Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman veijt,: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta 8 gld~ za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. mmmHmmgp-i-----|| H|M||I I -- njega kujejo, da bode najbolje pospeševal madjari- Vnanj« države. Italija. Kakor je znano, bil je v Rimu shod pod predsedstvom Menottija Garibaldija, na katerem so zahtevali, da se odpravi član 1. državne ustave in pa garancijski zakon. Konservativen rimski list na to opaža, da se v Italiji ustava ne izvršuje, kajti na mnogo njenih članov se ne ozirajo Tako je samo na papirju član 28., po katerem se sveto pismo, molitveniki iu katekizmi smejo izdajati ie z dovoljenjem škofovim. Proti določilom članov 35. in in 43. volita zbornici svoje kvestorje. Član 62. daje pravico poslancem in senatorjem, govoriti v francoščini, ali vendar se uoben francoski govor v zbornici nikoli ne sliši. Člen 76. govori o narodni gardi, ki se je že davno odpravila. Pa tudi član, ki določa, da je katoliška cerkev državna vera,'je že de-janjski odpravljen. Odpravili so se vojaški duhovniki, vojakov več ne silijo hoditi v cerkev, uvel seje civilni zakon in sedaj hočejo uvesti še ločitev zakonov. Cemu torej odpravljati član, ki faktično že tako nič ne velja. Seveda drugače je z garancijskim zakonom, katerega odstraniti že čast zabranjuje vladi in zbornicama. Rusija in Italija. Ruski minister Giers, ruski veleposlanik Vlangali in pa italijanski 'ministerski predsednik Rudini so bili tudi v Monzi, kjer je kralj Umberto vsprejel ruskega ministra vnanjih zadev. Ta shod diplomatov pač ni brez vsega pomena. Oe tudi se ni sklenila nobena pogodba, vendar se je govorilo o raznih vprašanjih. Giers je gotovo poizvedoval, kako stališče zavzemlje Italija v bolgarskem in sploh v vzhodnem vprašanju, in o namenih trodržavne zveze. Razni listi sodijo, da je je ta shod bolj ukrepil mir. V Parizu pa najbrž tega shoda neso veseli, ker sedaj vedo, da se Rusija ni nikakor še odločila za Francoze, temveč hoče biti v prijateljstvu z vsemi državami do odločilnega trenotka. Še le tedaj se bode pokazalo, če se Francozi ne varajo, računajoč na Ruse. Rusija. Te dni se je v Rusiji praznovala stoletnica, ko je Katarina II. zaukazala, da imajo vseučilišča pravico dajati doktorstvo zdravilstva. Doktorji zdravilstva bili so sicer že prej v Rusiji, ali take naslove je dajal medicinski kolegij, ki je pa bil le administrativna oblast. Ta kolegij je za doktorje imenoval zdravnike, ki so že več let zdravili. Vseučilišča so v Rusiji ravno sto let dajala doktorstvo zdravilstva, kajti sedaj bodo ta naslov odpravili in bodo uveli doktorstvo za posamične medicinske znanosti, kakor je to že ua ruskih fi-zičuo-matematičnih in jezikovno-zgodovinskih fakultetah, ki dajo doktorstvo za vsako znanost posebe. Sedaj doktorstvo ne bode potrebno za zdravnike sploh, temveč za tiste, ki bodo hoteli predavati na velikih šolah. Balkanska zveza. V Srbiji se je osnovalo društvo, ki ima namen, delati na to, da se sklene balkanska zveza. To društvo bode na razne načine skušalo prepričati Balkance, da je taka zveza potrebna. Glavna načela, na katerih bi se zveza osnovala, bi bila: varstvo samostojnosti, skupno gojenje narodnih koristij, narodna in verska jednakoprav-nost. Stvar je na videz lepa ali ni izvršljiva. Nemčija. Smrt hitro pobira nemške vladarje, ki so bili pri