BUH©VN© ZHVLJEN JE
LETO X. — ŠTEV. 170	ILA WÜ0A ESRD^OTOAL	AnO X. — NUM. 170
MARC 1942	MARZO 1942
REVEREHDO PADRE KASTELIC:
Los que fueron tus camaradas y el Club Alpinista de Mendoza, por mi intermedio han querido traer hasta tu tum' ba este mensaje que importa nuestro respetuoso recuerdo. La parca inexorable quiso sorprenderte cuando realizabas la ascensiön al Aconcagua y quiz-as Io hizo porque el sitio de las nieves perpetuas con su blancura inmaculada ofrecia, diriase, el sudario mds apropiado para cubrir tus despojos.
Los que supimos apreciar tu vasta cultura y la elocuencia y exquisitez de tus palabras, no podemos olvidar las horas vividas a tu lado, porque f ui st es uno de los animadores morales y el digno, culto y cordial amigo de todos.
Quisiste como “Moises en el monte Sinai” estar mate-lialmente mds cerca de Dios para teuer un coloquio con El; y quizds despues de cumplir tu anhelo, no deseastes volver a la Uerra de los caminos, dejando tu cuerpo prisionero de las nieves eternas, y elevando tu alma que estard gozando de la bendicidn de Dios.
Padre Kastelic: El Club Alpinista de Mendoza al ren-dirte es te homenaje pöstumo trae hasta tu ultima morada en el diu en que se bendice tu tumbu, el recuerdo inolvidable, el carino sincero y el respetuoso reconocimiento al buen ca-marada que compartiera con nuestros bravos muchachos las fatigas y penurias propias de una expediciön de la impor-tancia y magnitud de la que realizamos.
Rendimos tambien nuestro sincero homenaje al sacerdote que geenrosamente Ile gara hasta nuestro campamento de Plaza de Mulus trayendo la palabra de Dios y el pan de vida eterna.
Tu sombra tutelar rondard eternamente por las laderas del macizo mds grande del continente Americano y como centine la velard por los que lleguen hasta esos sitios e invo-quen tu recuerdo.
Camarada pido a Dios Todopoderoso, Paz en la tierra para tu tumbu y gloria en el cielo para tu alma.
(Hablö Sr. Antonio Itios sobro la tmnba)
Spomenik na grobu č. g. Kastelica.
El monumento del Padre Kastelic en Puente del Inča
□
Pogled na Akonkaguo o d Jezerca Los Horcones. *
Zgoraj objavlja, mo izbrane besede, ki jih je govoril na grobu g. Antonio Kios.
*
El Aconcagua vista de la Laguna de los Horcones.
□
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer, sredah in petkih ni domu.
Uprava:
Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK
1. marca. Maša na Paternalu pri SV. NEŽI (Avalos 250) ob 10 uri za naše rajne st a riše in sorodnike.
Pri SV. ROZI ob 12 uri za vse žive in mrtve Lah.
Molitve tudi pri Sv. Neži ob 16.30, nato v šoli otvoritev knjižnice in razgovor o bratovščini rožnega venca.
8. marca. Maša na Avellanedi.
Ob 12 uri maša pri sv. Rozi za Marijo Ušaj, r. Batič.
Molitve na Paternalu (Av. del Čampo).
15. marca. Maša na Paternalu za j Franca Pečenko.
Molitve na Avellanedi.
22. marca. Maša na Avellanedi.
Molitve na Paternalu.
29. marca. Maša na Paternalu za starše in brata Pisk. Zapoje žalni zbor.
Molitve na Paternalu.
Poročila sta sc pri sv. Rozi Franc čučat in Angela Karlina Lasič.
V Cordobi je vzela Marija Količ rojaka Kneza.
Prvo sv. Obhajilo
bo 19. aprila na Paternalu. Prijavite otroke pri sestrah na Paternalu (Paz Soldan 4924. Tel. 59-6413), ali pri g. kaplanu Hladniku.
Nikar ne odlašajte, ker bo sicer že prepozno in ne bo mogoče prav pripraviti otrok.
Velikonočna spoved
je potreba in dolžnost vsakega kristjana, ki hoče biti deležen blagoslova svete vere. Ni to iznajdba duhovnikov, temveč ustanova Kristusova v blagor vernikom.
Priliko za spoved imate v vseh cer. k vali. Po slovensko pa pri sv. Rozi (Bel-grano 2210) vsako dopoldne in v soboto popoldne in zvečer, ter v Jose Ingenieros v kapeli Patrov frančiškanov, tri kvadre od mostu Gral. Paz in Av. Irigoyen v Vi-lli Devoto.
Bratovščina živega Rožnega Venca najde vso premalo odmeva. Nikar ne izostanite v nedeljo 1. marca popodne, da se bomo o tem kaj pogovorili pri sv. Neži in nato v šoli na Paternalu.
Post
Uživanje mesa je vernemu katoličanu zabranjeno samo v petkih 40 dnevnega posta in na vilijo pred prazniki: Binkošti, Sv. Peter in Pavel, Vnebovzetje in Božič.
Ob sredah v postu in na Vel. četrtek je zapovedana zdržnost v jedi.
Vernikom v prid je dana ta postava, da bi s pomočjo posta lažje dosegli in obdržali oblast sami nad svojimi slabimi nagnenji, ki človeka tako lahko zavedejo na pot pogube.
Kdor to postavo zaničuje, sam sebe v
“LA VIDA ESPIRITUAL’’
es una revista mensual de la Colec-tividad Eslovena.
Para satisfacer tambičn a los que no conocen el esloveno, publica al-gunas päginas en castellano.
Invitamos a los simpatizantes que tambičn se suseriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimiento de esta revista.
El abono es solo de 2 $ anuales.
EL DIRECTOR de la Revista es el capellän de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095.
ADMINISTRACION: Paz Soldan I 4924. Tel. 59-6413.
I____________________________________
nesrečo spravlja, ker s tem žali Boga; zapravi mnoge milosti, ki bi jih prejel; pade v oblast hudobnega duha; jo pa tudi nevreden kot človek, ki ni zvest svoji dolžnosti.
Cerkev sv. Roze
znamenito narodno svetišče v Buenos Airesu je bila s posebnim papeškim dekretom povišana v čast bazilike, kar je redek privilegij. V Sloveniji imamo prav malo bazilik: v Mariboru je ena, daljo je luršlta cerkev v Rajhenburgu, Sveto-gorsko svetišče in menda nobena več.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Nikdar niste bolj z željo čakali naše revije, kot v sedanjem času, ker prinese vendarle kak drobec novic od doma. Pa so nastale tolike ovire, da le redke novice dobimo. Zato je pa vsak drobec dragocen.
Zato pa prosimo vse cenjene bralce in prijatelje Duhovnega življenja, da nas obvestite, kadar dobite od doma kako pismo in tako doprinesete k obogatitvi vsebine.
Plačajte naročnino .
Časi so teški. Stroški so sc močno dvignili, a naročnino še vedno držimo na isti višini kljub občutnemu primanjkljaju.
Prosim, da ste točni s poravnavo naročnine in da priložite tudi kaj za tiskovni sklad.
Pooblaščeni za pobiranje naročnine so: na Avellanedi g. Preininger, v mestu: g. Lakner, g. Škrbec Andrej, g. Zlobec in gospa Cotič v Villi Devoto.
Pošljite ali prinesite osebno na upravo (Paz Soldän 4924) ali uredniku g. Hladniku (Pasco 431).
Pošljete lahko kar v znamkah, najbolje pa jo v poštnih bonih, ki jih dobite na vsaki pošti in jo najceneje.
TRAGEDIJA V LANUSU
j- 6 febr. sc je odigral žalosten dogodek, ki je končal s smrtjo 31-letne ženo Marije, rojeno Šušteršič iz Vel. Dola na Krasu, poročene Stanič. Njen mož, .Tože Stanič iz PrvaČine, je že dalje časa kazal znake duševne zmedenosti. 6. febr. pa je pograbil kladvo, s katerim je žena drobila oglje in je zadal ženi teške udarec na glavo, ki so povzročili njeno smrt. Moža je takoj odpeljala oblast in jo očitno, da je bil čin storjen v duševni zmedenosti.
NA ŠTAJERSKEM
je obsojen na izgon vsak Slovenec, ki ni vstopil v nacistično organizacijo in se ovezal, da no bo nikoli več slovensko govoril. Izgnance odpeljejo neznano kam; vedno pa tako, da nista skupaj po dva iz istega kraja, da bi onemogočili vsak odpor.
DURANTE EL CARNAVAL------------
Un grito desesperado viene de los paises ocupados. Sabido es que en Grecia diaria-mente mueren centenares de personas en las calles. De Yugoslavia supieramos se-guramente lo mismo, si las noticias pu-dieran llegar...
Por intermedio del servicio informa-tivo catölico se supo y confirmö que en la Eslovenia, ocupada por los alemanes, solo quedaron 9 o|o de los saceidotesi, son los mvälidos. No hay ni misas, ni casamien-tos, ni bautismos, ni entierros cristianos. A los pocos sacerdotes que quedan les estä prohibido hablar en esloveno y ponerse en contacto con la gente.
La actividad del general Draga Mihailovič continiia. Los alemanes se vieron obligados a retirar sus tropas por los re. veses sufridos en Rusia. Ahora son los hüngaios, bülgaros e italianos que debeu arriesgar sus vidas al oprimir a la vallen-te nacion rebelde.
Las matanzas de los rehenes continüan en tedas las regiones. Las ejecuciones de los acusados se realizan sin consideraciön. Sa ciunta ya un millön de asesinados yu-goslavos (de 15 millones que habia).
Següa las noticias de Angora el general Nedič, que se plegö ante la presiön ule-mana y formö un “gobierno independien-te servio” ha fracasado hasta tal punt 3 que las fuerzas reguläres de su poder y los “voluntarios” con los cuales queria do-blegar la resistencia de los “Chetniki” se imieron a los Ultimos.
Las deportaciones de los eslovenos continüan con los misrnos modos inhumanos. Con la diferencia que ahora ya no los man-dan mäs a Servia, puesto que la mayoria de los eslovenos se unieron a los Chetniki servios. Ultimamente los deportan a los paises mäs diferentes, pero de modo que no pueden mantener ni el mäs minimo contacto entre ellos. El capitulo mäs trä-gico, empero, es el proceder con los nifios, que separaron de sus padres llevändolos a regiones dcsconocidas.
En esta forma quieren llevar a cabo la orden de germanizar nuestro pais.
Mientras hermanos de religiön y de sangre sufren tan terribles penas... aqui el mundo sigue con las diversiones del camaval.
LJUBLJANA
Slovenski študenti so pokazali veliko domoljubnost. Zapleteni so bili v tržaško “ veleizdajniško ” gibanje in je bilo nato mnogo njih pregnanih. V krajih zasedenih po Nemcih so najprej bili pregnani vsi priseljenci iz Primorske. Pozneje so pa še italijanske oblasti izročile Nemcem “črno listo”. Nato so vsi ovadeni izginili brez sledu.
BLED
Po naredbi civilnega komisarja Ku-tschere, da mora biti Bled čisto nemški, je zadelo kraj nepopisno gorje. Bilo jo ustreljenih več sto rojakov. Kdor je bil le kaj osumljen, jo bil takoj ustreljen. Jesenice, Bled, Kranj in Tržič morajo biti nemške trdnjave, tak je ukaz, ki ga z ognjem in mečem izpolnjujejo.
BREŽICE
Zadnje čase so prišli na vrsto obsavski kraji: Brežice, Krško. Odpeljanih je bilo 12.000 ljudi v Nemčijo in na Poljsko.
NA GORENJSKEM
so od 245 duhovnikov ostali samo 4. Trije smejo še imeti sveto mašo, toda z ljudmi ne smejo imeti nobenega osebnega stika in ne smejo govoriti slovensko. Četrtemu je pa zabranjen tudi vstop v cerkev.
1. MARCA MAŠA ZA NAŠE RAJNE PRI SV. NEŽI
Paternalci že veste, drugi rojaki je pa prav da zvedo, da je bila cerkev sv. Neže povečana in olepšana.
V skromni kapelici svete Neže se je pričela slovenska služba božja. Koliko lepih spominov je tam. Koliko porok in krstov naših je tam zapisanih.
Zato ste povabljeni vsi rojaki, da se številno vdeležite v nedeljo 1. marca svete maše in popoldanske pobožnosti, ki se bo v tej cerkvi vršila.
Sveta maša z našim lepim petjem bo za naše rajne stariše brate in sestre. Saj niti ne veš ne, če Ti ni bela smrt pobrala katerega Tvojih dragih v ten poslednjih časih! Za vse tiste in za naše drage bo ta dan ob 10 uri sv. maša pri sveti Neži na Avalos 250. Zapel bo na koncu zbor tudi žalostinke.	,
Popoldne bodo tudi molitve pri sv. Neži ob 16.30 uri.
Po končani molitvi se pa vrši otvoritev knjižnice v šoli na Paz Soldan 4924.
POSTI SE ZAPOVEDANE POSTNE DNI.
Sveta cerkev je skrbna mati svojim zvestim otrokom. Iz globokega poznanja človeškega srca, pridobljenega v tisočletnih sku šnjah in pod vodstvom Duha Božjega in nauka Gospoda Jezusa Kristusa je odredila za svoje pripadnike tudi post, kot važen pripomoček za dosego zveličanja.
Post je koristen telesu. Saj so začeli zadnji čas zdravniki priporočati celo popolen dolgotrajen post, ki prenovi ves notranji organizem in ga tudi ozdravi. Mesna hrana, na katero se cerkveni post posebno ozira, pa je človeku celo v škodo, če človek ne napravi kdaj kake spremembe.
Še večja pa je korist posta za dušo.
Najpreje je vir zasluženja. Vsako zatajevanje telesnih želja, ki stane človeka nekaj žrtve, je pred Bogom dobro delo, če je storjeno iz ljubezni do Boga. Odreči se radi zapovedi božje okusni jedi, po kateri se človeku cede sline; ne ugoditi grlu, ki zahteva okrepčila, zato, da bi v tem postali podobni Križanemu, je delo pravega krščanskega srca. Božja beseda nam pravi: Karkoli ste zapustili radi mene, boste dobili stokrat povrnjeno in večno zveličanje bo vaš delež.
Nadalje je obvladanje grla važen pripomoček za dosego oblasti nad telesnimi željami. S tem se izoblikuje človekov močni značaj, se vzgoji človek močne volje, katerega nobena telesna omama ne spravci iz ravnotežja. Takih ljudi je danes svetu krvavo treba — pa jih ni! Zato ker je sedanji rod, rod slabičev, nezmožen vladati samega sebe! Preziranje postne postave je bilo v vseh časih ne le znamenje moralnega propada, temveč tudi napoved bližajočih se katastrof, ki vselej kmalu slede, kadar človek postane uživanja lačen in zgubi smisel za zatajevanje in krotenje telesnih želja.
Post je tudi izdatno orožje v boju proti hudobcu, ki išče vedno, kako bi človeka pogubil. Pravi Gospod Jezus sam: “Te vrste hudobci se premagajo samo z molitvijo in postom”.
Da bi nam Gospod Jezus dovolj povda ril velikanski pomen posta, se je tudi on sam
postil.
Post torej ni dan kristjanu v nadlego, temveč v njegov telesni in dušni blagov. Kdor ga drži , bo že na zemlji doživel blagodejne sadove svoje žrtve in nazadnje pi’ejel tudi večno nagrado.
Kdor ga v nič deva, ga bo pa že njego va lastna nebrzdanost tudi tepla, zakaj vsak mora končno požeti to, kar je sam sejal.
Postna postava za 40 dnevni post je Post od mesa in pritrganje v jedi je Samo pritrganje v jedi je vse srede in Posta od mesa so oproščeni bolniki in Posta od pritrganja v jedi so prosti lesno delo, noseče in doječe matere.
Kdor nevede prekrši postno postavo,
sledeča:
vse petke’do Velike noči. na veliki četrtek, siromaki ter potniki.
mladoletni do 21 leta, tisti ki delajo teško te-nima greha.
