ZADRUG AR Glasilo (VNabavlialne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VIL Soeij£klI^aL> 15% Iz gornjega je razvidno, da' bodo zadruge po novem davčnem zakonu veliko na slabšem. Značilna je pred vsem okolnost, da zakonodajalec postavlja vi § 89 zadruge v enako vrsto z delniškimi družbami. Ali se ni čuditi, da bo Trboveljska premogokopna družba enako tretirana po novem zakcnu, kot naša zadruga, kakor da bi bili velekapitalistično podjetje, pa nismo druzega, kakor udruženje gospodarsko šibkejših slojev. Stari zakoni je zadrugami dovoljeval veliko več olajšav, kakor sedanji, ki stoji pred uzakonjenjem. Zadružništvo bo zelo udarjeno z novim zakonom, in brez dvoma bo njegov razvoj zelo oviran. Tako pri nas. V drugih državah finančniki trdijo, da je zadružništvo temelj njih držav. Spominjamo se še govora Češkoslovaškega ministrskega predsednika Švehle o pomenu zadružništva, ki smo ga prinesli v štev. 2. našega lista v letu 1924, ki je med drugim dejal: Ena od najvažnejših dolžnosti naše države je, da učinkovito podpre ta za bodočnost naroda tako važni prerod, in da ne pripusti izpodkopavanja zaupanja v organizacijo, ki je, pripravljena k žrtvami in k novemu uspešnemu delu. Ne poznam razlike v zadružništvu, čegar vse panoge, bodisi zemljedeteka, delavska ali obrtna, so za narod enako dragocene; seveda je mogoče podpirati samo te zadruge, ki so zgrajene na zdravih temeljih, ki so zmožne življenja in ki uživajo meomajaho zaupanje svojega članstva, da bi postali svetli pojavi, ki jih kaže zadružniška vzgoja že danes po naših vaseh in mestih siplošno in pripomogli k skorajšnjemu prerojenju celega našega naroda!« Besede Švehle veljajo v polnem obsegu tudi za naš narod. Predvsem pa za zakonodajalca, ki nas meče v novem zakonu v en koš z velekapitalisti. Zadružništvo po svetu. Prva angleška zadruga je bila ustanovljena 1. 1844, ki se je imenovala Roch-dale pioneers«; ustanovilo jo je 28 tka lev iz Lahcashire. V tej obliki se je pričelo šiliti zadružništvo po ostalem svetu. Lott 1895 se je ustanovila Mednarodna zadružna zveza (International Co - operative Alliance), v kateri je danes včlalnjenih 30 držav, vštevši Združene države ameriške. V Združenih državah sta bili ustanov- ljeni še danes obstoječi in najmočnejši zadrugi 1. 1848 in sicer: »Central Union Association« v New. Zedford. Mass in Pro-tective Union Association v Worhestru. Pred svetovno vojno oziroma tik pred njo se ameriško zadružništvo ni prav posebno hitro širilo. Po vojni se je pa zanimanje za zadružništvo vseh vrst prav posebno ojačilo. Posebno v letih 1919 in 1920 je opaziti visok porast na zadružnem polju. Ameriške zadruge se dele v tri dele in sicer: v kreditne zadruge, konsumne zadruge in produktivne zadruge. »Central Union«, Osrednja zveza ameriških zadrug obstoja iz 328 zadrug z 95.000 člahi. Far mer ji so si ustanovili leta 1870 več zadružnih prodajaln. Leta 1925 jih imajo že 11.000. Tudi kreditne zadruge zavzemajo vedno večji obseg. Delavstvo si ustanavlja svoje delaVske banke (labor banks). Ameriški strojevodje (Brotherhood of Locomotive Engincers) so si ustanovili svojo banko, ki se jle danes ojačila tako, da vrši nadzor nad skupinami bank in raznih investicijskih družb v 12. državah. V ameriških državah obstoji poleg lažnih drugih kreditnih zadrug, 35 delav- skih bank, katerih glavnica znaša 8,000.000 dolarjev z rezervnim fondom, ki se ceni nad 3 milijone dolarjev. Manjkajo pa' nam podatki o zadrugah za prodajo in nakup poljskih pridelkov in strojev, mlekarskih