ustanovljenju novega nemškega cesarstva. Virtemberški kralj je že deveti. Nov virtem-berški kralj v svoji proklamaciji na narod omenja, da se hoče držati pogodb, ki so se sklenile ob zje-dinjenju Nemčije. Nekaterim berolinskim listom to no ugaja in mislijo, da bi bil kralj moral zagotoviti, da se hoče držati nemške ustave. Ustava namreč sega dalje, nego omenjene pogodbe. Iz dotičnih pogodeb pred vsem ni prav jasno, kdo ima pravico do cesarske krone, dočim ustava jasno določa, da je cesar vsak vladajoči pruski kralj. Izvirni dopisi. r Z Gorenjskega, 13. oktobra. Zavrnitev in popravek.) BSlov. Narodu" se je poljubilo v dolgem uvodnem članku z dn<5 6. t. m. zavijati in zlorabiti mojo pravdo in izjavo v tožbi „Slov. društva" in vredništva „Rodoljuba" proti meni v svoje in svojih pristašev strankarske namene. Ker sem dotični list le slučajno v roke dobil in površno prebral, ne morem vseh ondi nakopičenih neresnic in zavijanj na drobno za\račevati, k čemur mi tudi manjka časa in volje. Le na kratko zavrnem nekatere trditve in zvijače, da ne bodo mislili priprosti čitatelji, da res odobrujem početje „Slov. društva" in „Rodo-ljuba"; kajti razsoden človek itak ve, pn čem da je stvar. Članker izvaja iz moje izjave, da sem z njo preklical svoje očitno in premišljeno govorjene besede proti slabim, veri in cerkvi sovražnim listom sploh in nekemu posebej (ne imenovavSi katerega z imenom), v katerem pa se je zadetega čutil »Rodoljub" ; o kakem društva pa sploh niti govora* ni bilo. Istina pa je taka-le: Ko je dr. Tavčar, zastopnik tožnikov, ovohal tožniku neugodno pričevanje mnogobrojnih prič z obeh stranij, izzimši morebiti jedinega njihovega »prijatelja", ki s svojim rogo-viljenjem, ovaduštvom in toževanjem vznemirja skoro celo faro, tako se je zatekel k poravnavi, češ, da sebi in svoji stranki zmanjša neizogibno blamažo, ter je brzo napisal znano izjavo in jo ponudil po dr. Mošetu tožencu, čakajočemu izida tožbe pred sodiščem, če jo hoče sprejeti in s tem narediti spravo in poravnavo s tožnikom, kar se je tudi zgodilo. Da z isto ničesar nisem preklical, lahko izprevidi vsakdo, kdor hoče pošteno misliti, zmisel more le ta biti: „S svojim govorom nisem hotel nikogar žaliti; ako sem pa koga nehote žalil, rad prekličem vsako žaljenje. Ker pa po svojem prepričanju nikogar žalil nisem, tudi nimam ničesar preklicati, kajti govoril sem le golo resnico, če tudi »Rodoljubu11 neljubo." Vsaj tako sem si jaz tolmačil od g. dr. Tavčarja ponujano mi izjavo. Da bi bil s tem odobraval početje „Rodoljuba" (o „S!ov. društvu" itak nobenega niti najmauišega govora ni bilo), ter ga pohvalil kot dober, »časti vreden" list, temu javno in odločno oporekam, ker sicer bi zatajil večna nepre-menljiva načela katoliška, ki velevajo cerkvi in njenim predstojnikom čast in spoštovanje skazovati, ne pa jih pred ljudstvom grditi in psovati, kar je skoro Vsakega lista »Rodoljuba" poglavitno opravilo. Jako se torej moti člaukar in njegovi somišljeniki, da sem jaz s svojo izjavo svedok njihovemu proti katoliški cerkvi naperjenemu rovarskemu početju ko tpoštenemu iu čast vrednemu. Sem svedok, da, a le o njih solističnem navijanju resnice; svedok o njih naivnosti, ko mislijo, da sem z izjavo svojo pravično sodbo o slabih listih preklical; svedok, da zvest ostanem krščausko-isatoliškim načelom do svojega zadnjega dihljeja, iu da se, če treba, tudi človeške obsodbe ue bodem bal v spoluovanju te zvestobe, da si božje ue nakopljem. Onim pa, ki se vesele te „zmage", konečno stavim ti-le vprašanji: 1. Kdo je zmagau, ali oni, ki moledujo za mir in spravo, ali pa oni, komur se ponuja mir in sprava? 