PO ARGENTINI SEM TER TJA
Leta so že minula, odkar je Modesta na bolniški postelji. To sepiavi, ni tako slaba, da bi morala biti vedno v postel,ji( toda njena bridkost je ta, da mora bili ločena od svopecv: od dveh otrok, ki sta sicer v dobrih rokah, toda v materinih pa le ne... Sem pa tja se oglasi kak rojak, ki pride k njej na obisk, drugače pa sirota sameva in trpi. Pa ima tudi sosede trpinke in tudi take, katere trpijo še več in tako le najde nekaj utehe v tem, ko tolaži druge in ko spoznava, da njena nesreča ni največja.
Tistim vsevednežem, kateri lahkomišljeno zapravljajo svoje življenske sile, ki zlorabljajo svoje zdravje L in strežejo svojim pohotnostim, meneč da žive na svetu / zato, da uživajo dokler morejo... Tistim bi bilo treba nekaj resnih obiskov v bolnico, kjer hirajo in umirajo mlada življenja. Njim bi bilo treba pogledati v srca tistih, kateri trpijo in ki tolažbe potrebujejo. Za marsikoga bi bila to že izdatna šola in bi mu morda odprla oči in bi bil tako obvarovan nesreče, v katero ga bo moral dobri Bog postaviti, če bo imel z njim toliko usmiljenja, da mu bo hotel dati nezasluženo milost spreobrnitve.
Ob bolniški postelji, ob pogledu na žrtve krivic in zlorabe, ob spoznanju nesorazmerja med pravičnim in malopridnim, med pohotnežem in plemenitim srcem, začne človek razmišljati modrost križa, zgled Kristusa ponižanega in od smrti vstalega.. . Tedaj razume, da je krščansko življenje pot po solzni dolini in da je šele v grobu in v večnosti božja pravica uresničena.
Ob bolniški postelji pa človek tudi spozna, da ni sreča in veselje v čutnem uživanju in polnosti zdravja. Saj je najti toliko srčnega miru in radostnega smeha tudi na ustnicah tistih, kateri že čutijo objem smrti. Seveda dožive kaj takega le tisti, kateri so globoki v veri in upanju prave vere, ki nam govori o večnem življenju.
Modesta si je obrisala solzo, ko mi je podala roko. Bila je solza hvaležnosti, ker sem se domislil tudi nje. In že je bil na njenem obrazu blag smehljaj osebe, vdane v voljo božjo. Pripovedovala mi je svoje boli in 1 udi svoje radosti. Vdana v voljo božjo prenaša svoj križ in česar ne more sama osebno storiti za vzgojo svojih otrok, skuša storiti s svojo stanovitno moltivi-jo. . .. Tako dela Modesta, in stori s tem več za pravo srečo svojih otrok kot mnogi stariši morejo storiti z ljubkovanjem svojih razvajencev. Če Modestini otroci niso deležni blage materine roke in njenih poljubov, pa rosi nanje blagoslov materine molitve. Mnogi otroci pa so prav zato obsojeni v propast, ker nad nje ne rose blagoslov materine molitve.
PO ALTO ALBERDI
Poslovil sem se in krenil dalje. Opravičil sem se šoferju, da sem ga pustil tako dolgo čakati. Mož se je kar začudil . Menda je vajen čakanja kot berač uši, ni pa vajen, da bi se mu kdo kdaj opravičeval...
Kmalu sva stala pred Movernovimi. Glej no, glej! Sedaj sta pa tu že kar dve hiši, sem začudeifo gledal. Morda sem se pa zmotil?
Pa vendar se nisem. Od mojega zadnjega obiska jim je zrast la še ena hiša, tako mi je povedala gospodinja, ko se je pokazala.
Pa kaj Vam je ?sem ugibal, ko sem videl njen potrti obraz.
Moža imam v bolnici. Bil je operiran.
Seveda, bolnica ni nikomur nič prijetnega. Pa vsakomur tudi kaj dobrega lahko stori in tako je bila tudi Movernu v korist. Prav tisti dan je pa bil še v bolnici, a kmalu se je vrnil zdrav.
Stopil sem dalje do sosedov: do Obermanovih in Jazbecovih. Obiskal sem Francetičeve, ki so se sedaj za vse ustalili v novi hiši, kjer imajo mesarijo in trgovino.
Pri pivovarni živi druga znatna skupina naših ljudi. Sami Prvačkovci so, sami Gregoriči. Pa to pot sem jih našel še več, kot prejšnje krati. Kar začudil sem se, ko se mi pokaže na vratih gospa Berta, znanka iz Buenos Airesa. Že je pritekel tudi mali Bertito.. .. To sem vedel, da so si v sorodstvu, toda tega pač nisem mislil, da jih v Cordobi najdem. Kmalu so mi pojasnili, da ima priti tudi on, namreč Albert, ki bo prišel iz Tucu-mana, k.jer je bil nekaj mesecev na delu.
Ko sem se poslovil, smo se dogovorili, da se najdemo naslednji dan v Alti Graciji, kjer žive tudi največ Prvačkovci.
Mimo Molka, ki sem ga to pot prvič dobil doma in me jfe nato še naprej spremil, smo kar urno obiskali rojake tam po lepem naselju, ki se ponaša z ulico “Mil, amores” in nato še tja daleč nekam gori do rojakov iz Bele Krajine in še naprej do Marcgovih, ki so si postavili lastno hišico, ki bi je brez ljubeznjivega spremstva Molkovega nikdar ne mogel najti. Z našim urnim vozilom smo pa vse obtekli in ko je bila noč sem že stal na pragu hiše Bartolove, ki me je pričakoval z večerjo.
v Alto gracijo
Naslednji dan sem na veliko začudenje dognal, da sem se prejšnji dan na široko zmotil in zamenjal dominikansko cerkev z mercedarsko. Tedaj sem razu-I mel čudne spremembe, ki sem jih prejšnji dan opažal j na vhodu in notranjščini cerkev. Našem sem pa tudi na pravem mestu oltar Matere milosti in hromega meniha. Pa tudi oltar Male Cvetke, ki je dar družine de la Torres, o katerem so me spraševali, sem takoj opazil in tudi sveto mašo imel pri njem.
Po končani maši sem stopil do Petelinovih, pa že sem moral hiteti, da se mi ne zavleče preveč, kajti v Alto G racijo je daleč.
Plaza Velez Karsfield je odhodna točka vseh omnibusov, ki vozijo iz Cordobe .In teh ni malo: Santa Fe, La Rio j a, Rio IV, Košari oso najdaljše linije. Poleg tega pa vozijo omnibusi v vse kraje bližnje in daljno okolice.
Ravno prav sem prišel. Skoro je prišel omnibus in ko je bila ura poldne smo bili ravno v parque Sarmien-to, koder vodi cesta za Alto Graoio. Kar nenadno se je omnibus vstavil in čudna panika se je polastila vseh potnikov. Jaz sem samo gledal, kako tiščijo na vrata in na okna, da bi pobegnili iz \;oza. Konečno sem opazil, da se kadi iz motorjevega oklepa.
Saj ni nič! je miril šofer, odpri oklep in potegnil iz njega gorečo vrečo, nakar smo v redu in brez nezgod nadaljevali pot.
-Toj, joj! Tedaj šele sem sprevidel, kako žalostna letina vlada v kordobski okolici. Ko smo bili ven iz drevja in smo sc pognali po širokem praznem polju, ni bil ovideti več nobenega zelenja. Edino olj ko vi nasadi in sem pa tja kako drevo, je pokazalo nekaj življenja.
A tudi oljke so tako nebogljene, da ne bo kmalu kaj iz njih. Od lani niso kar nič narastle, tako sem se do-
'
Količevi in Abramovi iz Cordobe na izletu pri turški votlini
' mislil. Pa naj bo to že vadi mravelj, ki so največja nesreča kordobskih polj, ali pa radi suše, ki je to leto tako občutno zgrabila.
Bila je ura ena, ko sem izstopi) v Alti Ovaciji in jo ubral ravno v Villo Oviedo. Neusmiljeno je žgalo sonce. Bilo je oktobra meseca, pa je pritiskalo, kot da jo najhujše poletje. Potok je pustil samo strugo za spomin, vode ni bilo niti za žejne mravlje. Pa strugi se je bliščala svetlica (mica), tenkoploščičasta kamenina, ki se lušči iz skal.
Villa Oviedo mi je že poznana, toda vseeno sem bil negotov, v katero hišo naj' se obrnem. Pa že me je opazil Bertito in mi je razrešil moje iskanje. Bil sem pri Zornovih, in prav pri njih so gostovali tudi naši bue-nosajreški znanci: Gregoričevi in Zofka Suličeva. Tako smo bili iz vseh krajev Argentine, a vsi smo bili edini v tem, da nam je bilo pasje vroče. Škoda, da človek ne more storiti kakega skoka tja gori v planine, ki se dvigajo visoko tja gori na severozapad. Tam gori pa gotovo vetrič vleče in tudi nekaj sence bi nemara človek dobil v drevju in tudi hladen potoček izvira iz pod pečin.
Vse to je gori v bvdih. Po Villi Oviedo pa kuri vroče oktobersko poletje, ki nas je spremljalo tudi v našem sprehodu do Furlanijevih in Suličevih. Pa smo našli tudi protisredstvo. Čaša hladnega piva nam je pomagala vzdržati dobro voljo in pravo temperaturo.
Tisti dan me je pa še marsikaj čakalo. Bartoljev sinček Karlito je prav tisti dan praznoval svoj šesti rojstni dan in je bila seveda moja dolžnost, da pridem kot “stric” na njegovo slovesnost. Preje pa sem hotel še najti Cirila Besednjaka, ki išče zdravja v Alti G raciji.
Kar čez golo pustopoljino sva jo ubrala z Zornom, ki me je spremil. Obstal sem nad čudnimi luknjami, s katerimi je ves prostor razrit. Zvedel sem, da so to luknje v katerih žive “viskače”. To so neke vrste podlasice, tudi ena izmed nevšečnosti argentinskih podeželanov.
Alta Ovacija sama je zdravilišče na pljučih bolnih. Kar razočaralo me je, kako to, da silijo tamkaj bolnike, da morajo toliko prahu požreti. Saj nimajo niti ene Hakane ulice. Vse je peščeno in vsak voz dviga oblake prahu, ki poskrbijo, da zakrijejo lepoto ličnih hiš in drevesnih nasadov, s katerimi se Alta G raci a more ponašati.
Po dolgem motanju sem in tja sva vendarle našla iskanega rojaka, ki se je najinega obiska prav zelo razveselil in mi še to veselo novico povedal, da je prav tisti dan dobil obvestilo, da je sprejet v sanatorio Santa Maria, ki stoji notri v gorah blizu Dique San Roque in je menda najboljši kraj za tistega, ki more upati še zdravja.
Kmalu je moj čas minil in že smo se pognali proti Cordobi nazaj in sem doživel veselje otroškega praznika v Bartoljev! hiši, nakar sem moral pa že hiteti, tla ne bom zamudil večerje pri Geeovih v Alto General Paz ali im naše: na Kras. Nisem mogel videti, koliko je na zunaj Krasu podobno, ker je bila že noč, pač pa sem videl vse naše obraze in zvedel žalostne in vesele novice pri Geeovih, Švarovih, Kukanjevih in Pavlinovih. Sedli smo k mizi in videl sem, da je polna vseh dobrot, za lakoto in za veselje in smo se tako dobro počutili prt mizi, da sem moral kar na uro gledati, da je ne potegnem čez polnoč. Potem je pa Frane zaprege! svojega konjička — tudi G ec ima sedaj svoj avto — in je potegnil tja, kjer me je čakala postelja.
V LA FALDA
Spet nas je čakal dan toplega sonca. Z Bartolom sva bila dogovrjena, da nie bo potegnil tisti dan — bila je že sobota — malo v gore. Pa to bo popoldne. Dopoldne je pa treba drugače povabiti. Bil sem dolžan še obisk v bolnico Glinica, kjer deluje naša rojakinja sestra Klena, katero so gotovo nekateri spoznali tedaj, ko je bila v Buenos Airesu, v bolnici Ramos Mejia. Tani pa služi kot bolničarka naša rojakinja, sestra gospe Maregove, katera je “hermaniti” že napovedala moj prihod. Kdo bi pač mogel popisati veselje, ki ga je dobra sestrica doživela z mojim obiskom. Le kako ji ne bi človek napravil malce veselja. Saj se sirota letoJn dan, po noči in po dnevi prizadeva, da bi komu kaj veselja naredila, da bi komu žarek upanja dala in ga potolažila; samo sebi nikoli ničesar ne išče... Prizadeva si, da bi sejala ljubezen, pa žanje dostikrat bridka razočaranja. Oni dan so ji pripeljali bolnika, ki je imet zanjo same zbadljive besede, a pogledi njegovi so kar streljali. Pa bil je tak siromak, da je vse bežalo od njegove postelje. Samo sestra je junaško vzdržala gnusni smrad. Ni sc utrudila, temveč molče je prenašala njegove psovke na “nepotrebne nune” in “preklete farje”... Nazadnje jo je pa le odpuščanja prosil... Bog ga je pač dosti trdo prijel in mu dal milost srečne smrti. Vsi pa ne storijo tako...
Popoldne me je čakal še zadnji konček mojega potovanja. Prijatelj France, ki je prišel iz dolgega poto-, Vanja s potrtim vozom, je dobil šele tisti dan svoje vozilo popravljeno.
Ob treh sva pognala proti Villi Allende. Skozi Un-quillo sva pohitela v Rio Ceballos, kjer pa Jonkeja nisva našla doma.
I	i bi rad v La Faldo? me je vprašal France.
Bi, če je mogoče. Ker slutim, da tam dobiva kakega rojaka.
II	av. 1 udi jaz moram obiskati tam prijatelja.
Zabrnel je motor po serpentinasti poti tja gori v
breg. Ostro je ovijal po ozki cesti. Samo malce naj zgreši, pa bova šla kdo ve kam.
Kmalu sva bila na prvi višini. Na daleč se odpre človeku pogled. Doli v dalji čemi neskončna ravnina, kjer vtone oko v meglenem obzorju, vse naokrog, če pogledaš v vshodno smer, pa oživi pred očmi podoba prijazne slovenske dežele. Od blizu gledano skromno drevje m ponižni vrtički pričarajo očesu prijazno podobo razkošne pokrajine, katera se je naselila po pod-nozju in po rebri h kordobskih gričev.
t> pa pogledaš tja na zapad, se nabodeš na mrke goličave, katere daleč tam v ozadju zaključujejo “Sie-rras Grandes”, katerih najvišji vrh tekmuje s Triglavom. Gon m doli, sem in tja sva zavijala in sedaj zbr-zeta mimo samotne kolibe, tam sva v zelenem lazu videla živino na paši, tukaj so naju radovedno pogledale ovce,
SLOVENSKA JAVNA KNJIŽNICA
Rajni gospod Kastelic je imel polno prelepih načrtov, kako dvigniti našo kolonijo. Z neprecenljivimi žrtvami je preskrbel knjig za lepo knjižnico.
Toda knjige morajo služiti svojemu namenu. Zato bomo otvorili to slovensko knjižnico, ki bo poslovala v slovenski šli v ulici Paz Soldan 4924.
1. marca, po končani molitvi v cerkvi sv. Neže se bo vršila slovesna otvoritev te knjižnice, ki bo nudila čez 600 izbranih knjig svojim bralcem.
Pravico do knjig bodo imeli vsi prijatelji slovenske knjige. V prvi vrsti člani Bratovščine Živega Rožnega Venca. Drugi bodo morali dati poleg svojega imena tudi enega poroka, da bo tako odstranjena nevarnost, da se knjige zgube.
Vsak čitalec bo moral imeti vložen 1 $ kavcije.
Izposojevalnina za 1 teden bo za knjigo 10 c. Za knjige debelejše od 300 strani pa 20 c.
Knjižnica bo poslovala ob nedeljah od 15—16 ure in od 18—19 ure.
in še sva imela nevšečen opravek, da sva se srečala s tovornim konjskim vozom...
Kakih 50 km je takega pota, ki slednjič zavije v strmo dolino iz katere naju je že pozdravljala “La Fulda'’. Človek bi lahko kamen vrgel doli v vas, tako blizu je bila, toda ni bilo ne konca ne kraja nevarnih serpentin, dokler nisva slednjič obstala pri še nedokončani zgradbi.
Pozdravili so sc in France me je predstavil.
