191. Številka. Trst, v ponedeljek, »J. oktobra 1 SOS. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, ljutraj in zvečer ol> 7. uri. O ponedeljkih in |>o praznikih izhaja oh it. uri zjutraj. Naročnina /nafiut Obe izdanji na letu . . . gld. 21'— Za Mino večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec raznierno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanuke Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon (Str. «70. 4 nvč. T edlnosll je moč! OffUal f«e računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema liprnvnUtv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'rednlštvo In thkarua se nahajata v ulici t'arintla Stv. 1'2. I pravnlštvo, i»d-pravnlštvo in aprejemanje Inseralov v ulici Molin piccolo stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 1. »Fremdenblatt« dementujc odločno, govorice, nastalo na borzi o krizi v kabinetu. Pariz 1. Posvetovanja mirovne komisije*-no se pričela tlanes o 8. uri pop. v ministerstvu za zunanjo reči. Navzoči so vsi amerikanski in španski komisarji. I'nrlz 1. Prva soja mirovne komisije je trajala pol ure. Najprvo se je sklenilo, da se ne hode volilo predsednika. Konečni program o delu izdelajo tajniki. Komisarji so se zavezali častno besedo, da drže posvetovanja tajno. Prihodnja seja bode v ponedeljek. Pnrl% 1. Generalni prokurator kasaeijskcga dvora je danes dokončal prcsojevanjc aktov afere Drevfus in odposlal iste predsedniku kazenske komore. Ko še slednji presodi akte, določi prihodnji teden svetovalea, ki poda poročilo. Kaueja 1. »AgenceHavas« javlja: Admirali so pozvali guvernerja, naj prebivalstvu v Kaneji pobere orožje, katerega mu je porazdelila lokalna vlada leta 1H(.>7. Dllllilj 2. Cesar so je danes zvečer povrnil iz Wallse-a. London Rcuterjevu pisarna poroča: Posvetovanja radi skupnih korakov v odstranitev turškega vojaštva s Krete se nadaljuje. Vse štiri vlasti so se zjedinilc v tem, da zahtevajo, da pozove turška vlada svoje armado s Krete. Anglija je zahtevala, naj so na Turke strelja, ako bi se branili; proti teinu je protestirala Rusiju. 1*111"i/ l)asi lastnik NVagramove dvorane ni hotel prepustiti svojega lokala za shod, sklican od Pressense-n v prilog revizije procesa Droyfus, se je vendar zbrala velika množica pred dvorano. Ko je Pressens skušal udroti v dvorano, so ga zaprli, ('liti je bilo nekaj vsklikov »Živel Zola!« »Živela revizija!« Zaprli so še več družili oseb. Policija je razpršila demonstrante. Zaprte sokmulo zepet izpustili na svobodo. V bližini gorej rečene dvorane jo prišlo pozneje se do nekoliko neznatnih P O D L I S T E K. Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. ()n je dvignil roko, a pri tem prebledel se bolj. Ne daleč od žrtvenika je klicala na kamenu črno zavita — Klara. In kakor jo dvignil škof roko, tako je dvignila Klara veliko jasno oko — in pogledala Dominisn. »Ne mori!« je jeknil tnjinstveno glas v njegovi duši s peklenskim odmevom in ko je zvrnil blagoslov, pohitel je brez obzira v zakristijo. Počasi se je pomikal uskoški narod shozi Velika vrata na V ratnik. Vojaki, konji, vozovi, otroci, deklice, starke, starci — vsa ta čudna procesija sije vila po ozkem potu: vso je molčalo, jokalo, molilo, vse to je nemo stopalo mimo kaštela, kjer je stal ponosite glave slavni junak Rabata, igraje se s prsti z veliko zlato medaljo na prsih, a ob njem je blagoslavljal škof potnike. Tildi četa starca Mi-lovčiča jo prišla. »Z 1 Jogom, vojvoda!« je rekel mu de Domini«. sporov vsled toga, ker je nekoliko oseb kričalo: »Doli z armado'» Ne več „mol", ampak „dur"! »Domovina« je prijavila nastopni članek, o katerem se nam zdi, da odgovarja našim nazorom o sedanjem položaju in o taktiki, katere bi se morali držati Hrvatje in Slovenci: Jesen je tu, tista dolgočasna doba izmed štirih letnih časov, ko jame padati ovenelo cvetje z drevja in grmovja. In v takem trenotku vsiljuje se človeku nehotd resno premišljevanje ne samo vsakdanjih socijalnih, nego tudi — političnih razmer. Hoj za vsakdanji kruh in za življenje bije človek-trpin na tej prevare polni