2. Komu je vsekana rana: ali onemu, ki po-besi orožje, ali pa onemu, ki mu orožje pobere? G. Jakelj. Blaža Potočnika slavnost in 25-letnica ,Narodne čitalnice" v Št. Vidu nad Ljubljano. II. Pri obedu so se kmalu začele vrstiti napitnice; prvi uapije čitalniški predsednik gosp. I. Jovan z napitnico: Današnji dan je za naš Št. Vid velicega pomena. Petindvajsetletnico naše „Narodne čitalnice" praznujemo in se srčno veselimo, da je to narodno naše ognjišče prebilo toliko let in vršilo svojo nalogo tako vrlo. Pri tem se pa spominjamo tudi pokojnega njenega ustanovitelja — dobrega Blaža Potočnika — katerega je vsa naša fara tako spoštovala in ljubila, da smo mu sploh rekli: „Naš gospod oče". Te dve slovesnosti pa ravno danes venča še tretja, in ta je: god Njegovega veličanstva našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. Mal narod smo in nepremožen, a v ljubezni in udanosti do svojega premilega vladarja nas ne more noben narod prekositi. Saj je ravno On zdrobil železne sp6ne, v katere je bil vkovan naš narod; On je izrekel veličastne besede: »Ravnopravnost vsem narodom". Zato se ga pa radi spominjamo pri vsaki priliki: posebno pa še danes, v dan njegovega godu, kipe iz naših hvaležnih src vroče prošnje proti nebu: Našega blazega očeta, pr em i 1 ost n ega cesarja Frančiška Jožefa I. nam dobrotni Bog živi in ohrani še mnoga leta! Živio! Nato je napil č. g. Peterca fari šentviški in slavnostnemu govorniku č. g. Babniku, a ta je za- bvalivši se, napil prirediteljem današnje slavnosti in odboru čitalničnemu. C. g. Gnjezda je napil rokodelskemu stanu, kateri ima baš v tej fari mnogo-brojno zastopništvo, in čast. g. župniku Malovrhu. Deželni poslanec in odbornik g. dr. Vošnjak v daljšem govoru poudarja važnost cerkvenega petja. Gospod nadučitelj Ž ir ovni k nazdravi došlim gostom in č. g. Peterca pevskemu zboru in njega pevovodji. Gosp. Drenik se zahvaljuje vimenu ljubljanske in šišenske čitalnice in „Glasbene Matice". Čast. gosp. Peterca nazdravlja č. g. Gnjezdi, predsedniku ljubljanskega rokodelskega društva, ki je tudi te dni praznoval 251etnico svojega delovanja; g. Drenik g. Valenti, kateri je pel pri otvorjenju šentviške čitalnice, hišni gospodinji in gdč. Miklavčičevi, navzoči zastopnici slovenskih učiteljic, č. g. župnik Malovrh je nazdravljal svojim faranom; č. g. Peterca vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam, nadalje zjedinjeni Sloveniji, deželnemu odboru kranjskemu itd. G. dr. Vošnjak zahvaljuje se v imenu „Pisatelj-skega društva", deželnega odbora, družbe sv. Cirila iu Metoda ter nazdravlja tukajšnji čitalnici, da jo Bog ohrani in da se razvijaj v prospeh narodne izomike! V daljšem izvrstnem govoru napil je mu-zejni kustos g. A. Mil lin er lepi kranjski deželi in njenemu veri, domovini in cesarju udaneinu narodu, ter poudarjal, da narod najlepše časti svoje zaslužne može s tem, da po njih vzgledu varuje svojemu narodu njegove stare pravice. Mej tem so došle razne brzojavke in pozravi: Sarajevo. V nedeljo slavite spomin vrlega Blaža Potočnika. — V duhu sem pri Vas in iz tujine kličem: Slava njegovim čestilcem ! Frane