenila Bverjeva. tla utrdi svoj položaj s posebnim trikom. Pisala je nekemu o.ivetni-ku v Gradcu, tla živi v lahkoviški kaznilnici ženska, s katero bi se rada poročila. Pros-Ia je arlvoka-ta, naj ji pomaga osvoboditi "ljubico". kakor je sama imenovala to žensko. Toda želja se ji ni izpolnila. Potem je poskušala Beyerjeva drugo zvijačo. Hotela se je vrniti Velikanska poneverba pri nemški Reicbsbanki. T/. Berlina poročajo: Pri tukajšnji Reichsbanki so bile razkrite zadnje dni velikanske poneverbe. Blagajnik žaro-bla«rajne v Char-lottenburgu je bil aretiran. Baje j«' poiieveril v zadnjih letih nad 500.000 mark. Porodila naenkrat šest otrok. Iz Malaure poročajo, da je poro-, dila v va>j Barbell a neka ženska naenkrat šest otrok. Otroci so zdravi, doeim se nahaja mati v nevarnem stanju. Drzen vlom. Iz Berlina poročajo: V Charlot-tenburfru je bil izvršen te dni nenavadno drzen vlom. V stanova-je i«rra!ke baronice Barnikov j.» prišel ptizno zvečer, neznan moški. ki je popreje telefoniral, da prinese za igralko paket. Ko mu je služkinja nič hudejra čuteča odprla. j«* zahteval jiotrdilo. vstopil - paketom v sobo ter zaprl vrata /a seboj. Takoj nato je potegnil 1: usmiljenim bratom v Gradec ter je prosila frančiškane. naj jo sprejmejo v njihov red. Tudi ta prošnja je bila odbita. Tretjič je pisala domači žandar- • rnerijr. katero je prosila za neke 'poilatke. PisTno je bilo s-stavljeno v tako sumljivem tonu. da je kma-ilu prišlo na dan. kdo je pravzaprav tisti, ki «ra je sestavil. In tako se je vlcviia Beyerjeva v lastno past. Tudi pri žandarjih je o- • previjala jetnica nekaj tlni lilap-'čev.-.ka tlela z neverjetno vnemo in spretnostjo. Njen gospodar obžaluje. da j^* prišel ob tako marljivo delovno silo, katero bodo avstrijske oblasti sedaj zopet izgnale v Nemčijo. revolver ter zagrozil prestrašenemu dekletu, tla jo ustreli, če se gane. Nato je prisilil z revolverjem v roki. da 11111 je razkazala vse stanovanje, pri čemur mu je padel v roke plen l->00 mark. K"o je uvide!, da ne najde ničesar vee je polja 1 služkinjo v njeno sobo. ji zvezal roke in noge. jo privezal k postelji ter ji zamašil usta. nakar je odšel, si dal od vratarja mirno odpreti in izjrinil. Deklici se ^je kmalu pr.srečilo. tla se je odvezala. Ker se bala. da uteqrne biti ropar š" v sfanovanju. ali pa da ima v veži pomairače. je skočila z balkona na ulico, kjer je obležala s pol< mljenimi udi. IJardinal se odpovedal ded^čini 3D milijonov lir. Kakor poročajo iz Rima. je zapustila vojvodinja Sforza Foglia-ni vse svoje premoženje, v znesku j :!0 milijonov lir bolonjrskemu kne-izoškofu kardinalu Nassalliju Roe-ici. Kardinal je tledščino odklonil, j ker sn h'tidi sorodniki testament i izpodbijati. Roparski napad v vlaku. Te dni se je pripetil na nekem osebnem vlaku na j>roograbil neki paket. skočil z vlaka ter skušal po-bejrnili "-Telas polja". O sob je je vlak takoj ustavilo in več potnikov je steklo za roparjem ki f^o ga kmalu vjeli. Obdelovali so pra s palicami in kamni ter bi *ra nedvomno linčali, da ni prihitela pravočasno policija. Stro jevodja jc dobil pri padcu težke notranje poškodbe. _____i____i_____"___________ collarich bi rad po- Knjigarna "Glas Naroda" begnil. MOLITVENIKI: 1.— Obravnava proti istrskemu banditu Collariehu so nadaljuje po prvotnem načrtu. Podoba je. da je s«' ne 1)0 konec, kajti pri zasliševanju pride na dan vedno kaj novega, kar zavleče razprav«. Co-larich se vede zelo pogumno in .j»* neskaljeno ta s tovarišem preiskala stanovanje, a našla sta komaj tisoč lir in nekaj vrednostnih predmetov. Te sta pobasala in zapustila hišo, na hribu Cassone pa sta si razdelila plen. Tovariš ni hotel uplenjenega zlata. Collarich se je nato padal k sestri na stano vanje, kjer se je umil in preoble kel. Bandit je opisoval ta umor tako hladnokrvno in cinično, da so .se poslušalci v sodni dvorani nad njim zgražali, i Collarich pa je imel poleg krutega srca tudi mehko dušo, o če mer svedofijo posebno pisma, ka f tera je pošiljal svoji ljubici, 23-letni Ivanki Jurmanovi v Pulo. * Takole se je raznežil na nekem r mestu v tej korespondenci: "Ti , si moja roka. ki me vodi in podpi-' ra na poti v življenje." Ko ga je • vprašal predsednik, kako je to mi-1 alii, je bandit odvrnil, da je ljubil J.Jurmanovo čisto in iMireno in da i ni vedela njegova ljubica nič 1 njegovih napadih, tolovajstvih in | krvavih činilj. « ftOJAKZ NAROČAJTE SE NA ZDRUŽENIH DRŽAVAH i 'GLAS NARODA' NAJVEČJI DNEVNIK Duša popolna ................. Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano ........... v usnje vezano ........... v fino usnje vezano ....... Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano........... v fino platno vez.......... v fino usnje vez........... Nebesa Naš Dom: v usnje vezano............. v fino usnje wizano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 .80 1.65 1.80 .90 .1.50 1.60 1.50 .30 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: v belo kost vezano ............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje POUČNE KNJIGE: vezano 1.40 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—- Azazel trda ve«.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez...............80 Beneška vedcževalka ............ .35 Belgrajski biser ..... .......... .35 Bdi rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Biscrnice 2 knjigi ................80 Brez zarje trda vez.............. .90 BeGi (Dostojevski) t. v...........1.50 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška, vojska.......... J0 Balkanska vojska, s slikami.......50 finrska vojska....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v.........,7 .90 Hlapec Jernej ...............50 Moje življenje t. v............90 Podobe iz sanj t. v...............l.— broširano .............. Romantične duše trda vez Zbornik trd. v........... Mimo življenja t. v........ broširano .............. .75 .90 1.20 1 — .80 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-k'«h dogodkih.................60 Milčinskijevi spisi: Igračke, trda voz. ................1.— broiš..........................80 Muhoborci, trd. v.................1.