zemlji, in vsako živo bitje ga bije, v naravi sami vrše se procesi, ki tajnostno delujejo in čistijo materijo od zmesi; v samostojnih državah pa bfjejo boj narodi za svoj obstanek, in zlasti tisti narodi, ki so od narave in usode uvrščeni mej slubotnejšc krilo te velikošte-vilne armade. Različen je ta boj, kakor so različne države in narodi, ki v njih prebivajo! Narod, ki se je smel prištevati žc v pri-četku svojega življenja mej močnejše, se lahko vspeŠno bojuje proti manjšim, da jo le energičen, trezen in dosleden v svojem bojevanji, o pravičnosti niti govoriti ne treba. Zlasti velja to o današnjih resnih časih, ko povsod i »vre«. »Moč je pravica!« umovajo nekateri narodi dandanes gledd boju, vse drugo jim je postransko sredstvo; da se le ideje njih programa uresničijo, malo jim mar kakim potom, li poštenim ali krivičnim: zadovoljni so tudi — s krivico. Vso to smo pozno spoznali avstrijski južni Slovani ! Od početka ustavne dobe pa do danes je bil način našega bojevanja uprav pastirsko sramežljiv in ponižen. Kakor nezaveden brezpraven ljud vedli smo se napram strastnemu sovražniku, zadovoljevali se h srečo, da nas niso ži- Staree se je vstavil, /meril škofu sokolovim očesom in rekel: »Ti blagoslavljaš tu narod? Ke-li spominjaš našega dogovora v tej griijščiui ? Bog naj ti odpusti !« Četa je krenila dalje, a Dominis je povesil glavo. Narod je stal nad Vratnikom. Kakor biser se je bliščalo morje, a iz njega so so dvigali rodovitni otoki. Glejte belo cerkvico na rtu, glejte tudi starca Nehaju — glejte na vznožju gore, na morski obali stari — slavni Senj — a nad vsem se je širilo jasno modro nebo, kakor čaroben krov. Se jeden hip, še jeden migljaj — in morje izgine, izginejo otoki, oljke, Sonj — zibka, grobovi, — slava, — vse, kar je srcu milo in drago. Tu je obstal uskoški narod, a predenj jo stopil stari vojvoda Milov-čič. On je smel kapo in rekel narodu: »Glejte otroci! oditi moramo! Kam? To sum Bog ve. Še enkrat poglejte dol po gori — zadnjikrat, še enkrat se ozrite na slavno mesto, ki vas je rodilo na ta svet, ki vam čuva kosti vaših očetov, — še enkrat poglejte to zlato morje, polno vašega slavnega imena. A kje vam je sedaj ime? Ni vili podušili, in pobirali tudi drobtinico z vladnih miz kakor grozno velik dar za našo prihodnjost! Slovencev boj se je bil do zdaj vedno v tistem siromašno intoniranom »molu«, ki odmevu (»žalostnih prilikah in pojavih vsakdanjega življenja. Mej tem pa je minulo že celili pot desetletij, in mi nismo deležni niti tolikanj ustavno zajamčenih nam pravic, kakor par laških naselbin v — avstrij-s k e m P r i m o r j i! Ali se še ne streznimo?! Ali ros ne vidimo in ne slišimo, kaj počno avstrijski Nemci in Italijani? Kaj hočemo v tistem političnem »molu« še vedno igrati ulogo beruških in nezrelih politikov, kakor smo jo igrali do zdaj ? V »molu«! Slovenci smo — ponižne duše! Kakšen ugled pa si hočemo pridobiti vendar z večnim moledovanjem? — Na dan z bojem in naša pesem naj se glasi v »duru«! Mi smo državljani, kakor vsi drugi, ki nam stopajo na tilnik! Mi plačujemo državi davek v krvi in denarju, a ona ne skrbi za naše življenje in obstanek, ter dopušča, da se nas uničuje in zatira po uradih in šolah! To moramo uvideti in razumeti! Dobro! Vedo naj torej vlada, nemštvo in italijanstvo, da imamo dovolj tega turškega preziranja. Brezpogojno si ne damo več na tilnik stopati. Ustavnih pravic hočemo biti deležni povsod in vedno, in zahtevali jih bodemo odslej tem resnejše in odločnejšo, čim drznejšejih zahtevajo za-se Nemci in Italijani. Nobenega s p o r a z u m I j e-n j a več z nami, nobenega premirju! Avstrijski Slovenci nismo ničle in materijal, dober le za kak — jarek. Boj na vsej črti iu pesem naša glasila se bo odslej — v »duru« ! DOPISI. S Krasa, 2. okt. 1H<1H. (Čuvajte mladino pred lopovi!) |lzv. dop.) Dovoli mi, cenjena »Edinost«, da opozorim na tem mestu sturiše naše mladine z evangoljskim opominom: »Čuvajte so onih, ki prihajajo v ovčjih oblačilih, znotraj pa ga! V puščavo greš, moj narod, pošteni narod, v puščavi bode zibala mati svoje doto iu samo materina pesem bodo spominjala senjske Uskoke. Z Bogom, naša zibka, z Bogom, naša slava, z Bogom, naš ščit! Poglej še enkrat to tvoje siroto, katere so pognali v beli svet, da so sedaj, kakor ptica brez gnezda. Z Bogom! Čuva naj te nebeška roka in sreča naj ti cvete!