Tisal. Kostanjevica. Tebi, pesniku ljubezni, domovine — Večna slava I Spomin večni! — Da tvoje rodoljubje diči naše sine — Našemu rodu napočili dnevi srečni I Bralno društvo. Ljubljana. Pevcu doma, vzornemu rodoljubu, plemenitemu duhovniku, »gospodu očetu" nevenljiva slava! Živeli čestilci! Karlin. , Zagorje. Povodom 251etnice kličeta podpisani društvi: Živio, vrlo vstrajno do 501etnice! — Ustanovitelju pa trikratna „Slava"! »Zagorski Sokol" in bralno društvo. Kamnik. Tisočero slavo kličejo spominu Blaža Potočnika izpod divnih kamniških planin Volčič, Novak, Štefančič. Ljubljana. Ob 251etnici kličemo budilki naroda: Bog jo živi še mnogaja leta, da krepko nadaljuje delo pričeto pred četrtstoletjem. Slava spominu nje ustanovitelja Blaža Potočnika! Uredništvo »Slov. Naroda". Ljubljana. V duhu smo mej Vami praznu-jočimi 251etni obstanek čitalnice. Nadaljujte neustrašeno pričeto delo, budite narod še nadalje, kakor doslej. Slava spominu ustanovitelja Vaše čitalnice! Na zdar! »Sokol". L j ubij a n a. Buditelju slovenskega naroda hvaležen spomin, čestilcem njegovim slava! Uredništvo „Slovenca". Dnevne novice. V Ljubljani, 15. oktobra. (Odlikovanje.) Gozdarski ravnatelj kneza Schon-burg-Waldenburga v Šneperku na Notranjskem, g. Josip pl. Obereigner, je prejel za svoje dolgoletno povspešuo delovauje v gozdarstvu vitežki križec Fran Josipovega reda. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v petek 16. dan oktobra 1891 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) glede darilne pogodbe, zadevajoče svet pred deželnim muzejem; b) glede prošenj pekovske zadruge za povračilo nekaterih troškov iz zadružnega imenja. 3. Stav-binskega odseka poročilo a) o določitvi treh stav-bmskih črt (Belič na Tržaški cesti, Caks v Kravji dolini in Lavrič v Kapiteljskih ulicah); b) o razdelitvi J. Perdauovega sveta ob Resljevi cesti na sta-višča; c) ob oddaji gradnje kanalov na Marijinem trgu, v Slonovih'ulicah itd ; č) o razdelitvi severnega dela nekdaj Zelnikovega sveta ob novi cesti iz Igriških ulic na Tržaško cesto. 4. Policijskega odseka poročilo a) o prošnji pivovara bratov Koslerjev za dovoljenje napeljave vode iz studencev, izvirajočih v mestnem gozdu Podturnom; b) o prošnji dimnikarskih mojstrov ljubljanskih za zvišanje dimnikarskega tarifa; c) o prošuji nekaterih dimnikarjev tukajšnjih za razdelitev mesta v dimnikarske okraje. 5. Šolskega odseka poročilo a) o napravi telovadnega' orodja za I. mestno deško ljudsko šolo; b)) o predlogu vodstev mestnih ljudskih šol gledd vredbe dotacij za čiščenje mestnih prostorov; c) o nagradah za obrtni pripravljalnici; č) o računu in proračunu šolske delarne na I. mestni deški petrazred-nici; d) o dotacijskih računih. 6. Občinskega svetovalca Josipa Prosenea samostalni predlog za zgradbo brvi čez Gruberjev kanal v Hradeckega vas. 7. Per-sonalia (ustanove, podpore, predujmi itd.). (Waserjev govor v Reinn) včerajšnja »Tages-post" tako tolmači, da velja v prvi vrsti »slovenski duhovščini na Kranjskem in Koroškem". Cemu, vprašamo, lekcija slovenski duhovščini v netpškem samostanu? Sicer pa naj ta izpoved poduči naše radikalce, da kranjska duhovščina še ni zatajila svoje narodnosti, pač. pa jo bode branila tudi tedaj, ko bode morda marsikateri sedanji radikalec zlezel zopet v nemški tabor. (Poročil) se je včeraj v Kranju g. Karol Flo-rijan z gospico Terezijo