List št. 37. Lanene in ogeršične preše — dober gnoj in dobra živinska piča *). Angleži (Englendarji) so pametni kmetovavci. Kar jim koristi, s tem se dajo po ptujih ljudstvih postreči, in te so dostikrat tako zabite, da zavolj majhniga dobička zanemarijo veči lastni prid. To vidimo tudi pri prešah (Oelkuchen), to je, pri tistim ostanjku, ki ostane, kadar iz la-neniga, ogeršičniga ali druziga semena olje prešamo. Gotovo je, da razun domačih preš si Angleži še vsako leto poldrugimilion centov za pičo živinsko in za gnoj iz ptujih dežel, zlasti izNemšfciga inFranco-skiga nakupijo. To znese — dragi kmetovavci do- *) Iz »poljskih pridig« drja. Stockhar dt-a. Vred. bro si zapomnite! — vsako leto veliko veliko tisuč centov piče in gnoja, ki jih ti deželi zgubite in si jih angleška pridobi. Koliko žita, koliko živine gre potem v zgubo! Naj bi bilo ta zguba svarilo vsa-cimu kmetovavcu: ;,Ohrani, kar imaš, in ne gnoji s svojim blagam ptujih njiv, ampak svoje!" #) Angleži plačajo cent ogeršičnih preš po 2% tolarja, tedaj še enkrat ali celo dvakrat tako drago, kakor si jih domači kmetovavci kupiti zamorejo. Če so Angleži vkljub ti visoki ceni še na dobičku, kolikor veči bi moral dobiček domačim biti, ki dobivajo preše še bolj ko na pol cenejši! 1^) Preše %a gnoj. Ako prevdarimo obstojne dele preš **)* nam je berž očitno, da morajo dober gnoj biti. Gnjilca, ki jim posebno daje gnojno moč, imajo preše skoraj toliko v sebi, kakor ga imajo somlete kosti. Zavoljo gnjilca poganjajo in pospešujejo preše rast vsaciga sada. Da se ta v prešah spijoča moč obudi in razvije, morajo one poprej sogniti, da se gnjilične zveze v a m on i ako ve spremene. Ta sprememba se pri prešah hitrejši kakor pri kosteh zgodi, ker jih voda in zrak laglje prešineta, — ni tedaj treba, da bi preše že mogle poprej gnjiti preden sepod-orjejo. Iz tega se da tudi zapopasti, da je njihgno-jivna moč veliko hitrejši od košene moke, in da berž 0 pervim letu nar več zdajo, če ni letina pre-suha bila, da v zemlji niso za strohnjenjepotrebne mokrote našle. Druga gnojna moč v prešah je fosfor na kislina, ktera posebno stori, da sadeži seme delajov. Ce po vsim tem gnojno moč preš primerimo z mnogim drugim gnojem, nam skušnje kažejo: Da i cent moke ogeršičnih preš toliko zda kolikor 10—20 centov hlevniga gnoja, — 1 cent in pol moke ogeršičnih preš pa toliko kolikor 1 cent košene moke, — in 3 centi take *) Velika in imenitna oljofabrika v Vevčah pod Ljubljano, v kteri vsako leto veliko veliko tisuč centovla-nenih in ogeršičnih preš pridelajo, proda večidel preš na Laško in Angleško, le malo se jih speča poKrajn-skim, ker tudi naši kmetovavci še niso spoznali dobrote lanenih ali ogeršičnih preš, — tedaj bi to, kar g. dr. Stdckhardt Nemškim in Francoskim očita, smeli tudi oponašati našim! Angleži, poterjeni mojstri v živinoreji, nas vunder preveč v žakelj devajo! Vred. **) 100 funtov popolnama suhih preš ima 92 fuutov rastlinskih stvari, v teh je 6 do 8V2 funtov olja, 5 funtov pa gnjilca, 7 ali 8funtov pa solnih delov, posebno fosfor o kislih in lugastih soli. Lanene preše imajo v 100 funtih 8'/2, ogeršične pa le 6 funtov olja. — 146 — moke zdajo toliko kolikor 1 cent dobriga tičjeka (guano). En cent v moko razdrobljenih ogeršičnihpreš je tedaj v stanu, dokler njih gnojivna moč terpi, 2 do 3 cente reži izrediti, namreč čez polovico tega pridelka o pervim letu, četerti del v drugim letu, in nekaj še v tretjim letu. Olje, ki ga imajo preše v sebi, nič ne pripomore k gnojivni moči, marveč jo še zaderžuje, kakor tudi mašoba sirovih kosti, ker trohnjenje brani. Mašoba ali olje prevlečete seme, da zrak in mokrota ne morete prav do njega. To so skušnje poterdile, — za to so tiste preše, iz kterih je olje čisto izprešano bilo, za gnoj bolji; za to tudi Angleži preoljnate preše, ki jih iz Francoskiga