V krogu so sedeli štirje moški in srebali mate. Gle-dam te ljudi in nazadnje je bila moja sodba docela gotova: Tale možak, s črnim slamnikom, spredaj doli privihanim in daleč na tilnik porinjenim.... Hm... Bomo videli.
Tudi mene so povabili z bučko in sem se pridružil. Obračal sem besede tako, da je slednjič prišla vrsta na onega moža s slamnikom, da je moral povedati od kod je.
Jaz sem iz Evrope, je malobrižno odgovoril.
Evropa je zelo velika. Od kod pa od tam?
Od Trsta sem, je priznal.
Jaz pa kar po slovensko nanj.
Začudeno je pogledal. Kar usta je odprl in iskal besed, ki jih menda prvi hip ni mogel najti. Nazadnje sem pa zvedel od njega da se piše Janez Hrast in da je doma iz Kobarida. Pa še za druge rojake, ki so tudi v La Faldi, je vedel nato. Da je tam Slovenec čevljar in en zidar. Jaz sem pa preje nekoč zvedel, da je bil tudi nek mesar tam, za katerega se je nato Janez domislil, da je sedaj menda v La Cumbre.
Bila je ura že čez četrto, a pot do doma dolga. Zato sva se morala s Francetom kar kmalu dvigniti. Nazaj sva morala vzeti drugo pot, ki je sicer daljša, toda je urnejša. Zbrzela sva skozi Gosquin doli proti Dique San Roque. 130 km je kazal merilec. Kar švigalo je vse okrog naju. Toda sonce nama je odredilo mirnejši tek. Kavno tedaj je tiščalo že v zaton in najina pot je šla ravno v njegovo žarečo kroglo, ki nama je blišča!a na pot, na kateri sva vsak čas srečala kakega p ul m a na ali a ut o ali kamijon.
NAZAJ DOMOV
\ eni uri in pol sva bila že na mestu, v “Jugoslovanskem domu”, kakor nosi ime slovenska gostilna na bulevarju Guzman, tik poleg glavne postaje v Cor-dobi, kjer me je čakala večerja in še slovo od rojakov v Cordobi.
Itila je sobota popoldne, ko je ljudem nekoliko bolj mogoče, da si vzamejo za hip časa. Tako se je zbralo nekaj več rojakov, da bi se kaj pomenili.
[	^ Cordobi sta bili preje dve društvi, ki sta se pa
nato združili v eno. Pa je seveda vedno stara resnica,
da vsaka glava ima svoj prav in tako je tudi v Cordobi teško najti tisto pot, ki bi vse zadovoljila. Po daljšem razmatranju stvari sem pa prišel do tega zaključka, da če bi pustili rojake v Cordobi, naj se čisto sami uredijo, bi bil kmalu dosežen sporazum. Nevšečnost in razdor so ponesli rojakom v Cordobo iz Buenos Airesa, od koder je bil menda nekdo poslan, da ustvari “enotno fronto”, seveda po svojem okusu, oziroma po okusu tistih, ki so ga poslali.
Poslovil se je France, ki se mu je že mudilo. Mi smo pa še sedli in še enkrat trčili na boljšo bodočnost Slovencev v Cordobi in naše domovine, pa smo se vzdignili, da ne bo odšel vlak brez mene. Naj kmalu spet pridem, so me povabili. “Pridite tja v januarju, da me boste poročili, je vabila Količeva hčerka!”
To bo pa bolj teško. Vsekako pa želim vso srečo!
Potegnil je vlak. Še enkrat smo si zamahnili v pozdrav in na svidenje.
Takole torej! Prilagodil sem se svojemu “stanovanju” za tisto nož. Ko bi me le samega pustili, da bom v miru spal!
Pa je prišlo drugače. To se pravi: spanja mi niso motili, zakaj, ko se je v Villi Mariji prižgala luč, sem pač pogledal in zvedel, da sem dobil sopotnika in že v Bell Ville se je ponovilo isto, kjer je vstopil tretji sopotnik. Spanja mi pa niso vzeli.
Ko je pokukal zjutraj skozi okno mladi dan, sta začudeno spoznala sopotnika, da je njun spremljevalec “padre”. Pa nista bila izmed tistih, ki se jim reče po argentinsko “tragacuras”, temveč marsikaj pametnega smo se pomenili, ko smo hrzeli čez zeleno polje hue-nosajreške okolice, tako čudno različno od presušenih planjav kordobskih. Prav tiste dneve je bilo menda precej dežja po teh krajih in je bilo zelenje tako še vse bolj bohotno.
Z hrzeli smo skozi Escobar, skozi Maschvitz in še malo, pa smo bili v Retini in je bil mojega en teden dolgega pota konec.	x
Pri Zornovih v Alti Oraciji
;No me hable de eso!
—	“/To soy catölico! Si, Padre. Soy bautizado, casado por la Iglesia, tengo bautizados mis hijos... /Pero?’’...
—	iQue quiere decir con eso?
“To digo que no soy de aquellos catölicos exagera-
dos“.
Pues /que' endende usted por “catölicos exagerados“?
—- “Aquellos que no hacen mds que rezar, como por ejemplo mi mujer.’’
El esposo se queja de su senora, de que no le prepara a la hora las comidas, de que abandona su hogar, de que habla mal de el. .. .
—	“Mire senor, yo a su esposa no la conozco. Usted tendrd razön en sus quejas. Puede ser. Pero /no le parece po-sible, que tambien ella tenga sus razones? Conod mds de un caso de esposos, verdaderos tiranos de sus pobres mujeres, que las tratan como esclavas, quitdndoles todos los derechos y cuando la pobre esposa manir se arriesga un dommgo tem-pranito a hacer una escapada para oir misa, para recibir los sacramentos y para encontrar un rayo de consuelo... jhay que ver que Ho le arma ese tal esposo!. . . Como si los ca-prichos de un mal educado fuesen la ünica ley para su mu-jer
Elhombre se puso un poco pensativo.
—	“T^o quiero negar — segut yo -r- que hay devo-ciön falsa. Hay personas, cuya religion se reduce a un mon-tön de devociones. Se pasan diariamente quizas horas rezando sus oraciones sin pensarlas, gloridndose luego con su santidad y siendo las mds calumniadoras ,las mds rezongonas, las mds caprichosas. . .
—	“Vea, padre, algo de eso le pasa a mi mujer. Por eso me quejo“.
—	“Digo que no la conozco. Usted la acusa, nadie la defiende. Usted se cree muy recto, bien convencido de sus derechos. Pero dlgame si a su esposa no la mide con medida distinta de aquella con que quiere ser medido. . . T /como se le ocurre a usted pensar, que su esposa tiene las supuestas faltas — por que frecuenta la iglesia? Si entre las mujeres que van a la iglesia hay cuenteras, cargosas y desprolijas. lacaso no las hay tambien — y mucho peores — entre aque-llas que no tienen nada de religiön? 7S(o es la iglesia que las hace malas. Si es cierto, que la suya no es buena, serla aün peor si no tuviera fe.. . Pero ino empezö nuestra discusiön con lo de “catölicos exagerados'7 /£>ue quiso expresar con ese termino1
—	“Un catölico. segttn mi modo de ver, es aquel, que no hace mal a nadie, que cumple con su deber. .Siguiö la pldtica mil veces repetida por todos aquellos que de cristianos no tienen mds que el nombre; que adaptan a sus gustos los mandamientos de Dios y las obligaciones de su estado.
La esposa de ese senor querla cumplir con toda con-ciencia, como Dios manda y no como a su esposo se le anto-jaba, los deberes cristianos y el, por eso, la hacia sufrir de mil modos y la tildaba de “catölica exagerada“.
“jTodos los domingos la misa, confesar y comul-gar!. . . /Que esperanza! To mando, ella ha de obedecer. .
Buen trabajo me diö, hacerle comprender, que los derechos de Dios son superiores a Jos del esposo, y que no solo del pan se vive, sino tambien de la palabra de Dios; de que el alma es mds que el cuerpo; de que la paz puede reinar sölo en un hogar donde preside Dios y gobierna su santa ley.
Mas o menos se iba conformando. Pero la “confesiön” le parecla una pavada sin ninguna razön. “Es nada mds que perder el tiempo. ;Para que confesar yo los pecados a un hom-bre. si sölo Dios puede perdonarlos? La confesiön es invenciön de los curas.”
IHVEHCION DE LOS CURAS Estuve a punto de enojarme. /j^ue' cura hay tan zonzo? /Le parece muy agradable, levantarse tempranito, para ir a escuchar las penas y las miserias humanas? iQjie gusto se puede teuer en estar sentado cuatro y mds horas agobiado en una jaula? jQue delicia esa, de aguantar toda clase de olo-res humanos y perfumes insoportables! Lo que los peniten-tes vienen a acusar son sus miserias, sus derrotas, sus penas, que hacen llorar. . . . Bien podrla pasar su tiempo un sacer-dote en ocupaciones mds agradables, si no fuera la obligaciön de su vocaciön dar consuelo a los afligidos, levantar a los catdos; si no fuera su misiön actuar como ministros de Jesu-cristo al perdonar los pecados en el Sacramento, instituldo por El mismo. Si, Jesucristo mismo, el mejor conocedor del cora-zön humano, inventd la Confesiön y la puso como el medio ordinario, de conseguir el perdön de los pecados. El mismo dla de su Resurrecciön la ordenö.
Todavla se oponla el senor: “/§ue' necesidad tenla Dios, de valerse de un hombre, para conceder sus gracias?’’
TS[o fue Dios que tenla esa necesidad, es el hombre, que tiene que tener arregladas todas las cosas en una forma ade-cuada a su naturaleza. Dios bien puede perdonar los pecados. Pero el hombre necesita saber cuando Dios le perdona. Sin saberlo seguro, nunca tendrla la tranquilidad de conciencia. Ahora, absuelto con una palabra expresa del ministro auto-rizado, el pecador sabe a ciencia cierta que ya consiguiö el perdön y puede tranquilizarse. Claro que hay gente que, re-beide a todas las inspiraciones de la grada divina, queda ya sin ninguna conciencia. Viven tranquilos como aquellos drbo-les deshojadcs a quienes el viento no los mueve, pero la torment a los tira abajo . TS[o dan ni sombra ni frutos. . . /St, senor! Ts[o fue’ ningün hombre, sino jesucristo mismo que in-ventö la confesiön, obligando a sus representantes, los sacer-dotes, a administrarla, para el bien de las almas.
—“Sea asl, como usted dice. Pero, Padre, como podrla tener confianza para confesar mis faltas a un hombre, igual pecador que yo?“ — contestö el opositor.
— /Tsjo se aflija, senor! Creo que Ud. no rechazarla la plata, que le Ile gara en un sobre sucio. .. Lo mismo, aunque el sacerdote no sea digno de su ministerio sublime, no deja de ser instrumento del perdön en la confesiön. Pero no vaya a creer, que hay tantos sacerdotes malos, como la gente in-credula dice! Si hay uno entre un centenar, cae su sombra sobre todos. Pero Ud. sea recto y no se deje arrastrar por los malvados, instrumentos de demonio, para alejar la gente de Dios, Io que consiguen al alejarla de la Iglesia y privarla-
V Puente del Inča na Kastelčevem grobu.
Sr. Antonio Rios pronunciando el discurso.
4.7
de los Scramentos. Si hay algun sacerdote indigrw, hay mu-chisimos mds, buenos. ^Por que no ver a estos? T si le tocara algün dia terier que recibir la absoluciön de uno de aquellos, no tendna por que asustarse. Acue'rdese de las palabras de San Crisostumu: "Un saceddote indignu es antorcha. A los demds hace bien, porque les ilumina el camino, pero a si mis-rno sc hace mal, porque se consume".
NECES1DAD DEL ALMA
Muchos desahogan toda la furia contra la confesiön algunos engahados, otros con malicia. Dicen: "es perdida de liempo... Mientras que las horas perdidas cn charlas no les importan.
Afirman que "es violento para la conciencia". .. Como los cobardes, que se asustan de una operaeiön quirurgica, que podrla salvarles la vida. . . "Que no tienen pecados’’. . . Maya una cosa. jQue santos!. .. “To no siento ninguna nece-
sidad de confesarme”........ /ßueno es esto! lAcaso el en-
fermo, que pierde el apetito, no necesita comer?
Las excusas de los que han deseuidado la confesiön abiov dan. Pero la causa es una sola: no quieren.
iPor que?
Unos, porque ya no tienen mds je; otros porque les fal-ta la humildad; quienes, porque se asustan del "que dirdn", muchos, porque no quieren corregirse; algunos, porque no quieren reparar el dano causado.... Pero todos, sin saberlo o sabiendolo, son vlctimas de la astucia del eeterno enernigo de las almas inmortales, El Maestro, el mejor conocedor del corazön humano, quiso armar a sus fieles contra los peligros del enernigo demoniaco con el Sacramento de la Penitencia, con la Confesiön. El demonio sabe perfectamente que qui-tando al alma esa arma, alejdndola del confesionario, facil-mente la tendrd conquistada y la llevard a la perdieiön.
Dios en su bondad infinita nos ofrece su mano misericor-diosa; con el manto del olvido quiere tapar las llagas del alma calda; con el beso de la paz quiere aliviar el corazön atormen-tado. El sello del silencio absoluto impuso sobre la boca del confesor.
"Despues del naufragio, dice San Cipridn, la tabla de la salvaciön es la confesiön.’’ Es lögico pues, que el demonio no escatime esfuerzos, para defraudar a las almas el ultimo remedio.
Por eso tantas mentiras, cobardla, vergüenza, cegue-dad. . . Todo: sarcasmo, ironia, desprecio, ignorancia, mal ejemplo, violcntas pasiones, malicia de los ’corrompidos lo aprovecha el enernigo de las almas, hechas a imagen de Dios, para impedirles que se arrodillen humildemente pidiendo per-dön en una buena confesiön, necesaria, porque es el camino de renovaeiön de la amistad con Dios, pero que es tambien la via de regeneraeiön moral.
El enfermo necesita primero una buena revisiön de su organismo para averiguar las enfermedades y luego curarlas. Descuidandolo cuando se estd a tiempo despues ya no habrd remedio.
Lo mismo pasa con el alma. Un buen examen de conciencia, una confesiön sincera, pone de manifiesto los peligros de la inocencia, las pendientes peligrosas. Animado con la pa-labra alentadora del confesor, apoyado por la gracia recibida tranquilizado el corazon reconciliado, uno entrevc claramente el camino de la dicha a seguir, y, confortado, renuncia a sus vicios para. acrecer las virtudes. Si los adversarios de la confesiön supieran el inmenso bien que proporciona este sacramento, si vieran las lagrimas de un pobre ser humano, que logrö quitarse el yugo del pecado; si pudieran apreciar la dicha que por este sacramento se irradia en los corazones, en las familias, y el consuelo que proporciona a los afligidos, no tardarian en admirar el inmenso beneficio de la Confesiön.
— “Con todo, Padre, yo no comprendo, pur que mi esposa con tantas confesiones no se corrige" oponia el homhre.
— To no se tampoco, sehor. Para confesarse bien es necesario tambien un buen propösito. Los que confiesan sin un deseo sincero, de corregirse, poco ganan. Los que lo hacen por costumbre, acusando mds faltas ajenas que propias, para nada les sirve.... Pero, sehor, con todo lo que estamos discu-tiendo, jUd. solo piensa en los pecados de su esposa! La con-jesiön nos da una lecciön bien provechosa:	Uno tiene que
acusarse a si mismo y disculpar a los demds. Hdgalo usted asi y verd menos pecados de su esposa y mds suyos, y compren-derd que debe hacer, para que la paz de Dios se rcstablezca en su hogar.
EL HIfO PRODIGO
La Confesiön le parece una cosa vacia, jverdad?
Tambien el hijo prödigo, del cudl habla el mismo fesu-cristo, no tenia muchos ganas de escuchar las pldticas de su buen padre. A el le atrala la vida de libertinaje. Alli crelo encontrar la dicha. Los vividores modernos se tapan tambien las orejas, cuando se les habla de alma, infierno, de los man-damientos. Hambrientos, como ese hijo desgraciado, de los placeres sensuales, reclaman su parte de herencia: sus talen-tos, su salud, sus bienes, todo lo empenan en proporcionarse mds goces; a quien no los aprueba lo descalifican por ser "a la antigua". . . Siempre la misma historia del hijo prödigo, sordo a las palabras serias y sabias de su buen padre... La pasiön les tiene encadenados, por eso les molesta ver a los que son mejores, les aburre el pensamiento de la mwerte y eternidad; por eso se burlan de la confesiön....