Prevčevo. (Umrla) je dne 13. t. m. v Gradcu gospa K. Jenko, soproga g. Val. Jenka, c. kr. vladnega svetnika in policijskega ravnatelja v Gradcu, v 62. letu dSbe svoje. (Iz Gorice) se nam piše: List „L'Unione" je prenehal izhajati. Škoda za list, ker namen mu je bi), goriške Italijane seznaniti z avstrijskim duhom. Večkrat je nakrcal po prstih župana Maurovicha. Slovencem je bil list pravičen. Upamo, da se list oživi ob času novih mestnih volitev. Framasonski »Corriere", kateremu je vrednica Židinja, je bil dne 5. t. m. zasežen zaradi članka: »Gli Sloveui si avan-zauo". Mej drugim je hotela povedati, d» je bil mej drugimi ua tukajšnji razstavi odlikovan Slovenec za svojo suho robo. Ali je bil tudi na svetinji nemški napis z zlatimi črkami, kakor v razstavi nad suho robo, tega jaz ne vem. Ta nemški napis je bil pravi „nebodigatreba", ker so bili odlikovani tudi taki Slovenci, ki so v razstavi pokazali svoj slovenski značaj. Dne 4. t. m. je bila razstava slovesno zaključena; vseh obiskovalcev je bilo 41.109. Gorica bode morala priložiti nekaj tisočakov za pokritje troškov, in to je prav, ker vsa glorija je bila laška. — Trgatev ie končana, le škoda, da gre mošt na Ogersko, odkoder ga dobivamo nazaj kot pristnega tokajca. Neka družba Adamov in Izakov ga je samo v goriški okolici nakupila nad 5000 hektolitrov ; mi pa bodemo morali piti »petiot". (V karmeličanskem samostanu ua Seln pri Ljubljani) storili sta danes — v god sv. Terezi je, zavetnice karmeličanskega reda — slovesno obljubo sestri Ivana Avberšek in Marijana Reiterer. Prevzvišeni gospod knezoškot so ob 8. uri darovali sveto mašo. O tej priliki sta prvič pela nova zvonova, ki sta bila včeraj v stolp obešena, (Darilo.) Kranjsko ribiško društvo je o priiiki svojega razida darovalo 28 gld. 42 kr. tukajšnji Eli-zabetini otroški bolnišnici. (Izpred sodišča.) Kakor smo omenili, zaprli so duč 25. junija t. 1. blagajnika pri okr. bolniški bla-gajnici v Ljubljani, Josipa Geclja, zaradi izne-verjenja; vsega skupaj je na razne načiue izneveril 1721 gld. Včeraj sa je vršila obravnava; Gecelj je priznal vsa poneverjeuja in bil obsojen ua dve leti težke ječe, poostreno vsak mesec s postom, in da mora povrniti blagajuici vso škodo iu plačati troške kazenske obravnave. (Letošnja jesen) je nenavadno gorka, dokaz temu so muoga drevesa, ki poleg sadu poganjajo nov cvet. Danes pa nam je prijatelj s Sv. Katariue poslal zrelo jagodo. (Za četrto porotno obdobje) v Ljubljani imenovan je predsednikom porotnemu sodišču deželnega sodišča predsednik g. Fr. Kočevar, njemu namestnikoma deželnega nadsodisča svčtnik g. Albert Levičnik in svetnik deželnega vsodišča g. Karol P I e š k o. (Grozno!) Pravosodni minister je premestil okr. sodišča pristava g. Iv. Okretiča iz Pazna v Sežano in gospoda A. Tentorja iz Sežane v Lošinj. Graško »Tagespost" pa silno kolje, da v vladnem listu „Wieuer Zeitung" stoji slovenski Sežana in uh »Sessana", ter pravi, da je s tem pravosodni minister prekoračil svoj delokrog, ker sicer sme premeščati uradnike, a ne samovoljno prenarejati imen. Grof Schouborn se je gotovo ustrašil stare tete. (Slovesne samostanske obljnbe) sta naredila frančiškana-bogoslovca br. Matej Vidmar dne 4. in br. Kazimir Vajdič dne 11. t. m. v Gorici. Telegrami. Trst, 14. oktobra. Iz Aten se poroča, tla so odpustili in zaprli več uradnikov na Akropoli, ker so tajnim kupcem prodali več dragih starin. Zader, 14. oktobra. Dne 4. in 9. t. m. je bil grozen naliv na otoku Braču. Mrtvi ste dve osebi, več živine je končane, opu-stošeni so travniki, vinogradi, polja in ceste. Dunaj, 14. oktobra. 