ali Nemškiga dobivajo, še enkrat izprešati dajo. 2) Preše %a živinsko pičo. Preše za p i čo so pa tolikanj bolj , kolikor več imajo še olja v sebi, ker mast in oljnate reči živino redijo , da se odebeli ali spita. Angleži za tega voljo celo tako ravnajo, da laneno seme naravnost, ko so ga v debelo moko somleli, za živinsko pičo porabijo, in pravijo po skušnjah , da jim to pri živini več dobička donese, kakor če bi se izprešano olje prodalo in bi se le preše za pičo porabile. Olje da v živini spet olje, to je, mast in loj, — iz gnjilca pa se naredi meso *J. Kako velik dobiček dajo preše kmetovavcu, ako jih zraven druge piče živini poklada, kažejo očitno sledeče skušnje. Na Angleškim, kjer so natanjko redivno moč preš poskušali, so zvediii, da v 100 funtih preš je 4 funte in pol gnjilca, to je toliko kot 20 funtov mesa; pol funta se ga pogubi po di-hanjuin kožnim hlapenju; vse drugo ostane v gnoji. Če hočemo tudi prav nisko rajtati, bomo vun-der le našli, da preše za pičo še čez dvakrat toliko dobička donesd kolikor veljajo , in četertino ali tretjino več, kakor če bi jih naravnost za gnojenje porabili. Pri molznih kravah pa tudi nebo rajtinga v napak šla, ako rečemo, da 100 funtov preš nar manj 120 funtov mleka da, (tečnost gnoja gre posebej v rajtingo). Ta prerajt ni za mizo narejen, ampak iz gotovih in natanjko napravljenih skušinj, ktere nam kažejo, da si zamore kmetovavec pri živini in za gnoj veliko s prešami pomagati, dokler so v sedanji ceni. (Konec sledi). *) Gnjiiec (Stickstoff) je tista pervina, kije obstojni del vsih žival, v manjši primeri tudi vsih rastljin. Ker se odlocva iz gnjijecih inertvin f se tako imenuje. Vred. List št. 39. Lanene in ogeršične preše — dober gnoj in dobra živinska piča. (Konec.) Kako s f resami gnojiti ? Na Saksonskim, če njive le s samimi prešami gnoje, vzamejo na oral (joh) 12 do 16 centov ogeršičnih preš; na teški zemlji več, na lahki manj, zato ker se v teški zemlji preše bolj počasi sperstene. v lahki hitreje. Zato pa tudi preše v teški zemlji d e 1 j časa teknejo in vselej dobro gnoje, če le vreme pervi čas po setvi presuho ni. Za zlo m očime kakor tudi za zlo suhe njive in senožeti pa niso preše dobre. Da jo tedaj kmetovavec vselej dobro zadene, je prav, da preše z navadnim gnojem pomeša, da tako hitreje sperstene. Dobro je tudi, ako senožeti gnojiš,preše skakošno perstjo zmešati, zlasti če še le spomlad gnojiš. Na vprašanje: k ter i m sadežem preše nar bolj teknejo? odgovere skušnje, da se vsim dobro prilezejo , ker njih obstojni deli (gnjilec, fosforna kislina in kali) so ravno nar tečniši vsacimu sadu. Na Saksonskim so se preše ravno tako dobro za žita, kakor za travo, za oljnate rastljine kakor za krompir itd. poterdile. Če bi se pa le vprašalo: za kteri sad so preše vunder nar boljši? zamoremo odgovoriti, da za lan, ogeršico in vse oljnate rastljine. Na Angleškim sejejo seme s somletimi prešami vred s sejavnico. V Belgii pomočijo preše v gnojnico, da se raztope in enmalo nagnjijejo, in tako gnojnico polivajo potem po njivah. Ta zmes njivam kaj dobro tekne in že v pervim letu nar več zda; — Belgianu pa je tudi le zato mar, da se mu gnoj že v pervim letu splača, in ne terja, da bi za več let teknil, ker on vsako leto vnovič gnoji, da si vsako leto obilno pridela. Pa tudi skoraj ni popisati, kako obilni so pridelki po takim gnoji, kteriga „flamenski gnoj" imenujejo, in ki krog in krog kot nar boljši gnoj slovi. Od goljufije, preše ponarejati in pokvariti, se še dosihmal ni nič slišalo; če bi se pa vunder kdo bal pokvarjenih preš kupiti, naj si jih za skušnjo nekoliko odvaga in sožge. Po dobrih prešah ne ostane več kot k večimu dvanajstina (dvanajsti del) pepela. Po primešani ilovci, pesku, apnu, pepelu itd. bo več pepela ostalo, ker te reči ne zgorijo in tako goljufijo razodenejo.