— Pravljice, trda vez...............90 Tolvaj Mataj, trd. v..............90 Hali ljndje. Vsebuje 9 poveati Trdo vezano ................ 1.00 Hlada ljubezen, trd. v...........1.75 Mimo ciljev, tr. vez...............60 Cadih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto ......................70 iOrtvi Gostač .....................35 ffaterina žrtev....................80 ffnsolino ......................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ......................... .30 iirko Pošten j akovič................ .30 ] lož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)-....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo- .30 .30 .65 .60 .75 .75 Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Donači živinosdravnik ........... 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 Govedoreja .75 Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.S0 Knjiga o lepem vedenjn, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan, 10 zvezkov, lepo vezanih......10.00 Knjiga o dostojnem vedenja........50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljnbavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ .60 Najboljša slovenska kuharica, 668 str. 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... 2 del ..........a............. Pravila za oliko.................... Perotninar ...................... Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... Praktični računar ali hitfi računar Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v pouk...................35 8adno vino.......................50 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50 Slovenska slovnica za sredne iole, (Breznik) ................ 1.— Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................5U Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 brošurana ................... 1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana .................... 3.00 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica.................. .60 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Vrtnarstvo 2.00 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 Zgodovina 8. H. 8., Melik 1. zvezek .................... .45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in ............ -80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v............. 1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 j Andersonove pripovedke trda vez. .751 Cvetke .......................... .25 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ....................... 30 Cvetina Borograjska...............50 Čarovnica starega gradn...........25 Četrtek t. v......................90 Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Mesto) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Dekle Eliza .....................60 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Golem, roman......................70 Gusarji ........................90 Hči papeža .............,......... 125 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika .........................3t Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 vensko mladino.............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 i Narod ki izmira...................40 Naša Ančka ......................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Na Indijskih otokih . ...........00 Naseljenci .......................30 Novele in črtice ................... .90 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Sa krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivše-ea slovenskega polka......1.50 NTarodna biblioteka: -v- Kranjska čebelica .................90 V gorskem zakotja...............35 Jurčičevi spisi: Sosedov sin, broš.................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— broširano ...................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano.....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevič in berač ............... .25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Ludovika Beozija ................ .25 Ljubice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljicte in pusice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovja ................... .70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Poezije trd. vez...................90 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje Štirih trdo vezana.................. 1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .00 3. zv. Jernač Zmagovae. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska___ .711 7. zv. Prihajač ............... .611 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .00 10. zv. Kako sem se jaz likal, fBrenctelj) ............... .. .. .00 11. zv. Kako sem se jas likal, (Brencelj) ................... .011 12. zv. Is dnevnika malega pored-neneža. trdo vezano ...........60 14. zv. ljubljanske dike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Bimli Povest iz ipanskega življenja.......... .60 Sveta Notburga .................. .35 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 Shakespeareve dela: vez. Macbeth, trdo Othelo tr. v......... Sen kresne noči tr. vez .90 .90 4PISI KRIŠTOFA i BUD A: .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 Naša letq^ broširano .60 Krvna osveta .....................35 Za kruhom ......................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Berač ...........................35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 General Lavdon .................35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Rimska Mytologija .............. 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ....... I .35 Zaroka o polnoči .................35 Božja kazen .....................35 Emanek, lovčev 4ln .:T.........35 Napoleon I......................75 Obiski. (CankarV Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda ves..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez.............. .90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pasti in zanke. TTri^in^iTH roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebannš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......00 Poslednji Mehikanec..............30 Pravljice H. Majar............... .30 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Rpkn .35 Pot bolesti trd. vez...............1.00 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaike dobe .30 Predtržani, Prešern in drogi svetniki v gramofona ............. .25 Pet tednov v zrakoplova. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca....... ..... JO Ptice selivke, trda vez.............. .75 Pikova dama (Pnžkhk) ...........30 Pred nevihto .................... 35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezok .....................40 2. zvezek ......_...............40 Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vez...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habebnrčani (Lukh) .. .35 Revolucija na Portugalskem . ------ .30 Rinaldo Rinaldinl.................60 Slovenski šaljivec ................ .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid ................... .36 Skozi širno Indijo.................60 Sanjska knjiga Arabska ........ .. 1.00 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Spake, humoreske, trda vsa . ... JO Strahote vojne...... ............ .50 Sveta noč, zanimiva pripovedke ... JO Strup iz Judeje.................. »TO Simon Jenko zbrani spisi ........ .90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................60 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 ffisto Šesto, povest is Abrueev..... JO Svitanje (Govekar), voz...........1.20 Šopek, samotarke (Koianova) ves. .50 8hi medvedjega lovca, fotopind i JO 1. zv. Poznava Boga........ 7. zv. Jagnje .............. .8. zv. Pirhi ................ 13. zv. Sveti večer.......... 14. zv. Povodenj............ 15. zv. Pavlina ............ 17. zv. Brata .............. SPLOSNA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš. :.:......................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 247 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš............25 ?>t. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih. 91 str., broš.............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broS.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18 Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 2S Veronika Deseniška.........75 št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugnrto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš. .....................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Vrtnar, Rabindranath Tagore broš.......................... .60 }rdo vezano................ .75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Za milj oni t ........ Ženini naše Koprnele ............ Zmote in koncc gospodične Pavle Zgodovinske anekdoti .......... Zločin v Orsevaiu 2*6 str....... Zločin in kizen 304 , da obložita oba govornika z razstrelje-nima glavama. Nato se umakne Tomaž js pre-križanimi rokami za 'korak, se nasloni ha ograjo in pogleda svojemu »branemu, nemo strmeč emu moštvu v o raze. In zarjove: —■ plenu na stražni ladji. Drugi pa j Fantje! Dva sem postreljal! Po-ugovarjajo, da je 'Lepa podlasi- j streljam jih še dvajset ali štiri-sa' sama napadla stražno ladjo in 1 deset! To pa si zapomnite! Dok-jo sama vzela in da tovarišem sller sem jaz na ladji, ne ostane živ 'Flying Kinga' ne prihaja nlka- noben upornik! Kdor se pregreši kršen delež toga plena, v kolikor' proti meni, temu ne odide moja preseže delež na hukerju, ki je pištola! Na -svoja mesta sedaj, vi padel vsled sodelovanja, obeh za- vsi! Kar s* .plena tiče in delitve. vernikov. Beseda ela 'besedo, iz spora na stane prepir in morda se pripravlja še kaj hujšegaTomaž Trub-let in Louis Gtoieiiole pa se nahajata še tačas na krovu zaplenjen?« Ladje, pregledujeta plen in pospravljata ujetnike. Naenkrat in cisto nepričakovano poči na 'Lepi podlasici' strel iz pištole. Ijouis Guenole je baš poslal vse španske ujetnike v najgloblje dno ladje in je sedaj pregledoval .zapah. če bo dobro drž/J. Ko iMije strel, napne posluh. Tomaž Trubiet je pa bolj nagel. Iz dol j nega ladijskega trebuha, kjer je baš preračunaval vrednost plena, skoči po raznih stopnicah na sprednji ladijski kastel, da ob. jame z .enim samim pogledom kaj s? dogaja na njegovi fregati. In vidi: Moštvo se je razdelilo v dva tabora, pripravljena, da sr vsak hip spopadeta. Mož s pištolo, ki jo svojega tovariša za la* zgrešil, stoji sredi krova, pištola leži na 1'eh in e še kadi. vZavrgol jo je, da niore tem brže potegniti svojo sabljo. — Ilola ! — zavpije Tomaž. sem jaz edini gospodar in delil boni. ikakor bo mene volja! Mrliča ležita v svoji krvi. To maž pokaže nanju s prstom: — Ta dva obesite ta hip na konce rajn! Vsak naj ve, kaj čaka nepokorneže! Mornarji se podvizajo in po-s'hihnejo. Tomaž Trubiet dvigne oči in si sam ogleda., kar je 'bas imenoval svojo sodbo. V tem stanju ga najde Louls Guenole, ki se kmalu na to vrne z zaplenjene ladje, kjer je vse uredil Tomažev bes je slieen onim počasnim rekam, ki se le polagoma napolnijo, potem pa prestopijo brega ve in uničijo in poplavijo VSe pred seboj. Tudi Tomažev srd je še vedno rastel in prihajal vse večji, -čeprav je izginila že zadnja senea uporništva. Louis Guenole se približa in pritrdi svojemu kapitanu; — Tako je prav, da! — Molči! — zarjove Tomaž. Poročnik obstane pred kapitanom m ne zine nobene več. Šele dolgo potem potlači Tomaž svoj bes in se toliko premaga, da jasno izjavi: — Kako misliš pa ti? Z enim samim skokom je od l Ali bi ne bilo bolje, da sem jih dal obesiti cel ducat? — Hm, — odgovori Louis. — vsega skupaj jih imamo jadva stotino. Sicer so se j>a fantje da nes dobro držali, zato ni treba, da si prestrog. Pomisli le, da se njih samovoljnost ni naperila proti tebi. kastela pri kljunu, s kljuna na kljniioveni jadru, kjer pobere vr-šiekovo roeko. med borbo odstre-Ijeno. Z njo se obesi na takelazo in se zavrti kakor v gugalnici čez vrzel med ladjama, sredi v mno-žic-o. Ko moštvo talko nepričakovano zagleda svojega kapitana v svoji sredi, ostrini in postane. — Mož s pištolo, ki je »baš kričal za pet drugih, umolkne, povesi svojo sabljo in obstoji odprtih ust. — Kaj se dogaja ' — vpraša Tomaž. Prebledel %>e hladnega besa. — Vendar se je še