« Molklo ječanje so je odzvalo starcu. I u narod je pokleknil, da poljubi sveto hrvatsko zemljo, za kojo je prolival toliko krvi, a žalostna in bedna starka je dvignila kamenček s poti in ga dala sinčeku, rekši: »Drži, deni to na srce, rodna, sveta zemlja ti je to, dušo ti bodo vgrevalu v poznejših dnevih!« Narod se je dvignil na pot, idoči lahko, počasi, dokler se ne izgubi v pustem gorovju; na skali hriba Vratnika je sedel bledi dominikance, pokrival si je z rokama lice in jokal, kakor jo jokal Jeremija nad Jeruzalemom. Zvečer je potrkal na Klarina vrata kapitan Barbo. Klaru je sedela z Dumo v kotu. (Pride še). so zgrabljivi volkovi! Ta opomin je jako lop, t«mIji za n:iš> čase jp vendar »»'koliko pomanjkljiv. Do-voljeno mi hodi, da priredim za sedanje rase, čase »hiciklja in elektrike , nov, času primeren opomin : »Čuvajte svojo de en onili, ki se vozijo v hicikliški obleki!« Seveda ne mislim tu vseli hieiklistov, ampak le one brez. vest ueže, ki so našim pastirieam zgrabljivi volkovi! Te misli so me navdajale, ko nem šel v nedeljo zjutraj okoli T. ure in pol na sprehod proti Lipici. Došlemn po ovinku do neke ograde ob cesti, pokazal se mi je čuden, nenavaden prizor. V ogradi so se pasla nekatera goveda, in glej čudo ! krave so imele pod nekim h rast i čem na tleli ležeč bieikel, okoli katerega so se mirno pasle. Mislim si: Ta bo lepa, češe te začnejo kolesariti!« Toda to še ni bila popolna idila, nedostajalo jej je še nmorja! — l'a le potrpite, tudi (»rez tega ne l»o. Oh zidu stala je pastirica, deklica ka-eili 11 1,") let, ol> njej pa mlad biciklist belo kapico na glavi. Ko sem ju zagledal jaz (onadva sta mene ugledala prej) hila sta v nekaki čudni si-tuvaeiji. Ne morem sieer trditi, da je bilo kaj »posebnega , le roke sta zmaknila jako naglo k sebi in deklica je skočila takoj čez zid na cesto in si, mimo mene idoča, popravljala obleko, zavezuje trakove predpasnikovc in poravnuje zelo razinršene lase. Mladi kavalir, črne polti in črnimi brčieami pod nosom, pa je imel v tem hipu cigareto v roki, katero je prižigal nekako v zadregi. Temna njegova polt mi je določno pričala, da dotično človeče ni našega rodu, o čemer me je takoj prepričal tudi on sam. Sel je med krave po svoje kolo in začel oh jednom klicat nekam doli v grmovje: »Cio (čo) vien presto!« -laz nisem vedel, kaj storiti, zatoraj sem šel dalje svojo pot. Te vrste ljudje imajo navadno revolverje z seboj {brez teli ne hodijo na pot, ker so preveč strahopetni) in če pride še oni »Cio vien presto«, potem mi olm lahko kako neprijetno zagodeta. V tem pa jc gospod i č zvlekel svoj hicikelj čez zid in po bliskovoje švignil proti Sežani. K meni pa je prišel po pašniku neki sežanski pastir, ki mi je pripovedoval, da je videl, kako je vodil biciklist omenjeno pnstirieo za roko v ogrado. Hotela sva poiskati sedaj pastirico, a ta se je nama skrila. Vrnil sem se v Sežano, misleči, da naletim laškega kavalirja v kaki gostilni na golažu. A ko sem prišel na mesto, izvedel sem takoj, da kolesar, ki se je pripeljal pred menoj, jo je zavil naravnost proti Opčinnm. Prej omenjenega »Cio vien presto« pa ni bilo ni spredaj rt i zadaj. Komentarja tej clogodhici no mislim pisati, ker bi mi morda radi tega ves dopis z trčili v koš. Opozarjam le sežanske stariše, naj no puščajo deklic pasti tako daleč iz vasi in na tako nevarnih krajih. Da nisva z omenjenim pastirjem ustavila biciklista k oj na mestu, kar bi bila lahko storila, zdi se mi umestuo, kajti potem bi kmalu laške novine znale povedati o kakem napadu iz Sežane in Bog zna........zadosti! Očevide e. (To sporočilo nam jo došlo od povsem zanesljive osebe. Opisani dogodek se nam zdi naravnost usoden, ker ni izključeno, da izvestai lopovi hodijo na naš Kras tudi po take — zabave. Se tega bi se nam manjkalo! Ni