0. in kr. avstrijska eskadra, ki ima sedaj vaje ob dalmatinskem obrežju, obišče tekom t. m. Grško. Dunaj, 15. oktobra. Državni zbor: Predsednik naglasa, da so v zadnji seji bili pre-drugačeni volilni listki, štirje od nenavzočih poslancev. Poslovni red pa ne podaje nobenega sredstva proti temu, ker se je to mislilo kot nemogoče in se v resnici tudi še ni prigodilo. Predsednik izreče odločno grajo in obžalovanje, da mu poslovni red ne da pomočka za primerno cenzuro. (Pohvala in ploskanje.) Poslanec Schneider izjavi: Obžalujem, da sem bil poklican k predsedniku in nisem mogel agitirati, da bi moj kandidat dobil še šest glasov, ki so mu manjkali. Bil je poklican k redu zaradi trditve, da zbornica diskretuje parlamentarizem in da ni ljudski, temveč zastop klik. (Velika vznemirjenost, pohvala na skrajni levici.) Hohenwart zavrne trditev, da so bila imena popravljena v sporazumu s poslanci. Schlesinger in Gessmann zagovarjata Schneiderja in ostro napadata infamne časnike. (Velik nemir.) — Poslanec Plener poudarja, da je potrebna taka prememba poslovnega reda, da se v bodoče kaj podobnega ne bode moč moglo prigoditi. Predlaga, da se zbornica izreče, da pritrjuje predsednikovemu ukoru. Madejski v imenu poljskega kluba iz vsega srca pritrjuje predlogu Plenerjevemu. Po dolgi debati vsprejel se je Plenerjev predlog s 159 proti 9 glasom. MladoCehi in knez Liechtenstein neso glasovali. ŠjJ Piccoli-jeva tinktura za želodec iž 3SJST je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "£XK 3SJT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodeo, 3SJT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena steklenici 10 kr. (300—209) Tujci. 12. oktobra. Pri Maliču: Riithel, trgoveo, in gdč. L8y, iz Kočevja. — Stoček, potovalec, in Berger, trgoveo, iz Brna. — Schvveiger, zobozdravnik, iz Ljubljane. — Schwarz iz Gradca. — Scaja iz Floreneije. — Patzelt, fotograf, iz Banjaluke. — Richter in Pilz, zasebnika, iz Warnsdorfa. — Dirmin, zasebnik, z Reke. — Pontini iz Milana. — Naoke, potovalec, iz Toplic. — Sovarnik iz Prage. — Miarola, trgovec, iz Trsta. — pl. Striegl, trgovec, iz Budimpešte. — Schuldes, trgovec, iz Monakovega. Pri Slonu: Reisano, uradnik, iz Trsta. — pl. Carro, pisatelj, iz Gradca. — Prohaska, graščak, z Reke. — dr. Srebre, odvetnik, iz Brežic. — Vidmar, župnik, iz Žirov. — Cukiati iz Št. Gotarda. — Skofio iz Mengša. — Bizjak, trgovec, iz Trnovega. — Murgel s soprogo iz Gorenjskega. — Gobel in Klapper, potovalea, z Dunaja. Pri bavarskem dvoru-. Schwarz, drd., iz Gradca. Pri Jitinem kolodvoru: Homan, zasebnik, iz Železnikov. — Roječ, župnik, iz Smihela. — Kos, klobučar, iz Boh. Bistrice. — Kopper, uradnikova soproga, z nečakinjo, iz Celovca. Tremeusik« »poročilo. Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX,1 LJIlMiJAM, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-7> Poprave vrši se točno trajno in ceno. a « O Ca« Stanje V»ter Vreme j Mokrine i na 24 ur v m M opazovanja zrukomera t mm toplomera po Celzija 14 7. u. zjut. 2. n. po^t. 9. u. zve«. 