zadrževal. Vse te tri nuv+eee, odkar so odrinili iz domače 'Dobre, luke' in pa do konca te prve bitke, ki jo je prestala 'Lepa podlasica', ni bilo na njegovem krovu slučaja upora. Fantje so pač poznali svojega Toma* ža in si mislili, da je pravi mož za ta posel, ki zna. če treba, tudi primerno kaznovati, vendar do danes še ni imel -prilike, da okusijo njegovo strogost. Bili so pripravljeni na najhujše in za* o so sedaj prav veselo presenečeni, ko je Tomaž na videz tako miren, da niti glasu ne povzdigne bolj kot navadno. — Kaj imate T — vpraša še enkrat Tomaž z istim mirnim glasom. Pri toliki hladnokrvnosti in mirnosti se vrne prepiračem pogum. Izmed njih pristopi glavni govor- ljudi. Tekom zael-j zgolj vojaškim svrham. se bo me- njih dvanajstih let se je število j Kto !a|,ko ,-aKViL>. in je računati, rdečekožeev povečalo za 18.9761 j. ljudi. Država Oklahoma, iuia naj večje indijansko prebivalstvo i/-| med vseh zveznih držav, namreč j 120.163. ljudi. V Arizoni j-h j« j 43.950. v S. uth l)a kot i :>-',.241. ^ {državi New Mexico 22.Jčil. I'ali-j j fornia una 18.812 Indijancev.? i Minnesota 14.3G0. Montana 13.- ^ 142. North Carolina 11.969. Wash- Pomagal Bolnemu Prijatelju, ingtoil 11.69.") k' AViseOnsin 11.268. ki Je bil že dolgo čzsa Jako. Jako slab. Y.z ">000 Indijancev živi še v sir- Tako »»'-^ Fi".v«i Purn.n u .icffcr-.... . . ' • :sona. Tex.: "Xal n>.- je. ;e leči h drža-ali: North DaiKota. jpt<-j pis..i «ud..\juga zdravil«. Xugra-Toiie. Jaz .sein- pnr.il.il 3>.» stt-k-Icnit^TrtŠt^a mira vila ' in ni je z»-Ii> po-'map^l'i. Istočasno m pa priimrot-al pr:-jan-lju. Mr. I.. T. UttV. ki j*- hit .KVro <";•>sa jak«>. jnk<> slahot<-n. l>aJ rtiu ^ein d\ c M»>kl«-:ii« i. Začel s- )H>iutiti holj-š: in naročil }•■ v»-< slckl^nii* '.n sulaj. na j začuden je vm-Ii. se p«>čuti jak>i ilithrn. čitatolji te<;a li.-»ta b. <(«• našli ,\">ig:i-Otokli Tone izvr>tn.> z«li.i\ilo v takih slučajih , . ..... . Poskusite ga. Isto i- tako priprosto. pri- jlalt!. cije tmanco so s*. znatno j(.,no z;l vž:vati in tako učinkovito, da so izboljšale. otKkar je dobil otok uv- >boste v ,eku <';,r ,,nl , l,diH Michig»»*.. X«'\v Oregon. York. Nevada in Nov Monte Carlo nameravajo ust a novi t i na UMDcawooo « vmuwoM n. v. To je redka i'otogrrafija iz onih dni, ko je bil car absoluten vladar r.Lske-ga naroda. Fotografija je bila vtihotapi jena v deželo ter te dni v prvič objavljena. Predstavlja nam ruskega earja ko čita v državnem zboru svoj earsiki ukaz. kanouov .spustiti svojo zastavo manj kot o«jio miljo blizu otoka Orube, ki j« bil holandski in kjer bi bila gotovo dobila pomoč. — Priznati se pa mora, da plen na zadnjeimenovanih ladjah ni bil posebno bogat. Večjo srečo je imela 'Lepa podlasica*, ko je zaplenila pet španskih ladij, namreč 'Cindad de <'adiz\ lii je s sivo ambro in najboljšim tobakom na-' polnjena odrinila šel", preti trtmi dnevi iz Sa nFraneisea v C'ampe-ehi ter se -namenila skozi floridsko ožino; potem 'Doratlo', ki pe bila sicer le navadna tovorna barka. ;oda polna košenilje. dragocene robp, ki ni zahtevala preveč prostora; dalje 'Grazia de Dios', ki je prihajala iz španske Malage in prinašala najboljša vina in razne vrste drugega blaga za 8v. Krištof na Havani; dalje 'Espado*, ki je vozila dr^ocen les. pa tnd> znatno množino sre»bra iz mehikan-skili rudnikov; in končno najboljšo 'Armadillo', fregato s štiriinilvaj ZANIMIVI iN KORISTNI PODATKI (POTlfln Langua«« Information' Sorvleo. — Jugoolav Bunau.) PRAVOSODJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Ft Federalna sodišča (legalna sotlišča Vrhovno Sodišče Združenih il>ržavah (United States Supreme Court J v Washingtonu, devetorica federalnih okrožnih prizivnih sodišč (C*. S. District- Courts of Appeals) in mnofoštevilua federalna okrajna sodišča (U. S. District Courts) sirom vseh Združenih Držav. Pristojnost federalnih sodišč. Konstitucija Združenih Držav (Article 1 LI. Section 2) označuje prav natančno, kake pravde spadajo v kom j >e te ne o federalttiih sodišč 1. Vse pravde, ki se nanašajo na kanst itueijo Združenih T>ržav, fe-setimi Jcanoni, stražno ladjo za št"i-»pralne zakone in pogodbe Zdru-rinajst čolnov ribičev biserov. —I ženili Držav. — Hudiča! — rjuje Tomaž. — Ta dati, ko se kaj takega pripeti, zapalim smodnik in pozeainn raje svojo ladjo v zrak! — Dobro, — pritrdi Louis hladnokrvno. — Dalje torej, kakšna je tvoja volja glede delitve plena ? Flibustejec se že bliža napetih jader in v naši smeri. Tomaž premišlja: — delitvij o opravim tako-le: Plen je naš. ker smo ga le mi sami pridobili. V Ofstalem jta je bil Rdečdbradee naš vodja za to pod-jertje, zato mu tiče nagrada. Zato odločam: Tretjina tega srebra ostane za armatorja viteza Danv» cana, tretjina pa za provijantni^ ka. po od'bitku v«eh stroškov, ki smo jih imeli na Tortugi in drugod. Od zadnje tretjine, ki je naša in >na<ših ljudi, pa dariyem po odbitku najinega delt^ža vse Angležu i* to prazno ladjo povrhu, da bo art. in da dobe tudi moji fantje zasluženo kazen aa svojeglav-nost poprej. Če hočejo kaj zaslužiti, naj se bore 8e enkrat? Tako je tudi bilo. Na 'Ijeipi podlasici' ga nisi našel, ki bi imel pogum mrmrati. Drugod pa se je vse čudilo. Edvard Bonny, nazvan Rdečehradec. je bil s svojim deležem prav zadovolje in je povsodi širil najlepši sloves o Malonezih in zlasti o njihovem zapovedniku in kapitana. Vsa Flibustija je izve* dela zanj. S .te mdnem pričenja veliki Tomažev sloves, ki se je hitro razšrril po vseh Antilah. Tudi teli se je Tomaž polastil. — Španci namreč uspešno nabirajo bisere in se^ffri tem poslužujejo domačih roniieev. sužnjev, potem pa vozijo nabrane bise-rt' v Karta-geno na Kubi. Nabiranje se vrši vsako leto od oktobra do marca«, ker mirujejo v zimsetn času vetrovi in se tudi obrežni tokovi poležejo. S preudarkom je zato Tomaž napadel 'Armadillo' koncem feb-rnairja. ko so bili biseri že pobrani. Pridobil je zato znatno množino biserov, več mernikov manjših in precej izredno lepih večjih, iovolj za velrko in lepo premoženje za vs - skupaj. Ko se je 'Lepa podlasica' vrnila na Tertugo. se ljudje niso mogli dovolj načuditi in namestnik, gospod de Ogeron. ni Štedil s priznanjem. Sicer je pa neslo tudi