■ r- ečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 „ Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS W AR0PAI r List slovenskih delavcev v Ameriki. SThe largest Slovenian Daily in the United States. B Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers, TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO, ŠTEV. 27." de Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffice at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 2, 1928. — ČETRTEK, 2. FEBRUARJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Stresemann prodrl s svojo zahtevo, 10,000 FRANCOSKIH VOJAKOV KONGRESNA PREISKAVA BO ZAPUSTILO P0RENJE! 10,000 nadaljnih francoskih vojakov bo zapustilo Porensko. — Ta odlog je" provizoričen odgovor na prošnjo dr. Stresemanna v državnem zboru. Čete se bodo umaknile takoj. PARIZ, Francija, I. feb. — Včeraj zvečer se je ugotovilo, da bo francoska vlada, v soglasju z zavezniki, ki so soudeleženi pri zasedenju Porenske, v teku par dni umaknila nadaljni oddelek ! 0,000 mož iz Porenske, vsled česar bo ostala v deželi skupna francoska okupacijska sila 50,000 mož. Domneva se, da bo ta akcija najboljši odgovor na včerajšnji govor dr. Stresemanna v nemškem državnem zboru. Ta akcija bo nudila zadovolj-stavo in pustila, da se bo šele po končanih volitvah razpravljalo o principih in zadevah, ki so važne za obe deželi. V senatu je bilo včeraj popoldne določeno, da bo zunanji minister Briand v četrtek popoldne od-povoril dr. Stresemannu ter jasno namignil, kakšno politiko namerava zasledovati. Obe strani v senatu sta zahtevali, da ugotovi zunanji minister povsem jasno svoje stališče. Z desne strani so prišli nasveti previdnosti glede kateregakoli rizika z Nemčijo in vsakovrstna svarila glede tajnih oboroževanj Nemčije in glede njenih zlobnih namenov. Z leve strani se je očitalo Briandu, da se je v Locarno predolgo obotavljal. Pogodbi ni dal polnega pomena in važnosti z odstranjenjem te zadnje ovire k resničnemu francosko-nemškemu sporazumu. Ti nasprotujoči si nazori, kako zadovoljiti zahte-| ve dr. Stresemanna, so našli izraza v včerajšnjem' časopisju prav kot so listi, nacijonalistični ali pa liberalni. Značilno pa je, da so zavzeli skrajno stal isce le najbolj notoricm nacijonalisticni listi. List Le Temps je bil skoro velikodušen in v senatu je bilo slišati odobravalno mrmranje od skoro vsake strani, ko je izjavil senator Lemery, ki ni sicer za takojšnje izpraznenje brez odškodnine, da je izpraznenje edina varna pot, da se napravi iz irancosko-nemških odnošajev resnično aktivno mirovno silo na svetu, ne pa obratno. Na eni ali drugi način mora odgovoriti Francija na zahteve Stresemanna, je rekel senator Lemery, kajti drugače bi sprejel ves svet nemški argument ter prišel do prepričanja, da ni okupacija le krivica, temveč tudi ovira k resničnemu miru in da nasprotuje duhu Locarno pogodbe. — Jaz bom pojasnil svojo politiko, — je obljubil Briand. PREMOGARSKEGA STRAJKA ^^X £. --i skvo. — Poslana sta bi- POLJSKI NADALJNI USPEH DRZNEGA ODPOSLANCI J LETALCA LINDBERGHA SO ODŠLI Lindbergh je poletel na razdaljo 1050 milj preko morja na Virgin otoke. — Pristal je pri St. Thomas zopet na ameriški zemlji po deset ur trajajočem poletu. Glasi se, da bo kongres Združenih držav preiskal la, da se pogajata glede1 TWOM a c \/ i t i i r r^ ,, - stavko v premogovni industriji severne Amerike, trgovske pogodbe, a sta "^Ab Virgin Islands I. feb.— Polkov- Kdo je povzročil izjalovljenje razsodnega na- se nepričakovano vrnilai Z Ll™berfh ,jeQd°IsPel v St ™omas ter t ir ~ i pristal s svojim Spirit of St. Louis na polju za igra- crta. v Varšavo. VARŠAVA. Polj»ka, 1. fefcr. Dva o I poslanca vlade, ki sta bila v poslana v Moskvo šele prod par dnevi, da otvorita preliminarna nje golfa, zapadno od mesta, ob tričetrt na pet včeraj popoldne. V Sr. Thomas« ^t- jt> zbrala j večja ljudska množica i/za t-k-< eije pirata Faweetta dno 12. CARUSO JE WASHINGTON, D. C., L feb. — Bliža se kongresna preiskava devet mesecev trajajoče stavke poljih mehkega premoga. Dežela bo informirana glede trpljenja delavcev ter izgub podjetnikov. Kot pogajanja 7a trgovski dogovor, sta -■ • - . vnnr ¥ Tn ^ 7 . se je včeraj objavilo v Beli hiši. se bo tudi defini- - T»ito k<"' ilTJ"^'1 UBOJA . ^ -i i . . i t. mojda zaznamovati niti najmanjše-j polno ljudi i/ St. Croix m; tlvn« ugotovilo odgovornost za izjalovljenje raz- napredka." Xjun hitri povratek St- *,ohn- ki ameriška last. n-sodiščnega načrta. je ]>ovzročil presenečenje v ofici-!S0SP,lnj"ih Virgin mo- ■ .... .................jrlnih krogih, kajti poročila iz so- Mornariški To je baje želja predsednika Coolidga. Odkar se nočejo pro mo gar ski baroni pennsylvanskih premogar-J škili pokrajin odzvati povabilu delavskega tajnika Davisa, da se skliče uravnavalne konference, je izvedel ofieijelni "Washington šte-j vilne podrobnosti o tragičnem položaju delavcev. Revščina, lakota bolezen in smrt J med delavci ter velikanske izgube podjetnikov, — vse to bo postalo sedaj, malo prel prieetkom predsedniške kampanje, predmet razburljive preiskave, v kateri bo POSLEDICE ROPARSKEGA NAPADA vjetskega glavnega mesta so zna-j -ucrnanski vojaki iti mornarji čila, da je bilo opaziti napredek ^ili na stra^- policija je pa v<>. proti sporazumu P»omet. Pristanišče je bilo polno ladij in hoteli ter privatni domovi so bili natlačeni z obi- KO-| valei. Povsem praznično razpoloženje je prevladovalo med 20.011 ) ljudmi . Ko je stopil Lfindbergh iz ae o- To izjalovljenje mogoče pripisati desetletni obsodbi, naloženi katoliškemu prelatu Skalskemu, ki je Poljak in ki je bil aretiran v --Rusiji pred več leti na temelju špi- Policist in nočni čuvaj sta j°naže ter veleizdaje. Njegov pro-|plaiuu sta mu poklonili cvetke „0_ bila ponoči ustreljena. eoS pa Je bl1 zavle^n spodična Miller ter Lambhon Nanad na lekarno Stol- rasa'rav"° *>rel kratkim > P"- imenu Virgin otokov. Polkom* liapaa na leicarno OtOi- vedal Cn-erm poljskemu poslani- lersa je končal s krva- ku v Moskvi, da bo proces zopet vim dejanjem. preložen, da ne bi ogrožal prilik. __da se doseže trgovski dogovor. I Eno in dvajset strelov \t topov Na dan pa. kr. so dospeli polj-'. , • , - - ■ ,, 1 1 / J ; in zvoki obemske godbo t" Italijan, kateri je zabodel zdravnika, ki se je norčeval iz smrti sina, katerega je zdravil, se je proglasil krivim uboja. — Bil je že preje obsojen na smrt. Lindbergh je bil na to odveden Emancipation Park. kjer ga sprejel governer Waldo Evans. Kljub mrzlični delavnosti veli- stala administracija kot nepristranska boginja pravice. Oolidge kih oddelkov policije ni bilo do-;ski odposlanci, je pričela govori, da bo "neusmiljena jav-^«! mogoče prijeti brutalnih sovjetsko vojaško sodišče >o m-1- Drugi proces proti Franeesru Caruso radi umora dr. Casper lVu-dola dne 13. februarja preteklega leta. j»> bil nenadno zaključen. k<» mu j'* bilo dovoljeno proglasiti -krivim uboja preti sodnikom Alon-zo MeLaujrhiiriom v Kings (.'ouiny sodiš.\u. Caruso bo obsojen dne 1 1 t"«-bruarja. Najvišja kazen, ki g: mor • / : j šali med glasove občinskih pevsk'h deti po postavi. znaša petnajst 1. : ;L0n.-(„,. i . . , j J'!°"izborrv tekom sprejema. v državni kaznilnici \a in i ž ii !--, nost" prisilila obe stranki k popn-|bandito\. kojm strelom sta pod- Cesom. ki je dovedel do obsodbe na• . , . - • stn. ! legi a dva poštena in zvesta moža, ^eset let ječ«. | Governer Evans je pozdravil v zeu :u d0l0t-'eua_ Cul P<»stavv. __\__I neki policist in neki nočni čuvaj. Čeprav sovjeti vedeli da bo 'svojem pogovoril polkovnika Lini- ailh0 Jt' x ^ 1!i-:|- Taksi kolidiral s se.daS,a bi,a ^^^|,"It^J1 ^l!1 '........ i * , I ki wta pri napadu na lekarnarja imod 1 clJakl- so vendar upali po-tovornim vlakom, j V..«,*««^ tolažiti poTfsko osorčenie s trm J dom najnovejšo ameriško icoio ALIJAXY. X. V., 1. febr. — Xa poti iz Saratoga Springs v Albany taksi je kolidir*:! Poljaki, so vendar upali po-|I>osebno počastil Stollersa na Nostrand Ave. v wtazati jwTjsko ogorčenje s tem.'' . lirooklvnu ustrelila policista Wil da 50 Ponudili izmenjavo tega j»t-!»U<>. liama Kelly, člana Pants Bandit llika za neke^a komunista, ki s-di; Polkovnik Lindbergl. je dospel gange, kateri se pripisuje v zad- v poljski j"či. jsemkaj v najboljšem telesnem sta- ker je bil prepričan, da je eija antitoksina. katero injek- zdravni'r, jjovzročila smrr njegovega šest let starega sina J"/.efa. l»il je spoznan krivim umora j »o prvem redu. a potoni ko je preživel pr-« j njih štirih mesecih apade na v?P1 T'ra ini krogi so sedaj mnenja. da d it a sfa šla. ne da bi kaj odnesla, j gajanja za trgovski dogovor, pre njn. po poletu, ki je trajal več kot : deset ur. Preletel je raz laljo več kot 1050 milj. mesecev v smrtni hiši v S!ng Sin- tru. Lindbergh je izjavil, da ie imel .. v . . sei dobro vožnjo in precej dobro vre T>nzivn< mu je doA-olilo nov proee^. T A , . ... ..... Ko je bilo v torek otvorjeno i . me. Letel ie približno v visim dva .... . „ rent. — disce, je naprosil Howard Sp tisoč čevljev ter je videl ljudi po i0-11- se ma SAMOMOR nadstropju. Zakonca sta pohitela z detektivi tjakaj ter našla Mrs. Mc- CT A DC )r\JC W (a11* IK"polnoma obIc^eno ležati v M AKL /bnulvt kopalni banji. Očividno se je vto- nahajajoči su včeraj zjutraj v bližini Schenec- . , tadv z nekim tovornim vlakom Bo-j^ ^ ^kani v Brooklynu. Ban-jja bodo poskusi, da se obnovi po-ston & Maine železnice. Dva treh potnikov v avtomobilu sta bila j Kell.v ^ > nahajal na posebni loženi za nedoločen čas. usmrčena, tretji, pa je bil le lahko j službi v ozadju apoteke. Taka služ ■ poškodovan. -ie ustanovljena , ker se jej MOSK\ A, Rusija. 1. ____pripetilo v okolici Crow Heights Nenadno odpotovanje poljske tr- . V, -.*..........man, zagovornik Carusa. naj I toliko roparskih napadov. Naha- >°vske delegacije je učinkovalo mt"stia m cestah mest. po vseli o- 0t,imsti voroUK ki ^ bi]a izbrn Notranje posojilo ,jal s je z lekarnarjem Stollerjem' kot bomba na inozemske diploma- tokl.h- preko katerih je letel, lzja- y ])OJl1eljek mesto ameriškega. V recept ni sobi, ko sta vstopila ob t-ične kroge, ki so pričakovali, da vd je. da je eta no po je v v t. io-, ^ objavil da je __pol d est ih dva človeka. Stoller je,bo imelo zadnje izboljšanje v polj- nias «»aj mo. a zat o\o jivo. klijent pripravljen priznati se k'-i- IiERLIN. Nemčija. 1. febr. _ odšel a- ospredje, dočim je ostal sko-ruskih odnošajih stvarni izid ------vini uboja in da je tudi okrajni Potem ko se je izjalovil načrt policist zadaj. Še predno sta se v trgovski pogodbi, glede katere XT__ _____. ___pravdnik privolil v to. družbe nemških držav železnic, da Stoller m Kelly zavedla, sta 2e > bila delegacija opolnomočena, najame v Ž lruženih državah sto- skočila oba človeka nanju. Kelly "di- tranje posojilo. Barve vzrok slikar je ve smrti. ELIZABETH. N. J.. 31. j :n. Kot so sporočili zdravniki St. pila v pondeljek !