zadrug, konzervnih zadrug, klavnic itd. Gotovo je samo eno, da je zadružna ideja pronikla v Združenih državah tako visoko in tako učinkovito, da o kakem nazadovanju zadružništva v tej državi za bodočnosti sploh govora biti ne more. Zadružna ideja se širi po celem svetu kot živ dokaz, da brez zadružne vzajemnosti, medsebojne samopomoči in ljubezni, kot temeljnih naukov zadružništva, se človeštvo ne bo spasilo. V delu na zadružnem polju je spas izkoriščanih. Še enltral slednja v gospodarstvu. V zadnji številki Zadrugarja je podala ena naših gospodinj svoje mnenje in praktične nasvete, kako se v današnjih težkih časih v domačem gospodinjstvu gospodari, da se pri dohodkih, katere se ima, tudi izhaja. 0 dotičnem članku so naše gospodinje mnogo razpravljale in marsikatera je izrazila željo, da bi hotela slišati mnenje tudi katere izmed onih gospodinj, katerim njihov mož 1. v mesecu izroči lahko samo kakih 600.— do 700. — Din za gospodinjstvo. Pred kratkim smo čitali v ljubljanskih dnevnikih, da biva med deložiranci na prostem pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani tudi neki železniški delavec, kojega plačilni listek je izkazal koncem meseca plačo od 604.— Din. Dotični pa ima tudi veččlansko družino. Zanimivo bi bilo slišati, kako izhaja gospodinja v sličnem položaju. V št. 9 Zadrugarja omenjeni članek bode malokateri naših gospodinj koristil, ko je vendar znano, da izmed 100 železniških uslužbencev najbrže niti eden ne more izročiti svoji ženi za gospodinjstvo mesečno 2000.— Din. Naj bi se torej opogumila tudi ena ali druga izmed omenjenih gospodinj, katerim je usoda na prvega v mesecu manj naklonjena, ter naj bi podala beležke iz svojega gospodinjstva. Me ostale gospodinje ji bodemo za ta trud zelo hvaležne. J. G. Poxu£i|o se. Železničarji so svoje vrste stan. Pri znavajo jim, da so najboljši organizatorji (strokovni), da so dobri gospodarji in trgovci. Gotovo je vplival na razvoj teh last- nosti promet, stik s trgujočim občinstvom, vožnja itd. Imamo železničarje, ki so vzor gospodarja. Mnogo je tovarišev, ki so si zgradih' hiše io napravili blagostanje. Vemo, da' sa tudi oni poznali sebe in svoje človeške slabosti. Če imaš denar, ga porabiš, če ga nimaš ali ga ne dobiš, ga ne zapraviš. Oni so si pustili odtegovati mesečno toliko in toliko, da so imeli nazadnje denar za hišo. In še malo čudno so postopali, ker niso vedeli za organizacijo štedenja. Čuvaj je prosil za posojilo pri bivšem Spar und Vorschussverein«. Dobil je po sojiilo po 5 odstotkov. Denarja se ni dotaknil, a’mpak nesel celo svoto v vaško hranilnico, tam so mu obrestovali samo po 4 odstotke. — Direkcija mu je odtegovala mesečno po 20 kron in ko je dolg poplačal, je prosil vnovič za posojilo, vnovič naložil denar v domačo hranilnico. V 10. letih je začel zidati hišo. Posodiš svojemu prijatelju denar 1000 Din, pa! ti obljubi prijatelj, da bo vračal po 50 Din mesečno. »Jih ne maram«, poreč , ti, kot vsak drugi, daj mi jih skupaj, se mi vsaj pozna. Onih 50 Din mesečno pa zase ohrani. Beograjski železničarji imajo v svoji hranilnici že ca 5 milijonov dinarjev. Ne dvigajo svojih vlog, če je sila; si rajše najamejo posojilo, ki ga vrnejo, samo, da se ne dotaknejo svoje vloge, svojega kapitala Le v skrajni sili, če odrine od hiše hčerko, ali zida hišo, načne svojo železno rezervo. Taki trenirani Šparovci poznajo, da je najboljše sredstvo za štedenje — ne dobiti denarja v roke. To je napotilo tudi nas, da smo ustanovili hranilnico, praktično za štedenje. Manjka nam samo one tradicije, ki