El que arrogante, con gesto de mal hijo, desafiaba a su padre, vuelve con lagrimas, de rodillas pide perdön cuando se le acaba la plata, cuando se ve ent re una piara de chanchos, descalzo, desgarrado, hambriento, y comprende reden toda la tragedia de su error y la razön de su buen padre.
Esos modernos, que tienen “su modo de ser cristianos", sin Misa, sin Confesiön, sin Comuniön, son los hijos prödigos de hoy. A pesar de experiencias milenarias que comprueban las verdades eternas, el valor de los sacramentos, el camino de la dicha verdadera, no quieren tolerar el “yugo suave" del Sehor. Malgastah su herencia buscando la dicha en la sensualidad. Algunos, al perderlo jodo, al verse “guardianes" de chanchos. . . que los dejan hambrientos, se serenan. En las lagrimas de una buena Confesiön encuentran finalmente el buen camino.
Pero no todos logran alcanzar "su časa paterna”, para pedir la reconciliaciön. . . . los pobres que se pierden para siempre....
* * *
ES OBLIGACIOn DEL CATOLICO, confesarse una vez por aho, para Pascua. Pero mds todavia ES TjECESI-DAD que reclama su propio interes. Felices aquellos, que no abandonaron todavia el camino de la dicha, quedando fieles a las prdcticas religiosas. Pero tambien a "los hijos ingratos" que lo abandonaron, el Padre espera todavia. Vuelvan y arro-diillense arrepentidos, para regresar al camino de la paz.
VELIKA NOČ pade letos na dan 5. aprila.
Sveta maša bo na Avellanedi ob 9 uri.
Ob 10.30 uri pa bo pri sveti Rozi kot
molitev za vojne žrtve ob priliki obletnice, ko so navalili na Jugoslavijo.
<§®@§ MIP (§©®ÄD
V Piten te del Inča je našel poslednji počitek, rajni naš gospod Jože Kastelic.
Ob cesti, k> pelje iz Argentine v Čile, ravno na pol pota iz Mendoze do Santiaga, en km pred slovitimi toplicami Piten-te del Inča, v trikotu kjer se križata cesta in železnica, ki iz Funta de Vacas pelje v Čile (Preje je vozil vlak Prav iz Mendoze, a po veliki katastrofi 1934 leta, je bilo mogoče uposta-viti samo oni del železnice; prvi del, to je od Mendoze do Punta de Vacas pa še ni in še dolgo ne bo obnovljen); na tistem križišču stoji skromno pokopališče, pač eno najbolj originalnih v deželi. Tja visoko stožičasto skalo je postavljen kd' menit križ. Na podnožju skale okrog in okrog pa so našli svoj poslednji počitek tisti, katere je bela smrt zalotila v tistih krajih. Nekateri so žrtve avtomobilskih nesreč, drugi pa so omagali v svojem naskoku na Akonkaguo. Šest je že sedaj takih. Skromni spomeniki v kratkih besedah povedo njihovo zgodbo.
Tamkaj je našel prostor tudi naš rajni Gospod Jože. T[a levo in na desno kipe v višine strmi bregovi, le nekaj korakov vstran se peni deroča reka Mendoza, tja na zapad obstane oko na blestečih snežnikih. Med gomilami pa vidiš redke šope trave. Lfemila zima je potrgala žično ograjo, da je prost dostop do vseh grobov.
Bilo je proti 10 uri ono jutro 8. febr., ko smo že prevozili vso dolgo pot iz Mendoze. FJajprej je tam na koncu doline vstala pred nami podoba topliškega hotela, nad katerim se beli prijazna cerkvica, pa že je pokazal g. Link križ na pokopališču in v naslednjem trenutku je že strmel v nas najvidnejši spomenik na tej skromni božji njivi. Zablestela je v soncu črna plošča z belim napisom.
Postali smo za hip. Silni so tisti trenutki, ko se človek sreča z. večnostjo. Molče smo spet sedli nazaj v avto in odhiteli še nekaj lučajev dalje, Zy'er stoji hotel in kapela, kjer je narod že pričakoval našega prihoda.
Dolga je bila pot in prašna. 190 km ceste je, — jn kakšne ceste! Iz Vipave čez Col bi bila komaj senca strmin in brežin katere je bilo treba predrveti. Takoj so mi odkazali sobo. da se vsaj največjega prahu otresem.
Hato sem se naglo razgledal po hiši. Tja hotelovi oglasni deski je vzbudil mojo pozornost bel list. . . Bilo je moje pismo v katerem sem naznanil upravitelju hotela, da ho ob 11 uri sv. maša in nato blagoslov groba.
Toda kje so pa mendoški planinci, k* so odšli prejšnji dan s kamijonom? Jaz sem bil tudi z. njimi namenjen, toda k > sem zvedel da pride iz Rosarija profesorica g. Babič, da pride iz Buenosa g. Link z ženo, sem moral še jaz počakati na večerni vlak in naslednje jutro so se nam pridružili še trije drugi in nas je bilo sedem za pot. Ravno napolnili smo vozilo. Mendoški alpinski Z^Zub pa je odpotoval že v soboto popoldne. Škoda, da so imeli premalo prostora za vse ki so imeli željo pohiteti v gore. .. .
Ko sem ugibal, kam neki da so se razgubili, je priprašil kamijon sem iz one druge strani in vsuli so se fantje na tla otovorjeni s kitami cvetja. Krasno jutro, polno zlatega sonca in čudovito jnodreea neba so porabili za en skok v gore, tja do Lagune de los Horcones, kjer je sonce zasejalo zlate cvetlice, podobne rumenemu encijanu v slovenskih planinah.
Tako je bilo poskrbljeno za cvetje na g robu. Tudi jaz sem mislil nato že v Men dozi. Saj je bil rajni gospod Jože tako velik prijatelj cvetlic. Nageljni beli in rudeči so bili njegova pesem in sanje: lilije in dalije so bile njegova ljubezen. Zato sem naročil v Mendozi lep venec iz teh cvetlic, ki smo ga na dolgem potu pač nekoliko otresli, a še vedno so lepi cvetovi po svoje ponavljali tisto, \ar je pričalo besedilo: “Svojemu očetu jugoslovanska kolonija".
*
V' Fuente dol Inča je našel g. Kastelic svoj poslednji dom. Sto let bo pričal spomenik o njegovi drznosti. Samotni potnik bo pa začuden našel slovenski nagrobni napis.
El 8 de Maržo 1940 desapareciö el P. Kastelic. TJ n ano despučs tue haliado su cadd-ver. El 8 de Febrcro de 1942 se le inaugurö el monumento sobre su tumba en Puente del Inča.
Da se ne bo vse preveč zavleklo, smo stopili kar v cerkev in sem pristopil k oltarju.
Ni velika kapela, toda dovolj prostorna je in morda še nikoli se ni zbralo toliko vernih k sveti maši k°t tisto uro. Bilo je cez sto oseb. Saj so se nam pridružili skoro vsi gosti v hotelu, veseli pač, da bodo doživeli nekaj izrednega v enoličnosti tamkajšnjega življenja. Brez dvoma je bil med njimi marsikdo, k> le redko stopi v cerkev — ali pa nikoli . Pozneje sem zvedel, da je bilo res tako.
Kaj naj pač človek pove, da bi kaj veljalo?
SPOKORNIKI V GORI
Moja misel je obstala na ganljivem prizoru, ki sem ga malo preje videl v strmini nad cesto. Po strmem bregu hite gruče postav. Eden naprej, njemu slede vsi gori v višino, kjer stoji mogočna pečina, k> je kakor tempelj, kakor svetišče na gori. Ta izredni skalni prizor je domišljija označila z besedo ‘penitentes ’. Zares, kakor da vidiš gručo ljudi, ki hite v cerkev. . . in vendar so štrleče skale.
Tisti “spokorniki" so mi prišli na misel, ko sem prevdar-jal, kaj rta povem. Ali mar niso, kakor opomin nam, da naj hitimo naprej na svetišče na gori, na mesto božje. Ali mar ni življenje človekovo, kakor pot na goro, k:er nas čaka večna lepota in sreča in veselje, katerega človek tak° nevtegorna išče in tako razočaran spozna, da je treba še dalje, še višje. Smo kot romarji na goro. Pa mesto da bi si pomagali na strmi poti, mesto, da bi si podajali roko v pomoč, se dogodi tolikokrat, da st' drug drugemu podkopavamo pot. . .
In koliko je tistih, ki jim niti man' ju, da bi hiteli f(viši<u. So kakor krt• ki rije pod zemljo in se hrani s črvi. Slep je. Oči sploh ne rabi v svojih rovih. Kako bo siromak vedel za sonce. . . Koliko zemljanov je, ki se naslajajo le v podlih nečednostih in niti zaslutijo ne, kaj je pravo veselje, kaj je resnična lepota, katero je videti le z božje gore, kamor bi morali vsi hiteti, kot oni mrki spokorniki v strmini.
Po nedostopnih strminah naših planin cveto prekrasne planinske rože. Samo drzen planinec more do njih. Samo njemu je dano, da uživa prelestno lepoto, ki jo je Stvarni/^ razsejal po višavah.
Ali naj bomo tudi mi krti, Z(i samo telesu strežemo?. . . Ali naj bodo čudovite lepote božje za nas ničvredna stvar?
Rajnik, katerega spomin je oživel danes pred nami, je hitel v planine, da se tamkaj sreča z Bogom in njegovim darom lepote, ki jo je čez stvarstvo razlil. Pohitel je še naprej in ne dvomimo, da je že deležen razkošja večnih višav. . .
Mi smo pa še “penitentes”, J(i se moramo potruditi kvišku. Vspon v strmo planino pa naj nam bo opozorilo, kak°
EL MONUMENTO AL PADRE KASTELIC
Una tocante ceremonia se verifico el domingo 8. de Fe-brero con motiva de la inauguracion y bendicion del monn-mento erigido en memoria del padre yugoslavo Jose Kastelic, que, hac dos anos perdio la vida en circunstancias que intc-graba una expedicion dl Aconcagua. Largos meses el caddver, del esforzado sacerdote permanecio insepulto en el silencio de las nieves eternas, habiendole cabido al Teniente de Zapadores Pontoneros, Emiliano Huerta, el ponderable esfuerzo de recu-perar sus despojos del lugar en que se presumla kabla caido.
La colectividad yugoslava y eslovena en conocimiento del hallazgo de los restos de uno de sus mas caracterizados com-patriotas, trabajd desde entonces realizando gestiones que hi-cieran factible el levantamiento de un monumento recorda-torio, lo que acaba de tener lugar en Puente del Inča. Al efecto viajaron desde Buenos Aires, el sacerdote Juan Hladnik., compahero del extinto, el jefe tecnico de alta montana Link y su senora esposa y desde Rosario la Srta. Elena Babič y otros conacionales, agregdndose a ellos una nutrida delega-cidn del Club Alpinista que auspicio el homenaje.
Los excursionistas participaron en horas de la mahana de una excursion a la laguna Los Horcones y a las 11 en la Capilla del balneario de Puente del Inča se oficio una misa en memoria del extinto, la que estuvo a cargo del padre Juan Hladnik, quien hizo una emocionada semblanza del extinto. Finalizada la ceremonia, los asistentes, a los que se agrego un numero elevado de veraneantes, se encaminaron al cementerio del pueblo en donde se levanta el monumento que guarda los restos del sacerdote. La Cruz Cristiana que en el se levanta
je treba nevtegoma hrepeneti k* * v^ku- Saj je toliko slabosti
v človeku; toliko prilik, k' Sa zavajajo v nižine, v posvetnost,
v naslado čutov. . . In vendar v vsem tem ne bo našel nihče sreče. . .
V	tiho gorsko samoto je popeljal Gospod Jezus svoje učence in jih tamkaj pripravljal za veliko nalogo. Tudi množico je peljal na goro in je šele tam mogla razumeti osmere blagre. Tako mora tudi človek dati hrbet posvetnemu vrve-.nju in v gorski tihoti spozna ne le mogočnost božjo in silnost večnosti, temveč tudi varljivost in ničnost sedanjosti in človeških laži.
Le kv'šku, le nad vsakdanjost, da bomo vredni gledati tudi mi, kdaj večno lepoto, /Uživati večno srečo, za katero je človek ustvarjen....
Ponesel sem s seboj tudi nekaj svetogorskih podobic. Saj tako lepo označuje svetogorsko svetišče ljubezen do planin. Tiste podobice sem razdelil med zbrane k°t spomin na dogodek-
NA GROB
Po končani maši je vse odhitelo na pokopališče. Grob je zacvetel v živih barvah cvetja. Svečan molk je vladal med tem, k° sva z gospodom kaplanom, k' Ima na skrbi službo božjo v kapeli Puente del Inča, najprej opravila blagoslov groba in nato molila libero.
Pet izmed spremljevalcev rajnega g. Jožeta na njegovi zadnji gorski poti, je stopilo k- njegovemu grobu. Bili so: Link in njegova žena, Antognini, Rios ler Orozco.
V	imenu mendoškega alpinskega kluba je spregovoril g. Rios. Z izbranimi besedami je podal sliko bivšega tovariša-planinca. Bil je svetovalec kot veščak v planinstvu; bil je bo-drilec v trenutkih malodušnosti; bil je šaljivec v urah moreče skrbi; bil je učitelj božje besede, k} je prinesel kruh božji v skriti gorski kraJ-
Kakor Mojzes nekoč, je hotel tudi on stopiti na goro, da bi tamkaj od blizu videl veličino lepote. Kakor da mu je bilo
Poslednja maša rajnega gospoda Jožeta.
P. Jose Kastelic celebrö e sta misa el 24 de Febrero 1940. dice que alli estd sepultado un hijo de Dios. Bendecido el Cementerio lugareno, se depositö una corona de flores, homenaje postumo de la colectividad yugoslava; luego recios moec-tones con rostro endurecido por las nieves, cubren el monu mento de flores. En nombre del Club Alpinista, despide al padre Kastelic, el serior Antonio Rios; en nombre de la colectividad yugoslava la profesora senorita Elena Babic y luego el padre Juan Hladnik imparte la bendicion del monumento y ora por el eterno descanso del alma del extinto.
(Relato de un diario mendocino)
žal, da stopi spet nazaj v nižave, kader se ceste ^riždjo, je pustil svoje telo v snežnem objemu, a duša njegova je pohitela v gledanje večnih lepot.
Za njim je spregovorila kot zastopnica Jugoslovanske kolonije, profesorica gospa Babič iz Rosarija.
Z izbranimi besedami je izrazila toplo čustvo hvaležnosti rajnemu sorojaku in željo večnega počitka v polnosti lepote, katero je vedno iskal in v uživanju resnice, katero je učil in sedaj tudi našel.
Slednjič je prišla še name vrsta, da sem se poslovil od pokojnika kot od prijatelja, sotovariša in kot rojaka. Opozoril sem posebno na značilno potezo njegovega značaja:	Malo
besed, pa veliko dejanj! Kar je rekel, ni oporekel. Takih mož je danes malo. Če bi jih bilo več, če bi jih bilo dovolj, bi svet brez vojska izravnali. Resnico in lepoto je iskal. TJe dvomimo o tem, da jo je tudi našel in da jo že sedaj uživa.
TJato sem se še zahvalil posebno mendoškemu alpinskemu klubu za vso skrb, ki j° je posvetil rajnemu v življenju in smrti, njim k' so njegovo truplo prinesli z gore in ga položili na primeren kraj k poslednjemu počitku. Tistim, k' so prinesli danes cvetja na njegov grob in so prihiteli k temu žalnemu obredu in slednjič posebno toplo še g. Linku in njegovi ženi, ki sta napravila tako dolgo pot, da izkažeta poslednjo čast bivšemu tovarišu na nevarni planinski poti.
Po ganljivi svečanosti smo odhiteli proti hotelu.
Alpinski khib je pogrnil mize za skupno kosilo vsem, k’ so za tisto priliko prišli v Puente del Inča. V živahnem razpoloženju se je vršil obed. Ura se je pa že tudi daleč naprej pomaknila, zato so izletniki na kamlj°nu kar napregli proti domu.