>onoči, kmalu po- zabeth bolnice, je bila smrt slikar-!avtomobilu, katerega je imel pri-' Ženska stara 75 let seje temk° je zapustila SVoje stan°* i* Halla Poledica zastrupi jen ja zapravljenega tretji bandit. utopila v banji. — Hči _ in zet sta sporočila poli- . ciji, da je starka izgini- Clcerm Praznoval deset-la. tel naprej .da odda alarm. Med-j ' ~~ |ter iskali nove službe, so ogorčeni Sodnik tem pa se je odigral v zadnji so-' Agitirajte za "Glas Naroda", na;- !n;ud nenadnostjo potmstenja obeh nato. da sprejme prošnjo in da b — (bi boj. Padel je strel. Oba bandita večji slovenski d*emilc o AwriJct j listov. obsodil Carusa dne 14. februarja. - sta skočila nato na cesto ter ušla v Mr. in Mrs. A. Bradstreet z za-padne 114. ceste v New Yorku sta sporoč mat letnico svojega uradova-nja MOSKVA. Rusija. 1. febr. — pravi jenega J ret j i Kelly ja so smrtno ranjenega odvedli v Švedsko bolnico, kjer je takoj nato umrl. / Avtomobil, v katerem so zbežali vladi na poti* so našli pozneje na voga- lu Dean St. in Vanderbilt Ave. i barvami. Posluževal st je finih čo-pieev. katere je slinil z jezikom (Sovjetske obligacije so ... ..... ...... Qrltrorii Vazilievič Oičerin ie sli ual Bank v Chicagu in Bank of • T- •oeda policuA, da je izginila wzujeMc vicerm je sia- - ITarrv u iJ t >r tt i vil včeraj desetletnico svojega n- Ital-V v San ^ranciscu za pomoe, . ^ 1 Mrs. Brmdrtret, Mr-s. Helen , . . . da nrer.reeim rmirih en je stopil b£ , rado vam j a kot sovjetski minister (la P^P^ečijo prodajo ruskih so- WASIIINGTON. D. C.. 1. febr.' Pet ban(litov napadlo zalego Vlada bo naprosila Chase Natio- kožuhovin Gabbe & Gallin Co na Starr St. v Brooklvnu. Nočni ču-r Vermish. star 40 let. banditom nasproti, je bil Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslat, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoitevali naSo zanesljivo ter točno postrežbo. na mestu ustreljen. Prevedli so ga s sedmimi kroglami v telesu v bolnico, kjer je Stani 75 let' * Zlvela ž za zunanje zadeve." Njegov urad- vjet*ih ^^acij. ki so zajamče- nj.ma izza unrti svojega moža ni termin je daljši kot oni katere-.ne s s0vJetskimi železnicami. j . pred dvanajstimi leti. ga koli sedaj poslujočega ministra,' Dotk"no banke sieer ne Ponuja- y ° , ker ni nikier nobenega ministra 111 lie Jam&30 teh obligacij, nač W"13111 nato umrl- Ivo sta pripovedovala na postaji C! 111 mkJ^r «oDene a ministra, Iujdo j kof fiskalni ' j Napad se je za vršil" okrog osme detektivoma, da je Mrs. kl bl 5*to sIuzbo 1 »>°Slujej0 le kot fiskalni Dinarji Din. X000 ..........$ 18.40 Din. 2,500 ..........$ 45.75 Din. 5,000 ..........$ 91.00 Din. 10 000 .......... $181.00 Din. 11,1 JO ..........$200,00 dvema McCall zapustila dom t ponde- stan0 skozi cel° I ti neke sovjetske trgovske agen- jllrc 2VC, or-itiire v Zdniženih državah. Lire Lir 100 ..................$ 5.90 Lir_ 200 ..........................$11.50 Lir 300 .........$16.95 Lir 500 ..........................$27.75 Lir 1000 ..........................$54.50 t najkra|5em ijek ponoči, 7.elo slabega razpolo- V uradu se je vzdržal toliko ča-| Formalnih korakov ni sieer sto-| Sovjetska vlada je ponudila te znoja, je pn hI o telefonsko sporo- sa raditega, ker zna ravnati s ka- v\\& v!ada, a na temelju nekega obligacije na prodaj v Franciji.1 «-!k> iz hotel« Marseilles, k. se je pitalističnimi vladami in ker se dogovora z bankirji odebrava ali Nemčiji in v Združenih državah in gJnsdo, da se je neka z*n*.ka vto- sam ne meša v različne strankar- odobrava vlada neformalno vsa sieer v skupnem zne-sku 60.000.000 pda v kopalni banj, v četrtem ske boje. * j posojila dana inozemskim silam, ircbljev. ! POSEBNI PODATKI Pristojbina za izplačila ameriških dolar* jev v Jugoslaviji in Italiji maša kakor sledi: ta (29, ali manjl zneseti 75 cen* tov; od $25. naprej do SSOft. po S cente od vsakega dolarja. Za veije svote po pl- Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo računamo za stroške $L— SAKSER STATE BANK 82 CORTIiANDT STREET Phone: CORTLANDT 4687 NEW TORE, N. T CiLAS NARADA. 2. FEB. GLAS NARODA VšLOTJNM PA1LTJ Owned and Publiehed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) thenJak SaJkser, president _ Louis Benedik, Place of business of the corporation and addresses of above officer« §2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 'la celo leto velja list ta Ameriko in Kanado -___________________$6.00 to pol leta______________$3.00 Zn četrt leta_________$140 Za New York ta celo leto~$7.00 Za pol leta________________„..$3.50 Za inozemstvo ea celo leto -$7.00 Za vol leta_______—$3Jlf Dopisi SLAVNI IZNAJDITELJ Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemH nedelj in praznikov. Luzerne, Pa. j sal ver, pa vam jo znano, da l-> Vedno eitaui razne dopise iz vseh Ia-Vt*e revež delavcu izpodbija tla. krajev Združenih držav, samo iz Ravno tako je bilo 1917 v januar-j naše naselbine se malokrat kdo Ju tako je še danes. Plačajo. če ogrlasi. Ker že vsak za<"ne z delom. ljudi, če pa so ljudje na razpo-bom tndi jaz. logo, ne plačajo. Ve nočeš, pa poj- Tukaj je veliko premogorovov Deset na enega ali še vee. Pozi-j in nekateri delajo vsak dan, ne- mi Pa farmer j i in njih otroci kateri pa po 3 do 4 dni na teden, pritisnejo v mesto in delajo za Zaslužek je i»a odvisen od delavca vsako ceno. . v m _ v in prostora. j Citam vee listov naprednih C'e- 1 Xa društvenem polju je še pre- hov i" vidim, da polovico dopisov eej -dober napredek, samo kakor priobčujejo ženske, j povsod, tudi tukaj ni nobene pra-| Dela tukaj v 1 Dela tukaj v zimski sezoni ni ve složnosti. Ta. vleče na levo. dru- odzunaj. izjemo popravila eest. j »i pa na desno. j Leta 1H07 sem prišel v Ameriko' Pred nedavnim časom je tukaj želel sem vedno da napravim' Dopisi orez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj so [preminul F Hribar in je zapustil do.ru na kmetiji, a. sreča mi ni bila1 blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&d-» . g nedorastUh otrok v ,uila. Hočem poskusiti v tretji,'. I i, da hitreje i ..........„ \ AA-lcn -SI n l /OT A C T O L- I O r t*r Vzroki za ločitev zakona. UillCK, m A.H D C Edison in njegova -'-'iia. kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, najdemo naslovnika. NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Coftlandt 2876. ŽRTVE ALKOHOLIZMA .cejšnji revščini. ZaTO sta šla dva Zatoraj dragi mi rojaki, vešči f . . __i . , , .. L>, . «r , krog osme ure zvečer prišli v dvo-' AnglcsKO zunanje ministrstvo —--——— rojaka okoli Slovencev m T>obira- kmetijstva, ah poznate podnebje " . New zora, N. x. , , ■ - .. ____ rano skero vst odborniki m odbor- je sporočilo tajništvu Lige naro- la prostovoljne prispevke. primerno spodnje stajerkemu. o- . t. J -%-r - * i- • i.,..,; for-., at,,/-, nice K. S. K. .T. Dospeli so iz Mili- d<>v, da l»o preriJo-z-d o v loglednem vsa cast njima, ali moie mnenje naj -Maribor, rara MakoJe. Jino- ...... '-ji.- i i ii ,in ^ to,» i-.t-,., wauke. Wis., kjer so imeli veliko času popolen načrt za ohranitev je. da. bi morala oglasiti v kak- ff"n je znano, da je tam rodov it na 1 ' WwyorSki zdravstveni komisar Harris pravi v svoji m |MirneiIu: * — Ivrouir-ni alkoholizem je povzročil zadnje leto v ■ snem časopisu. koliko je Kateri iinoovna zemija. rotiuuno jseeui ■ ■ —>-let.u i it »-17 -i-i i - tu, i; t„i.„; dotuega društva K. S. K. -I. ; daroval. da ne bi k lo mislil, da je tudi tukaj. i 'ii ! tj o; ♦ \r;c,. > to ' »laz sem se i>o;lal precej z«rodaj i sel denar na nepravo mesto. I Kaj t>a tu v v\ isc.. < >Ji. ta deze- 1 1 ' Precej rojakov je tudi prišlo iz h, je že preveč civilizirana /a po- k poPitku. toda krojr četrte ure. krajev, kjer kopljejo mehki pr- Stone delavce in premalo eivilizt- *J'!'™J -T^lnotma ' - . . . - _„..„ ..„ « „o. r-olitika. Pod mojim oknom >o so T.mog in so jiovecini vsi trezne m rana za pravico, da i)i nas ne 24 je umrlo .113 oseh. Leta 1925 že 682 in !oi<» ka>m\je 759. Li ta je poviroeil kronični alkoholizem smrt s v letih 1918 in 1919 je bilo število znatno manjše. Statistiki v zdravstvenem departmentu so izračuna ii. (ia podleže od stotisoe prebivalcev trinajst oseb kro-: nieiieiiiii alkoholizmu. širni veliki Ameriki, nič kaj radi šji pred petimi leti. danes je pa ne vidijo: skoraj hi rekel, da jih najboljša. Srečen je. kdo v nji dr-' sovražijo. To je žalostno. Pczdrav! Naročnik. Cudahy, Wis. Prosim vas, da priobčite ta d< lo dobi. J Ivakor Cudaliy Bros. Co. mi Fisk's Ruber ali (Federal Ruber Co.j delajo milijone dobička, pla- JUGOSLAVIA IRREDENTA I Vsep.ivs.4l n:i ]H>uličtii kari. v I ihiiišr-ii. sejali -t.1 »ihkrož -ni •<.! )ju-j < U<-r zauuslji-v! To vam r-revsi. <»- življa kri i:i i j:n":i v;- život ni sistem. V" vsi-h lekanuih. 1'i^ite nu J<->. Triaer < V.. S. Aslilua-l Ave.. III. pu P.RKZPLArXl VZuRF.l*. pri sedaj i,,zite lo<* y.,i po>iljaiveue t roške. Zadolžena Opatija Komisar dr. Bcnassi , čaj o pa najnižje mezle za najslab- javno povedal, .da je ugotovil po------------- še delo, prevzet ju uprave "Kurkomisije'' v! KUPON ZA BREZPUCN1 VZOREC li< btatist .. , -lil- i -i i j ■ l>cd u je uilo vce: ike iz drugih bolj suhih okrajev razodevajo djmei, toplejše Mesto Tukaj je tudi velika klavnica. Opatiji deficita 317.350 lir. To sa-i pise v G. X.,da ljudje malo izvemo pa v nji le mai^ plačajo. mo. kar se tiče uprave. uKurkomi-| ' 'Yi> velja Samo za New York, ki je razmeroma mokro Kirnpr od drugega, kako se nam Jetniki srno, .naj je tako ali ta- sija'' ima še starih dolgov 3 mili- Naslov t ii. »°dL Z5nia bila mila- 10 ko. .Ta z sem mnenja, daje najbolj- jone 364,669 lir. za katere treba ped 0 je bilo včeraj (28. jan.), a Se na farmah. plačevati obresti, orkester je za- , v , , - - - , Imam se mnogo poročati o go- ključil svoje račune z deficitom e bolj žalostno sJlkO. | Dt^lavske razmere so tukaj ta- sp0(iarskih razmerah, pa drugi- 192.000 lii ke, da tovarne obratujejo zmiraj, jjrat kaj več. ■'pa, malokdaj v polnem obsegu. s pozdravom PREISKAVA Plača je 38-43 centov, od kosa pa različno, toda ne tako dobro __kot je bilo včasi. Preveč so zaslu-! . . v, , . • t*- t žili, zato so jim pristrigli plačo.I Pivd dobrim tednom je Pijoroeil brzojav iz Wash- ^ dancs smeš toliko narediti A. Skerbish. S pota. kamor pogleda komisar Bena.ssi, vidi sani dolj* in v Rim pošilja poročila da skraltirani Opatiji ni mogoče več pomagati. f V zadnjem dopisu sem nekoliko melona, da je zvezni senat zajailieil temeljito preiskavo kot bi hotel, če imaš stoek. Bi p;- poročal iz Waukegana in Xo. Cln- i azni"i* v fKiljih mehkega premoga. Izza onega easa je--icago, 111. Pred kratkim sem bil po vse utihnilo. Kdiiml« senator Watson je sporočil, da bo senatni knmiiej za me<• bodo priprave za preiskavo lepo zavlekle. Resolucijo za preiskavo industrije mehkega premoga .;e sestavil senator Johnson iz Calif orni je. NEMŠKI KMETJE PRETE VLADI Smrt bivšega "dvornega orožnik«, in lakaja". Pet A,- Ivusterle je bil visok, lepo raščen. krasen fant. Rodil se je leta 1Š7"2 v Bači. Prišel je h;i cesar- Izopet tom. Poklicali so me k po- , . , „ . , ... , ! .. . „ ski dve r na Dunaju m služil tam grelm prijatelja Antona Kofrov- ,-, «o i * - i . - i - . C , , , . . celih 28 let, najprvo kot orožnik :n st'ka, starega 42 let. doma iz vasi , „ ^ » , , - ....... potem kot lakaj. Pokojni cesar Zazer. fara Pod Lipo pri v rhniki ' i- jp i"anc »J'»'i iiiv/iircn n:i Kn- na Notranjskem. Pogreb je bil ja- ^ ^ . ko velik. Udeležilo so ga je član je znal lepo kretati. ... „ , v , . , ^ in ga ie večkrat nagovi>ril. Mnogi Kmetje so zapretih nem- 3 d™»tev. t,na bi«T. sa- na.. vis(,ko5(,ll.1 ; .,„, vni,„. se iki državi. — Na zboro- P™«™- ™ f * ,,«„«, opominjajo par tadnili izgubilo kar tri so bra- ...... . , vanju v Berlinu »o za- te. Pokojnik je tudi k Lov. kli—' .vl i , »»___• a j , . , , „ siiskah 111 težavah, r rane -Jo/.et je htevall piimerfio Vladno skemu klubu ter ves cas. kar je v , ,mii „ r . -1 • t 1 -i n. T Q TT zapustil Kusterlu pol milijona kron nntnnl Ameriki, k društvu st. 04 J. S. K. . 