jo imajo v Beogradu in v Sarajevu. Manjka nam poguma, manjka nam načelnikov, ki po očetovsko svetujejo ali po vojaško diktirajo svoji mladini — fant, ne boš nosil v gostilno — mesečno boš dal v hranilnico 100 Din. Oospodarsivo. Amerikansko reklamo delajo danes trgovci in tovarnarji za prodajo čevljev. Peko, Doko, Voika, Standard, Bata itd. — Vsak ima najceneje in najbolj trpežne čevlje v zalogi. Malo pa se čita o tem, kako si sploh prihranite nakup čevljev. Čevelj zdrži 3—5kratno templanje. — Podplati pa zdrže 30—80% dalje časa, ako se jih impregnira. Ko dobiš nov čevelj, ali nove podplate na čevlje, namaži podplate z mešanico ene tretjine lanenega in dve tretjine ribjega olja. (Pol litra te mešanice stane pri Me- diču v Ljubljani 8.— Din.). — Laneno olje samo je tudi dobro, vendar je bolje dodati do dve tretjine ribjega olja. S to tekočino maži podplate toliko časa, dokler še kaj vpijejo. Tri do štiri dni mažem kar po vrsti vse čevlje pri hiši, dokler niso zadostno napojeni. Tak podplat se zlepa ne premoči, pozimi so čevlji bolj suhi — noge bolj gorke. Glavno kar se pa opazi je, podplata se zlepa ne raztrga. Vprašal sem čevljarja, zakaj on sam ne namaže podplatov z oljem. Pravi — potem smo če vi ar ji uničeni in tovarne za usnje tudi. Letno si prihranimo tako zase gotovo 2 para podplatov; za navadno družino bi to zneslo v denarju do 200.— Din letno! Pri 1600 članih (družinah) pa do 200.000 Din. Če več ne dosežemo z našim glasilom (in revijo Zdravje), kot da se naši železničarji naučijo podplate impregnirati — je s tem denar za naš tisk plačan. Zadružni vestnik:. NABAVA KROMPIRJA. Kot vsako leto bomo tudi letos nabavili krompir za svoje člane. Nimamo še podatkov o kvaliteti in o ceni. Dosedanje ponudbe so še previsoke. Po 1 dinar, do 1.15 zahtevajo zanj. Radi kakovosti se bo odbor informiral na Gorenjskem, Dolenjskem in v ptujskem okraju. Lahi je bil najcenejši in tudi najbolj trpežen beli ptujski krompir. Gorenje je lani zelo gnil. Prosimo člane, če vedo za dobre vire, dober krompir, da nam sporoče ali svetujejo. Tako se lahko Novomeščani ali drugi sami ujedinijo, si tam nakupijo in razdelijo krompir. Naša zadruga založi zato potrebni denar, ako je kupčija ugodna in v kolikor se lahko dovoli posameznim kredit. Kriti je treba seveda stroške in običajno režijo. Na podoben način bo zadruga skušala nabaviti prvovrstna zimska jabolka. Vsi, ki žele, da jim zadruga preskrbi krompir, naj naroče takoj v zadrugi ob priliki nakupa, ali pismeno, a najkasneje do 5. oktobra t. 1. natančno količino, koliko ga žele. Tudi kvaliteto naj naznanijo, ali hočejo gorenjski, dolenjski ali štajerski krompir. POJASNILO. Z ozirom na došle pritožbe nekaterih članov, da niso prejeli zdravstvene revije »Z d r a v j e« za meseo julij sporočamo, da je izšla štev. 7 za mesec julij, skupno s štev. 8, v mesecu avgustu 1926. Cenik živil ata mesec oktober 1020. Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 20 Moka mehka ft 5- Moka krušna ff 3 80 Moka ajdova » 6-50 Moka ržena >? 