zadosti,da nas peste politiško in narodno, ni dosti, da nas obrekujejo pred vsem svetom, ni dosti, da nas denimeirajo na vladi in da nas v parlamentu označajo kakor tolovaje z vsem tem menda se ni polna kupa britkosti, iz katere mora piti naš narod na Primorskem, ne, sedaj naj bi še opisane vrste lopovi na bicikl ju zanašali strup nemorale v nežna srca ženske mladine po deželi. Ali je tudi tako lopov-stvo nekak nameček slavne avite eolture?! Oe je tako, izjavljamo, da hočemo vsemi dovoljenimi sredstvi odvračati nase ljudstvo od take kulture. Sta rišem kličemo tudi mi: Varujte svojo deeo, da jej lopovi ne kanejo strupa v srca. Kajti potem je navadno — prepozno. Credn.) obrača vedno na slabše, vidi Domovina« v upo-gljivosti nekaterih naših poslancev in pa v zasno-vanju Slovanske krščansko-narodne zveze-!! Celjski list meni namreč, da je v tej zvezi življev, ki imajo povsem različne interese. Clankar prihaja torej do zaključka, da se mora ta zveza razpustiti in potem zasnovati jugoslovanski klub. Ta argumentacija zahteva nekoliko odgovora. Kar se dostaje upogljivosti nekaterih poslancev, ne bi hoteli oporekati Domovini': to velja! Glede predloga za razdruženje sedanje »/veze« in odtis-njenje nje členov iz severnih pokrajin, bi pa imeli mi jako neugodnih posledic, ako bi se izvršil ta predlog, Tudi mi menimo, da bi bilo morda bolje, da se je zasnoval jugoslovanski klub, kakor se je na mero valo tudi (vsaj od slovenske strani), a seje pokazalo neizvedljivo vsled žalostnega razmerja med Hrvati in Srbi. Tako se je zasnovala »zveza«. Sedaj pa ne kaže rušiti, kar se je zasnovalo. Kajti, ako bi sedaj hoteli odriniti Maloruse — ki so nam pravi bratje v trpljenju , vzbujali bi domnevanje, da smo brezčutni za njih trpljenje, ali pa da celo odohrujemo politiko, ki jim ne daje dihati. Tega ne smemo, kajti kdor ne kaže sočutja do proganjanih in jim noče stati ob boku, ta tudi sam ne zaslužuje ne sočutja, ne pomoči. Take se ne smemo kazati mi Jugoslovani. »Zveza« naj ostane torej v teh časih in naj stoji ukupno: bodisi v večini ali pa v o p o z i e i j i. Povsem prav pa ima »Domovina«, ko pravi : »Zadnji čas je, da se vse predrugači na Dunaju in doma, med poslanci in med narodom. Resni so časi, preresen je položaj in mi upamo trdno, da bode zdrava misel katoliško narodnih poslancev na Kranjskem rodila z a ii a r o d n a j h o 1 j h i h s a d o v. Seveda prepuščamo tu vso odgovornost našim gg. poslancem, ker zato smo jih ravno volili ; a odločuje naj celokupnost, ne posamičnik!« K položaju. Po čeških listih vihra pravi vihar proti onim češkim poslancem, katerih mino-lega petka ni bilo v seji zbornice, z čemer so zakrivili, da je bila levica v večini. »Politik« pravi, da so taki poslanci najzvestojši zavezniki sovražnikov naroda, ter poživlja volilee, naj pokličejo na odgovornost take nevestne zastopnike naroda. Isti list stavlja v tem pogledu naše poslance v izgled, ki so raziui bolnega grofa Coroninija, vsi na svojem mostu. Cesar se je povrnil včeraj — popred torej, nego je bilo določeno — iz \Vallsse na Dunaj. Ta nagla povrnitev cesarja je gotovo v zvezi z demisijo ministra za trgovino, Ihirnreitherjn. Splošno se sodi, da se to mesto ne popolni sedaj, ampak da se imenuje le začasni voditelj. Dobro obveščeni krogi sodijo, da se je s tem, da je opozicija privolila v prvo čitanje nagodhenih predlog, položaj /boljšal h; navidezno, ker so prepričani poznavalci razmer, da ta prijenljivost opozicije je le zvijača in da ohstrukeija luikne zopet prej ali slej. Da pa samo prvo čitanje kake predloge še no znači parlamentarnega delovanja, to ve menda vsakdo in mora v prvi vrsti vedeti tudi vlada ! Kaj je n. pr. proračunom ? Ali more živeti uprava brez — denara! Gotovo ne! Če parlament noče dovoliti, bode državna uprava sama iskala. In tako se bodemo vr-i teli, da se zopet skoro pri vrtimo do 14. Potem bodemo zopet tam, kjer smo bili. KreČansko vprašanje. Med Francijo, Anglijo, Rusijo in Italijo jo prišlo baje do popolnega sporazumijenja, kako prisiliti Turčijo, da umakne s Kretje svoje vojake. Te