Tjaša skupina je pa še napravila en skok do jezerca Horcones, od koder se vidi Akonkagua v vsej mogočnosti. Blestela je v čudoviti jasnini neba. TJjen kipeči vrh je kakor kazalec-kateri k^že še više, v večne višave.
5U
PRVO SVETO OBHAJILO
Ta ganljiva slovesnost se bo vršila na Paternalu na Av. del Čampo 19. aprila.
Prijavite otroke ali sestram v šoli ali g. kaplanu Hladniku.
Za mnoge je ta slovesnost samo nekaj zunanjega. V resnici pa je tisto zunanje le viden izraz globoke notranje vrednosti tega naj večjega Zakramenta, ki ga nam je dal Gospod Jezus v naš dušni blagor.
Kakor je neizogibno, da telo opeša, če ne dobiva primerne hrane, prav tako omaga tudi duša, če ne uživa dušnega kruha, ki ga je Gospod Jezus pripravil v sv. Obhajilu.
Prav zato so razbrzdani otroci, je podivjana mladina in je brezbožen, surov in samo-pašen narod, ker je božja miza prazna. ., ali pa se prejema sveto Obhajilo brez pravega duha, samo z usti in ne tudi s srcem.
Sveto Obhajilo je najprej duhovna hrana, ki človeka krepi v boju protu lastnim slabim nagnenjem in proti zapeljevanju sveta ter hu dobnega duha. Brez “Kruha Življenja” si je nemogoče ohraniti v polni meri čast človeškega dostojanstva in prijateljstvo božje, ki je zagotovilo večne sreče.
Sveto Obhajilo je pa tudi viden izraz resnične ljubezni in hvaležnosti do Odrešenika. Saj je kakor poljub, ki ga damo Njemu, ki je za naše odrešenje trpel; je objem s katerim sprejmemo pod “našo streho” Njega, ki nam bo pripravil prostor v večnih bivališčih.
Telesno življenje res ne potrebuje “an geljskega kruha”. Marsikateri brezbožnik in izpridenec se roga pobožnim in vernim. . . Tako daleč je zašel, da se niti ne zaveda ne nesreče, v katero je zabredel. Toda v veliki zmoti živi.
Večna beseda božja pravi takole:
“Kdor je moje meso in pije mojo kri ima večno življenje v sebi in jaz ga bom obudil poslednji dan. Ako pa ne boste jedli mesa Sina Človekovega in pili Njegove krvi ne boste imeli življenja v sebi”.
Dvoje sredstev ima veren kristjan, ki sta mu najizdatnejša pomoč v njegovem boju za rešitev duše: Spoved in sv. Obhajilo.
Zato pa se sovražnik našega zveličarja na vso moč prizadeva, da bi človeka oropal teh dveh pripomočkov.
Na nesrečo je zelo mnogo ljudi, ki njegovim lažem nasedejo. Tako jih zna premotiti, da se v svoji blodnji imajo celo za — modrejše.
Nikar torej ne slepomišite z lastno večnostjo! Nikar ne zanemarite Spovedi in >sv. Obhajilo za Veliko noč.
Preskrbite, da bo tudi mladina, Vam na skrb izročena, v pravi meri deležna božjih dobrot, ki nam jih ta sveta zakramenta dajeta.
I.EPE BESEDE O SLOVENCIH
Boston, (,TČO). — Ugledni bostonski list "The Christian Science Monitor” je
v svoji Številki dno 19. decembra priobčil sledeči članek znanega pisatelja g. R. H. Markhama:
‘‘V začetku leta 1941 je bila Jugoslavija enajsta država v Evropi po svoji površini in sedma po številu prebivalstva, število prebivalstva je bilo okrog 1(> milijonov.
Sedaj je razdeljena v deset raznih delov, njeno prebivalstvo razkropljeno v osem držav ali lutk-držav.
Njene tri glavne pokrajine so bile Srbija, llrvatska in Slovenija.
Slovenija, mala, izredno lepa pokrajina z milijonom prebivalstva, ležeč v najsevernejšem delu Kraljevine, je razdeljena mod Italijo, nacijsko Nemčijo in Madžarsko. Hrvatsko ste si razdelili Madžarska in Italija; Srbijo Madžarska, Bolgarija in Albanija.
Položaj Slovencev
Med vsemi Jugoslovani so Slovenci pretrpeli največ — vsaj z enega stališča sodeč —• izgubili so vsako najmanjšo sled svobode. Večino prebivalstva te male pokrajine so oropali vsake možnosti nada-
ljevanja svojega narodnega obstoja, že se izvajajo nasilna prizadevanja, da se jih prekrsti v Madžare, Nemce ali Italijane.
Slovenci so med najnaprednejšimi in najkulturnejšimi narodi v vsej Srednji Evropi. Oni so slejkoprej najnaprednejši med vsemi Slovani, ne izvzemši Cehe.
Njihova prestolnica Ljubljana je bilo vzorno mesto s 89.1100 prebival., ob vznožju slikovitih planin. Njen glavni park je prehajal v Alpe. Njene ulice so bile čiste, javna poslopja lepo vzdrževana in njene šole so bile vzor prosvetnih ustanov.
Ljubljana je bila znamenito glasbeno in književniško središče, bila jo glavni sedež, zelo razširjenega mednarodnega sodelovanja, ustvarila je boljše razmerje med delavstvom in kapitalizmom kot so bile v večini drugih pokrajin in bila je vir prosvete najvišjo stopnje. Ta mali gorski narod' skoraj ni poznal nepismenosti in njihova večina je Čitala dober tisk, Slovenske ceste, vijoč se skozi prevladujoča alpska pogorja, so bile med najboljšimi v južnovzhodni Evropi.
Slava Slovenije
Slovenija je bila zelo prepričevalen dokaz koristnosti in vrednosti države Jugo-
slavije. Nikdar v svoji zgodovini Slovenci niso bili dalj časa svobodni. Celih tisoč lot so bili pod nemškim gospodstvom, večino tega časa so bili pod Habsburžani. A decembra 1918. so dobili svobodo kot enakopravni del v Kraljevini Jugoslaviji.
Res je, da so so Slovenci v teh 23ih letih cesto grenko pritoževali zaradi razlik, ki so jih z njimi delali njihovi močnejši sonarodnjaki Srbi. In vendar so napredovali v vsakem pogledu. Mreža njihovih cest je postajala vse boljša. Ljubljanska univerza je poživela napredovanje kakor nikdar, slovenska književnost je vzcvetela, življenjski standard se je dvignil in Slovenci so dobivali važna mesta v, vseh krajih Kraljevine. Slovenski voditelj je bil mod najodličnejšimi premijerji.
Zlata doba Slovenije, ki jo trajala malo več kot dve desetletji, je sedaj končana. V predelih, ki so jih vzeli naciji in Madžari, so že izvajajo krute mere raznarodovanja. Tisočo Slovencev so ž.e pregnali iz teh predelov, skoraj vso inteligenco so bodi izgnali bodi onesposobili, zaprte so vse slovenske šole in sedaj si na vso načine prizadevajo, da bi Slovence prepričali, da so oni prav za prav Nemci ali Madžari. Večino njih so tudi oropali posestev in narodnosti.
CAPITULO SEGUNDO. -
El Danubio brillaba bajo la luna Idnguida; serpenteaba y rodaba entre las alias canas y los juncos cual un monstruo inmenso, brillante, escamoso. Silenciosamente se deslizaban las poderosas aguas. A veces ni siquiera formaban olas, no se movian entonces en la orilla los juncos y las canas, ni podia hombre alguno pensar cjue se trataba de una corriente.
A unos eien pasos del Danubio, sobre una pequena eie-vacion, se erguia un poderoso fuerte. AI pie de los gruesos troncos parados la tierra habia sido removida y reunida en grandes monüculos. Por sobre los troncos, se elevaban som-bras muertas, mds grandes en los *angulos y mds pequenas hacia el centro, otras sombras se tendian lejos, por sobre la tierra removida. Entre estas sombras inmöviles que eran las pequenas torres, se movian otras, diminutas, inquietas, vivas. Se acercaban untts a otras, mds antes de chocar giraban silenciosamente para alejarse de nuevo; al hacerlo, relampagueaba el pecho o la cabeza, o por sobre ella se iluminaba una chispa tintineante, argentada por la luna, cuando la sombra cami-naba por la alamena.
Los soldados bizantinos vigilaban el campamento de Hil-budi. En el miraba la luna. J\[ada se movia dentro. Nbigtin fuego ardia, ntngün caballo relinchaba; solo era un tupido conjunto de palos cubiertos con cueros y lonas. Los guerreros estaban rendidos, como si hubieran vuelto de la batalla.
Temprano, al comienzo de la jornada, habian cantado las trompetas. Cada uno debiö prepararse como si se tratara de una larga lucha. No solo llevaban espadas, lanzas, escudos sino tambien cada uno tenia una pala o un hacha, y un saco de trigo o cebada, para alimentarse durante dos semanas. Hilbudi cabalgando a la vanguardia, los guid a la montana, luego al valle, por el pantano ,tuvieron que hachar un bosque-cillo, reunir los troncos, abrir la tierra y en un pequeno lapso construir una poderosa empalizada. Cuando volvieron al ano-checer al campamento, muchos ni siquiera molieron la cebada para cocer la cena. Cayeron como fardos en las carpas y cerraron sus ojos rendidos.
Solö uno no estaba cansado, el tribuno Hilbudi, el co-mandante. Ni siquiera se despojo de la coraza de cuero. De un ancho cinto de cuero adornado con planchuelas de bronce pendia un corto sable dentro la su vaina. Se acostd un mo-mento sobre un cuero. Despues cend desganado una papilla de trigo que se la habia traido el joven Got en una escudilla de barro. Cuando todos estuvieron profundamente dormidos, como guerreros muertos en el campo de batalla, Hilbudi se levantd y fue hacia la claridad que la luna reflejaba en la alamena, se apoyd contra una torrecilla mirando mds alld del Danubio, reflexionaba.
Corria ya el tercer ano que no se habia quitado la coraza. Limpid la Tracia y la Mesia de los salvajes bdrbaros, de los fuertes eslovenos y antoves. Ü^ue moviendose mds alld del Danubio, cotfio mangas de langostas, robaban y esclavizaban a los sübditos de Bizancio, que temblaban ante ellos. Pero el
J a.
los echd mds alld y tuvieron que csconderse en las grandes praderas, entre los altos pastös desde donde se deslizaban a los valles y bosques como fiera hostigada.
jCudnto botin, bueyes y ovejas, esclavos robustos y her-mosos, envio por el camino de Bizancio! jPero Bizancio es como el marl jTodo lo traga y estd siempre hambriento! Ja-mds estd satisfecho! Es como las Hamas del infierno. Justi-niano es un emperador laborioso pero voraz y egoista como un diablo. Bien podrta satisfacerse su voratidad a no ser que imperaba sobre el alguien mds, /Teodora!
Cuando Hilbudi pensd en el notnbre de la emperatriz, apreto el puno y lo tendio hacia la empunadura de su espada.
iTeodora, presuntuosa, adultera, bailarina de circo, oh, que emperatriz! T el tribuno debe arrodillarse ante ella y be-sarle el pie, ese pie que mereče se lo cortaran vivo porque la lleva por el camino del mal. jOh, preferible es la sopa de cebada, mds cdmodo el cuero de vaca extendido sobre la paja como lecho, mds queridas me son las flechas eslovenas que un solo beso humiliante dado sobre el pie de tal emperatriz! A los heroes los persigue porque son honrados, a los presumidos, que huelen a perfumes, recibe en suntuosos salones y carga de honores. iDonde estamos? {Que sera de nosotros?
Hilbudi apoyd tristemente la cabeza sobre la columna de madera y miro las olas del Danubio, que se movian siempre mds lejos.
iSfue era eso?
Hilbudi levantd la cabeza, los enredados rizos, embelle-cidos por el sudor, se sacudieron.
Todos los centinelas se hicieron oir. El campamento re-vivid. Por todas partes se oian ruidos ,delante de la carpa de Hilbudi en medio del campamento se reunieron los jefes.
El comandante fue con paso firme, habituado a las Victorias, despacioso y sereno hasta el vigia de la puerta.
Este le senald čon la mano a un grupo de jinetes que se acercaban.
— Salieron de Bizancio. /Toca tu trompeta para que los guerreros vuelvan a dormir! jDespues ve y abre!
La voz de la trompeta hizo callar al campamento, todos los jefes se retiraron. El solo bajo por la escalera de la alamena y se encamind a la puerta para esperar a los jinetes.
No mandd encender ni una antorcha. La noche era claia, podian reconocerse los rostros al resplandor lunar.
Delante de Hilbudi bajo el capitdn Azbad. Su coraza tenia reflejos dureos, el liviano yelmo estaba adornado con pie-dras de colores. Su potro cuidado, su silla rica, en las riendds brillaban botones dorados, se veia que llegaba de la cueva imperial.
Azbad saludo al comandante Hilbudi con verdadero v fino refinamiento. Hilbudi le contesto energico y breve como cuadra a un guerrero, al que es mds agradable una mano fuerte a las solemnes reverencias. Lo acompand hasta su tien-da y lo invitd a sentarse en un tronco de roble delante del cual estaba un banco rudamente labrado que servia de mesa.
AtiZfd el fuego y encendid el mismo una Idmpara de barro que pendia en medio de la carpa y sali'd para dar una's drdenes.
Azbad abservo el recinto. Espadas, escudos, lanzas, algu-nas corazas que aun tenian sobre el pecho abolladuras hechas por lanzas enemigas, en algunas habia rastros de sangre. Azbad se sorprendio. En sus labios se dibujd una sonrisa. — jQue comandante! — pensd. — Esto es la habitacidn de un bdrbaro pero no la de un jefe guerrero de Bizancio.
Guando volvio Hilbudi, Azbad estaba aun parado en el centro de la tienda.
- jSientate capitdn! Estards cansado. Ordene que pre-pararan asado de cordero para cenar. iHas viajado mucho tiempo?
— jCatorce dias!
Hilbudi no contestö. Lo mird fijamente mientras pen-saba: Si eso fuera cierto, tus vestiduras no refulgirian en tal forma y tu potro estaria rendido.
ITraes notidas importantes?
— El claro entendimiento de su excelencia, el Senor v Emperador Justiniano, saluda a su siervo y le envia este escrito.
Hilbudi abrio en el acto el pliego imperial y fue a colo-carse bajo la luz para poder leer. En su rostro no se moviö un musculo. ?{o le parecio correcto a Azbad que uri guerrero recibiera de tan fria manera y leyera con tal serenidad las palabras escritas por su Emperador.
Cuando el tribuno terminö de leer el pergamino, lo de-posito sobre la mesa y se sento despreocupadamente.
Azbad no era curioso porque sabia los desecv del Emperador. Pero lo enfurecia el silencio de Hilbudi.
— jCudndo regresas?
— Manana. ;Estoy apurado!
Hilbudi lo mird con escrutadora rnirada, como si le qui-siera decir: 7\[o estds apurado por ir te de aqui. Pero la pa ja del Hema, donde podrds divertirte en ciudades resguardadas y el cucro no te plačen. Prefieres detenerte del otro lado y en la patria contards a los cortesanos del emperador cudntas tribulaciones pasaste en tierra barbara.
-	— ?\[o te ofendas tribuno, pero esta habitacidn es dema-
siado miserable para un comandante, jdigamos. . . demasiado barbara!
— Alejandro fue un gran g uerrero y dormia en el suelo raso. Para mi, que me envio Bizancio, para que como humilde siervo barra los bdrbaros de nuestra tierra, esta habitacidn es demasiado buena. Lo linico quesiento es no poder servirte con
lapices de Damasco y perfumes de Persia. Pero sabe que los hombres de Hilbudi prefieren el olor a ajo y a cebcUa al d c los exquisitos perfumes.
El capitdn se mordio los labios.
Te comprendo, el hombrc se acostumbra a esta vida salvaje. Pero a quien llega del palacio del Emperador debe perdondrsele si se sorprende a la primer mirada.
El ayudante de Hilbudi trajo la cena. Azbad comid J oloroso asado regdndolo con abundante vino, depositado en un jarro delante suyo.
Mientras cenaba, escribio Hilbudi al Emperador solo un pdrrafo:
“Senor y Emperador, recibirds cuanto pides, si no caigo en la batalla."