1 , ... .. puinuL. 1U zl;1to uro. Avstrija je razpadet. __Jedilote. , ■ , -i i , --^ - ..... krone so izgubile svojo vrednost Dne 22. januarja je bil velican- . . . '. . m cesarski dvor ]e bil razpuseen BERLIX, Nemčija, 31. januarja. — Ce bo poginil kmet, bo po- in Ivusterle se je vrnil v Podbrdo. l*el eiaiiov domnevanega odbora Wlieeler, Couzens, ffinila ^a Nemčija. — se glasi g?- kjer si je kot preprost delavec s slo velikanskega zborovanja far merjev in velikih zemljiških last- jem K. Š. K. J. Po zmagi so doblii krasno srebrno kupo, katero sta trdim ilelom služil svoj vsakdanji kruh. Nakopal si je bolezen in ninrl, star 55 let. V krsto so mu po- Jim Watson so pa zahtevali, da se je treba pntom zašli- jeno včeraj tukaj. o eve m nrc iz iieveunKia. . ^ ^ sabijo ki mil jt, , , ? t> i- i i • i • i • * i I Zabava se je pričela ob dveh po- , * . ' . , , . ranj najpre j prepričati, ee je taka preiskava sploh po-] Poljedelci, ki so kaj trpko raz- x , - bilo ve- bila drag spomni na dunajsko sinz- p o lož eni, ker so jih prepustili njih ' J bovanie zanimivih govorov, mene je pa IMH in Howell ter sestavitelj resolucije sri bili za takojšnjo preiskavo. Štirje drugi člani, katerim je naeeloval ^ikovfewtedaile,"kU^bilo'otvor kovala slovenska časnikarja De- beve in Pire iz Olevelanda. trebna. ........... lastnim virom m lastiu iznajlh V idrijskem rudniku gori. i .v , r ... , , , jo ustvarjali slovenske kuharice. | Pre. I kratkim se je razvil ogenj kaj storil v tem ozirn, se nahaja tudi bivši governer ^ ^htal| b("ed ter ' In lda ste videH „aše slovenske v enem delu idrijskega rudnika, i, t r»- i j i . i iprorokovali zlokobne posledice, , , . , I ennsvivamje, ir'mehot, katen namerava kandldldatl na'- , , -- , ..,1 deklice, kako ljubko SO se sukale Storilo se je takoj vse. da je bil ° ,ce se ne bo olajsiihi njih bremen. . , v ... ' mest u Vare-a, ki ni bil pripusčen. ■ •^^■ •Razpoloženje vseh navzočih je bi- »».P^P^jala fantov sveže nagelj- ogenj omejen m se m mogel raz- ii j. i i - • • • • . , , - .. - • i- - čke na prsa. Zapele so tudi več širiti, kakor so se spočetka bali. Ne glede na ta, kaksm so njegovi motivi, ie vendar i lo naperjeno proti .socialistic m .v 1 . ' .. . . . , ... ^ ■ *> • . . . . . . , j | * miemh pespuc. Pozna se jim, da so Nevarnostim nobene ali gori se da- pruski vladi, ki je bila obdolze- , ' " * bo mooroce jako zanimivo, kar je povedal odboru. I , - m i m -j. - ^ učenke Mr. Kunstla. ki je pred par ]jc in ognja najbrž ne , t , . . , , . , i na. da nima nikakih idej o bednem , . , x . , »j •> Gospod Innchot je priznal, da se je v vseh i>remogar-onih ki obdelujejo zemljo. letl ^rotoval na štajersko. tako kmalu .pogasiti. skill Strajkih, p redno je imel on državne vajeti v rokami Delegate je pozdravil dr. Schie- °b žestih Z™'clkf>puJ>io- ko kot takrat, ko so bili drugi. :kreditov. Trdi za časa njegovega govemerstva je bila državna I To 1>auni 1,ikakor ^flažil° ve* v. o o o likcga zborovanja, vee govoral- masmerija vedno na strain premogovnih baronov, ,inor-|kw je tTdilo? da bi bik) treba na da ne tako brezobzirno, toda uspeli je bil isti. j stotine milijonov mark. da se po- — A' dveh letih, 1921 in 1922 — pravi gospod Pin-!stavi farmerie *>pet na stališče. ehot, - je bilo sprejetih v službo šesttisoč policistov, jf bi --^n^wd^evati in i i da se bodo razsirdi kmečki upori, bprejeti so bih naljubo premogovnih družb. Teh šest-:k(>t ^ se pred kratkim pripetili tisoč policistov je bilo rekrutiranih iz največje sodrge.|na Pomeranskem. po celi deželi, Skoro vsi med njimi so imeli zločinske rekorde. Ko semK'e ne bo vlada °juna<"ila ieT iaZ nastopil, sen, jih takoj odp^til .tiri tisoč. | ^tS,,«« vse davke, ter bi odpustili vse svoje uslužbence. Posledica tega. so tr-aili «fvornikj- bi bila tako da bi je dežela ne-mogla pre/.i- Gospod Pinchot je res velikodušen. Štiritisoč jih je odslovil, dva tisoč teh zločinskih elementov, opremljenih z državnimi licencami, je pa še vedno pustH premogovnim baronom, da so se jih posluževali proti žtrajkarjem. veti. JUGOSLOVANSKA {ATNiBKA JEDNOTA By, Waotaote Edina t Aagiki, Nobeno nMiav&qje ali poUtitea vpraianja. Sto tov BRATSKA crsmidzacija z eno blagajn« in enim foton; VSI ZA ENEGA, EDEN ZA ▼SE. Nad ^ ilrtilhn —Wwtiw, pri-bl!2no devet slo tM ddarjn ptenoicnjs in sedemnajst tiwoi Oun y «beb oddelkih. Za- CUmjfiš njeao dadb "Neve Urite pcavo brntsv« ia pristopajte b »rmv| bratski podpand otsmidsaeiji JSKJ. FlHte po pals—■ m tbmcp tajnika: — za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekateri in rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Fostavni prazniki v različnih državah. Slatnnikarska obrt m slove*: s J.'i sir. ,n n iJ:a rji. Hudičeva noga. Itojst n i mesec in značaj žen ske. Naglica v modernem pro.ne-tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Chariot a. Ust r> l je ni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Bgrd. Zgodba o ljubezni. Dcžf-la "SnJie giljotine V Idriji. Roka. O tobaku. To je K izmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrriei. Saceo in Vanzetti. Kako sta umrla Saceo in Y<~n-zetti. Resnice in reče nice, žaljivke in nagajivke. Določbe c dedščinah. KOLEDAR KRASI OBI^O LEPHI SLIK ~ Stane 50c s poštnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York Xii^i Ijuilje mi r,'.i so dale kaj prgovorili. sede j so ;iii ko ogenj in slama. Da bi kri ko šalo poznale, kaj se! \ primejo in vzamejo zares. Sveti zakonski stan smatrajo za l-ešto kozjih molitvic, katerim ne posvečajo ni kake važnosti. Iti z možem pred oltar ali na so-dišee ji je toliko k« T iti možu v o.štarijo ali na veselico. Zato pa je tak<*. zato pa je tako. Ko j.- izpita t'aša opojnosti in je ljubezenski niaeek /a vsaj l<'loin;i pre-pan. je prva misel: divor>! K;hko * Zakaj ! Nato ponavadi nobena n>- pomisli. Trda ko >i enkrat ženska kako stvar v glavo zabije, niti kovaške klešee nič ne za ležejo. .Menda se ne motim, če seeem. e bo zbudil — in jo je ubrala naravnost k izkušenemu advokatu. — Lcčit.i se hočem — so bile njene prve besede. — Dobro, gospa. — je odvrnil advokat. — Prosim petdeset dolarjev. Ostanek potem, ke boste ločena. Z veseljem mu jih je odštela. — Dobro, gospa. — je na lalj-1-val advokat. — Ali imate kake vzroke, tla se hočete ločiti! Ženica je nekoliko pomislila, nato pa odvrnilo : — Na k. vzrokov pa nimam nobenih. — No, jih bomo pa dobili. — se je /arežal advokat, ki je bil tič v svoji stroki. — jim bomo pa dobili. Sedaj pa lepo od kraja, gospa. Prosim, odgovarjajte mi točno na vsa moja vprašanja. Ženici je bilo že malo težko pri sreu. toda vdala se jo v božjo vo-ljd. Bolj in bolj jo je navdajala misel. da s svojim možem ne more več živeti. — Bosno pa dobili vzroke, jih bomo pa dobili — se je režal advokat. — Ej. ne bojte se gospa: še vsak. ki se je zatekel k meni. je bil zadovoljen. In n ver jen sem. da boste tudi vi. (Dalje in konec prihodnjič.) 'U&l . .ni; i^^r^jlO1 i. Peter Zgaga ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU I Stalin in oooziciia. trditi zmago proletariat a. Z:it«» so zahtevali ostre odredbe proti kmečkim bogatašem, zato so zahtevali doslt;.Iiio izvajanje komunističnega programa, xa:o so v n •-vi vrsti apelirali na proletarijar. Nesporno j-\ tla -o bili vsi prnvi reprezentanti boljševiške revolucija. ali kaj pomaga vse to. ko p.i je šlo življenje drugo pot in ko je življenje vedno znova dokazalo, da ni a komunističnimi teorijami nič. Praktik Stalin je moral pr^-ma prati teoretično opozicijo in v n i sprotju z vso sentimentalnostjo je treba reči. da bodo posledice Stalinove zmage linsiji koristne. Iva j 11 ni važnejšega vprašanja za Rusijo, kakor je obnova države. Brez kmeta pa je ta obnova n»-mogoča in najnovejši podatki 10 dokazujejo. Ker je dobil kmet vsled boljševiškega favoriziranja fabričnega delavca za svoje prideluje komaj tretjino tega. kakor pred vojno, za industrijske izdel-ke. je pa moral plačati trikrat večje cene od predvojnih, je zmanjšal svojo produkcijo, ker se mu ta ni izplačala. In posledica te kmečke pravičnosti je bila za sovj 'te 11 a rn v n o s r u nič ti j oča. Tako lep načrt so imeli sovjeti, kako h ar: o s pomočjo izvoza žita. konoplje in drugih pridelkov dobili denar za obnovo Rusije, letos pa je naenkrat ta i/.vo/ reduciran na slabe četrtino in drugo leto s-> obeta še nižji. Ves sovjetski 11 Črt je 5-1 rakom živžgat. IV pa ne morejo sovjeti kriti potreb dežele, potem mora biti njih slave konec in zato je Stalin <>l računal z opozicijo .da se bo mogel r>i'ib!:/.atii desničarjem in kmet' in. Iji preko Bikova je z desničarji e v znak popolne sprave poljubita na lici. Xa policiji je izjavil, da ra je je pri poljubu napadla ljubosumnost in ne da bi se -zavedal, caj dela. je ženi odgriznil jezik.. Sfemški vojni minister dr. Gessler je deniisijoniral. Kot njegov naslednik se imenuje dr. Luther, ki najboljše pc^na afero filmskega Irutva "Phobus". ki je prejemalo ■ elike subvencije cd vojnega 1111-listrstva. Afera s tihotapstvom talija irskega orožja na Madžarsko -srV1* pred svet Lige narodov. Pitigrilli, mani italijanski pisatelj er^ti«" Ui iovel in romanov je bil v Tu'"'m 1 rotiran. Vzrok aretacije se driH v lajveoji tajnosti. / i Med kratkimi vestmi je biln objavljeno, da sovjetska vlada zanika vest o pregnanstvu Troeke-ga. Demanti sovjetske vlade je brez vsake cene; ker ruska opozicija je razgnana na vse vetrove in med raznimi je tudi Troeki. j Dne 3. januarja pa je bilo to izvršeno in tedaj je moralo 30 voditeljev opozicije v treli dneh in v "interesu stranke" odpotovati v najbolj zapuščene kraje Rusije. T ročki v od rib snir Ujivi in po leti od tropične vročine umirajoči Astrahan. Rakovski v neki nepoznan kraj gubernije Vjatka, da ima 500 km daleč do železnice, Ra-dek je dobil neko gnezdo v Tobolsk! guberniji in tako naprej vsi ostali, ki <0 bili nekdaj cvet ruske revolucije. ■ Od Astrahana pa do Severnih močvirij Sibirije, od višin Urala pa do Semiprelatinska v Turkesta-nu, na ta ogromni prostor je razdelil Stalin voditelje opozicije ter se s tem rešil njih odpora. Kajti tako razkropljeni so brez sil"* in malo se bo našlo ljudi, ki bi hoteli deliti usodo s temi levi revolucije. ! Dosti tragike je v tem žalostnem političnem koncu voditeljev opozicije. Velik del od njih se je