4'— Moka koruzna n 2-60 Moka krmilna n P80 Zdrob pšenični tf 6'— Zdrob koruzni >t 3-50 Otrobi pšenični 99 P60 Otrobi koruzni 99 1 — Testenine. Makaroni pekatete jajčni kg 11 50 Makaroni domači 99 950 Polži pekatete jajčni n ll-^O Polži domači 99 9-50 Rezanci domači n 950 Špageti domači n 9'50 Fidelini domači, šubjoti 99 950 Zvezdice za juho kg 950 Zrnje. Riž I. vrste kg 9 — Riž II. vrste n 7 — Koruza v zrnu 99 2'20 Kaša prosena 99 6-— Ješprenj domači 99 5-50 Ješprenček za juho 99 9 — Fižol prepeličar 99 4'— Fižol nizki 99 —’— Leča 99 6 — Grah n —'— Sladkor. Sladkor v kockah kg 14 80 Sladkor sipa 99 13 20 Sladkorčki (bomboni) 99 25 — Sladkorni prah 9) 14 80 Kava Kava surova I. vrste kg 54'— Kava surova II. vrste 99 44 — Kava žgana 99 56’— Kava Portorico >> 60 — Kavne primesi. Kava Kneipp kg 15'— Kava žitna 99 8'50 Kava vidrova n 13 — Kava družinska 99 —'— Kava kolinska 99 19 — Kava figova 99 24 — Cikorija Franck 99 go- Kava Enrilo škatla io— Kava Enrilo paket 6'— Drugi predmeti. Mast domača kg 24 — Mast amerikanska kg —•— Mast v dozah 10 kg doza 260-— Čajno maslo kg 52-— Kuhano maslo 99 — ■— Sol debela kg 3'50 Sol drobna kg 4 — Čaj v zavitkih zavit. 15, 7, 3 Delikatese. Slanina prekajena kg 24 — Slanina papricirana 99 30'— Salame ogerske 99 100'— Salame krakovske 99 40'— Salame navadne 99 18 — Kranjske klobase kom. 5'— Prekajeno meso I. kg 28 — Reberca z Špeh. 99 26 — Reberca brez Špeh. 99 26'— Svinjski parklji, glava 99 10 — Sardine velike škatle 9'50, 11 Sardine male 99 6 — Med cvetlični kg 24 — Sir pol ementalski 99 40 — Sir tilapistovski n 26'— Maggi velike steki. 22 — Maggi male 99 14 9 Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan velike steki. 12 — Juhan male 99 6 — Juhan na drobno 99 1 '25 Gorčica (ženf) kozarec 9-— Keksi v škatli škatla —'— Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 6, 5, 2 Polenovka suha kg 26 — Sir Permazan 99 80-— Tekočine. Kis dvojno močan liter 4'— Olje namizno fino 99 18- Olje namizno bučno liter 24'— Olje olivno 99 25 — Konjak a % 1 steki. —'— Rum a V2 1 99 38 — Rum 99 —'— Žganje borovničar a V2 1 99 26'— Žganje hrušovec a V2 1 99 24'— Tropinovec a V2 1 99 24 — Brinjevec a V2 1 99 24— Slivovka a V2 1 » 24'— Malinovec a V2 1 99 17 — Mineralna voda a lj/2 1 99 7'— Vino dalmat. črno L vrste lit. 9 — Vino dalmat. črno dezertno steki. 18 — Vino dalmat belo steki. 20 — dezertno Vino dolenjsko belo lit. 8'— Vino štajersko lit. 9'— Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15'50 Milo Zlatorog » 14'50 Milo terpentinovo 99 17 — Milo Gazela 99 14'— Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno »Elida« 99 7'— Milo toaletno »Speick« 99 6'— Milo toaletno viola 99 4'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2'50 Boraks 99 2'50 Pralni prašek 49 2'50 »Tri« soda 99 3'50 Škrob rižev 99 4 — Milo za čiščenje obleke kom. 4'— Prah za čiščenje obleke zavitek 14-— Klej za posodo tuba 8 — Klej za posodo, prah zavitek 2 — Potrebščine za čevlje. Krema Dilber vel. škatla 5 — Krema Dliber mala n —■— Krema Lux velika 99 —•— Krema Lux mala 99 5'— Mast vazelina 99 5 50 Mast Jelka vel. doza 4'50 Mast Jelka mala n 2 50 Borsin za podplate 99 —'— Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati n 1 50 Krtače za svetliti 99 9 50 Čistilo belo škatla 2-70 Vrvice za čevlje dolge par 2, 1-75 Vrvice za čevlje. kratke „ 150,1'25 Manufaktura. Pravo domače platno m 52 — Platno domače za rjuhe 99 28'— Platno Wassertuch za rjuhe 99 32 — Platino belo za kapnje 99 40, 42 Kotonina rjava 99 U, 12,10,15 Madapolan amerikan. 99 12 — Šifon 99 21, 18, 14 Cefir 99 16 ,19 Oksford 99 22, 12 Obrisače na meter 99 14,15,12'50 Obrisače za kuhinje 99 12, 9 Platno modro za srajce 99 22-— Batist 99 28, 32 Ruš 99 16‘— Platno za nahrbtnike 99 42 50 Gradi za spodnje hlače 99 14, 20 Razno. Ribe morske sveže, vsako sredo Kruh dnevno svež kg- 4'50 Opomba: Tu navedene cene niso obvezne. Poleg tu navedenih predmetov je še v zalogi vse v ceniku za oktober navedeno blago. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.