Dobld el pergamino y lo selld con un pesado anillo de bronce en el cual estaban talladas una cruz y una espada. En-tregd la nota a Azbad.
El enviado estaba furioso porque no conocio ni una pa-labra de lo escrito.
Pero el comandante no reparö en s us furiosas miradas. Le deseö buenas noches y le dejo su tienda. El, abrio la cor-tina de la tienda del mas cercano oficial, se acosto a su lado y durmio.
Cuando cayö la cortina tras Hilbudi, Azbad sonriö con desprecio:
— jMiserable! /Es verdad que Bizancio te admiral j Es verdad que el Emperador te nombro la ultima columna del Imperio en el norte/ Pero con todo, /eres un miserable! j Qua eres un valiente soldado!, bien. Golpea, vence, pero luego regresa al esplendoroso Bizancio, diviertete, bebe y disfruta, para regresar nuevamente al cubil perruno. Pero asi. . . jMiserable! J\[i siquiera a su mujer tiene consigo y en t odo el /werte ni una doncella. jMiserable!, j ja!, j ja!, j ja!...
A la manana siguiente Azbad -monto agilmente, llevando consigo la h reve esquela.
En partiendo el mensajero, Hilbudi ordeno a los gue-rreros afilar sus espadas, llenar las bolsas, llevar todas las be-llotas de acero para las honclas, a los rdpidos tiradores cargar el carcaj con las flechas y ,al anochecer, tender un puente colgante sobre el Danubio, arreglar y asegurar los tirantes, clavar nuvos refuerzos en las tablas que se aflojaran y estar preparados para la medianoche.
Tsfadie dijo palabra, nadie reflexiond .Todos se movie-ron, como si del corazon de Hilbudi corriera la sangrc a todos los brazos, y el pensamiento a todos los cerebros. Tsfadie pre-guntd curiosamente sobre el por que de tales preparativos. Miraron la erguida cabeza del comandante, el ancho y con-vexo pecho bajo la coraza, el apretado cinto alrededor de su cuerpo y čada uno supo que los esperaba una dificil tarea.
BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA
Tako čudni so postali nekateri, da sploh nič več ne molijo.
Rožni venec morda še hranijo kot drag spomin na dobro mater. Molijo ga pa ne
Nikar tako lahkomišljeno! Nikar ne izzivajmo Boga z nehvaležnostjo tistih, ki zlorabljajo dobroto in šele tedaj, ko morajo poljubljati palico, ki jih tepe, spoznajo svoj prestopek.
Pridružite se, dragi rojaki, našemu rožnemu vencu. Pridite 1. marca popoldne na Paternal k sv. Neži (Avalos 250). Tamkaj se je Bratovščina Živega Rožnega Venca začela. Od tamkaj naj se tudi znova poživi.
Radi bi imeli mir. Želimo uspeha našemu delu. Potrebujemo zdravja... Kdo je, ki nima potreb in želja...
Združimo se v skupno molitev rožnega venca.
V skupni molitvi bomo dosegli, tako nam je obljubil Gospod Jezus sam.
Bratovščina potrebuje tudi svojo zastavo. Pozivamo rojake, da naj mislijo, kako bi jo nabavili.
NEKAJ ZA STARKE
CEL ZNAČAJ
Pregovor pravi: “V človekovi volji je nebo in pekel. ” Ta prislovica veliko pove, pa kaže tudi vzgojiteljem in gojencem, da ne ravnajo prav, če skrbe le bolj za umsko odgojo, voljo pa premalo vežbajo, premalo krepe. Ravnanje in delovanje po tem, kar vemo, je več nego znanje.
Posledice enostranske umske odgoje je neki oče dobro označil, ko je z žalostjo moral priznati in reči: "Moj sin ima dve glavi, pa nič srca.”
Kjer skrbe samo za izomiko uma, se navadno zanemarjajo tudi nadnaravni vzgojni pomočki, ki krepe in utrjujejo voljo v dobrem, n. pr.: strah božji, ljubezen do Boga, sv. maša, prejemanje svetih zakramentov.
Današnji svet ni več svet značajev; prej bi ga lahko imenovali svet slabičev. Mladina hoče po zgledu starejših le uživati, veseljačiti; nima odporne sile, da bi se iztrgala iz zank lahkoživih razvad. Kdo je kriv? Pomehkužena vzgoja, ki ni znala ali/ni hotela okrepiti in utrditi volje. Del današnjega rodu hoče iti preko vzgojnih navodil našega božjega Učenika, ki nam je dal najlepši zgled odločne volje ter 'mogel govoriti: "Ne iščem svoje volje, marveč voljo Onega, ki me je poslal. ”
Ta naš najvišji Vzgojitelj kliče še vedno: "Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe in naj hodi za menoj. ”
V teli besedah je zapopadeno ono veliko vzgojno pravilo vladanja samega sebe, ki je takorekoč jedro vzgojnega sestava pedagoškega pisatelja Fr. W. Foersterja.
Naslednji zgledi in primeri naj izpričajo, kako junaško napreduje človek v nravnih vrlinah in krepostih, ako si je po vztrajni vaji in po krepki odločnosti z božjo pomočjo postavil voljo za svojo gospodarico.
V življenju sv. Elizabete Turinške beremo tudi tole: če je imela pri igri srečo, je kljub temu, da se je te ugodnosti veselila, vendarle takoj odstopila in prenehala igrati, rekoč; "Dosti je; premagam se in jeli jam — Bogu na čast!” — Plesi so bili tačas veliko bolj nedolžni in neoporečni kot danes. Od časa do časa se je domačim na ljubo udeležila tudi Elizabeta kake družinske plesne zabave; toda plesala je samo enkrat naokrog, nato pa rekla: "Enkrat naokrog je dosti za svet; drugo opustim Jezusu na čast!”
To so sadovi izvežbane volje in krščanskega značaja.
Le]> zgled trdne in izvežbane volje nam je angelski mladenič sv. Alojzij. Vsakdo ve, da je težko brez raztresenosti moliti. Alojzij pe pa po vežbi s trdno odločnostjo in vztrajnim prizadevanjem dosegel tako krasne uspehe, da je mogel zatopljen v molitev prebiti po cele ure, ne da bi ga motila katera druga misel.
Sv. Frančišek S ah, škof v Genfu, je porabil vsako priliko* da je vežbal voljo v dobrem; odrekal se je tudi dovoljenim rečem ter tako utrjeval svojo voljo. Nekoč je bil v francoskem mestu Avignon, kjer so vprav pričakovali kralja in mu priredili sijajen sprejem. Sluga preskrbi škofu sobo ob ulici, kjer je imel kralj mimo iti. Ob določeni uri so bila okna polna gle-davcev, Frančišek pa vzame knjižico (brevir) in opravlja svoje dnevne molitve, ne da bi se približal oknu. Tako se je znal premagati. Taka zmaga je sad dolgega vežbanja volje.
S sabo so nesli le to kar so imeli na sebi, le malo katerim so dovolili svoboden odhod, premoženje pa vsem zapečatili, Nato je prišla na vrsto inteligenca: profesorji, učitelji, uradniki, pa tudi zavedni kmetje — vsi v zapore. In kako ravnajo z njimi v ječah!
Najgrša sramotenja in pretepanja, opravljanje najnižjih del..., za hrano pa niti ne omenjam. Včasih po par dni ne dobijo nič. Samo par zgledov: v Mariboru na primer so morali frančiškani podirati pravoslavno cerkev, isto v Celju; fotografije pa pošiljajo v Srbijo, češ, “tako delajo katoliški Slovenci s pravoslavnimi cerkvami’ ’.
Ko so ljudstvu ugrabili njih vodnike so se spravili nad cerkveno premoženje. Pobrali so kelihe, monštrance, ciborije; bogoskrunsko onečaščali svete hostije. Pri Sv. Jakobu ob Savi n. pr. so jih stresli po oltarju, v Prežganju zaklenili nron-šlranco z Najsv. v blagajno in odnesli. . . in drugod pcdobno.
Da slovenski živelj čimprej uničijo in kar najhitreje ponemčijo ter tako ustvarijo nemški most do Jadrana, so začeli ti liud'če vi pomagači naše slovenske ljudi izseljevati.
“Filia Babylonis misera, beatus qul retribuct tihi retiibuticnem 1 uam, quam retribu'stl ncbis’’. Tako bi ti danes, če ne huje, psalmist povedal tebi rasizem in socialistični germanizem. Blažen, pravi psalmist, b'ažen, ki ti bo povrnil, kakor si nam stori), blažen, ki se zaradi tolikih nedolžnih nad njim malčuje; ker s tem bo le izpolnil zasluženo kazen božjo. Do danes (6. julija) jih je moralo že na tisoče oditi: iz Maribora, Konjic, Celja, Savinjske dcline, Sevnice in... V par urah ali še prej so morale neštete družine pn-
KRIK IZ DOMOVINE
Mosquera, 1. jan. častiti gospod Hladnik.
Z doma že nisem več prejel pisma od julija. Zadnjih dni t. m. so mi pisali, potrjujejo vse kar ste že Vi obvestili v “D. ž.’’: o izgonu inteligence, duhovnikov in ljudstva (tega v Srbijo); da že nimajo več No vin ne Marij. Lista, da g. Klekl je odbcžal v Sombateli k škofu (ali so ga tja spravili); o drugih dobrobitih novega reda, kot beda, negotovost, draginja itd.; da vsa Slov. krajina si želi povrnitev starih časov ter ima upanje v vstajenje večje in lepše Jugoslavije. — Tako da zdaj mi je spet v veliko olaž-bo in potrebo Vaše “D. ž.” ali vse karkoli dobim iz Argentine.
Zraven Vam pošiljam pretresljivo pismo, ki sem ga prejel iz domovine od naših slovenskih salezijancev. Pisano je bilo 6. in 7. julija, odposlano iz Lizabovre (Portugalsko) 1. oktobra, prišlo je sem, v Mosquero, 30. decembra. S Portugalske mi ga odpošilja g. Nace Lebar, prekmurski salezijanec. Pismo je že kaj staro, posebno za Vas, preč. g. Hladnik, ki dobivate tako svežih novic. Vendar, če ga boste objavili, bodo našli v njem naši ljudje po Južni Ameriki, novi dokaz, popolnoma zanesljiv blagodati “novega reda”, kaži-pot v sedanji zmedi, Vam, meni in našim somišljenikom potrdilo da predstavljamo pravo narodno voljo. Bog živi Jugoslavijo in Vas.
30. nov. sem prejel subdijakonat. Molite malo tudi zame da bom vreden pre-vzvišenega cilja, h kateremu se že tako bližam. Vas pozdravlja Vaš hvaležni rojak	Ognjeslav Kreslin.
Predragi!
Super flumini Babylonis, illic sedimus et flevimus ciun recordaremur Sion. , .. Z Davidom, ki je s preroškim duhom vnaprej gledal gorje svojega naroda, bi vam rad orisal neizmerno trpljenje vaših rojakov — Slovencev, ki trpijo kot še nikdar v zgodovini noben narod. Naj vam vsaj v bežnih obrisih opišem naš položaj. Veliki teden 1941. je bil za nas res veliki teden, ki bo ostal vsem med najžalostnej-šimi spomini. S cvetno nedeljo se je začela naša Kalvarija. Bojev Vam ne bom opisoval. Bakovnik je ob 7. uri zjutraj dobil prvi letalski obisk. Ljubljana, razen letališqa, ni bila bombardirana, pač pa radijska postaja, vojaško skladišče, prometna križišča... V.šek opustošenja je doživel Beograd in druga obmejna mesta.
Nemško vohunstvo je izvrstno pripravilo tako hiter razpad naše mlade države. Nemški bombniki in tanki so sejali smrt, napravili zmedo in razdejanje. Ker so Hrvatje prelomili zvezo z Jugoslavijo smo bili Slovenci hitro odrezani in prepuSqeni nemili usodi. Vojska v naših tako utrjenih slovenskih krajih (zlasti na Gorenjskem in Notranjskem) ni imela več stika z osta'o vojsko. V splošni zmedi se je pričel žalosten razpad o katerem naj ne govorim. Našo slovensko zemljo so zasedli tujci.
žalost in ljubezen do trpečih bratov in sestra in rodne zemlje in klic po božjem maščevanju ter eprnoči božji proti tem nemškim hudodelcem raste iz dneva v dan. Najprej so planili po duhovnikih in redovnikih. Sprva na tihem, ponoči, so jih odpeljavali v zapore in na prisilna dela.
stiti vse, prav vse. Odpovedati so se mo. rali svojemu posestvu, rojstni hiši, v trudu in znoju prisluženemu imetju. S seboj je smela oseba vzeti le nekaj prtljage in 500 dinarjev, mnogim pa še to ni bilo dovoljeno. Ponoči so zbegane matere morale buditi svoje otroke in z njimi proč od doma — kam? — v izgnanstvo, v negotovost, morda v smrt, lakoto, bedo in obup, med tujimi ljudmi, brez vseh sredstev ...
Do 15, julija nameravajo izprazniti Jesenice, Bled, Kranj... in tam naseliti Nemce. Iz Tržiča in okolice je bilo včeraj 5. julija izgnanih 25 družin '(med njimi trgovci, učitelji, župnik iz Loma, Križev. .. Moške odvažajo na prisilno delo v Nemčijo, žene in dekleta neznano kam. O nezaslišni cskrunbi naših deklet in žena z obsevanjem Rötgen. žarkov, ne morem, razen nekaj izpričanih primerov, zanesljivo poročati. Resnica pa je, da so jih po mnogih krajih obsevali (iz ljubezni in bojazni za njih zdravje najbrž ne). Naš priznani zdravnik je izjavil, da trikratna obsevanja zadostujejo za sterilizacijo. Več ket satansko delo Hitlerjevih hudodelcev je to.
V začetku julija se je vrnil iz Srbije naš ravnatelj dr. B. kjer je pomagal in tolažil naše uboge izgnane rojake. Marsi-kak trgovce ali bogataš je s solznimi, hvaležnimi očmi priznal: to je moja prva miloščina v življenju. Kako hvaležni so b.li duhovniku. Pošljite nam duhovnikov, so vroče prosili vsi. Naša dva sobrata duhovnika sta prva odšla; drugi še čakajo. Ker drugače je nevarnost, da se sami zapuščeni in obupani prekmalu izgubijo v pravoslavju. Z druge strani je pa morda tu prst božji za zbližanje pravoslavnih z Rimom. Pravosl. duhovniki in ljudstvo jih sočutno sprejema in občuduje plemenito požrtvovalnost katol. duhovnikov, M gredo z ljudstvom v trpljenje. Samo naslovno nerdvisni Hrvatje delajo s srbskimi naseljenci po Bosni in Dalmaciji podobno kot Nemci s Slovenci in tam naseljujejo Hrvate. Precej gorja so prizadeli tudi slovenskim ljudem, a o tem naj molčim, ker smo vsi Jugoslovani .
In naši zavodi? Bog jih je dal, Bog jih je vzel. M. Sobota je pod Madžari, ki sicer zelo zatirajo s’ovensko besedo, a ne postopajo tako r-parsko kot Nemci. Slovenski ljudje, priseljeni v Prekmurje po 1. 1918. se morajo v treh mesecih izselitit, nepremičnine odkupi država. Veržej je z vso imovino (z živino, živili, opremo sploh z vsem prišel Nem:em v roke. So-bratje so pribežali v Ljubljani. S sabo so smeli vzeti le nekaj svojih osebnih stvari. Naš lepi novi zavod v Celju uporablja sedaj menda “Hitlerjugend”. Radna je zapuščena in izropana. Večino živil in inventarja so p;brali Nemci, le nekaj malega smo rešili. Filozofi so iz Radne prišli na Rakovnik, sedaj pa odidejo v La-nišče, v preurejeno graščino onkraj Go lovca. Za novicijat, ki gostuje v deškem vzgojevališču na Selu v Lj., še nimamo primernega prostora. Bogoslovci odhajajo v Italijo, kjer ostanejo na počitnicah in za šolsko leto — zaenkrat v Monte Orto-ne pri Padovi. Vrhovni predstojniki so sc res očetovsko izkazali, ko so nam ponudili kar dva zavoda v It, če bi morali še mi iz “Ljubljanske pokrajine” bežati. Sam g. Tirone je prišel delit tolažbo. Slovenski salezijanci smo jim iskreno hvaležni. če kdaj prej, sedaj živo čutimo dobrote salezijanskega poklica, še par besed o “Ljubljanski pokraji-
ni”. Meja j tako nenaravna, da kar s strahom pričakujemo, da sedanji nemški režim prodre, četudi le začasno, tja do Trsta. V Ljubljani je na deset tisoče beguncev. A še v Ljubljani, ki je italijanska nismo va;ni. že več primerov je bilo, ko je nemška tajna policija zgrabila tega ali onega in odpeljala v Šentvid pri Lj. Pod Italijani imamo (vsaj doslej!) še nekako navidezno avtonomijo: narodni svet 12. mož, vseučilišče, šole, tudi časopisi so še; napisi so dvojezični. Pod Nemci in Madžari pa se ne sme slišati slovenska beseda. Nemci so in še sežigajo po mnogih krajih vse zasebne in javne knjižnice... Strašna draginja in pomanjkanje raste iz deva v dan.