njemu. Ker je opremil ladjo s svojim korzarskim pismom, je tudi nanj odpadel primeren delež. Nikdo pa ga ni tako pošteno zaslužil. ker je »bil poštenjak, zaljubljen v svoje fante in vedno njih dobrotnik, zaščitnik in pomočnik kadar so ga potrebovali. (Dalje prihodnjič.) NAPRODAJ polovico grunta, — hiša 7. devet mi sot>ami. (V/, polovico hi.se klet. Okoti hiše velik sadni vrt. Meri do štiri jolie. Prem. hiš. št v. S2. Veuezia Giulia. Italia. Vse iMKlrobno-sti se izve pri: Frank Franku, 5618 Keystone St., Pittsburgh, Pa. (3xi V tein 'samem leitu Oosi>odovem 1672., je 'Lepa podlasica' na svo* jem križanjn po iztočnoindijškem vodovju na svojo najvejo korist zaplenila štiri h^olandske trgovske ladje, namreč 'Krokodila*, ki je vozil kakao in prihajal z obale Curacao; 'Moso'. polno čipk in drugega manufaktumega blaga, ko je ladja bas došpeda iz Nizozemske; '(Draark-a', ^i se je vrnil iz Rotterdam a1 in ga je Tomaž «reča1 v bli£mi Portorica, in lad-jn ttamari na obe jo ^farten ^ir^etezoon trop*, W je morala v ognj /uToravo-sodje. Pravde, ki se tičejo federalnih zakonov, se lahko začnejo pri državnih sodiščih, ali, ali ako se razsodba prati vi federalnemu zakonu. Ne stranka more prizivali na federalna sodišča. Razlag za to je enoistaven. Končno besedo o stvareh, ki se tičejo federalne us lave. zakonov in pogodb, mora pač imeti federalno pravosodja. Ako 1>5 državna -sodišča smela končno odločali v takih slučajih, bi po menjalo, da posamezna država in ne Združene Države so najvišja oblast. Ravno tako se tudi tožbe med (državljani raznih držav smejo najprej vložiti na držovncin sodišču. ali stranke imajo vedno pravico do priziva na federalno sodišče. 110viti Angleži igralnico in jo iKiOulile. Ista novera vašo jnof in tonom 1 jo. Setlaj nameravajo usta- i krepki, ojari kri. živie in tei... , - _ 1 * 1 oživljajo«" >pain»f. stimulim j«-tra lil nn na -M a lil A Cilko prijoU,n n.,-in in na mest it i V veli- ' V^sje. Isto je nozitivn« jamfeno. oro-ju. Igralnica naj bo protiutež-;,nu'tir-,n" "" v ' ^ 1 .lekarnah, ali i>a i> $1 pO naravnost Monte Carlu. n.\ N'ational Labonitory. lt«4C S. Wabash - i , i Ave.. Chicago. 111. —Adv't Prodori Ivoiio urejeni z vsem •____________ razkošjem. Ko bK 11U RST. contralto. Debut vir t nosa na g-osli — BENXO RAIUNoFF-A en epa zadnjih učencev prof. I.eopolda Auerja. Čudovita "CI.AVIL.irX'' simfonija svet-li»be in barv tekom vsega programa. Cene $1, $2, $2.50. $3. $3. S4 in $5. (.D rez davka.) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim a-reeni naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem širo-in Amerike žalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu soprogu FRANKU RAUNJAKU dne 31. oktobra ob tretji uri zjai-trrj. Bolehal .i«* na prole-tarski !»o-levaii sušic-i dve l«'ti in ni mesce. I?il je cian dveh društev in «ace>i-društva "Slovenske M'stre". S. X. P. J., št v. 1G7 ui Samostojnega društva "Zvezda". Pokojni je bii doma iz Vitanja na Spodnjem Š-ia-| jerskem. V Ameriki je bil nad I let. j Tem potom se iskreno zahvalim društvom '' Sloveaiskc sestre *" S. i X. P. .J. in Samostojnemu društvu Zvezda*' za vso pomoč in po-slrežbo v času bolezni in ob smrti in za darovane vence. Hvala tajnici društva "Slovenske sestre" VABILO. Dnttvo Sv. Ane. »t. 105 K. S. K. J. priredi na Martinovo nedeljo dne 15. novembra v dvorani Slovenske cerkve, 62 St. Marks Place ta koz van i 'Coffee Klatsch*. Mrs Mary Pušaiik za ves njcji triul Začec-k ob 5. uri popoldne. Xa razpolago bodo vsakovrstne dobroti'. izbrano pecivo, kranjske in pomoč v času bolezni in smrti. Hvala za vse^-aii.-iko pomoč Mrs. Tereziji Kirajan.. Hvala Gašperju klobase, domače potice itd. Z eno j Sla pni kn. Gregorju Mraulaku. besedo rečeno, na razpolago boijohanu .Mraulaku. Antonu Po- Vsaka pravda, začetna na državnem sodišču, si? lahko prene-se na federalno sodišče, ako se toženec mora sklicati na fede«ralni zakon. To se lahko zgodi: 1. Ako se je državno sodišče v presojevanju pravde izreklo proti veljavnosti zaikona ali pogodbt Združenih Držav, ali 2. Ako je državno sodišče iz-cklo za veljavnost državnega zakona. ki se p rot i vi ustavi, zakonom ali pogodbam Združenih Držav. ali 3. Ako se je državno sodišče Izreklo proti kakemu privilegiju, pravici, ali imuniteti, ki jih ustava. zakoni in pogodbe Združenih Držav določajo. Varovanje ustave Federalna sodišča so poklicana, da določajo, da-li se zakoni, spre-joti po Kongresu Združenih Držav ali po državnih legLdaturah, strinjajo z osnovmim zakonom dežele. t. j. s KonstLtučijo (ustavo). Federalni sodniki so že večkrat razveljavili zakone državnih legt-slatur kot protrvne Konstituciji Združenih Držav. Toliko državni, kolikor federalni sodniki smejo proglasit: zakone kongresa za neveljavne in proti vne Konstijt-ueiji Ali v šefe >teh slučajih vednff odloča v zadnji mstanci Vrlio\*Tto Sodišče Združenih Držav kot najvišje federadno sodrape. To sodiS če izreka končno odločbo, da-li se kak zakon proti ustavi ali ne. KOLIKO INDIJANCEV JE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH? vse. kar se spodo'bi za praznovanje tako pomembnega patroua, kot je sv. Martin. Vabljen je vsakdo, ki hoče prti-živefti par veselih uric v veseli družbi. Odbor je preskrbel. da bo vsakdo izborno jiostrežen. Torej na svideoije! Za obiilen obisk se priporočamio. Odbor dr. Sv. Ane. (3x 10.11.12) Glasom štetja, ki ga jo ravnokar dovršil federalni indijanski urad, število indijanskega prebivalstva v .Združenih državah (fzključrvsi Alasko) koncem preteklega fiskalnega leta (30. junija 1925) znašalo 2693 več ljudi 'kot leto poprej. To pomenja, da indijanska pleme v Združenih državah ne iz-gmja, marveč da se pomnožuje. Skupno število Indijancev v Z državah je dtae 30. junija 1925. SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926. bo v kratkem gotov. Letos mn je cena 501 Naročilu priložite znamke, mo-neyorder, ali pa gotov denar v priporočenem, pismu. Pratiko Vara pošljemo takoj in koledar pa kako rhitro bo gotov. Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Xa-! roda pri občen e. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. točniku. Gašperju Hartniaaiu. prijateljici Vud'kovich. Rndi Kopni-kit. .lohaiiu Kojniiiku. .losepliu Pauliško, Matt llartmanu. Stanku Ribariču. Martinu Brlinu. Hvala vam vsem za darovane venca in rože. Hvala Math Pene-su iz Kelara. Paulu Pogoreleu. Tgnacu Krošlinu iz Kelara. Hva'a sosednjemu društvu "Krimu", št. 97 S. X. P. J. in društvu Xarof?-ne Hrvatske Zajednice za udeležbo pri pogrebu in za zastave, ki s.e prav brez dvoma še cele tedne in mc-sece po-j.ušljali. eineali ter >e vedno bolj zapletali v svoje ljubezensko pn- 1 olov:-tvo. Ali ni bilo torej boljše povedati naenkrat vse. celo v oči-^-!ed nevarnosti, da >e va> ošabno zavrne ? Ti razlogi so me napotil« i. besedam. Ali jih ne smatrate dosti lehmira.' Fiip ni odgovoril, k« r je komaj cul besede notarja. V viharju čustev je sk<<;*o izgubil zavest svojega obstoja. Zdelo se mu je koi na ga je mogočen muk k prestavil v neizmerne regije brez oprijema, brez opore. Zrak je žvižgal krog njgovili ušes in kot megla je plavala pted njegovimi očmi. ki niso mogle razložiti nob nega pred-i... ta. V njegovih izmučenih možganih pa se je dvignil, kot razodetje i o le. glas. ki se ni dal zavrniti: Claire! Kako. če bi konečno ven-da/ lahko poslala moja! 1/. te omotice ga je predramil glas notarja. — Ne, prijatelj moj. — je vzkliknil gospod Baehelin. zakaj 1.uite vame s takimi bk dnLni očmi.' Izgledate kot da vas nosi luna Filip je pobegel z roko preko čela. kot da hoče izbrisati mučer. litis, nakar j«- odvrnil smehljaje: — Opro .'ite mi. Misr !. da -le si dovolili brez moje vednosti ;h» s -č: tako g!< bokf» v me.;o »»o lo, me j,- zmrdla in omamila. Če bi vas bil -mafral zui.». ui.u kaj takega, b: v:>s prosil molka. Izza drteva. ko sem ::i. :.ii-•j.od.čue d Ihaulieu, nisem niti za trenutek prenehal obžalovat- vojo lahk mišijeiuel. Wc pa kaže, da je srce preozko, da bi spre ,.elo e blaženost, ki ga polni, če resnično ljubi. Prekipi, priznanj.-! vro nezavestno preko ustnic in človek izda vrč kot bi smel. Konuij sem izdal svojo skrivnost, ko jt. že razblinila v nič iluzija a r -e mi je priksrzaia resnica v v sej svoji neizprosni nagoti. Gospodična de IWauiieu mi ne bo nikdar izkazala časti, da zapazi mojo • •sebo. Bogata, je, odlična. ;;aročeivka vojvode in pravcat norec nio-/am b.ti, da jo ljubim. Zaslužim kazen ter sem pripravljen pre na tati jo. Povejte mi vse, ne prizanašajte mi. — Dobro, najprvo vam hočem povedati, da ni gospodična de Beaulieu v< č In gala, da ne ho najbrž nikdar postala vojvodinja in d.i ni iinil pošten človek nikdar boljših prilik biti uslišan kot ravno \ i v trm treniutku. P: i teh besedah je Filip močno preMedel kot da ga loteva omo-tii-a. Vzl:k radesti je izvii iz njegovega srca in tresoč se od razburjenja. je omahnil v naslonjačo. O. pa/, te, prija.tj.lj moj! Ne delajte mi upanj, kajti razočaranje bi bili preveč mučn.o In vendar vam lahko nudim upanje. Če storim to. izdajam družinske skrivnosti. Vi pa ste v loliki meri prizadeti, pri tem. da sem uverjen o vaši molčečnosti. Ker je Filip prijel notarja za roko ter zrl vanj z očmi. ki so ble-.1 le radovulm sli, je .-ledu ji nadaljeval: — (Gospodična de Beaulieu j«- izgubiia vsled procesa v Angliji celo premoženje, a tega ne s!wii. prav tak«? kot tudi ne ve, da je voj-voda / • par tednov v Pariz in da jo vam. Onega dne, ko bo izvedela za to izdajstvo, se bo dvignil v njenem srcu strašen vihar i:i nato . . . Ku.nirana in n< sramno zapuščena ! — je vzkliknil Filip. Tako popolno bitje! Ta oboževanja vredna deklica! Ali naj polre-uje denarja Največji zaklad, katerega so more zahtevati od nje. je ona sama ! -- Da. gotovo, in ravno to vaše nesebično stališče sem primerno do veljave. Da. povejte, to. — je rekel Filip ognjevito, — povejte to :.»arkizi iu če treba tudi njej sami prosim vas za to I Kol da se ga je lotila misel, ki um je jemala pogum, je nada i jeva!: — Ne, gospodični de Beaulieu ne recite ničesar o tem. Pono-nc o>abna in misel .da naj bo dolžna hvalo svojemu bodočemu mo zu, bi me bolj k» t kedaj poprej oddaljila oi in samozavest, da boste mogli .staviti svoje dobre .strani v pravo luč. Notar se je dvignil, vzel svojo mapo ter napravil že par korakov proti vratom, ko je zo]>et obstal. Ali ste še nevoljni. da sem govoril z gospo de Beaulieu, ne da bi mi vi da!i dovoljenje za to? — je rekel s porogljivim izrazom — Sploh pa niste v svoji razburjenosti niti vprašali, kaj je ona odgovori a. — Bes. — je v/jkliknil Fiiip. kojega veselo razpoloženje se je naenkrat izpremenilo v mučen strah. — Pri Bogu, kaj pa je rekla 1 — Rekla je, kar reče človek vedno v takem slučaju, namreč Dal ima i>jcna hčerka prosto izbiro, da je ne more siliti . . . običaj ne vsakdanjosti . . . Vrjemite mi, težišče položaje se nahaja v rokah hčerke, ne pa v rokah matere. Torej le pogum! (Dalje prihodnjič.) -pra vi wom covtWE.P wfcg to cdv- itap BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO HITRA POT V JUGOSLAVIJO PO FRANCOSKI ČRTI preko Havre ^ Šest dni preko Atlantika Najkrajša pot do Ljubljane s svetovnoznammi pa miki na olje. 'PARIS" N?wYoerki 5. DECEMBRA 1'deležite se teira izleta, ki bo pod ]M)seimim nadzorstvom Mr. j»nmljeiie so v. elektrieiio svetl«il»i». tek««"-«« a «k1o 11«!. Prtljaga »lospe 7. vami «b> rilja. Za podrobnosti glede cen. povratnih dovoljenj itd., vprašajte našega zastopnika v svojem mestu, ali pišite naravnost nam v svojem maternem jeziku. PRIŠTEDITE DENAR TER KI PITE LISTEK Z.