trideset let dolgo boril za zmago proletary at a in sedaj morajo kon-statirati, da je bil ves uspeh njih tridesetletne borbe ta. da jih pošljejo njih bivši vojni tovariši po isti poti, kakor jih je preje neka tere že po večkrat poslal car — v Marino Sibirijo. Samo s to razliko, da jim je dal car vedno več sredstev na j>ot in da tedaj še niso bili tako osamljeni kot danes. In vrhu tega so bili še mladi in niso iztrošili velik del svoje sile v tridesetletni borbi. To je jasno razvidno iz tpisem Troekega iz njegovega prvega izgnanstva pred 21. leti. Manj strašno ga je zadef car, kakor so ga zadeli oni, ki jih je postavil on na vodilno mesto. Tf v . Se tez.je pa mora biti najnovejšim sovjetskim izgnaleem. ker ^o izgnani zaradi "protirevolucijc", ki so jo deset let dolgo tako ne-nsmiljetno proganjali. Koliko ljudi je šlo na njih povelje tekom teh desetih let po isti poti. ki jo hodi-je danes, koliko ljudi je moralo dati na njih povelje življenje i:i trpeti njagrozovitejše muke, ker 1 so zagrešili to. vsled česar so da- , nes sami izgnani. Skoraj bi mogel ' človek pisati o veliki in neumrjoči ' božji pravičnosti! i Za mnoge je prišel energičen Stalinov ukrep * nepričakovana, vendar je bil nad vse logičen. Davno smo tudi mi že v listu napovedali. da bodo Gruzini s Stalinom zmagali na vsej črti in potem obračunali. Tako se je tudi zgodilo in tako se je moralo zgoditi. Ko je Stalin zagrabil v svoje ro- : ke strankarski aparat komunisti«*- • ne stranke, tela j je bifci tudi že njegova zmaga odločena. Nad 800 1 tisoč novih članov je sprejel Stalin v komunistično stranko, ki je • štela ob Leninovi smrti komaj 1.2000.000 članov. A od teh je bil že velik del takih, ki niso aktivno >. preživljali komunistične revolucije in ki so vstopili v stranko šele po njeni zmagi, čeprav niso bili j prepričani komunisti. Te je Stalin organiziral in dobil in poskrbel, da : noben od opozicijonalnih vodit v *< Ijev ni mogel priti z njimi v kon- 1 takt. Med opozicijo rn članstvom < stranke je postavil Stalin neprr.- > dirao steno in da bi to pro Irli, so 1 šli voditelji opozicije v skrajni ; boj. \ ' Vse na eno karto je stavila opo- I zicija. Ali zmaga na vsej črti. ali pa popolnoma propade. Zgodilo se je 1 poslednje in jasno je bilo že pred j kongresom stranke. 30,000 podpi- 4 sov je potrebovala opozicija, da ,c 1 vzdrži, kljub vsej agitaciji je mo- < gla zbrati samo še 7000 značajnih > ljudi, ki so se upali podpisati izja- 1 vo proti vladi. A še od teh je bilo; 1200 intelektualcev, kar jasno dokazuje. da je proletarijat svoje vo- i ditelje čisto zapustil, pa čeprav so j Šli ti v prvi vrsti zaradi njega v hoj. Trocki in njegovi pristaši so vi- 7 deli, da gre kurs revolneije ved- 1 no bolj na desno. Zato so hoteli s oživeti revolucijonarne sile in u-i ' Rusi seveda niso obdržali tajno-. 5»ti zase. Hoteli so in so šifre sporočili Angležem. ki so potem potom špijonaže zasledovali nemške vojne ladje na vsoko miljo ter jim onemogočili, da stopijo v akcijo proti niim in njihovim zaveznikom. ---! KRVNI DAVEK - i Te dni se je vršil v Londonu občni zbor društva za zdravje otroka. na katerem je londonski zdravnik dr. R. O. Brien izjavil, da mora dati vsak bolnik, ki preboli ošpice, nekaj krvi za blagor svojih bližnjih. To bi bil nekak krvni davek. da bi ga morali plačevati zlasti otroci, med katerimi so ošpice na j b o 1 j ra zš i r j ene. Svoj predlog j,- utemeljeval dr. O'Brien s tem. da proti ošpicam faktično ni Ieka in da preboli to bolezen večina brez vsakih lekar-vtev. Ošoice so zelo razširjene med deeo, venilar so pa kot nalezljiva bolezen malo znane. Nedavno so ;zdravniki ugotovili, da pomaga bolnikom injekcija krvi zdravih oseb. so že prebolele ošpice. Gre za tako zvani rekouvalescentni serum, v katerem so kemične sestavine, ki vpljvajo- na bolurika tako, da v kratkem ozdravi. Doslej zdravniki ne poznajo drugega načina izdelovanja tega seruma, kakor iz krvi zdrave ose- , be, ki ie ošpice prebolela. Bolnice imajo zelo malo tega seruma in zato ga lahko vporabljajo samo v najtežjih primerih. — Zato dr. , O'Brien predloga, naj bi vsi-bolniki, ki prebole ošpice, žrtvovali nekaj svoje krvi-za one, katerim ; preti na nalezljiva bolezen s smrtjo. Vprašanje je seveda, kako bodo sprejeli predlog glede krvnega , davka oni. ki pridejo prvi v pošte v. j Francoski parlament je s 310 proti 227 sprejel Poinca-rejevo stališče, da treba obsojene komunistične poslance takoj zapreti. Ker je <|el radikalov glasoval z vlado, je verjetno, da pride še do razkola v radikalni stranki. Vladna kriza na Latiškem je rešena in sestavljena jo nova desničarska vlada, v kateri so zastopani tudi baltiški Nemci. __- i V V09I STOJEČ MRLIČ - 1 Vedno bolj se kupiči gradivo o razkritih tajnah v pomorski vojni med nemško mornarico in antant-nim brc-dovjem. Na dan prihajajo brzojavil in radigrami s ključi za deŠifriranje tajnih znakov, ki so pomagali angleški admiraliteii streti sovražnikove nakane preden so se izvršile. Neki bivši ruski častnik, ki živo v Stockhalmu, priobeuje v švedskih listih zanimive podrobnosti, kako je prišla antata v posest signalne knjige nemške mornarice. Nemški križarki "Augsburg" i:i "Magdeburg" sra kmalu v začetku vojne bombardirali Libavo in Hangii. Ob isti priložnosti je, prišlo do katastrofe z nedoglednimi posledicami za nemško mornarico. Križnika "Magleburg" se je razbila koncem leta 1914 ob čereh t Finskem zalivu. Bila je izgubljena. Mornarji so ladjo razstrelili, da ne bi prišla v roke sovražnikov Rusov. Šele mnogo let pozneje se je izvedelo. da Rusi niso dobili v pest križarke, pa pa nekaj, kar je bilo nepopisno važnejše od križarke same. To je bila tajna namška signalna knjiga za deŠifriranje br. zojavov. Našli <0 jo na čuden način. j Ko je pc-veljiiik ""Msgdeburga" dal ukaz, da se mora ladja razstreliti. je ležala nad Finskim zalivom debela megla. Križarka je zletela v zrak. a Rusi ser vendarle ujeli, njenega poveljnika živega. Od nje-, ga niso doznali ničesar. Šele ko so se oblaki razmaknili, so začeli Rusi iskati plavajoče kose razstre-1 Ijene ladje. Voda je bila t^ko bi-^tra. da se je videlo morsko dno. Med predmeti, ki so plavali po morju, je bilo tudi truplo mrtvega i mornarja. Ta mrlič je stal v vodi I kakor bi bil_ prikovan na železo. Tok ga je zanašal sem in tja. da > je izglelalo kakor bi bil živ. Pod pezduho je držal mrlič debelo knjigo. Neki ruski mornar je potegnil mrliča iz vode. odvzel mu je knjigo in pri pregledovanju se je izkazalo, da je ta knjiga signalna knjiga nemške mornarice. Mornar jo je vzel pod pazduho, da bi šel z njo v smrt. a usoda je hotela. da j? knjiga baš na ta način prišla v roke neprijatelja. obal je bila prenapolnjena kroja-čev, ki so bili predhodniki današnje industrije oblačil. Ladije so potrebovale velike količine hrane in zato so se tu razvili mlini, tovarne b.'.skit o v, čokolade, sladšeič Hd. Bistre in brze reke, ki so raz kamenitih brd neposredno izlivajo v morje, prinašajo s seboj le male blata, ki bi zasipalo pristanišče. In kar je važnejše, so kmalu vpo-rabili te reke za potrebno pogonsko silo. Ob njihovih vodopadiii <0 nastala industrijalna mesta, ki so kot magnet privlekli k sebi ne-število priseljencev. Ko so sredi prejšnjega stoletja medli parno mIo v industrijo, so ta notranja mesta bila nekoliko v zadreri radi daljave od zalog«; premoga. Dandanes pa zopet o-življajo v.-ded razvoja vodnega pogona. Dostikrat različnost produktov pokazuje na eno edino surovino .kot svoj izvor. Ladije, papir, lesni" alkohol, jabolka, radio kabineti in neke igrače izgledajo kot ja-ko različni produkti, ali v.si izvirajo iz le.5a. Eden izmed največjih izvirov newenglandskega napredka za la-dijami je bil papir, ki ga predstavlja današnja bostonska tiskarska i nd astri j a. INI i smo navajeni misliti na Boston v j^odobi Longfellowa Lobelia, Emersona in Havrthorna, Literatura utegne imeti malo zveze z bližino dreves, ki daje materi-jal za izdelovanje papirja, tiskarne in naklad ne tvrdkc pa so jako z njim v zvezi. Leto dni po ustanovitvi Bostona je bila prva ladija s puščena na morje, 1. 18G6 je bil prvi papu* iz-lelan v New Englandu. Ta dva danima sta tako važna za*industrijal-10 zgodovino pokrajin?, ko sta 1620 (Prihod Pilgrimeev) in 1776 I*r -glas neodvisnosti) za politično zgodovino. SEMENA j V 7^1«tr« imam ttrtj»»cljia P0L4SKA j . VRTNA in (imifNA SE.MEX.Vl Pilile takoj brtzpLu-ni cenik.) Blago pošiljam p<š:nlnf prosi o. MATH. PEZDUt Box 715 City Hal Sta. New York. N. Y. Na sliki vidite krasen grad de Chambord, za kojega posest se poteza sedemnajst potomcev parmskega vojvode Roberta. Med onimi, ki bi hoteli grad imeti, sta t tJi bolgarski kralj Boris in bivša avstrijska cesarica Cita. Te dni bo posebno francosko sodišče odloČilo, komu naj pripade. GRAD. ZA KATEREGA SE ZLAHTA PREPIRA O LAS NARODA. 2. FEB. 1023 večje ladije za prevoz ovojih in svojih sokolonistov produktov. Odkritje severoameriških ribar nih kleči (banks) je bilo bolj podnebna vest v Evropi kot samo odkritje Amerike. Najdba rib je bila večje žlvljenske važnosti kot kasnejše odkritje železa, premoga, žita. pavole in drugih pridelkov, od kaferih se le zlato more vzporediti z ribo. Hrana v Evropi je bila v sedemnajstem stoletju jako omejena ; vera je napravila ribo nadomestilom mesa v petkih in postnih dneh. Zaloga treske v neomejenih količinah je bila velikanski dar človeštvu. Na bostonski obali je videti ri-barski pomol, ki obsega devet a-krov, in ob njem nešteto ladij, ki izkrcava j o ribe za časa ribarne sezone. Pomol more prevzemati 1"» miljonov funtov rilie na dan. Na njem se nahaja tudi tovarna lelu. ki bi lahko zalagala 1200 družin z ledom vsak dan. Te okolnosti imajo za posledico, da je Boston najbolj opremljena ribarska luka na svetu .Ali ribar-stvo je le eno izmed njegovega po-tnorskega pasla. Tam je tudi velik Commonwealth pomol z devetovi-co elevatorjev, z dvigali, traktorji in drugimi stroji. Boston ima pravzaprav tri pristanišča, ker je mesto izgrajeno na j treh polu toki h, ki obdajejo ust ja I rek Charles in Mystic. V samem ] South Bostonu je 39 pomolov, ob katerih se nahajajo ladije z zastavami najrazličnejših dežel na svetu. Vpogled v njihove naklade bi nam odkril najčuduejšj zmes blaga: kosti, krzna, kengurujeve kožo, bolonjske klobase, vo.sek. slonov kost, kitajsko orehovo olje, sol, svilnih mešičkov, cement, parfume. soli za pognojitev, jeklo in svilene čipke. Pomislite le na izvore teh stotin vrst blaga, rud in rastlinskih p: delKov. in potem naj nekdo zanika romantičnost moderne industrij?, ki vposluje paruike in karavane kamel, Malajee in kulije. lovec zveri v pragozdih in sibirske 1 > na zanjko, da nas preskrbuje s lire no, oblačilom in hišnimi p tebami. Od tu odhajajo v naj zakotne j Še kraje sveta gazolin. sveče, tLskidni stroji, trakovi pisalnih strojev, gramofonske plošče, bodljive žice. pisalni papir, gliusovirji in pralni stroji. Vzemite v roko z mljevid -»veta in zab«'ležite z rdečo olovko proge, po katerih Boston pošilja '-"-"ilj* blago, in l»osle v tej mreži zabeležili vsako državo Združenih Držav, ■»a tudi ^ik kontinent in %koraj r>vin« in t -vammtva se je vriil jako naravno. Za ".'