Mi pa smo trdno prepričani, da bo naš veliki petek kmalu minil, da bomo mogli kmalu, očiščeni v ognju trpljenja, v novo življenje za resnično srečo vseh Slovencev. Vsi za eno misel* dosega življenjskih pravic posameznikov. Ne z besedami, z dejanji si bomo zgradili tak dom, da bo vsem dobro (tajna organizacija dela in pripravlja...). Vsemogočni Bog naj nas v naši pravični borbi podpira. Vi pa nas vse podprite z molitvijo in žrtvami, da dobri Bog kmalu umakne bič in stre sovražnike cerkve in najosnovnejših človečanskih pravic. Bog z vami, Kraljica miru naj po vsem svetu čimprej izprosi trajen in pravičen mir!
Bratskih pozdravov od vseh! V don Bosku vdani	' P. J.
Z Rakovn ka Vas pozdravljajo tudi pregnani radniški kleriki!
Vsa v cvelju in zelenju se je bohotila prelepa okolica našega zavoda, ko smo v skupinah po trije ali v-č v svetnih oblekah kakor tatovi tiho in plašno odhajali na svoje domove ali v Ljubljano. Lepo in prijetno nam je teklo življenje vse do izbruha vojne, t. j. do cvetne nedelje. Pri zajtrku imenovanega dne smo zvedeli, da so Nemci vkorakali in odtlej smo neprestano v strahu in trpetu čakali kdaj se pojavijo nad nami sovražna letala. Dočakali smo. V zraku se je začul mozeg pre-tresujoč žvižg letal in nato zamolkle eks-plazije bomb, regljanje strojnic... Iz višine smo prav točno videli par težkih bombnikov, ki so se spuščali nad Zidani most in tam odlagali svoja peklenska jajca. Odslej so nas prav pogosto strašila. Cilj jim je bil Zidani most, a kaj prida niso uspeli. Na Radni smo prekinili šolo in v strahu in upu čakali kaj bo.
Na veliki četrtek so se začeli vračati s hrvaško strani prvi vojaki in pripovedovali, da so Hrvatje položili orožje, da je vojska razpuščena... V Sevnici in drugod so ljudje vdrli v vojaška skladišča in praznili na vse kriplje. častniki in vojaki so iskali po hišah civilne obleke. Razburljive vesti o prihajajočih Nemcih so zmedo še povečavale. Kmalu se je res pripo-dilo nekaj avtcmoblov z nemškimi vojaki, ki so pa odšli in prihajali novi. Na Radni smo bili spočetka še precej mirni.
A kmalu so začeli prihajati k nam nemški orožniki in vojaki in odnašali: inštrumente za godbo, postelje, odej?, radio, pisalne stroje, boljše pohištvo, predvsem pa živila. Obiski so postajali vedno pogostejši. Tedaj smo že zvedeli da so se morali naši sobratje iz Celja umakniti, da sr trapisti izgnani. .. Zbeganost je postajala vedno večja, zato so nas klerike poslali deloma demov, deloma v Ljubljano. Potem so se začeli umikati gg. predstojniki, zadnji g. ravnatelj. Sedaj je zavod
že dolgo zapečaten in pod nadzorstvom nemškega komisarja.
Duhovnikov ni več. V ljubljanski škofiji je bilo že do prvega junija 89 izpraznjenih župnij. Ubogo ljudstvo!
Kleriki smo imeli letos na Radni zelo lepo razvito misijonsko delo, sedaj pa... Upajmo, da bomo v bodočem šol. letu lah-ho zopet c živili naš misijonski krožek in vas podprli, če že ne gmotno, pa vsaj z gorečo molitvijo, ki pač največ zaleže. Izgubo misijonišča v Grobljah, ki je pod Nemci boste tudi vi zelo občutili. Pri nas gre delo še vedno naprej, čeprav v zmanjšanem obsegu. Praznik Marije Pomočnice je bil zelo lep. Lurškega obhoda zaradi zatemnitve ni bilo. Dijake, kolikor jih je bilo iz krajev, ki so jih Nemci zasedli, so razposlali k dobrim družinam na Dolenjsko na počitnice. Kako bo pa prihodnjo šolsko leto ne vemo.
Predragi! Posledice razrvanih razmer tudi vi zelo občutno okušate. Vendar ne mislite, da ste pozabljeni. Vaši sobratje v domovini se vas tudi v teh najžalost-nejših dneh spominjajo in molijo za božji blagoelov, še prav posebno po kleriki, čeprav vas večinoma osebno ne poznamo. Bog daj, da bi svetu kmalu zasijala zarja miru, da bi mog i potem zamujeno nadomestiti in vam poslati pomoč.
Obljubljamo vam, da se vas bomo spominjali kjerkoli bomo. Vas pa prosimo, da ne pozabite na nas in na vse naše trpeče slovenske ljudi! Dal Bog, da bi vam lahko kaj kmalu poslali kaj lepših, bolj razveseljivih novic.
V don Bosku pozdravljeni!
g. J.
Predragi! H koncu naj Vam še jaz napišem nekaj vrstic. Tole pismo ima namen, da vas nekoliko seznani z razmerami v domovini. Ker je take vsebine, da ga ne sme videti nepoklicano oko, ga bom skušal poslati po ovinkih, kajti odkar je vojska z Rusijo, smo popolnoma odrezani od sveta. Vsa pošta je namreč prej prihajala skezi Rusijo, zdaj pa res ne vem kod pojde, a kakšna luknja se bo že našla. Zadnje misijonsko pismo sem dobil od g. Majcena 30. 6., pisal ga je pa 17. 2. in poslal z zračno pošto! Pa da le pride! To pismo, pojde najb:ž preko Portugal ske. Preko Portugalske (naslov bo podal, kdor bo od tam odposlal) pišite tudi vsi, kateri ste v angleških kolonijah, s katerimi je direktna peštna zveza prepovedana! Drugi pa pišite kar naravnost v Ljubljano, ker iz drugih, nesovražnih držav pošta še prihaja, kolik ir toliko seveda. Sicer pa ko dobite to pismo, se bodo okoliščine morebiti že kaj spremenile. Splošno prepričanje je namreč tako, — tudi nemških in italijanskih vojakov in čast-
Vesel družinski praznik pri špacapanovih na Paternalu
UNA PAGINA DE HISTORIA
La existencia posterior de la grandiosa obra esta-tal, erigida por cd Checo entre los Sudetes y cd mar Adriätico, ha sido menguada por el conde Rodolfo de Habsburgo, quien en 1273 es elegido rey de los Uerma-nos. Casi todos los que eran cOntrarios a Pfemysl se unievon al nuevo rey de los alemanes: el patriarca de Aquileia, el arzobospo de Salisburgo y el rey hüngaro. El rey checo pronto avisto el peligro que se cernia sobre el. Hu politica persigue el lema de conservar lo que se ha conquistado con tantos sacrificios. Cou ricos privjlegios trata de congraciars los poderosos conveu-tos. A las ciudades y castillos envia tvopas fieles che-cas. De la liobleza insegura exige rehenes.
Cuan peligroso era el nuevo rey alemän se mosti d ya algunos rneses despues de ser elegido cuando Rodolfo puhlico un edicto reclamando la ineorporaeiön a su reitio de todo lo ocupado por Pfemysl. En 1274 el eon-greso estatal alemän resuelve que Pfemysl pierde todas Jas provincias adquiridas. El patriarca de Aquileia y el avzobispo de Salisburgo sc ponen abiertainente contra el Checo. Como rcspuesta invaden las huester de Pfemysl las posesiones del arzobispado. Son guiados por el lugarteniente de Estiria Mi Iota de Dediče. Los cstudian-tes austriacos y estirios abandonan sus estudios en Praga.
Pfemysl desdenö la invitacion de presentarse en el congreso nacional alemän en Ratisbona. El congreso pronuncia su anatema y destierro contra el rey subversive. En el aho .1276 el rey Rodolfo declara la guc-rra santa contra su vasallo. Los castellanos y empleados checos huyen de sus puestos. Cuando abandonan al rey de los Checos los circulos eclesiästicos y burgueses, que mäs lealtad le profesaban, Pfemysl comprendiö la inu-tilidad de sus esfuerzos y concerto en 1276 con Rodolfo la paz en Viena. Para salvar su dominio checo sacDficö las provincias eslovenas Estiria, Carintia, Carniola, Pa-nonia, y el litoral adriätico. Desde esta fecha los eslo-venos no se unificaron mäs hasta el ario 1918.
Pfemysl despues de la paz de Viena no abandono sus ideas anteriores sobre la concordia eslava y siguiö buscando aliados de la causa eslava. Dirigiöse a los l’o-lacos, llamändolos “contra los insaciables postulados de los alemanes”. En la primavera de 1278 estallaron nue-vas hostilidades checo-eslovacas y el 26 de a gosto del inismo ano se decidio la suerte en Dürnkrut cerca de Moravia. El Habsburgo salio vencedov. En el campo de batalla quedö exänime el valeroso rey de los checos
Pfemysl Otokar, uno de los genios politicos mäs en-cumbrados que jamäs ha engendrado la raza eslava. “Rodolfo de Habsburgo aplastö la soberbiä del cetro eslavo” cscribio un historiador alemän eontemporäneo.
*
Despues de Dürn\rut era menester arreglar los asuntos politico-territoriales entre el Danubio y el Mar Adriätico. Rodolfo no escatimö esfuerzos para arraigar a sus fatniliares en las provincias reconquistadas. La parte de leön corns-pondiö a los hijos de Rodolfo: Albrecht y Rodolfo, como principes-gobernantes en Austria y Estiria; otra parte consi-derable tocö a Mainhard conde-regente de Tirol y Coricia.
Asi se establecio la dinastia de los Habsburgos en el sue-lo esloveno. En los siglos siguientes su politica persigue la expansion y el afianzamiento de su poderio en el territorio esloveno y comarcas vecinas Con la estabilizaeiön de la fami-lia de los Habsburgo — la que con su rama masculina y fe-menina gobernaba a los eslovenos seis siglos y medio podemos empezar un nuevo capitulos de la historia politica de los eslovenos y su territorio.
LOS HABSBURGOS LLEGAN A LAS ORILLAS DEL MAR ADRIATICO
... .En Trieste en el siglo XIII empezö a desmoronarse la autoridad de los obispos sobre esta ciudad adridtica. Mus y mds derechos civiles va cediendo el obispo al municipio triestino: en 1213 la eleccion de los consules y la administra' ciön de la justicia, y en 1295 casi todos los demds atributos gubernamentales, que poseia como gobernante civil. Simid' tdneamente Trieste se defendia contra la supremacia politica ejercida por Venecia, pero con resultado mds que mediocre. El patriarca de Aquilea, al que fue confiado en 1354 el vica' riato estatal sobre Trieste, era demasiado debil, para resguar' dar a Trieste contra el influjo de la omnipotente Venecia. Con una astuta politica comercial, Venecia logra acaparar el
f	A M A R 0	I
j	MONTE	CUDINE	j
l	A Z A F R A N	!
|	MONTE	CUDINE	|
I	CALIDAD Y RENDIMIENTO	I
MONTE CUDINE S. R. Ltda.	j
j	BELGRANO 2280	\
nikov, ki se nekateri že kar resno pripravljajo, da bedo nared, ko bo treba bežati. — Nemški orožniki na Gorenjskem so si dali že vsi narediti civilne oblekee, da bi jo imeli vsak hi ppri roki; prav tako v Srbiji, tam se je ta reč celo tako razpasla, da je sedaj pod silno strogo kaznijo prepovedano, da bi jim kdo delal obleko. Italijanski vojaki, zlasti pa častniki, v precejšnjem številu dezertirajo, posebno sedaj ko morajo na rusko bojišče. Pred nekaj dnevi so se pa v Ljubljani nekateri oddelki naravnost uprli in so jih kakih 15 — pravijo — ustrelili... Zlasti pa je veliko med njimi samomorov. Reči moramo, da so Italijani že siti vojske, zlasti ljudstvo, ki nima nobenih simpatij do Nemcev, ampak jih naravnost sovraži, kot se je izrazil te dni neki nemški častnik, ki jih je zmeraj dosti v Ljublja-
ni, kamor hodijo kupovat vse mogoče stvari, tako da je že vsega zmanjkalo. So kakor kobilice. V krajih, ki so jih zasedli Nemci, so trgovine docela prazne. So vse pokupili in odposlali v Reich, iz česar se vidi, da jim tam tudi trda prede. Sicer se pa zdaj že tudi pri nas močno čuti pomanjkanje vse ga, denar je izgubil vso veljavo. Kar je pred nekaj dnevi stalo 100 din, stane danes 100 lir, dasiravno smo morali pred 10 dnevi zamenjati 100 din za 38 lir. Mislim, da bomo še hudo trpeli in stradali, bolj kot v svetovni vojni. Rakovniški zavod je že zdaj v prav r csnih stiskah... — Našo konsekrirano kapelico v Veržeju so Nemci spremenili v plesišče, v škofeloškem samostanu ur-šulink so imeli in še imajo prave nočne orgije. Snoči so spet peljali skozi Ljubljano (ob 11) cel vlak pregnancev z Go-
renjskega. S kolodvora se je razlegal pretresljiv jok in vpitje in klicanje na pomoč, ki so ga v zaplombiranih vagonih gnali ubogi izgnanci, ki so jih stražili nemški vojaki. In pravijo, da bo to sedaj noč za nečjo.. . Bog se nas usmili!!! Molite, molite, molite, bratje, da bomo prestali to strašno preizkušnjo... če Nemec zmaga, Slovencev ne bo več. (če imate priliko, dajte iz tega pisma kaj obpaviti v ondetnih časopisih, da bo svet vedel...)
Ljubljana, 7, 7. 1941.
T. V.
V Rosariju je zaključil tek življoft j i Pavel Urbančič, doma blizu Postojne. Bil je fant, ki so ga vsi spoštovali in jako delaven v slovenski javnosti.
monopolio econömico en el Adridtico norteho, an te el cual ciudades y puertos menores deben doblegarse. 7'Jo solo Ve-necia cohibe el comercio marltimo triestino por doquier puede, tambien trata de desviar el comercio terrestre de Trieste, don-de y cuando puede. Asi desviaron el comercio con Carniola a sit Capodistria, danando a Trieste. Los triestinos para res-guardarse contra los venecianos se someten en 1369 a los Habsburgos. Empero el ejercito austriaco no pudo socorrer a Trieste que a la sazon era sitiada por los venecianos. Triest e tuvo que entregarse reconociendo la supremada veneciana. En el tratado de paz celebrado en 1370 en Ljubljana los Habsburgos čeden sms derechos sobre Triest e a los venecianos contra un pago de 75.000 ducados.
Finalmente T rieste sacudiö la supremada veneciana du-rante la guerra de Genua—Padua—Aquileia y Hungria, contra Venecia, en 1378. En el tratado de paz de Torino en 1381 Venecia tuvo que renunciar a todos los derechos sobre T rieste a favor del patriarca de Aquileia. Mas la incierta posiciön del patriarcado de Aquileia y el constante miedo a que pu-diera renovarse la hegemonla veneciana, llevo al municipio triestino a la conclusion de someterse nuevamente a los Habsburgos, los cuales con los territorios de sn pertenencia cir-cundaban a Trieste por todos los lados. T rieste reconoce en 1382 al duque Ieopoldo III como Senor y guardidn de Trieste y sus alrededores. El municipio conserva aiin en adelante sit constituciön autönoma; unicamente quedö incorporada a las provincias de los Habsburgos.
