Šolsko blagti. Učitelj ucencem o začetku šolskega leta. Ljubi otročiči! Zopet je prišel veseli dan, da smo se zbrali tukaj v šoli. Povem vam, ljubi otročiči, da mi je bilo že skoraj dolgočasno, ker se že več časa nismo vidili tukaj v šoli. Hvala bodi Bogu, da smo še zdravi in veseli! Serčno me veseli, ko vidim toliko zbranih! To mi je znamenje, da bote prav radi hodili v šolo, ker ste precej danes, pervi Solski dan, radi prišli v šolo. Obetam vam, ljubi otročiči, da vas bom tako rad imel in vas ljubil, kakor vas imajo doma starši radi. Posebno pa bom rad imel še tiste učence, ki bodo prav pridno v šolo hodili, in ki bodo tukaj v šoli mirni in pazljivi, in me bodo prav radi vbogali. Upam pa, da bote vsi, kar vas je danes tukaj, prav pridni in dobri učenci. Kaj ne, da bote? Ljubi otročiči! naj vam koj danes nekaj povem, kar vam bo koristilo celo šolsko leto, ako se bote po tem ravnali in me radi vbogali; sej vam vse to priporočam, kar bo za vas prav. Torej le pridno poslušajte, kaj vam danes povem! Ako vas vprašam, zakaj ste prišli v šolo, vem, da mi bote odgovorili: »Zato smo prišli v šolo, da se bomokaj naučili«.— Prav, ljubi moji! Ucili se bote tukaj v šoli veliko lepih in koristnih reči. Učili se bote Boga in njegove lastnosti spoznavati, potem brati, pisati, številiti in še veliko drugili koristnih reči, kijih bote v vsakdanjem življenji potrebovali. Učili pa se bote tudi lepih pesmic, ki jih bote prepevali, da bo kaj. Oj, to bo veselje! Zahvalite ljubega Boga, da vam je tako dobre in skerbne starše dal, da vas radi pošiljajo v šolo! Vedite, ljubi moji, da nimajo vsi otroci tako dobrih in skerbnih staršev, kakor jih imaste vi! So otroci, ki nimajo nikogar, ki bi za nje skerbel in bi jih v šolo pošiljal. Poslali so vas vaši starši sim v šolo, da bi se tukaj učili lepih reči. Pa, povem vam, da se bodo kaj prida naučili le tisti, kteri bodo prav pridno hodili v šolo. Učenec, ki le poredkoma in leno hodi v šolo, se ne bo in se tudi ne more dobro učiti; kar si danes zapomni, že jutri pozabi. Torej je pervo, kar vam danes priporočam, da prav pridno hodite v šolo. Ne mislite pa, ljubi otročiči, da je dovolj, ako kdo le pridno v šolo hodi, da se potem kaj nauči.; treba je dalje, da v šoli prav pazljivo poslušate, kar vam kažemo in naročamo. Le kdor je miren in pazljiv, more vse na tanko slišati in razumeti. Nemirnež pa bi toliko razumel, kakor te podobe (kazaje na podobe, ki visijo na šolskih stenah) tukaj na zidu. Kdor ni miren v šoli, ta ne škoduje samo sebi, nego tudi drugim pridnišim učencem, ki bi radi natik poslušali, pajihmoti. Glejte, kako hudoben bi bil tak nemirnež! Mislim, da ne bo nobeden iz med vas tako hudoben učenec. Kaj ne, da ne? — Prav hudo bi mi bilo pri sercu, ko bibilizmed vas kdotak učenec. Upam pa, da bote vsi prav pridni in mirni, pazljivi in vbogljivi. Jaz bom vedno skerbel, da se bote lepo učili in boljšali na duži in na telesu. Ko bi se kterikrat primerilo, da bi me kdo iz med vas ne hotel vbogati, in da ga bom mogel ojstro svariti ali še celo kaznovati, vedite, da tega ne bom storil iz sovraštva ali jeze do tega ali unega, temveč kaznoval ga bom iz ljubezni z namenom, da bi se poboljšal. Le dobro bom hotel temu, ki ga bom svaril, ne pa liudo. Če bote tedaj, ljubi otročiči, prav pridno v šolo hodili, in bote tukaj v šoli mirni in pazljivi, se bote prav veliko lepih in koristnih reči naučili. Če bote pridni učenci in učenke, ljubi otročiči, vas b^m imel rad, da vas vaši stariši ne morejo raji imeti. Bodite tudi zunaj šole lepo mirni in ljubeznjivi eden z drugim; lepo se obnašajte iz šole grede! Na poti se med seboj in tudi druge pozdravljajte z lepim kerščanskim pozdravljenjem: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« ali pa recite: »Dober dan!« »Srečno!« »Z Bogoni« itd. Doma lopo vbogajte svoje starše in bodite lepo z bratci in s spstricami. — Bodite z vsemi prav prijazni in radi postrezite, komur kaj morete. Tako bodo vsi vidili, da se v šoli res kaj lepega učite. Če se- bote tako obnašali, vas bodo starši veseli in vsi pametni in omikani ljudje vas bodo radi imeli. Kaj ne bo to častno, lepo in veselo za vas? Posebno pa bo mene veselilo, ako bi kedaj slišal, da je ta in uni mojih učencev in učenk pameten in dober mladeneč, ali poštena deklica. Že od mladih nog morate biti dobri in pridni, če hočete, da bote kdaj srečni; kakoršen je kdo mlad, tak je navadno tudi odraščen. Tako, ljubi moji, bomo začeli z božjo pomočjo šolsko leto, in Bog daj, da bi bilo veselo in dobro za vas in za me, ki vas priserčno ljubim. J. Zarnik.