^a revolucije s,* j- cenilo. da je skoraj ena tret iua vvn britanskih ladij bila izgrajena v New Englandu. Yankee ribar j-dostikrat proilal ribe in ladija skupaj. Riba s* prevaža samo v «ni smeri; da bi priplnl nazaj > ]>razno lad i j o, to ni Šlo v račun Ktedljivega ribarja. V ranih kolonijalnih dneh so atlant.sk1 trgovske poti vodili v Zapadno Indijo in Angleško. Boston, radi svoje ribe in svojih brv dov, je zlahka postal postaja ladij. ki so plule v smeri Charleston. Jamaica, London. Brodarstvo je razvilo nekatere najreznejše industrije te pokrajine, ki so še danes med najvažnejšimi. Že 1. 1641 je imel Boston tovarno vrvi. Žeblje so najprej izdelovali na roko, tedaj je bilo izdelovanje žebljev domača industrija kakor je bilo tkanje. Tudi druge potrebščine za ladije, kot sidra, zvonovi, kroglje topov, kotli za ra-finiranje sladkorja, lonci za zasoljene jedi na ladij i in druge ž«'-lezne in Jiištfe potrebščine, ki jih, Boston izgotavlja v izobilju, so se začele izdelavati tu in so bile z razvojem moderne industrije prenesene v dolino r k Connecticut. Vrhu tega ladije privažajo ljudi z denarjem. Stara bostonska Kaj je vzrok, da je Boston postaj eden izmed največjih industrija! nih središč Združenih Držav Eden izmed vzrokov je starodaven. Pred miljoni let so gorosta.>-nj ledeniki počasi, ali z neodoljivc silo izbrusili v.so površino pokrajine, ki jo nazivi jemo New England in izklesali luke in vodopade. Drugi vzrok je najti daleč od obali,, v visokih podmorskih ravninah v oceanu, kjer .se riba more ikriti in pasti. Te ribarne kleči (banks), da^i so pol morsko gladino, tvorijo teko-rekoč najvažnejšo n ewe ngla nilsko pokrajino. To ogromno podmorsko ozemlje je doprineslo blagostanju New Englanda še mntgo poprej kot razvoj rodovitne Connecticut doline. Niti navadni zemljevid ne po-Lazuje najvažnejše okolnosti neprestanega bostonskega napredka. Raz stolpa carinarn v Boston more človek vi Jet i bregove, ki so nekdaj predstavljali obronke' velike planine, seJaj nagrbčen« in izjedene po številnih rekah. Ali kdo ne more videti podmorskih posebnosti velikega pristanišča. Geologi tu govorijo o potopljenih dolinah, ko-ritnih rek Charles in Mystic, ki •ce izlivajo v morje p'xi morsko gladino. Tu pod površino morja se ti kanali vi jejo med otoki, ki so nekdaj bili vrhovi na kopnem. Veliki oceanski parniki plujejo vzdolž teh podmorskih dolin. V pomorstvu Boston uživa prednosti, ki so zdavnaj znane pomorščakom, ali katerih se nest rokov-agak redkokdaj zaveda. Ko sta Lind bergh in Byrd preletela čez atlan-tiski ocean, slišali smo začudeno vprašanje, češ, zakaj sta šla tako daleč od svojega prave:', preko Nove Funlandije? Ne pomorščak se dostikrat začudi. ko dozTia, da zračna proga od New Yorka do Liverpoola leži preko Massachusettsa, zapadno od Nove Škotske ,in preko Newfoundland. Ladije ne morejo, kot zrakoplovi. pluti čez kopno, zato one krenejo daleč proti severu, kolikor jim kopno in ploveči ledeniki to dopuščajo. Severovzhodni položaj Bostona v primeri z našim zapadnim farmarjem in vzhodnimi središči prebivalstva tvori veliko zapreko, ali to zapreko znatno odvaga njegova v vja bližina tržiščem Evrope. Boston je bl:/.s: Liver|K*>iu kot New York za kak h 200 milj. bližji od Philadelphije za 350 milj in bližje o.l Baltimore-a za .>00 milj. Preti Angleži so Franeozi naselili rodovitne dolin* velereke St. Lawrence. Spanj-ka še jioprej naselila kofotrj* mehikanske. Ni-zoz me i so si osvojili New Amsterdam. klanji Nev, Y>rk- Maosri 1 ;•■.) >■■ t«-r«-j poskusili mis liti severno Ameriko, a kasneje propadli. Kako j-» to, da je angleak: po-kus v New England tako sijajno uspel od samega začetka in i-mel tal:o dalekoseine posledice? Troje vzrokov je najvažnejših: značaj, riba .treska in smrekovi na za gradnjo ladij. Osuiena treska (eod).""ki visi nad stolieo predsedn k a državne poslanske zbornice v Bostonu, je pravcat simbol te države. Treska je z.i zgodovino te »krajine bolj pomembna k»r povest o prvem Thanksgiving, ki nam go-ori o obilni žetvi ii* odvisnosti od zemlje za hrano. Prvi «tanoval«ii New Englanda niso bili j»oljedelei pred vsem; oni so le malo znali o poljedelstvu v novi zemlj', tamošnja prst pa bi bila razoččarala še najl>oijš<*ga poljedelca. Za j»et let so moraii Pil-grhnei dobivati hrano iz inozemstva, kar bi razorožiloBduhove iu vnič lo okstanek sa/nih Spartan-eev. Ako pa je zemlja bila slaba, je bilo morje bogato na ribah. Od pluga se je prebivalstvo obrnilo na gradnjo ladij. Tako so najprej izgradili barke za ribolov, potem la-d i je za prodajo rib in kasneje Boston, mesto Pilgrimeev. AMERIŠKA NARAVNA KRASOTA Mount Baker, najvišja gora v Mdmt Baker Narodnem Parku v severozapadnem delu države Washington. Nevi narodni park meri 75,000 akrov. ITA\ 2. FES. PETJE SLOVENSKI REKORDI GODBA NOVI VICTOR REKORDI za ■M FEBRUAR TA SEZNAM VSEBUJE NAJBOLJŠE SLOVENSKE IN JUGOSLOVANSKE REKORDE; PETJE, GODBA, ZBORI, KVARTETI, ITD, VICTOR IZDELKA. r . Mi razpošiljamo vsakovrstne gramofonske rekorde. Katerokoli ploščo, ki jo vidite kjerkoli oglaševano, lahko naročite od nas. VICTOR Rekordi: Pevski komadi lOin — 75c 77651 [Sezidal sem si [Slovenec Slovencu E. Blaže vie Augusta Danilova 72327 [Zapoj mi, ptičicc, glasno (Parma) [Po gorah grmi in se bliska A. Danilova 73721 \i' ' orai-f v Coney Island r::n - ma 77422 vedi za dekleta i:cžcl . Pavel — Danilova in drugi 725-27 (Dr. B. Ipavec) j i'Icj c. :n ( Vnton Medved) . Dolenc in F. Potočnik 72399 is za mc£dičice [Tam kjer lunica — Janez Gorene 77490 [Vabilo [Pastirček — Kvartet Slovenija Medvedjev, Jakob M.: 67979 [Savarjenje [Gorenjska Zdravica 69317 [Veselja dom [Tolažba 72207 [Ljub'ca moja kaj si str'ila? [Otok Bleski — Franjo Pangliac 72429 [Krščenici (Windisli) [Angel sveti z nebes doli (Windisli) Franjo Potočnik 737Q7 [Naprej (Dav. Jenko) [Vse Mine (Kje so moje Rožiee?) (B. Orožen—O. Ipavec)—Potočnik 72208 [Pobič sem star še le 18 let [Oj, ta vojaški boben (J. Žirovnik) Ivan Ribich 72514 [Prišla bo pomlad [Odpri mi kamrico — John Ribieh 69802 [Ljub'ca povej, povej Ne bom se možUa — Mila P. Šnajdova 72232 [Bom šla na planince [Sem Slovenska Deklica — 72472 [Na planincah solnce sije [ (Vredil Fran Gerbič) [Barčica po morju plava — [ (Vredil Fran Gerbic) • 72206 [Al* me boš kaj rada imela [Oj, ta Polončica — 8na j dova—Potočnik 69698 [Sveta noč Snajdova—Janez G-oreiic ■[Tiha noč, sveta noč — Orkester Appolove Glasbe 72210 Tyi'ln mila lunica (M. Vilhar) [Slepec — Obrad Zurin 73725 [Na Vršcu L Sladke spavaj. ljubica — O. Zima 0RT0F0NICNA VICTR0LA - RADI0LA Stv. 17. Cena $260 ORKESTRI 69698 [Tiha noč, sveta noč (Gruber) [Sveta noč — Mila P. Šnajdova in Janez Oorenc Orkester Appolove Glasbe 77119 [Ljubim—Valček [Blisčeče oči — L. Hilkova Godlja 73957 [Vaška krčma—Polka (Sreč) [Lovec—Valček (Arr. L. Vitak) Victorjev Plesni Orkester 77601 [Zgubljene pete [Poljedelčeva žetev — Vitko v Or k. 77492 [O Izabela—Valček [Strelčeva ljubica-poskočna Mednarodni Xoviretni Kvartet 77423 [Na Skok [Gorenjski Valček — Fr. Lovšin VICTOR SLOVENSKI REKORDI Pesmi svoje domovine in glasbo vsega sveta lahko uživate doma v svojem stanovanju. Najboljši pevci, umetniki, godbe, oi-kestri vam nudijo vsak čas zabavo. Godbeni komadi 77336 [Zakaj premišljuješ?—Polka [Vožnja v tuje kraje.—Polka Češka Kmečka Godba 77635 [Kmečka polka [Brez-nade — Polka — Češka Vaška Godlja 77166 [Ubogo dekle—koračnica [Dunajski fant—koračnica Dunajska Meščanska Godba 77600 [Perzijska koračnica [Egipčanska koračnica Goldinannova Godba 77119 [Blisčeče oči [Ljubim te—Valček Medna vodni novoglasbeni orkester 77557 [Kavaierijska koračnica [Tirolska koračnica — International Godba 77558 [Krasna Marička—Valček [V divni dolini Kramer's Scliuhplattler Godba 73976 Barbara — Polka (F. Kovarik) [Miljonarjeva polka (Geo. Cmolik) Ranerova, P. Godba 77165 [Za dom in brate — koračnica NOVI SLOVENSKI VICTOR REKORDI Ortonfonični rekordi.) lOin — 75c 80183 [Nova Stara Pesem [Oj, Ta Zakonski Stan — Jadran Moški Kvartet 80184 [Radi Kotla v Keho [Ravbar Na Gavge — Jadran Moški Kvartet 80180 [Božič [Badnjak — Jadran Moški Kvartet 68839 [May Polka [Johannes Valček .. Franz Bati s Kapelic 79483 [Nagajivka Mazurka [Coklarji Šamarijanka — Račie. — Fojsova Godba 79484 [Vesela Gorenjka — Polka [Korajža Velja! — Polka r— Račie — Fojsova Godba NEKAJ POSEBNEGA! lOin — 75c 80158 [Stille Nacht (Violin) [O du Froehliche, O du Šelige — Marek Weber 80140 [Anna Polka [Albrecht Polka — Bohemian Orchestra 80157 [Fridericus Rex [Deutschland—Lied Militaer Orkester 20965 [The Missouri Waltz [ (Hawaiian Guitars) [Three O'clock in the Morning — / Waltz — Irene Frederick in A1 Mason 20969 [Gypsy Bevel — Valček [Chirping Birds—Mazurka Harmonika in Banjo — Gardoni in Puig [Adela—Polka Sokolska Godba 80110 [El Faisan—Vals Lento 774911 [Glasbeni—Valček ■Rgg:- IP [Secreto Eterno — Orgle —. [Marička—Valček —Weber. Godba Jesse Crawford 72321 [Štajerska—Valček 80167 [Waltz Dream—Potpourri I. [Pomladansk dan—Polka [Waltz Dream—Potpourri 2. Igra Glasba Ferdy Kauffman in Orkester Najnovejši rekordi za Februar. lOin — 75c 80331- [Izgubljena pesem. Polka [Jolietska Slovenka — Dietckmaii Brothers Orkester 80332 [Amerikanec na obisku v stari [ domovini [Amerikanec se poslavlja od f rojstnega kraja, Adrija x>ovei 80333 [V krčmi. I. del. [V krčmi. II. del. — Adrija pevci 80334 [Gozdni zvok. Trumplan .[France. Polka — Dietchman Brothers Orkester 80335 [Dollar Princess—Valček [True Dreams — Valček Harmonika solo — Squeezebox Pete 80279 [Grunewald — Int. Xoelty Ork. [Fomka Polka — Continental Ork. 80303 [Army March No. 7 [Royal Castle March — Third Division Orchestra 80309 [Medley of Old Time Songs — I. [Medley of Old Time Songs — 2. Kirilloff's Balalaika Orchestra 12in. — $1.25 68923 [Ženitovanje. I. del. [Ženitovanje. II. del.—Adrija pevci 68924 [Romanje k Materi Božji. I. del. ^Romanje k Materi Božji. II. del. Adrija pevci INTERNACIJONALNI 35774 [Danube Waves — Waltz [Over the Waves — Waltz International Orchestra 68767 [Luxembourg Waltz [Merry Widow Waltz — International Orchestra 68789 [Sari Waltz [Waltz Dream — International Orchcstra 68811 [Spring, Beautiful Spring — Waltz [Wiener Blut — Waltz International Orehcstra WEBER, MAREK IN SVOJ ORKESTER 20889 Cantigue de Noel (Violin) [Andante Religioso 12 inč — $1.20 68882 [Hercules — Waltz [Mariechen — Waltz — Si aid's Band 35851 [Gypsy Baron, I. del (Strauss) [Gypsy Baron 2. del Ferdy Kauffman in Orkester 35852 [Siren of the Ball—Valček [Moonnight on the Alster—Valček Marek Weber in Orkester Pri naročilu omenite številko rekorda. Manj kot šest plošč se ne razpošilja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Vse pošiljatve poštnino proste. Vsaki pošiljatvi priložimo 300 igel brezplačno. 32 CORTLANDT STREET, NEW YORK. N. Y. r -- , - .fe+i.-*' ____ _ OLA£ KARODA. 2. FEB. DR. E. W. ALEXANDERSON » ■; fmt Janezu jo bilo komaj n«- mnajst let. V prvih dneh e pr jhII »HM'tJl, da .sine na delo. kj^r bo takoj zaslniil denar. V tovarno za emvent. kjer je bil tudi oe-' za pod t-n. Oče mu je u.