štiri vlasti predlože Turčiji ukupno noto. (Kolika bode že? Urd.) V tej noti so opisani zadnji dogodki. Nota povdarja, da uvođenje nove uprave je nemogoče, dokler je na Kreti turških vojakov. Vlasti pozo-vojo torej sultana, naj umakne svoje vojake z otoka, a mu zagotovo tudi, da mu ostanejo nedotek-nene vse pravice suvrenitetc. Ako sultan ne bi ugodil temu pozivu, hi vlasti poseglo po energičnih odredbah. ITprava na Kreti se mora zasnovati na podlagi koristi krščanske večine prebi-j valstva. vore tudi na to talzitikaeijo dogodkov, pravimo le, da treba neizogibno tistega drznega čela, kakoršnim se ud vsikdar odlikujejo laška gospoda, kadar se hoče trditi, kakor trdi ta interpelacija, da so slovensko novinstvo in slovenski prvaki i n-t e 1 e k t n v c l n i p r o v z r o č i t p 1 j i izgredov. Slavnim oblastim pa kličemo le to: le dopuščajte, da izvestni krogi namenoma in prsra-čunjeno ogorčajo Čutstva našega ljudstva, ali pripravljeni hodite, da se vam bode godilo tako, kakor se je godilo onemu, ki je klical volka tako dolgo časa, da je volk res prišel. Dolgi že se uprizarja divja gonja proti slovenskemu »radikalizmu«, katerega pa nikjer ni, toda le še nekoliko časa naj trajajo sedanji oclnošaji in morda je ne bode več šumice na Primorskem, v kateri ne bi renčal volk — slovenskega radikalizma. Potem še le sprevidijo morda oblasti, da ni dobro klicati volka ! „Kraška liaharlja !*4 Sporočilo naše o raz-prodanju našega lista povodom smrti cesarice jo bilo le — kraška baharija. Tako so menili nekje, v neki veliki — vasi na Slovenskem. Da smo občutili nekako zadoščenje na takem pojavu, jc menda umevno in nam tega nikdo ne sme šteti v zlo. A da smo naveli nekoliko številk, v to pa nas gotovo ni nagnila nikaka »baharija«, najmanje »kraška«, kajti tega niti nismo vedeli do sedaj, da imajo gori na Krasu kako specijaliteti) baharije —, ampak, ker se nam zdelo, da smo doživeli nekako »revijo« slovenskega življa, po kateri moremo ra-čututfi nekoliko, koliko nas je na zemlji tržaški! Tak pojav naše ekzistenee se nam pa zopet zdi toli važen na vse strani, da računamo, da nam so razsodni ljudje celo hvaležni na taki — bahariji! Ali Jo g. Zttrrer res tako zmeren! Piše nam nekdo iz Istre: »Kdinost«je pisala tedni, da pozna g. svetnika Zorrerja kakor mirnega moža, ki jc moral one nekvalifikovane besede proti zastopniku »Soče« izreči le vsled migljaja od zgoraj, oziroma vsled vetra, ki piha sedaj. Da ta gospod sploh ni prijatelj Slovanom, četudi piše in govori slovenski, nam razjasnuje tudi neka njegova samohvala o predsedovanju razpravi v Rovinju, ki se je vršila svoj čas proti puljskim Hrvatom radi volilnih izgredov. Gospod Z. se je namreč pohvalil, da je ona vprašanja, katera je imel postaviti hrvatskim obtožencem, tri d u i premišljeval in je povdarjal svojo zadovoljnost na hudi obsodbi. — Mož, ki tako govori, gotovo ni prijatelj Slovencev; uprav tako ne, kakor njegovi predpostavljeni. „Pojdite k Gregorčiču, naj vam naredi tako postavo!" Tako se jc glasil odgovor, ki ga je dal isti g. sodni svetovalec nekemu goriškemu okoličanu, došlemu na sodišče, ker je bil poslednji menenja, da dobi odškodnino za svojo pot do sodišča kakor priča v neki preiskavi. Ta slučaj je pojasnila lanskoletna „Soča" Dotični mož menda še živi in nastopi lahko kakor priča, da dokaže, da g. Zorror ni tako „zmeren", kakor je to trdila „Edinost" v svojem članku od dne 21K t. m. Pravicoljub. O p o m h a u r e d n i š t v a. Na ta očitanja nam je odgovoriti nastopno. Mi smo ono označenje gosp. Zorrerja napisali po izjavah tako odločnega tržaškega Slovenca, kakoršnji so le redko sejani tudi med nami starimi »rogoviloži.