73 65 7371 73 89 1F6 210 162 sl. sever zm. jzapad sl. zapad jasno del. jasno oblačno o-oo Srednja temperatura 16 9°, za 5'1° nad normalom. V ponedeljek dnš 19. oktobra izide It na svetlo ji Veliki zgodovinski roman, zajet fT ^g iz kranjske povestnice g* od Jakoba Bedenka. -M 17 pol v osmerki. — Broširan stane 1 gld. |V i% 50 kr., elegantno vezan 2 gld., po pošti ®a "fl 10 kr. več. &r -«$§ Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik sL. jI Jurij Vega, življenje tega slavnega Kranjca. fT" ""♦eS Naročbe izvršujejo se z dnem 19. t. m. i nadalje, St*" zaznamke pa vže zdaj vsprejemlje (1421) 3 lilij ig-o tržnica J Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani na Kongresnem trgu. Na prodaj je po nizki ceni dobro ohranjen kla ^ESESESHSHSE nI Uradne in trgovske v Ljubljani, Stari trg št. 21, II. nadstropje na desno. (1411) 3-3 s firmo priporoča m. tiska: v Ljubljani. Žrebanje J f Žrebanje danes zvečer ob B. uri! j Ve lika J danes zvečer 0,1 8-uri! Totema praske razstave. O dvetnik DR IVAN DEČKO, deželni poslanec, ud ravnateljstva južno-štajerske hranilnice in posojilnice v Celju itd. odpri je pisarno y Celju: v liiši gospe Nolli-jeve, ltotovške ulice (poleg nemške cerkve). (hm) 3-1 Glavna dobitka (4) Razpis službe. Pri južno - štajarski hranilnici v Celju oddaje se provizorižna in v slučaju tudi stalna SL OOO gl, priporoča Mali. \JCMayer \ sreoka 1 ilfl. z letnim plačilom 600 do 900 gld. po pogodbi. Prošnjik za to službo mora izkazati, da je v računo- in knjigovodstvu dobro izurjen ter zmožen v slovenskem in nemškem jeziku uradovati in dopisovati. Terja se nadalje izkaz dozdanjega vzgled nega življenja in popolno zdravje ter kavcija do visokosti letnega plačila. Prošnje naj se vložijo najdalje do konca t. m. pri ravnateljstvu južno - štajerske hranilnice. (U26) 2-1 I> u na j h k a l> o r z a. 91 gld. 91 „ Dne 15. oktobra. davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, dsivka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banko. 600 gld. . Kred tne akcije, 1(5J gld....... London, 10 funtov stil....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100....... . 20 kr. . 108 n , . 102 „ 35 „ . 1013 . 282 » 75 ., . 117 „ 40 „ 9 „ 30 .. 5 „ 57 ., „ 62',,,, Dne 14. oktobra. Ogerska zlata renta 4%.......104 Ogerska papirna renta 5%......100 4'fc državno srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 134 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 146 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/i% 100 Kreditne srečke, 100 gld.......185 St. Genois srečke, 40 gld.......61 75 75 50 50 30 Ljubljanske srečke, 20 gld....... 20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 75 „ kr. Rudolfove srečke, 10 gld....... 19 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........ — .. n \Vindischgraezove srečke. 20 gld..... 48 . 75 „. Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ — „ n Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2830 „ 75 ,. n Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 „ n n 1 „ 22 „ Laških lir 100.......... 45 „ 50 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev^ 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kmsnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kimiu naročila izvrS<5 se mijtočncje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljske zadolžnioe. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 9|ifQQ goldinarjev se dobi z jedno promeso zemljiško-krediinih srečk il l'/t )srl