\ TJA IX XAZA.I! FRENCH LINE 10 State Street New York, N. Y. BOJ ZA DEDŠČINO Hretanje p antiko« - Shipping Ne*« KRASOTA ITALIJE GA JE ZMOTILA Italijani pripovedujejo "drugo- PREROKOVANJE ZA PRI HODNJE LETO V kratkem bomo obhajali prvo obletnico Puceinijeve smrti. Letošnjo obletnico bo v Italiji kalil prepir za dedščino po velikem pokojniku. Kakor znano, je ostavil Puccini nad 20 milijonov lir premoženja ter je postavil za glavnega uediča svojega sina Antona, kateremu je sedaj okrog štirideset let. Puceiuijeva vdova uživa dosmrtne dohodke del, ki prinašajo velike tantijene ter ima na razpo-^lago • Puceinijeve nepremičnine, katerih ni baš malo. Boj zoper Puccinijev testament so začel Puccinijev i sorodniki, katerim ni ljubo, ela "sta samo dva človeka podedovala ogromne milijone denarja. Povod pravdi je dalo dejstvo, da je bila donna Elvira Puccini najprej poročena z nekim f' mgnanijem. katerega je zaj»ustila, ko je spoznala Pueeini-ja. Donna Elvira se je hotela poročiti z Puccinijem, a je morala čakati, da je njen prvi mož umrl. kar se je zgodilo šele po dvajsetih letih. V tem času je prišel na svet otrok, katerega so krstili za Antonija. Skladatelj ga je takoj naznanil pristojnemu uradu kot svo je dete. matere pa ni navedel. Pozneje je to popravil s tem, da je zaprosil za kraljev dekret, v katerem je bil Antonij priznan za otroka donne Elvire. Soroduiki pa se upirajo tej točki. Na vse kri pije se trudijo, da bi dosegli razvelja-vljenje oporoke. V ta namen se poslužujejo trditve, da nima Antonij pravice do Puceinijevega i-mena. ker je pravzaprav pred oblastmi sin Geinignanija. ki nima s Puccinijem nič opraviti. A Pucei- Clovek je po -svoji naturi več a- ni ni zapustil svojega denarja Ge-odeem-neprestano o krasoti sta- li manj lahkoverno bit je in čeprav mignaniju. ampak Pnceiniju in ih provinc. Italijanski listi jo o- ne da dosti na preroke, vendarle okoltt tega se suče pravda. Največ pevajo in vabijo nove italijanske rad sliši, kaj napovedujejo prero- težkoč bo delalo sodnikom vpra-Iržavljane. naj jvotuijejo proti ju- ki za prihodnost. V Londonu je te sanje, čigav sin je pravzaprav Ansa po državi, da uvidijo, kako eini izšel almanah, ki prinaša pre- tonij:. Puccinijev ali Clemignani-Scra-na in divna tla je Italija, pa lokhe za prihodnje leto. . j je v ? In še to: ali je dedič otrok io potem z lahkoto vzljubijo. . . ; Lt'to l{)2(i. pravi prerok alma-' donne Elvire ali ni l Od rešitve te-Tudi Oherf-Tielov hlapec v Sežani ualia. bo. kakor vsako preroško' ga vprašiinja je odvisen izid prav-je čul o tej italijanski lepot i. Go-i leto. nesrečno leto. Meseca jami-' de in usoda dedščine. katero ho-»podar Andrej Obersnel ga je po | ar j a pride do velike železniške čejo Pueeinijevi sorodniki iztrgati dal na živinski semenj v Ronkih I katastroie. Veliki požari bodo u-' dediču iz rok. > štirimi voli. da jih izroči nekemu j ničili dragocena, poslopja in mno-| Martinelliju. To >t Marlineili je .. ....v-v,. -v..,,. .llini| en u-giie-viui pwsiopja iu mno- o se je zgodilo in g<> blaga. Meseca febnuarja bo vi 7 RTF V ^PIRITI7MA vole prodal. Dobil Egiptu nova vstaja, v maju pa1 UtVIH je z tnje S3.10 lir. katere je izroči'.! bo začela divjati .splošna llapcu. da jih nese svojemu gn-lljanska vojna in grozil bo tu pa držav- podarju. Stel je lire in premišljal. 4el je na kolodvor in tam se je "zmotil"", da je kupil vozni listek namesto za vožnjo na Kras. za bot v Benetke. Ronki so kraj nesrečnega imena. Še sam D'Annun->:io se je bil zmotil tam. da je krenil proti Reki. pa se ne bi zmotil navadni hla}M?c Jane/. T*>po je v Benetkah, v Milanu in še. dru-zod. Prijetno se je živelo in hla-oce iz Sežane je ugotovil, da je "talija res čedna. Toda njegovega veselja je bilo kmalu konec. Prijela n;i je policija in pripeljali so ga v Trst ter postavili pred sodnike. V sodni dvorani je pri-"unl. kar je storil, potem pa pripovedoval. da je že več le*t slišal, iako opevajo lepoto Italije in si je >rčuo želel. da. b jo vitlel tudi Totla denarja ni bilo. V Ron-ciii ]:•;: ga je imel naenkrat v ro-'cah toliko. Italijanska krasota ga e zapeljala na vlak proti Benet-. . Obtožen je bil goljufije. ?!i njegov branite!j dr. Barič je izvaja!, da je to. kar je storil ob- nov . Pred par dnevi se je hotel obe-vojni ]>ožar. Junij bo razmeroma Slti 221etni zavarovalni uradnik krotak in miren mesec. Vznemir- na stanovanju .svoje matere v jal ga bo samo punt v Palestini, jwaltendorfu v Avstriji. Mati pa Julij ho izredno vroč in bo zahte-| j0 pravočasno prišla v sobo in ga val mnogo človeških žrtev. Ev- \ je rt.žila. Ta dogodek ni nič pose ropske bralce listov l>o posebno bnega in se lahko pripeti vsak zanimala neka zastrupi jeva Lna a-|tlan Toda ozadje, poskusa samo-fera. V avgustu s? bodo dvignili mora miadega mož«i ni vsakdanje, na noge štrajkovei. za Štrajkovcil Pri Aspernu so dne 2. aprila t. pa pride .invazija muli in komar- j potegnili iz Donave truplo inla- Wallnerja. jcv. Potem se bodo zapletle razmere med Anglijo in Turčijo, pojavil elega G ra dean a Wall ne rja. Ta krat so smatrali za dokazano, da se bo jvotres v deželah obje postal mladenič žrtev; spiritisti-Sredoze.mske.rn morju, pripetila -nega krožka. ki je imei svoj se-se bo velika rudniška nesreča mjdež v Waltendorfu. WaHnerjev izbruhnili bosta dve revoluciji.'^ je yan,an pregovoriti si- To je vse. kar nam ve povedati 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; La Savni«, Havre; An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen, Bremen. x 18. novembra: Berenguxia, Cherbourg. 19.. novembra: Zeeland. Antwerp: Hamburg. Westphalia. 21. novembra:" Olympic, Cherbourg: Republic. Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen 25. novembra: Mauritania, Cherbourg; Rocham-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballin, Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg, Suffren, Havre; America. Bremen. 1. decembra: Muei.cnen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitania, Cherbourg; De Graase, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thurlngia, Hamburg. 5. decembra: Leviathan. Cherbourg: rarls .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Homer.c, Cherbourg; i -a Savole. Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretania. Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Rocliambeau, Havre. 