-tr*tr«l in res je naš Janez postal spenjae vozov, ki so Janez in konj je med tem nepre- If/nnr Music, llrouklxfv, X. 1*. "'Saj ne brca " je vprašal Janez. "Oli. kako bo revež brcal, ki komaj predstavlja nojre — a za delo je izvrsten. It* da uigraš poča.si ravnati z njim. Ce ti v rovu pade, pa bo težava zopet spraviti na nope." je pojasnil konjar. "Vhojri revež — saj je menda starejši od mene," — pa je pladil dovažali kamenje do tovarne. Velikokrat sem pa videl, ko je stal ob koncil vrste osemdeset vo-zirkov, ki jih je vlekel majhen stroj otl cementne tovarne, <*b strani pa je gledala i/, stroja kozava irlava st rojevodje. Šilvk in visok je bil Janez in na prvi pop!ed je napravil vti.s bolnega človeka, ki je ra.^tel v pomanjk-kauju in slabem zraku. Enkrat, pa >e je pojavil pri na.s v hlevu. "Dober dan, — je rekel, ali kateri izmed vas ve. ee bi bilo mogoče dobiti dela ]>ri k .njih'" Železni k. konjar srednjih let. ,-e je zravnal, obrisal mokre roke ob predpasnik in resno pogledal fanta v obraz — rekoe : *' Kaj Ti hočeš k konjem — saj to d lo ni za te! — Saj venar ne veš. kako ravnati z njimi." mieno zrl pred se, kot bi si mislil, kje .si še bil dečko, ko sem že jaz tisočkrat prehodil t" luknje in za-vlaeil na dan na stotine voz erne rude. Janez je odšel in čez deset minut -e j.' vrnil z lističem v roki. "Kaj. ali si dobil delo?" pa je vprašal konjar. "Seveda! Zdaj prem k zdravniku na preiskavo." "Zdrav?" "Seveda sem zdrav! Zveč-r nastopim delo. Kdo pojde z menoj, da mi pokale kje je? "Kar javi se ob pol desetih, in eden že pojde s teboj." mu je rekel konjar. Ob deveti j ' že prišel Janez ves srečen po konja, hodil je kro«r nje-pa in pa snažil, da je bilo veselje. "Saj sem pa ž? nakrmil in o-snažil,.' je povedal konjar. "Xie zato! — Midva bova pri-" Mogoče, da res ne — n kot jatelja, če prav je .star in tudi jaz vsakdo drugi, se jih tudi jaz lahko Siim pa boni še .5nažil." privadim." i "Prokleto. Tale fant pa mogoče 4'Menda je res tako, fante, mi ni- ,ne ])0 napačen za ubogo žival. — mamo nič proti temu. Stopi v pi- Vsaj videti ni .slab," si je rekel .1 "K..ko pa, da si tako zgodaj doma. Janez?" "O. strel je prodrl do ognja in vsled plina ne morejo delati. Šimel je imel dobro noč nocoj — niti enkrat mu ni bilo treba vleči. Privezal sem ga ]>red rov in odel z odejo, jaz pa sem šel nazaj, da smo zametavali ogenj. Pri moji veri. to je smrad, kar duši te, komaj smo pol ure vztrajali na mestu. Trikrat sem bil notri, več nisem mogel. Danes podnevi bom zopet šel, da bomo zvečer mogli nadaljevati z delom; če se nam posreči zamotati č"z dan! Zvečer sta Šla kot ponavadi na delo. Drugi dan pa smo opazili lahno pokašljevanje. "Kaj ti je, da kašljaš. Janez '" "Xič posebnega, nekoliko ms ščegeta v grlu, mislim da se še n:.-sem ščlstil popolnoma tistega plina. V par dneh bo pa dobro." Toda ni bilo. Kašelj j« ostal ?n UXCKWOOO. M- v- ki je inženir pri General Electric Company, je iznašel aparat, kat'1-repa je mogoče pritrditi k radio-aparatu. Aparat je tako konstruiran, da se v njem vidi dotič-nika. ki poje ali govori za radio. Umor v Perziji. Bahajsko gibanje, ki se je poja-fii. da je mrtev, so pa pustili ležati sarno in vprašaj pospoda poslovodjo, saj menda v« š kje je pisarna.? "Ob telefonski centrali," je pov-daril Janez. konjar, ko je odšel. In res je bilo tako. JŽe ob devetih je bil v.sak večer na mestu, era napajal, snažil in mu povoril "Da tam je — in tu vidiš, ta kot otroku. Konj je sam hodil za konj je zdaj brez moža. V rov boš njim na delo in domov, prav kot moral. Od desetih do š-stili zjutraj4udomačen psiček za gospodarjem. je čas za tega konja, če te veseli, pa poskusi." Kopita mu je mazal z oljem, vse kar pač je mcgel. in se mu je zde- V kotu je stal konj. .star četrt': lo, da konju in gospodarju ustre-stoletja — nop«.* za b reklo in trde. že. Ležal ž * ni zadnjih deset let. Sto-1 Neko jutro pa je prej prišel z de-je se jo naspal. vrat mu je bil if-' la, kot »onavadi. Nekako ob treh. pognjen in na prsih je imel kot' so se zaslišsli koraki proti hlevu, dlan velike plošče neobčutljive ko- Jaz si-m se malo prej vrnil iz kolo-i ki mu jo je otrpnila oprega v dvora od ponočnepa vlaka, teku dvajsetih let. Glavo je le s Spravil je konja na mesto, nato težavo nekoliko zasuka!, ker vrat pa je prišel k m*.ni, ki sem ležal mu je bil do cela ohromel. na kupu mrve. UDOBNO SPANJE Edinole zdrav človek udobno spi. Če ste nervozni, razdražlji- vi, izdelani, ne morete spati, ee imate zjutraj občutek nespočito-sti. ni z vami nekaj prav. To večkrat pom en j a kako orpanično slabost. pomoči za odpravo strupov, ki povzročajo vaše stanje. Pijte d os', i vode in poskušajte Oniri Medal liaarlem oi! capsules (originalne in pri-_ stne) najslavnejši HAARLEM OIL odvajalni tnirilec na svetu. V za- Pagiejte za im« Gold Medal na » . . Morda potrebuje- višnjevi in zlati tkatiji. Zavrnite peeatenm sfcat- * i i * . •__.»,,»_. nadomestila. V prvovrstnih lekar- i- . JO leaice m menur na h 35c, 75c, $1.80. J uajst tednov. DENARNE VLOGE PRI NAS LAHKO DVIGNETE DENAR VSAK MESEC, NE DA BI IZGUBILI OBRESTI ZA PREJŠNJI MESEC Mesečno ob resto vanje po 4% Obresti tečejo od prvega prihodnjega naprej. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. na cesti :n se padali na lov za drugimi Bahajei. Ko je Hassan na cesti umiral, je pridrvel neki muham edanee iz Kerbcle f svetega vilo pred 70 leti v Perziji kot novi nauk o .miru. smemo smatrati postajal pogostejši in trii. En n;e- kot Prvo e ga ni nekdo usmild in ga opro- j zdravnik. SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO l'ttIKEI>IMO DNE 25. FEBRUARJA 1928, z najnovejšim parnikom Cosulich Proge "SATURN1A n ki j« naj vetji muionu pomik na svetu. Tedaj bo odplul pr\ir iz New York-a preko (iibntltar-ja. Marseillw. Neapolj-a. Patras a in Splita v Trst. kamor bo dospel v 12 DNEH. Cena do Trs ta za: navadni TIT. razred £10").— srednji II. razred $125.— redni II. razred £150.— "SATURNI.V ima 33.000 ton prostornine iu je uathse elegantno o-premljen. — Ml imamo rezervirane za takrat lep« kabine v vs^b razredih. Tem cenam je prišteti še vojni «lavek .e za pojasnila na: Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. MODEL ZA PREKOATLANTIŠKI AEROPLAN Keke! mu je ostati doma. "fti-mel. zdaj bf>š y>a dobil drugega tovariša za par dni." je povedal konju in pritisnil odivvenelo glavo k sebi, božajoč ga po meglenih očeh. Minil je mesce — dva tri. Janez je bil doma, a vselej r^ je oglasil, ko je šel mimo k zdravniku. Pomlad se je bližala, in Janez je hodil svojo pot dvakrat na teden. Oči so se mu udrle in kosti na licih so izstopile, ti las je postal j-lob jk in prazen. Lasje pa so se redčili in so postali trdi. "Kaj bo, Janez? — Kaj reče zdravnik ?T' "Xie ne reče. Zdravila poskuša raznovrstna, a ne reče nič. Kašljain. da je groza. Cele noči."—Ze ga je zagnal kašelj in izpljunil je v robec. "Kako to boli. kot bi .se vse trgalo v meni." je povedal z težko -selje do smrti tega ljudstva, o če- j stil. Tri nadaljne Kahajee so (Kl-1 mur naj v^ak premišlja. V na- vedli v mošejo, da jih tam umore, j slednjem navedemo iz tLs>č pri-; toda usmiljeni ljudje .so jih rešili.; merov za enkrat samo en primer; Množica je naskočila hišo Moha- { krvoželjnosti in veselja do .smrti! meda Kaz!ma in ga zgrabila zaenoj obeh. ! z njegovim zetom Sftkrolo. Prv<-- Xeko pismo iz Teherana iz maja |ga so ubili, drugemu >e je posro-1. 1926 opl-uje «fedeči dogodek: jeilo uiti. Dalje so prijela Agha ^lo-Š? enkrat Vam ])rip<»ve-1 Itained Shafija in vzlic temu, da dujemo o okrutnem preganjanju, izzvanem od tolpe Mohamedancev. Pretekli mesci- - * je zarotil > n.*-kaj muslimanov iz Schira.s;i proii Baliajcem i/. Jahroma. da izved • jo svoje ])okleiiskc nakan-1: eden ga je prvič oprostil neki vojak, so ga napadalci vnovič zasledovali iu poča-i umorili. Naslednji mučen i k je bil Mcshedi Abbas, ki je bil težko ranjen vsled udarca s .>a*kiio. Drhal je naskočila različne hiše z Uhocn wooc A t. »Dt « noes. » I); Rumpler. znani nemški irra lilee zrukop'ovov. n.uuerava zgraditi ogromen zrakoplov. koj"ua uzoree vidite na sliki. Krila mu bodo merila 'lin čevljev, jrnalo ga bo pa ilfst t motorjev. izmed njih, po imenu Sived Mo- neumorno satansko zlobo; 20 ha-hamed. je dobil povelje, da izvrši haj~k!!i hiš jt- bil > izropanih in za-gnusni načrt. Ko j*1 dospel v Jah-' žganih, trupla pa vrž na v neko rom. .se je ta mož peslužil treh hiž) in pokrita s kamenjem, drugih tovarišev, da izjieljejo njegov načrt, in je začel z njih PROKLETSTVO, KI SE JE IZ POLNILO. močjo naseljen1 fanatične moslime hujskati proti Hahajcem. Intrigo j^apo. [štirih komplicev so rodile v krat- "Kdo bi si mislil toliko mescev kem uspeli, razširjali so nevarna ž? — bomo videli kaj bo v kratke-m. mogoče se mi le obrnp na boljše. Da b« vsaj pred veliko nočjo pri- obrekovanja o sveti stvari — e* .o z govorniške tribune — in po par dneh sta bila dva Bahajea zable- šči na delo, da bi zaslužil za oble-1 dovana iu težko trpinčena. Baliajci so se pritožili pri pristojnih obla-st'h, toda nezaupanje se je biio že preveč ukoreninilo, tako da je u-krepi vlade niso imeli noben ga uspeha. Četa vojakov je dobila povelje. da prime zasledovalce; ti so bežali, ob enem pa ukazali ženam in otrokom, da žalijo vojake, jih ko, to sem domala ponosil pri tem pohajkovanju. — "In za hrano že tudi nisem dal, otl kar sem zbolel. Oče me seveda ne tirja, ampak vem. da mu gre trda. ker nas je sedem." Zopet ga je dušil kašelj in poslovil se je. Od takrat pa ga irsmo videli več. Oče je šel po zdravila. Ko -so pognali prvi popki na' drevju, je peljal mizar belo ra-k;-v — Janezov poslednji dom. Bilo je tri tedne po tem, ko smo se zadnjič videli. Vsem nam je bilo žal zanj. Ko pa je šla vrsta pogrebe?v z zemeljskimi ostanki Janeza po cesti, par korakov od hleva, je tudi šimel ostavil trpljenje in hladen ležal v hlevu. En dan je bil za Janezom. To se je zgodilo v Trbovljah proti koncem svetovne vojne. V Czoctkowu, v neposredni okolici Varšave, je te dni umrl bivši | Popolnoma nemogoče je opisati trgovec Samuel From mer, ki :i<) zlohuost teh zašle lovalcev; oče Mo- let ni spregovoril besedice. Ta mu-hameda Keza na prim u- je moral tec osojski je delal pokoro za pro-noge svojega sina oviti z vrvjo in kletstvo, katero je izrekel sam. ga vleči na morišče. Pred 30 leti se je spil s svojo že- Xarodni svet je stopil v stik ^ no in jo med prepirom proklel, češ pristojnimi oblastmi, zahteval za- naj zgori. Njegovo prokletstvo se doščenje in ga zaht va še naprej, j^ izpolnilo. Že nekaj dni kasneje Želeti je. da vlada to zadevo pra- jo nastala v trgovčevem skladišču viČno prebodi, 'zločince kaznuje in eksplozija, smodnika, pri čemur oropanim la.stirno povrne...."' ^ta žena in oba otroka zgorela. | Tu se konča pismo. Frommer je bil po tragičnem. Vsled nove organizacije p^rzij- dogodku zelo potrt. Šel je k židovske vlade si oblasti sedaj vedno skemn rabinu in zahteval, da mu j prizadevajo, da v svoji deželi pre- naloži j>okoro za greli. Svečenik prečijo take dogodke. mu Je »kazal '"Usta, ki so izrekla to grozno ______kletev, naj za volno umolknejo". obmetavajo s karnenj m in prikli- ZAMENJAM ALI PRODAM Frommer se je nato umaknil \?.