« A mi najiviieži smo supouirali, da se to ume samo ob sebi, da smo govorili le: relativno v primeri z vso drugo birokracijo primorsko. Jasno je vendar, da nismo hoteli g. Zorrerja označati kakor prijatelja Slovencem, ampak hoteli smo reči le to, da je na Primorskem mnogo, mnogo hujših nego je 011. Pred vsem nam je bil torej namen ta, da, — posebno sklicuj«) se na nnjnoveji dogodek na okrožnem sodišču v Gorici — dokažemo: kakov /.istem vlada na Primorskem. Sporočilo g. dopisnika o izjavah g. Zorrerja iz njega rovinjskih časov pa ne dokazuje nimalo, da nc bi bila večina primorske birokracije še bolj nasprotna primorskim Slovanom, nego je ta gospod; pač pa dokazuje, da na Primorskem veje že davno ista sapa in da jc nasprotstvo do Slovanov tu — z i s t e m! No le sedaj veje taka sapa, ampak od nekdaj ! A ravno ta fakt govori za naše stališče, ki nam pravi, da si samo borbo proti posamičnim uradnikom ne /boljšamo stanja nikdar, ampak da nam morejo priti boljši dnevi le po — padu z i s t c m a! »lMccolo« Iii »Luvoratore« v Diitovljuli! Pišejo nam: Ne strmite, kajti stvar je resnična. Dva zagrižena slovatiožrea, kakor sta gori omenjena, Politični pregled. Naša hrvatsko-slovenska delegacija. V članku »K položaju črta celjska Domovina« naš položaj malone prav tistimi bar vami, kakor ga slikamo mi: obupnim! Krivdo na tem, da se nam Domače vesti. Poznano drzno delo. V soboto so torej interpelovali goriški poslanci italijansko narodnosti 1 radi dogodkov v Nabrežini in v Devinu. Prepu-' puščajo slovenskim državnim poslancem, da odgo- našla sta se na kršnem naftom krasu, kjer sta obiskala tretjega bratca, nekega X. Sorenti no, ki ima v Dutovljah (Duttogliano!) svoj kamenolom. »Piceolo« napada Sorrcntina, da isti podpira Kraševce na škodo laškim delavcem, na kar se Sorrentino opravičuje ter zatrjuje, da j*' on vedno raje podpiral Italijane nego pa Slovence, za kar da je bil že mnogokrat napadan po slov. časopisih ! »Travomtore« pa je segel dalje: on zahteva odločnejšega postopanja proti k r a š k i 111 — del a v e e m ! Prvi je objavil slučaj, ne da hi imenoval napadeno osebo, drugi je pa imenuje ter pravi, da v takih slučajih treba (ko gre za to, da se škoduje Slovencem!) odločneje postopati, proti onim, ki se zagrešajo na škodo italijanskih delavcev!! V Dutovljah je vse mirno in tudi zadnje viharne dni so ni dogodilo nič nenavadnega. To peče menda italianissimo. Ali bi radi šo v Dutovljah provzročili kakov nemir in nesrečo mirnim Kra-ševeom ? ! Ali hočejo dati novega povoda za kako laško interpelacijo ?! Oni ščuvajo in drezajo, ko se pa vname ogenj — potem pa vpijejo in nas pitajo z barbari, divjaki in kar imajo še takih lepih naslovov ! Dutovci naj si le zapomnijo to postopanje ljudi, ki se rede od naših žuljev in naj izvajajo posledice v Svojem postopanju, toda — to jih prosimo — ostajajo naj vedno v mejah zakona. »La-voratore« pa je dokazal vnovič, kako je vreden da ga podpirajo naši zaslepljenei, nudeči mu v roke palico, s katero udriha po vsem, kar je našega! Običaj. Najnovejši redarstveni urad! Pišejo nam: Kdo bi bil mislil, da se iz mejnarodnega »Ijavora tore« porodi redarstveni urad ! In vendar se je to dogodilo! Ako ne verujete meni, vzemite v roko ta list od 2. t. m. ter čitajte, kako oblastno napada na sedem vinjenih mladeničev, ki so kričali »Doli z cikorijo in Živio Nabergoj!« »Lavoratore« denuncira kar tri c. kr. stražarje hkratu, češ, da niso vršili svojo dolžnosti; mladeničem pa gleda škoditi s tem, da jim podtiče kakor da so u pili »mortc al' Italia«, moj tem ko so upili le »mortc agli anarchici!« (Smrt anarhistom.) Vse to dela oni, ki se zgraža nad ostalim novinstvom, ako je isto opisalo kakov konkreten njemu neprijeten slučaj. »Lavoratore« ima brzo pri rokah psovko »ogleduh«! Mi ne odobrujeino, ako naša mladina žali ni Petra ni Pavla, ali s petjem »abbasso lu cicoria« itd. se ne žali nikakor Italijanov, nogo je ta pesem naperjena (in se poje tudi že mnogo let) le proti odpadnikom narodu slovenskega. Kaj naj rečemo mi vam, gospoda, ko prepe-vate svojo »patrio do liossetti« ? In vam »socijalistom«, ki pridevato delavski himni »Nella patria de liossetti non se parla oho italian«, kakor ste to storili dne 25. t. m. pri sv. Jakobu,'o priliki vaše veselice nn vrtu. Delavci slovenski! Ako je šo kodo inoj vami, ki prisega na »mejnnrodni soeijalizeni« tržaški, naj le sedaj pazljivo čita »11 Lavoratore« in prepriča se, du tu list stokrat srditeje piše o nas, nego vsi