26. decembra: Paris, Havre; Cleveland, Hamburg: Pr^s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Premen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. louden .ki pre role. toženi e, samo navadna nedovoljena prilastitev. Tribunal je sprejei to tezo in kraški občudovalec X-talijauov je bil obsojen na dve leti in šest mesecev zapr>ra ter na globo 2000 lir. Po amnestiji mu idpadeta dve leti in globa. Od-fiadlo mu je pa tudi hrej>enenje po lepotah Italijo. VESELJE AMERIŠKE MLADINE IIMUMN * UUUWONl M. V. Walter Johnson, eden najboljših ameriških basebail igralcev, se tudi v v svojih prostih urah zanima za najbolj razviti ameriški šport — baseball. Slika nam ga predstavlja, ko nadzoruje igro med mladimi šolarji. na. naj ne hodi na spiritist ične seje. Xa te sestanke sta prihajala tudi dva prijatelja Wallnerjeva. učitelj T.schigerl in ura cinik G., ki smo ga zgoraj omenili. Pred tremi leti se je začelo govoriti, da je dull "Xell" prorokoval tem prijateljem skorajšnjo smrt. Rekel je, tla bodo umrli hitro drug za drugim. Ko so našli mrtvega Wallnerja, sta sklenila Tschigerl in G. še ožje prijateljstvo. Pred 14 dnevi je u-mrl učitelj naravne smrti za operacijo. G. je začel postajati silno razburjen, hkrati pa tudi zamišljen. Svoji materi j<- rekel: "Vidiš. tudi Tschigerl je umrl. Sedaj pridem jaz na vrsto. Tretji sem jaz." Materi je obširno pripovedoval o sejah spirit ističnega krožka in o prorokovanju duha "Xel-la." Zavarovalni uradnik G. se je par dni kasneje poskušal obesiti. Prav. vsakdo—t fcdor kaj UM) tdar kaj! ponuja; icdor kaj kupuj*:' cdor kaj prodaja; pravi vsakdo priznava« da Imajo čudovit vpak —• MALI OOLUI t MOUi Iai»Ian Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikjh, ki prt-stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur x železnico. Božična odplutja PRESIDENTS WILSON 24. NOVEMBRA MARTHA WASHINGTON 5. DEC EMBRA Cena xa Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vfiievši davek. Tja in nazaj »162 In davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo SI.06; do Zagreba fl.&O. do Beograda $4.75. Vnaprej plaOana vožnja od Trsta do New Yorka samo $lu7.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje. Posebni vmesni drugi razred. COSUUCH LINE 01 TRIESTF ehelps Broo. & Co., I w«at st ' New York VABILO na plesno veselico, katero priredi /.euski klub 'Bled' v soboto 14. novembra na 1412 Clybourn Ave. blizu Larrahee St.. Chicago St. CUti dobiček je namenjen za. Dom >lepih v Ljubljani. Uljudno vabimo vso Slovene c in Slovenke Lz Chieapra in okolice, da se gotovo te veselice udeleže. Vstopnina j«> v predprodaji 3.">e, pri vratih 50c. . Na veselo svidenje 14. novem-bra! Veselični odbor. MAŠČEVALEN DETOMOR Pred porotniki v Regensburgu je stal 321etni mesarski pomočnik -lohann Berthold iz iBurklegenfcl-da. Obtožen je bil, da je svojega dveletnega dečka Alojzija na nečloveški način toliko časa mučil, da je deček umrl. Obtoženec je i-mel razmerje z neko kmečko mladenko in plod tepra razmerja je bil deček Alojzij. Lep fantiček je bil in dobro se je razvjal. Berthold je obljubil svoji ljubici zakon pogo-stoma, toda vedno je odlašal, nazadnje pa je sklenil, da se reši svoje ljubice. Xa poti mu je bil deček. Hotel se pa je iznebiti, toda tako, da bi se ne moglo ugotoviti nasilne smrti. Svj načrt za iznebi-tev otroka je izvajal takole: Svojo ljubico jc povabil /. otrokom po leti v gozd poleg Birkhofa. Tam so nekaj časa sedeli skupno, 011 se je z dečkom igral in pa potem po-\abil na sprehod v gozd. Žena je ostala va mestu /. vsemi stvarmi, ki sta jih imela s seboj. Ko je bil z dečkom v primerni razdalji, pa je začel suvati po vsem telesu in stiskati čez pas z vso silo. Deček je vsled tega mnogo trpel in pokazale so se na hrbtu podplutbe. Poz-ijeje je-zopel zvabil svojo ljubico a dečkom v gozd. Šel je ž njim zo-jiet v goščo in tam je dečka obde-laval s pestmi, z laktom In koleni, potem ga je zopet "neusmiljeno stiskal in to uganjal ž njim toliko časa. da je dečko omedlel in se zgrudil na tla. Xato je poklical mater, ki je prihitela tja. ko je bil otrok že mrtev vsled notranjih poškodb in izkrvavitve. Pred sodni-jo je razlagal Berthold. da ni res, da bi on hotel otroka umoriti, ampak vzel ga je s seboj samo, da bi ga navadil nase. v gozdu da je deček padel in se poškodoval. Te bajke mu seveda nihče ni verjel in nečloveški oče Johan Berthold je obsojen na smrt. Obsodbo je sprejel povsem ravnodušno. Dospela je VELIKA Blazni kova PRATIKA za leto 1926. Cena 25č komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstanka. Prva pratika j^ namreč izšla 1. 1720. Sloveaic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York. N. Y. ALI VESTE — da je pred kratkim pelo lie-wyor-ško slovemsko pevsko društvo "Domovina" za radio in sicer za postajo WJY ? Ali veste, (la če enkrat okusile tobak, kakoršen je vsebovan v Helmars, ne boste nikdatr več kadili cigaret iz mešanega tobaka ? Pustil je pismo, v katerem niti ne omenja matere. Pisal je le: "Svoje znance in sorodnike pozdravljam iz vljudnosti. Edini, ki sem ga imel, je umrl. Kmalu bomo vsi trije združeni." K sreči je prišla mati in prerezala vrv. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor j« namenjen potovati \ atari kiaj, je potsebno, da Ja aa tančno poučen o potnih llatlb, prt Uagl In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih ataorta dati vsled naše dolgoletne lsknAuJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne psr-nike, ki Imajo kabina tudi v UL raaredo. wvs aaaeiaifike postav« ki Je stopila v velja/o s 1. julije« Uf24, aamorejo tad i oedr£»7ljb*. dobiti dovoljenje ostati v domovi« fflo leto in ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja Izdaja gen ralni uaselnlfikl komisar v Waal lngton. D. O. Profinjo ca tako d' voljen je se lahko naprav! tudi New Torku pred od potovanjem, te •s pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejAs odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE CZ STAREGA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnika al svojca la starega kraja, naj nmm prej plAe sa pojasnila. la Jugoala ▼U« bo pripoKenih t pribodnjil treh letih, od 1. Julija 1924 napra vsako lato po «71 priseljencev. Amerttkl driavljanl pa aamorsj dobiti sem lene in otroke do IS. Is trn bres. da bi bili »teti v kvoto T rojene oaebe se tudi ne itejejs kvota Stari« in otroci od 18. g* 21 leta amerlSklh državljanov 9 taiajo prednost v kvoti. PlSts ■ pojasnila. Prodajamo voane liste ss vs« m te; tudi preko Trsta aamorsj« Jw Cnslovanl sedaj potovati Frank Sakser State M 83 OoitUoA at, H«w York Pozor čitatelji. Oposorite trgorc« te • brtnlko, pri katerih kup« jete ill naročate te iu a ajik postrežbo ndoroljni. da oglainjejo t listu "Olaa Varoda". ■ tem boste ▼stregli mm, Uprava "Glas Varoda' ^_,__. __:_=_...