( čejo pomoč. Xa te klice so prihi- hišo v dobrem stanju. 5 sob se da javne?a življenja, Živel je kakor! le .sovražne tolpe pod vodstvom lahko v najem za fante. Nese let- as](et topljen V molitev. Polnih že omenjenih zarotnikov, obkolile no 500 do 800 -dolarjev. Pol bloka spregovoril besedice in' trg in navalile na trgov'ne. X,t« so napadle hišo Sola. H«s- Barnard Ave je tr(J0vska ulic«, ^^ ^ j(. smrt reS1Ia sem Koidiani-ja. ker ga niso pokoiv znan po pošte, dva bloka do City Hall. vsej Poijsk; ^ imenom 'Szojsck' eementni tlak prve vrste. Vzrok tpp]jenja • ni»A/l ker sem se naveličal zažgale. Kmalu nato je našla mno- v mestu in želim otroke izučiti v žica gospodarja ter ga tak .j pri- ^^^ Cena je ^8,500. Pišite lela; vlekli -o ga p > ul:eah in tol- _ Q . a RWerbirh. 613 DOMAČA SDKiVZLi V «i«ti imam Mm Knalpovo J>ha«aoio kave ta taa> portiru« almUa, kattM pripor oC> ngr. Kaajp v knjigi — ^DOMA&ffltATiaK «rudh koristnih anrarL Math. Peillr rnmm m, QHr 4MI m^ Nmm V«rft, N. V. kli po njem z gorjačami. palicami, noži in meči; pol mrtvega -,o vrgli v hišo Aghe Mohameda Ua.^aii i. Bahajea, ki so ga na enak način mučil:. Od tu so vlekli savratni morilci svoji ž^tvi pred hišo Mohameda Keza. tudi Bahajc^v in ga kruto trpiničili. Istočasno je divjala tolpa pred hišo Se:d Abbasa. ga je prijela, izropala hišo in tepla otroke do nezavesti. Xato s■? je razkropila drhal po j. celem mestu in kjer-^e naletela naj Bahajea, ga je skoraj do smrt i J pretepla, če ne v resnici usmrtila. Xekateri izmed morilcev so vdrli v hišo Ostal IiassanaT ga zvezali, tepli do nezavesti. Ker so misli- na: A. Skerbieh, 613 Barnard Ave. Cudahy, Wis. P oz dr atatelji.! Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih, kupujete ali naročate, m ste z njih postrežbo' zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na-: roda**. S tem boste. stregli vsem. ' !' Iwrwva 'Glan Naroda*. V Pinsku se je vršilo zborovanje litovskih komunistov, ki so zahtevali, da v -vjeti polejr že obstoječe poljske komunistično republiko v Rusiji ustanove še litovsko komunistično republiko. ENTI PATENTNI ODVETNIKI: izv« ?.!>ui: v.n- nefcljivi, točnj Iti i>oštenl. Iznaj.Ki jlji pišite Kn br<;zji]airno knjižico in K-ik/.-jIo, BRYANT A. LOWRY REGISTERED PATENT ATTOR.VRf.! 320 Victor Bidg.. Washington, D. c. IŠČEM DBLO NA FABMI! ; Sposoben za vsako delo, ker sem delal na raznih farmah. Pišite na:' "Jtauar", 82 Cortlandt Street, Haw York, K. Y. | (3*310,2) j v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, tla je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled ua>e dolgoletne izkušnje Vaiu mi zamoremo dati noj-holjjki pojasnila in priporočamo, vcnlno le prvovrstne hrznpnrnlke. Tudi nedržnvljani zii morejo potovati v s»tnri kraj, toda ])reskrl»etl »i morajo dovoljenje ali i>enntt lz Washingtona, t'odi^i za eno leto ili C meseeev In se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova njem In to naravnost v Washington, D. C. na generalnega naselni-komisarja. Glasom odn-dl>e, ki Je stopila v veljavo 31. julija 192G ee nikomur veC ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Lskat vsak pi> silec osebno, bodisi v najbližji na-selniski urad ali pa go dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, i»otnje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Zeli dobiti sorodnike nli svojee iz starega kraja, naj nam prej pise za ]H>jasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSC-emti v tem letu 070 priseljencev. t«nJu [«>lovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stari. Sc in otroke od iS. do 21. leta lrt pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa zamore-jo dobili sem žene in otroke do J S. ' leta brez da bi bi!i šteti v kvoto, j potrebno pa je delati prošnjo v j Washington. Preduo podvzamete takt korak pišite nam. STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK KRATKA DNEVNA ZGODBA JANEZ GIxAS NAHODA, 2. FEB. 192S Grajska Gospodična ROMAR. Za Gla« Naroda priredil O. P. Zmrznil v viharju. } MALONE. N. Y.. 31. jan. — rrplo šestdeset let sta.ega ri-hiea lohna Finna iz St. Aniee, Quebec, so našli veer a j pod dva čevlja risokim snegom ob St. Lavreiiet-*eki. Finn je šel v sredo na r 4: i ovit ribe. ko je izbruhnil snežni , ihar. Mož je zgrešil pot ter z nrz-til. ±DVLRTIRE tn GLAS S A IHH) A DIREKTNA l*OT * * i. JIT.OSLVVIJO [ C^*-'' ! COSULICH < =23 LINE 1 ""^^Tfef Prihodnja edp'ut ja: ' PRESIDENTE WILSON i 7. feb.; 20. marca; 15. maja i PARADIŽ MORJA! NOV VELI KAN I SATURNIA <3r..0«u ton dephicementa) Odpluje naravnost v Split in Trst. Prvo potovanje iz New Yorka. 25. FEBRUARJA ! SATURNIA najfiiu-j?I in najhi-; trejsi pa rob rod da sv » tu in največ* | parnlk, kur jih jbilo kd;tj v kukt-m * jugoslovanskem pristanišču. 1'rel".-si tako, da boste potovali na prvi vjz-nji teg-a velikana. PHELPS BROS. oročajo, da je bil v Kobaošu izvršen napad na občinskega beležnika Josipa Ku-lundžica. Neznani atentator je u-strelii na beležnikovo spalnico. Kn-lumlžiea ni bilo doma, v spalnici je bila samo njegova žena z dve-ma otrokoma. V hiši je nastala panika in prihiteli so orožniki, ki za-čuli strel. Na cesti ni bilo ta čas nikogar. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. Ko se je pozno v noči vrnil Kulundžič domov, je izjavil, da je bil strel namenjen n.je-rau. Najbrž se je hotel kak domačin osvetiti. Osumljen je bil seljak SfejepaR Beloševič, ki se je z beležil iko m hudo spri zara li lova. B.^-loševie. je javno govoril, da se bo zaradi tega osvetli. Orožniki so vdrli v njegovo hišo in jo preiskali. V podstrešju so našli lovsko dvoeevko, v hlevu v senu pa vojaško puško. Seljak je izjavil, da tega orožja nikoli ni rabil. V eni puški so pa opazili ostanke zgorelega smodnika, kar priča, da je bil iz nje izstreljen naboj. Preiskava je tudi dognala, da se odtisi čevljev pred beležnikovo hišo krijejo z Beloševicevimi čevlji. So. Ijak tudi ni mogel dokazati, kje je bil za časa atentata. Končno je Beloševie priznal, da je hotel beležnika umoriti in zato .so ga izročili sodišču. Agitirajic za "Glas Naroda1', največji slovenski dnevnik v Amerikt. PRAV VSAKDO - kdor kaj'išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajc čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda" i . j umor m samomor za 5 dolarjev. Pred dnevi so našli na cesti med I Ljubinjami in Trebi nj am i v Bosni .zaklanega in oropanega seljaka Mato Nedana. Orožniki so uvedli preiskavo in xigotovili, da je seljak dobil v Zavoji "pismo iz Ame-: rike, v katerem so bili dolarji. Ne-dan je pismo dvignil in se v spremstvu seljaka Boška Čuka vrinil domov Orožniki so takoj osu-minli Čuka kot morilca in ga aretirali. Sprva_ je Čuk odločno zanikal vsako krivdo. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so pa našli krvav nož in kos obleke umorjenega? Xedana. C'uk ni mogel've? tajiti in je priznal, da je Xedana u-moril in oropal. Orožniki so ga iz-' roeili sodišču v Ljubinju. Temini so j ga našli v zaporu obešenega. Izvršil je samomor v strahu, da bo obsojen na smrt. V pismu iz Amerike, ki je Čuka zapeljal, da je umoril seljaka Xedana, je bilo pet dolarjev. MnvjzprjzE in QT.AU xrAFW „ . i mrznjo proti njemu, da ima štiri otroke in je bil ves preplašen. Iz tega, kar so izpovedale priče, bi se dalo sklepati, da.sc* je predajal izvršila brez nujne i>otrebe; teda-' nji Džoričev komandant Jelenko Nikolič je posedal, da se je Džorič navzlic ponovnemu povelju branil otvoriti ogenj na Bolgare, ki ga; tudi s svoje strani niso motili. Raz- -ne price so -slišale, kako je porotnik klical neprijatelja. da se mu preda. S svojim dejanjem je napravil srbskemu položaju precej zmede. Se bolj čudno je to. kar ?-> izpovedali ljudje, ki so bili z Džo-ničem v hoglarskem ujetništvu v Plovdivu. Tukaj je obtoženec baje šikaniral svoje rojake na vse mogoče načine in jih idonuneirai. izdajal se je za pravovernega Bolgara in nekoč je bil v pogovoru celo z bolgarsko kraljico. Na podlagi vseh izpovedi je zahteval vojaški tožitelj smrtno kazen, zagovornik se je opiral na izjave nenavzoee priče, sodišče je po dolgem premisleku obsodilo Džoriča na 20 let težke ječe. Obtoženec je molčal. SLEPI SENATOR THOMAS D. SCHALL šel iz hiše radi Ahmedov oče Šalili. Tudi njega sta podivjana brata pretepla, da je naslednji dan umrl. Kojtezoviča sta pretepla še ostale domače, razen 100-ietnega deda, ki se je skril na podstrešja. Huso in Alija Kta bila obsojena vsak na 5 let težke ječe. i Mladi razbojniki napadli starca. ' ' V Buliču pri Jastrebarskem ži- • vi 77-letni starček .Tanko Bad o vi-' nac. Vso zimo je hrani v svoji kle- • ti pri vasi Ivamenice dobro vino. i Na novega leta dan se je grel ob pečki v kleti, kjer so ga presene-! tili trije mladeniči. Dva sta imela - obraz ovit s cunjo, v tretjem je pa • starec spoznal Marka Magovca, iz i Kamenice. Vsi trije so navalili na - ubogega starčka, ki je kljub svo-i ji visoki starosti še močan in ži- - lav. Dvo sta ga držala za roke. , tretji je pa iskal denar po žepih. ) Starec se je obupno brani*1. ven--|dar so mu moči pošle in razbojni- - ki so ga pritisnili k razbeljeni že- - lezni peci, da se je od opeklin po - hrbtu in levi roki onesvestil. Raz--ibojniki so nato vir'rli v klet. se na-> J rili in pobegnili. Starec se je kma-i.lu zavedel in strgal raz sebe gorečo obleko. Pri vlek al se je muko- - ma do prve sosede, Mare Goria^v i ki je orožnike obvestila o straš- - nem zločinu. Starčev vnuk je od-. peljal težko ranjenega Bodovinaea - v bolnico, kjer so mu nudili prvo • pomoč. Razbojniki so našli pri - njem samo 18 Din. Osumljena sta lD-letna Marko ! Magovee in Dako Kraiači. za tre- - tjega se pa še ne ve. Starec je do- • bil težke opekline in ni upanja, da bi okreval. 