slovanofobni lahonski listi. Ous jo torej, du tem hinnveem obrnete hrbet in du se povrnete v naročje naroda svojega, kjer vam jo edino primerno mesto. Nesocijalistiškim socijalistom laškim pa kličem : le tako naprej, naprej za koristi zutirunoga delavstva italijanskega, Slovenec pa pod noge! Delavec. r 1111*1 je v Tomaju g. Fran Oerne, veleposestnik in c. in kr. stotnik v pokoji. Pogreb bode V sredo, dne 5. t. in. od K), ure dopoludne. Nove zgradbo v tržaški Inki. Municipalna delegacija tržaška je predložila mestnemu svetu pogodbo med državno upravo in občino mesta Trsta, po kateri se zavezuje državna uprava, da razširi obrežje med pomolom IV. in skrajno točko pomola sv. Terezije; du napravi nov vrteči se most preko velikega kanala, katerega je podaljšati; da zgradi noy pomol za izkreavanje pred sanitetnim poslopjem; in slednjič, da zgrudi prvo pomolje ter obrežje za pristaniščni basin pri sv. Andreju. Državni upravi je dano na voljo, du definitivno določi o potrditvi podrobnih načrtov za stavbo, kakor tudi o tem, kdaj in kje se naj začnejo in dovršijo posamične zgradbe, kakor tudi, kako se naj vrsti delo. <> oddaji dela hode po možnosti oziralo najprvo na tržaške delavec. Zemljišče, ki se pridobi s temi deli, j«' državna lastnina. Da bodo mogočo takoj pričeti z delom, daje občina državni upravi na razpolago posojilo v znesku (» milijonov, (katerega vzame iz velikega posojila, ki ga najme občina! in sicer v razmerju kakor bodo napredovalo zgradbe. To posojilo mora državna uprava vrniti v letnih obrokih po 5i bil pri sedanji razburjenosti in negotovosti v okrajih Šoštanj in Slovenjigradee shod nevaren za javno varnost in za mir«. Ako bode ta gospod nadaljeval tako, postane v teli dveh okrajih ros nevarno za—zakonito zajamčene pravice državljanov. Občinska odbora na Bistrici pri Pliberku na Koroškem in v Središču na Štajerskem sta sklonila izjavo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Zivio! Nove limnnieo za koroško kmete pripravljajo koroški nemškutarji. I'stunovljujo namreč novo »kmetsko stranko, ki naj služi potiemčcvunju na Koroškem. V Gorenji vasi, Dolenji dobravi in na Trati nad Skofjo Loko uu Kranjskem je zadnji čas zbolelo nn tifusu IS oseb. Vzrok je potiesnnžcnu pitna voda. V občini Predosljo, Volkle iu St. Jur je še bolnih na tifusu 20 oseb. Slovesnn otvoritev cisterijanskegu samostana v Zatičini se bode vršila dne 4. oktobra. Cerkveni govor bode govoril knezonadškof ljubljanski. V samostanu bodo 7 patrov, 0 bratov laj i kov in 2 kandidatu. V Lošinju (malemu) otvorijo ta mesec otroški vrtec za hrvatsko deco. Tam tudi v kratkem ustanovijo katoliško delavsko društvo. Dva dečka na slov. kmetijski šoli v Gorici stu dobila pri čuvaju samokres iu sta se žnjini igrala. Samokres so je sprožil in krogla je zadela enega fanta nevarno. Koroški tiskarji so imeli 2. t. m. slavnost v Celovcu, v spomin 500-letniec, odkar se jo rodil iznujditelj tiskarstvu, Guttenberg. Jubllojsku dobrodelna zaloga slovenskih in istrsko-lirvatskili posojilnic. Ustanovljenu v spomin 50-letnegu vladanja cesarju Franca Jožefa I. (Prošnja.) Prvi splošni zbor slovenskih iu istrsko hrvatskih posojilničurjev v Ljubljani, dne 31. juliju in 1. avgustu t. 1. jo sklenil, du tudi slovensko in istrsko-hrvatsko posojilništvo praznuje 5()letnico vladanja našega cesarja, in sicer na sledeči način : a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zu-loga, h kateri nuj doprinašujo slovenske in istrsko-hrvatsko posojilnice in hranilnice po svoji moči. Ta zaloga se porabi v korist slovenskegu in istrsko-hrvutskogu posojilništvu, osobito pnsojilniške literature. Du se to izvedo, pooblasti se »Zveza slovenskih posojilnic« v Celji, ki eprejoma v to svrho • došle novce, jih priohčuje in potrjuje v javnih listih slovenskih ter nalaga v »Centralni posojilnici slovenski« v Krškem. b) Slovensko in istrsko-hrvatsko posojilnico doprinašajo dobrodelnemu društvu »Naša straža« 2"/„ vsakoletnega čistega dobička. Ker je prvi splošni zbor naših posojilnic poveril podpisano načelstvo, do izvede sklope tega