20 let ječe za strahopetnost. j Leta 1915, na svojem umiku pro-' . ti jugu se je del srbske vojske pri selu Plavžu zaplel v bitko z Bol-1 . garL Tekom, spopada se je zgo-' i. dilo, da so se na nekem položaju: [ približno trije vodi prvega bata-i . ijona predali neprijatelju, če prav S . ta ni bil močnejši. Razne okolno-i i sti so kazale, da se je zgodila izda-■ ja, za katero bi bil odgovoren po-; ročni k Zdrav ko Džcrie iz okolice Vlasotinca. Pogojni je prišel predi - vojno sodišče, ki pa je to zadevo j » večkrat odložilo, tako da je pri-i - šla v raapravo šele te dni. Med - tem je postal Džorič navaden po- - 1 jedelec in v navadni kmetski oble-i ki, z opakami na nogah je prišel ) tudi na končno razpravo. Obtožen - je bil veleizdaje in prostovoljnega 1 pobega k neprijatelju. kar se poj - vojnemu izakonu kaznuje s smrt ju. -Džorič se -je branil preccej slabo;! - rekel je, da gojijo priče osebno! Zanimivosti iz Jugoslavije. Zopet težka železniška nesreča. S. januarja zjutraj je zadel na kolodvoru v Černomereu osebni vlak ob tovorni vlak in raznesle so (pretirane vesti o posledicah nesreče. Ves promet na tej progi je bil nekaj ur ustavljen, ft tir je vagoni tovornega vlaka so l>ili popolnoma uničeni. Debele osi in vsa ostala železna konstrukenja je bila zvita in polomljena. Tudi tračnice na kraju nesreče so bile močno u-pognjene. Ob šestih je odšel osebni vlak iz Zagreba proti Ljubljani. Pri kolodvoru v Černomereu vlak še ni vozil s polno brzino. V 11 istem hipu je privozil s stranske proge tovorni vlak in zadel v osebni vlak. Železničarji trde, da je ( bil dan signal, da glavna proga ni prosta in ga vlakovodja osebnega vlaka zaradi goste megle ni videl. Čudno je, da uradnik črno-merskega kolodvora ni poskrbel, I da bi bila glavna proga prosta, ko je vedel, da v tem času pride redni osebni vlak iz Zagreba. Lokomotiva osebnega vlaka se je zarila v prvi tovorni vagon natovor-j jen z ogljem in ga popolnoma razbila. Radi strahovitega udarca so bila uničena še dva vagona, četrti je bil pa le deloma poškodovan. Precej je poškodovana tudi lokomotiva osebnega vlaka. K sreči pri tkarambolu ni eksplodiral parili kotel in ui bilo človeških žrtev. Med potniki osebnega vlaka je nastala velika panika, v kateri je ,-bilo nekaj -potnikov lažje poškodovanih. Po trudanolnem delu so železničarji očistili progo m je bil ob 30. zopet vpostavljen redni promet. Materijalna škoda je precejšnja. Krvav pretep radi drv. Seljak Šalih Ivojtezovič iz Bu-kovskega pri Bosanski Krupi je dobil dovoljenje, da sme sekati v nekem državnem gozdu. Dovoljenje za sekanje drv v istem gozdu sta dobila tudi brata IIus in Alija Ivojtezovič. Nekega dne sta opazila, da jima je nekdo odnesel posekane vetje in osumila sta Saliha in njegovega sina Ahmeda. Zvečer sta'^e vrnila v vassin oborožena s sekiro sta odela pred &alihovo hišo. Ta je sedel z .družino pri večerji. Pozvala sta Ahmeda naj pride iz hiše. Ahmed je pa izzivalca po-, vabil v hišo k-večerji. Alija je od-| govoril, da ne utegne v hišo. Nato je Ahmed stopil iz hiše in brata Kotejzovič sta ga vprašala, kako si je upal odnesti njune veje. Ah-.med je zatrjeval, da ni odnesel vej. Tedaj ga je Alija udaril s sekiro po glavi, da se je zgrudil nezavesten at Ha. V-tam hipu je pri- - 29. februarja: G eoree Wu-^iiigton. Charbourg, Bremen I. SKUPNI IZLET • parnlk >m ••Paris" dne 24. marca, 1928. «1. SKUPNI "LET ■ parntkom — "Pari«" dne 12. maja, 192«. III. SKUPNI IZLET » pamlkotn — "Paria" dne 2. Junija. »928. Večinoma parni k o v odplujejo pooo-tl; potniki se vkrcajo dan prej. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje m ogrortinih parniklh: PARIS 24. feb. — 23. marca. (Cb polnoči.) Xajkrajfia pot po ieleznicl. Vnakdo Je t posebni kaMnl z v«ml modernimi udobnosti. — Pijača m slavna francoska kuhinj Izredno Dlake cene Zajamčite si prostor za voin|o novega velikana lie de France 16. marca. (Ob polnofii.) k Vprafiajie kattrefakoll pooblawenegAagenta ali ^ FRENCH LINE 19 Si ate Street, -♦pNew York, N. Y. 2. februarja: Rotterdam, Boulogne sur Mer, "tot terdam 3. februarja - Olympic. Cherbourjr 4. februarja: Paris. Iliivre Dri-sdt-n, Cherbourg:. Bremen I*ai>land, Cherbourg. Antwerp Ryndam, Boulogne sur Mer, Bot-teidarn 7. februarja: President* VVimon, Trat Thuringia. Hamburg ». februarja: New York, Cherbourg, Hamburg 10. februarja: Berengaria. Cherbourg 11. februarja: Conte Bianoamano, Genoa. Nap!»a Minnewaska. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne sur Xler, Ilotterdam 12. februarja: Bremen, Bremen 15. februarja: De Grasse, Havre 16. februarja: Suffren, Havre Deutschland. Cherbourg, Hamburg 18. februarja: Republic, Cherbourg. Bremen 21. februarja: Muenchen. Cherbourg. Bremen 23. februarja: Cleveland, Cherbourg. Hamburg | 24. februarja: Olympic, Cherbourg Colombo, Genoa, Naples 25. februarja:: Paris. Havre Saturnia, Trst fSKUP:,T IZLET) M;nm-tcnka. Cherbourg **«>tiim* oamikoi Pippins smo imeli posestvo kot najemšeino. a ]K)tekla je peseeiia ura in rod umira — ker hoče tako muha deklice. — Francka, ali nisi ti še na svetu? j Mala kontesa je hkoTila pokonei ter prieela nemirno korakati l>o «obi »jorindol. i ™ -Taz? Da! ISe tukaj in žalosto idogo. katero moram igr.i-j *i v zgodovini družine, sem si že .sama poverila. Veruj mi, da jo bom vestno izvedla. Jaz vem, kaj sem dolžna prijateljstvu ter časti naše-jL'a imena. Iu sedaj tiho o tem. Stvar je uravnana in eujein prihajati [mamo, ki .se bo hoteda pogovarjati o bolj veselih s-tvareh kot pa je strašila majoratnega gospodarja. Že so se odprla vrata in na pragu je stala grofiea. Francka je prekinila svojo razburjeno promenado ter hitro zaobrnila neki stol, s čeanur je pripravila materi sedež poleg Pije pri oknu. ! — Sem si mislila. Deklici sede skupaj ter proslavljajo uro mraka, — se je funeljala teta Johana, ki je položila roko ljubeznjivo [krog tilnika neeakinje. — Prinašam ti novicn, — je nadaljevala grofiea s svojim meh-jkim nekoliko zamreženim glasom, — novieo, ki nas je ravnokar zeio razveselila. Nisem še pričakovala odgovora tvojega očeta, Pija, a ;ie je ravnokar prišel. — Pismo od starišev! Daj ga sem. teta, če ne stoje^v njem kake skrivnosti. | — Sedaj bi ga ne mogla več citati, draga, ter mi dovoli, da ti nstmeno poroeam. "Pred vsem so sprejeli tvoji stariši naše povabilo ter bodo že prihodnjo četrt dospeli na Niedeck. ! — Hura, eni prihajajo! — je zakričala Franeka. Bila je nae-i-1 vat kot izpremenjena. Svoje sentimentalno razpoloženje je očivid-i-0 popolnoma pozabila ter poskočila v zrak. i — Hura, vsi igralci morajo biti na mestu za rojstni dan papa-1 la! — In pomisli, Pija, tvoja stariša ne bosta prišla sama. pae pa bo-*.ta privedla s seboj še neko presenečenje. — Neko presenečenje? — se je izvilo nekoliko zategnjeno iz ust i beh mladih deklic. — In še kakšno! Tvoj brat Gert se je vrnil pred osmimi dnevi \/. Južnega morja ter bo jutri nastopil večtedenski dopust v domovini. Spremljal bo tvoje siariše ter bo ravnotako naš ljubi gost na Niedecku! (Dalje prihodnji!) .V» (Nadaljevanje.) < \ Niedeck torej ! ^^ Li.a Pije je oblila fina rdečica, ko je, polna iskrene hvaležno- iv i. poljubila teli roki. Da. v Niedeck. je hrepenelo »jen* srce. ki je' tako zelo i>otrebovalo počitka. 1 Niedeck je ljubila že radi njega, ki bo nekoč njegov ias-tnik. Že s.- laj mu zavida /;i tako krasno dedščino c:ia dežela. Tej dedšeini pn .se je hotel smehljaje odreči — radi ljubezni do nje! j Francka si je prinesla majhno prueico ter je sedela ob nogah r\jo. j I*oeas-i in obotavljaje je položila mala svojo koščeno, močno ro-< 3.o na mehko desnico svoje sestrične. — Pij« I | Gospodična Nerlingen je prijela za roko svoje sorodnice^ ter so c/.rla vprašaje proti njej. — - Alt M' že zelo veseliš na Niedeck .' — Neizreeno! — Zelo .samotno bo in mogoče se boš dolgočasila. — Jaz hrepenim po miru. — Kn* si še velnu bolna. Kakorhitro pa b«s zbrala nove moči t.r se ti bo vrnilo staro veselje do življenja, si boš zopet želela ra<-vedrila, . 1 — N«-, Franeka. gotovo ne. Jaz hočens brez prisiljenosti živeti liflpr^j, daleč proč od vsakega prometa. — Pija, ti boš premagala spomine, se poročila in boš srečna. Kot proseče so zrle temne oči k nji navzgor. Ona pa je resno in mirno zmajala z glavo. — Ne. nikdar. Jaz spadam v vrsto deklic, ki so sliČne rožam. Za jo najti le » no spomlad in le en sam Žare® s«n spomladi. Kakorhitro pa pade «lana, umremo. Le ne tako hitro kot rožice, ne preko »oči. I Franeka je zelo globoko pobesila glav«. — Povej nu resnično in odkrito, ali ne boš nikdar jro-zabila Vnlf-Pitriha ! — Nikdar, a videla ga bom brez sovraštva in trpkosti srečnega poleg »druge. VjflKg - jnffJ — In o bi prišel k tebi nekdo drngi, ki bi Imrl rad, neizreeno rad5 — Trga bi globoko obžalovala, kajti po^al bi nesrečen kot ja/. Ali je te tvoja sveta resnost? Ali bi ne mogla še izpsremeniti 1 oje ga naziranja ? Kaj, če bi bila... naprimer jaz naenkrat mo-iki? Ti me tako dobro poznaš ter me imaš tako rada, ali bi se tudi z menoj ne poročila ? i Pija so jo za smejala in sieer prvikrat, izza bolezni. " i — Kakšna misel! Hvala Begu, da si deklica, kajti kot mož bi bila v prvi vrsti majorat ni gospodar Niedecka in ti veš... i Naenkrat pa «e je stresel glas Pije in njen obraz je postal ni-( enkrat z» lo resen. j — Prisegla sem si, (ia se ne bom nikdar poročila z majoratnim gospe larjem. * Franeka se je tudi zasmejala, a nekoliko konvulzivno. —- Xeumpost! Menila sem le, če je mogoče le še kaj ljudi in. moških, katere bi ljubila. Kaj | a, če bi prišel Vulf-Ditrih le še en-Irat? • - — Tiho, ne govori o njem! | - Ce pa bi ne bil majoratni dedič? ("'e bi pripadel Niedeei: "i-roni? •• H| .Hfe- U ^ - -- 4 — To se no more zgoditi, dokler živi le še kak Nideck m Vulf-Ditrih je zadnji njegovega rodu. Zakaj pa mi delaš srce težko s takimi nepotrebnimi stvarmi, Francka? i Franeka je še bolj globoko sklonila jlavo na pi\si. ( — Ja^. ---om dobila r.^ njega odgovc-r na moje pisanje, s katerim s- m mu »poslala njegovo lastno -pis-mo. katero je naslovil na svoje M arise. On rešuje uganko, kako je moglo dospeti to pismo na pacata. . - | Francka je govorila s pritajenim, hripavim glasom. i — Tn kako jo je rešil t Pripoveduj mil Prav gotovo me nič več ve razburja. . J M | — Ali nočeš sama citati ? — Ne. - 11;. i To je zvenelo zelc kratko in energično. 1 — Ne. sfvar je bila zelo enostavna. Hard vi k je padel na dirk-i-in stric Ridiger in teta Melanija sta takoj odpotovala, tjakaj •jo sprejemu brzojavke. Pismo Vulf-Dltriha pa "je bilo brez natane-ru\jiega naslova poslano nazaj v BeTlin, kjer pa ni našlo strica," ker je stanoval pri prijateljih. Vsled t o ga je bile napačno poslano nazaj na Niedeck. Tain so domnevali, da je pismo naslovljeno na papaia ter ga poslali za nami. — Vidiš, cela veriga okoliščin je bila potreb-re. da je spravila nesrečno pismo naravnost tvoji roki. Vulf-Ditrih p:Še v splošnem zelo obupano. t — Zakaj pač ? — Hard vik je zapustil velikanske dolgove, o katerih ni imel noben človek niti najmanjšega pojma. Če se jih bo plačalo, bo njegov f-ee uničen. Vse kaže. da je lahkomišljeni pobaltn ravno ob pravom času umrl prodno je mogel napraviti več škode ter upropastiti samega sebe. ~ t — Strašno! Kakšna sreča, da bo mogel Vulf-Ditrih kot majo-| mtni gospodar skrbeti za svoje stariše! Vidiš. Franeka. že raditegai V ne smel imeti nikdar grešne misli, da odstopi kroni majorat. Te i: rt ve bi prv gotovo ne sprejela! Rajše umrem. Francka je zopet globoko sklonila glavo. — Da stvari izgledajo naenkrat zelo usčdfcpolno. Dolgovi Hard- v ka prihajajo zelo neprilično. Toda... ljubi Bog! Vulf ima vendar svoj> lepo mesto kot nadgozdar! Vojvoda mu bo gotovo zagotovil lvpo karijero za izgube Niedeeka — Francka ! Pija je skočila pokonci s preplašenim obrazom. — Bog obvaruj, kajti če bi imeli v mislih kaj takega, bi me t:-' rr:i; do skrajnosti. Ali misliš, da bi kdaj sprejela tako velikansko žr-t v o l nekega moža. žrtev, ki bi ležala celo življenje na meni kot dolg, katerega ne morem poravnati? Nikdar! To bi pomenjalo, «3a bi bila moja sreča zdrobljena s tisoč mučnimi ovitki. Franeka je mehanično stisnila.roko v svojem naročju ter