shodu, za to so jo ono obrnilo na slavno »Zvezo slovenskih posojilnic«, da bi ono izvršilo prvi dol sklenjene te patrijotične resolucije. S pismom z dne 1(>. avgustu t. I. št. 4W. je omenjeno slavno društvo drage volje prevzelo to nalogo; zato prosimo vse slovenske in istrsko-hrvatsko posojilnice in hranilnice, da bi darovale kakošno svoto zlasti ob priliki sklepanja svojih računov, — za ju-bilejsko dobrodelno zalogo ter jih pošiljale slavni »Zvezi slovenskih posojilnic« v Celji. Isto tako prosimo, da bi se vse naše posojilnice in hranilnico ob isti priliki spominjale kolikor le mogoče v smislu sklopa prvega splošnega shodu novega, zu Slovence in za državo prekoristaega in in dobrodelnega društva »Naša straža«. NAČKLSTVO »Centralne posojilnice slovenske«. Samomor. 31-letnega lekarnieaija Antona Videneieha, doma iz Pulja, so našli včeraj zjutraj mrtvega v llošketn «. Sin lijo, da m* je zastrupil z ogljeneevo kislino. Poleg njega so našli tudi samokres, katerega pa ni rabil, ker menda ni imel več časa za to. Vzrok temu činu je bila menda neozdravljiva tuberkuluzna bolezen, \ ideueieb je služboval zadnji čas v lekarni Kovis na Corsu. Kdor lil M' Mtill zadnjega I! rive a naj se požuri: tam bode našel imenitno »amhuliiu-eo« v Nahrežini; potem o zadnjih barbarskih demonstracijah pod ključem in Lavori kov .1 a v o r i. 100.000 kron 35.000 kron in 10.000 kron so glavni dobitki veliko jultilejske razstavne loterije. Opo r.arjaiiio nnše rit atelje, da se ti ilol>itki izplačajo tudi v gotovini z samo -JU",, odbitkom. Različne vesti Gospa 8 pajćolanom. V brzovlak, ki je mi-noli teden odšel / Dunaja v Varšavo, je stopila v kupe II. razreda, kjer sta sedeli dve dunajski dami in posestnik Kumšiekv, izredno elegantno oblečena dama z briljantnimi uhani, (lovoriki je s sopotniki dovršeno nemški in francoski. Dama jo bila jako živahna in zgovorna, a pajčolana ni od-ložila niti ponoči. Končno so vsi zaspali ter se nekako čez .'» ure zopet zbudili; - no, elegantne dame ni bilo več v kupcju, z njo pa so izginile vsem trem potnikom novčarke in vse dragocenosti, katere so imeli seboj. Posestnik Kumšiekv je imel seboj ,'50.0(M) mhljev, katere si je zašil v žep. Ko se jo zbudil, mu je bil žep izrezan. Nemudoma so brzojavili okradenei na vse strani, in v Nikolevu na Ruskem so našli tatico, bila je - mož, načelnik imenitne tatinske družbe, imenom Vaziljev Mi-leniam. Pri njem so našli (io.(H)O rubljev. Dragi drogovi za zastave. Pred avstrijskim parlamentom stojita dva železna droga za zastave, okrašena zlatim avstrijskim orlom. V proračunu sta zaznanovaua droga da veljata — 48,000 gld.!! Za slovenske šole pa vlada nima denarja! Militarizem- »Revne de revues« prinaša zanimivo razpravo o današnjem militarizmu. Na celi zemlji je M)00 rednih vojakov ; v slučaju vojske, ko bi morali vstopiti rezervisti, štela bi vsa armada d4,25iuse|i|»e Zoldan in 1",urico NchifTiiiiiiiu. „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na ilati razun nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pu ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo uita prvo izdanje ob 1. uri popohulne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21*—; satno večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne števiike stanejo: Žj Zjutrauje izdanje kr., večerno 4 kr. ^ V Trstu se razprodaja „Edinost' po tobakarnah v tehde ulicah in trgih: A Piazza Casertna št. 2. — Via Moliu pieeolo št. 8. — Via S. Michele it. 7. — Ponte della Fabra. — Via Uivo H št. ;K>. — Ciuapo Marzio. — Via deile Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 18. — Via Belvedere št. 21. W — Via Ghegu št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lueia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Saneiu (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Aui vdovi GaSperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sehwarz v Šolski uliei. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in raz v i tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic, ^ Kojaki, uvažujte naše geslo: ,,V edinosti Je moč!"