Con la anexiön de Trieste y sus alrededores en 1382, queda časi conclulda la expansiön de los Habsburgos por encima del territorio esloveno hacia el Mar Adridtico. En sen-tido politico resultaron asi todos los eslovenos unidos en la naciente Austria.
LOS ESLOVENOS Y SUS CONF1NES EN LA EDAD MEDIA
La Europa Occidental contaba ya desde el siglo IX. a los carantanos entre los eslavos pensando con ellos en los eslovenos.
Helmold (t 1177) en sit Crönica de los eslavos y Bartho-lomaeus Anglicus, alrededor de 1240, ponen a los eslovenos al lado de los checos, polacos, moravianos, uendos, rttstnos, dal-matos, a la gran familia e slava. Escribiendo sobre ellos dice el ingles Bartholomaeus: Los eslavos se entienden y se asemejan mucho en lo tocante al idioma v costumbres, empero se dis-tinguen en lo referente a la religion, pues algunos hasta hoy dla quedaron paganos, otros se aferran al rito griego y los demas cultivan la religion latina. El anuario rušo de LJestor, el documento literario rušo mds antiguo, perteneciente al siglo XII, cuenta a los carantanos junto con los croatas blancos v los serbios a la gran familia eslava.
Los escritores occidentales mencionan las comarcas eslo-venas en el siglo XII y XIII a veces segttri los estados a veces segün la pertenencia etnica. El minorita ingles Bartholomaeus hablando de los eslovenos escribe en 1240: “De itn lado los bana el Mar Adridtico. En muchas partes la tierra es fertil y ricamente poblada de venados, ganados y caballos. El pue-blo es belicoso y valiente y resguardado por ciudades y cas-tillos. El clima es debido a la vecindad de los Alpes — adon-de a menudo llueve y nieva — mds bien fresco. Merced a las aguas frias, provenientes de la nieve derretida, hav en las montanas una enormidad de gente dotada de bodo. En los bosques hay muchos osos, ciervos, corzos, y otros animales forestales. Tambien se encuentran castores comestibles — los que auncjue se asemejan a las ratas — tienen čarne tierna v sabrosa y son grandemente codiciados por la poblacion.
La unificacion de las provincias eslovenas bajo el cetro de los Habsburgos acelero la germanizacion de las comarcas
norterias. La poblacion eslovena del oeste del Tirol, de la Ca-rintia superior y de la Estiria superior van reduciendose pan-latinamente hasta ahogarse en el mar germdnico en el siglo XIV y XV. A la sazon la frontera etnica entre las dos ra-zas se establece en una llnea que se conservö hasta hoy dla.
En forma completamente diferente se desarrollaba la frontera eslovena en el oeste. Los eslovenos no perdiron časi nada a favor d sit večino romano. Los poblados esolvenos en las llanuras furlanas bien cierto desaparecieron en el siglo A'V, cuando se fortaleciö grandemente la influencia de Venecia y con ella el elemento romano en la Furlanla.
GORICA (Goricia) nombrada en 1001 aldea eslouenu, recibid 'con la venida de los condes de Goricia muchos ele-mentos no-eslovenos. Empero en el siglo XIV y XV los eslovenos nuevamente representan la mayorla de la afluncia de afuera viniendo de los alrededores y de Carniola y Carintia.
Hacia TRIESTE y su territorio comunal los eslovenos van migrando muy lentamente. Los nombres de los pobla-dores de la comuna en su mayorla son de origen no-esloveno, lo que demuestra que la poblacion romana aqui se mantuvo mas firme y que los eslovenos tardlamente aleanzaron la costa del Mar Adridtico. Los eslovenos del Carso (a las puertas de Trieste J son en la Edad Media — a pesar de la vecindad del mar — un pueblo Continental con poca incli-naeiön a posesionarse de las orillas del mar. En los censos mu-nicipales triestinos del siglo XIII todos los habitantes de origen esloveno estdn inseriptos en los registros con el apodo "Sclavus".
En IST RIA los eslovenos se acercan al mar en forma muy lenta. La repüblica veneciana que en la Edad Media era duena de aquella peninsula con la Capital de KOPER (CapodistriaJ empezo en 1279 a colonizar aquella provincia con colonos eslovenos. Para los asuntos judiciales eslovenos es nombrado un especial "Capitanus Sclavorum”. En Capodistria se conservan desde 1300, leyes especiales que regula-ban los asuntos de los colonos eslovenos. Con condiciones Javo-tables \ enecia se esfuerza en atraer el mayor nümero de la-bradores eslovenos a su territorio.
En los siglos XIII, XIV y XV el territorio esloveno ha sido en muchas partes invadido por colonizadores alemanes provenientes del Tirol y Baviera. Fomentadabn esta inmigra-ciön el patriarca de Aquileia y sobre todo los obispos de Frei-sing en Baviera, los que establecieron su sede episcopal en pleno territorio esloveno en ŠKOFJA LOKA. Todos estos islo-tes en el correr de los siglos se h an eslovenizado; lo ünico que quedö eran los apellidos alemanes. Empero un islote alemdn en pleno corazön esloveno quedö hasta hoy dla v eso es KOČEVJE.
La aceton colonizadora eslovena era’demasiado debil para poblar todo el territorio inhabitado. Bajo la egida de los condes de Ortenburg llegaron en 1330 los primeros emi-grantes alemanes a la baja Carniola. En 1350 se engrandecio el islote de Kočevje con 1500 personas mds, todos alemanes de Francoma y Turringia enviados por el emperador Carlos IV. La regiön era, y es aiin, de extensos bosques vlrgenes de pinos.
“SLOVENSKA KRAJINA”
je na obrnem zboru izbrala stari odbor z dopolnilom. Blagaj. i:ik jo dobil pomočnika v osebi Štefana Rtopera (Dean Funos "88) kateremu se lahko plača naročnino. Tajnikov pomočnik pa je Franc Bojnec. Društvo ima po 2 letih obstoja v gotovini z obrestmi 1842.91 $; v inventarju pa 7.50. $. Izplačanih je bilo v podporo 471).— $.
f>7
0FA2OVALEC
Zahvala rojakom
Na mojem 14 dnevnem potovanju me je spremljalo lepo vreme. A še več mi je bila vredna ljubeznjivost rojakov, s katero so me sprejeli. Naj se zahvalim Gergo-lctovim v La Gilda, nadalje Vidičevim v Mondozi, Marušičevim in Ušaje vi Štefki v San Rafaelu, Mahničevim v Puente del Inča ter Salezijancem v Santiagu, kjer so mi preskrbeli za spremstvo in oskrbo v dneh mojega bivanja.
Podrobno o tem potovanju bo že upi-, sano v Duhovnom življenju tekom leta.
KAM IZGINJAJO SLOVENSKI OTROCI':
London. — V jugoslovanskih krogih se širijo vesti o masnih deportacijah v Sloveniji in da v teh deportacijah neznano kam izginjajo slovenski otroci. Poraja se pa močna sumnja da te slovenske otroke naziji enostavno pobijejo.
Deportacije v ptujskem in brežiškem okraju so dosegle že tako dimenzijo, da v teh krajih ni že skoro nobenega človeka več. — Vse otroke, ki so stari pod deset let, zbero v Ptuju potem jih odpošljejo naprej in za njimi izgine vsaka sled. Nazijski uradniki nočejo ničesar izdati kljub vsemu rotenju od strani staršev.
Tudi iz Celja se poroča o novih deportacijah Slovencev. V zadnjih par tetinih so jih deportirali iz Celja 7500. — Vesti govore da Slovence pošljejo do Dunaja, kjer jih ločijo v posamezne skupine m vsako skupino pošljejo drugam. Po skupinah jih ločijo: žene, mlada dekleta, otroke in moške. Nihče pa ne ve poprej, kam ga bodo poslali.
JUNAŠKA DEL,A JUGOSLAVIJE
(Iz ameriškega dnevnika New York Herald Tribune)
Dogodki zadnjih tednov so jasno pokazali veliki .delež, ki ga je Jugoslavija prispevala narodom, ki sc bore proti osi-šču, s svojo junaško borbo proti daleč bolj močnim nemškim armijam v letošnjem aprilu. Brez ozirov na moč Nemčije, ki se je jo zavedal, je jugoslovanski narod izzval Hitlerjevo armije, s svojim postopanjem. vrgel iz tira ves nemški vojni načrt in mnogo prispeval k porazu, ki so ga naciji doživeli v Rusiji, prvem nemškem neuspehu na bojnem polju.
Ko so je marca s prevratom izročila oblast v Beogradu vladi, ki jo bila trdno odločena upreti sc osiščnim grožnjam in pritisku osišča, so bilo nemške priprave na ostalih bojiščih malone končane. Nemške divizije so bile zbrane vzdolž turške meje; morali so jih vrniti in razporediti za napad na Jugoslavijo. Priprave za napad na Jugoslavijo so stale Nemčijo deset dni; pravi boji, ki so sledili na Balkanu, pa so pomenili izgubo štirih do šestih tednov. Namesto da bi neovirano korakal skozi Turčijo, je Hitler moral svojo dealv-nost v tej smeri omejiti. Ponesrečena vstaja v Iraku, ki so jo Angleži zadušili, je pokazala, do česa bi moglo priti, če si Nemčija ne bi z boji morala utirati
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844, Tel. 59-1356
pot na 'jug skozi Jugoslavijo in Grčijo.
Zastoj nemških akcij v Rusiji ji: še bolj važen dogodek. Priznava se, da so vremenske razmere bile največjega pomena za zastoj nemških tankov in zmanšanje koristnosti nemških zračnih sil. če bi Hitler mogel napasti Rusijo maja namesto ob koncu junija, bi teli nekaj tednov toplega vremena in suhih cest moglo povzročiti padec Moskve. Zasluga Jugoslavije je, da sc to ni zgodilo.
Čeprav premagana, je Jugoslavija nadaljevala borbo in tako dala pokorjenim narodom Evrope sijajen zgled, kako more mali in odločen narod bojevati se proti sovražnim silam v svoji zemlji. Naciji so bili prisiljeni pritegniti svoje čete z drugih bojišč, da zaduše duh jugoslovanskega odpora. Ti načini ter strašenje, grožnje in teror, ki je z njimi Hitler aprila hotel doseči osvojitev države brez krvi, so ostale neuspešne in Jugoslavija še naprej koristi zavezniški stvari s krvjo in trpljenjem svojega naroda.
SLOVAKI SE NAGIBAJO K ČEHOM
Stockholm, švedska. — Berlinski poročevalec tukajšnjega časopisa “Stockholm Tidningcn” poroča, da se je začelo slovaško mnenje čedalje bolj vidno obračati od nemškega vodstva in so se začeli slovaški kulturni in politični voditelji nagibati na Čehe. — Slovaki so začeli spoznavati, da čehoslovaški režim v Pragi, jim je bil veliko bližji in bolj v sorodstvu z njihovimi stremljenji, kakor je pa sedanji novi režim pod nazijskim pritiskom. Obenem se pa tudi boje, da bi Madžari prevzeli kontrolo nad deželo, če bi jih Nemci pustili. To tudi zadržuje Slovake od resnih uporov, četudi se zadnje čase množe razni sabotažni čini.
POLJAKI IMAJO NOVO OROŽJE PROTI NAZIJEM
London. — Nemški tisk s Poljske objavlja, da so se poljski četniki (.gerila) sedaj oborožili z modernim orožjem, katerega so pobrali z nemških vlakov, kateri so to orožje vozili nazijskim vojakom v bojno črto.
Nemški časopis v ICrakowu “Krakau Zeitung’’ objavlja uradno poročilo mestne policije o boju s četniki, ki so se bili zatekli v neko hišo in katerih niso mogli drugače premagati, da so hišo zažgali. Ko je ogenj pojenjal, pravi uradno poročilo, so našli ob strojnici zogljenelo truplo četnika.
SESTRA MISIJONARJA REV.
LAMPETA UMRLA
Duluth, Minn. — Dne 12. decembra je v St. Marv’s bolnišnici umrla Ana Lampe, v starosti 84 let. Rojena je bila na Brezovici pri Ljubljani in je leta 1900 prišla v Ameriko k svojemu bratu misijonarju Rev. Simonu Lampc-tu, ki jo mi-sijonaril med Indijanci v Minnesoti, kateremu je gospodinjila celih 29 let.
| UMETNO STAVBENO MIZARSTVO j
f KOVINSKA OKNA IN POLKNA j
j	FRANC BANDELJ	2
j Kovinska vrata, balkoni, izložbena |
2 okna, kovinske stopnice, ograje, vsa- i kovrstna kovinska dela.	T
AV. DE LOS INCAS 5021 2	Telef. 61-5184.	i
NOV GROB V CLEVELANDU
Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu na East 175th Street rojak John Bajuk, v starosti 69 let. Pokojni je bil doma iz vasi Božakovo, fara Metlika v eBli Kraši ni in je prišel v Ameriko pred 51. leti.
V SLOVENIJI
ima četniško delo tudi dobro oporo. Pren-sa je prinesla poročilo, da so četniki razdrli progo in zažgali večjo zalogo bencina na neki postaji med Trstom in Ljubljano. Ta postaja bi mogla biti najbrže Rakek, ali pa Brezovica pri Ljubljani. Rakek je dostopen od strani Cerkniškega Javornika, do katerega sežejo veliki gozdovi, ki pridejo vse od Kočevskega. Brezovica je pa blizu Krima, ki tudi daje dobro zavetje skrivačem.
V BOSNI
so pa Italijani plačali drago ceno za to, ker so prevzeli nemško dedščino, da jezdijo na vrati jugoslovanskim domoljubom Bilo je uničenih 5000 Italijanov.
V LJUBLJANI
se je organiziralo prebivalstvo, da bi pomagalo bratom, katere je zadelo nemško izgnanstvo. Ko so prihajali iz Gorenjske vlaki, ki so vozili izgnance v južne kraje, so jim prinašali hrane in obleke, da bi bili preskrbljeni za pot. Nemška nasilnost je pa nato zahtevala od italijanskih oblasti, da so prepovedale to pomoč plemenitih krščanskih src. V znak protesta se je zbralo na ljubljanski postaji 10.000 ljudi naslednji dan, ko je spet šel transport iz Gorenjsko v južne krajo.
KASTELCEV KOTIČEK.
Spomenik v Puente del Inča stoji in bo ostal še dolgo najlepši nagrobnik v skromnem bivališču rajnih v senci Akonkague.
Skupno je bilo nabranega denarja 652.50	445 je bilo od čistega dobička,
ki ga je dala prireditev; 207.50 $ je dala zbirka za spomenik. Stroškov pa je bilo: Plošča in njen prevoz 123 $. Krsta in drugi stroški ob pogrebu 59 $. Venec na grob na dan blagoslova spomenika 20 Potni strošek 110 $. Skupno je bilo izdanega po dosedanjih znanih stroških 312 .$. Ostane torej 340.50 $. Od tega denarja je bilo izročeno 110 $ za pomoč jugoslovanskim vjetnikom. 50 $ Primorskemu odboru. 180.50 pa se obrne v prid Duhovnemu življenju.
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327
Bs. Aires. — D. T. 50—0277. Villa Deveto
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO”
ANTON BOJANOVIČ
CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788.
Modem hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel. Cena 3—5 $ s penzionom.
Blizu Retiral	V centru mestal
Krščanska socijalna načela
KDO JE KRIV BEDE
5. Oderuštvo
5. Zlo je povečalo moderno oderuštvo, ki je bilo že pogosto od cerkve obsojeno, vendar pa ga kljub temu pohlepni in dobičkaželjni ljudje pod drugo krinko izvršujejo. Vrhu tega je industrija in malodane vsa trgovina prišla v oblast nekaj ljudi, tako da maloštevilni premožni bogatini nalagajo skoro suženjski jarem neskončni množici delavcev.
Pod pojmom oderuštva je katoliška cerkve od nekdaj umevala prilastitev krivične nadvrednosti s pomočjo posojila. Proti temu je nastopala katoliška cerkev že od vsega početka. Naj navedem le par zgledov. Sv. Avguštin pravi: “Če si dal denar človeku na obresti, to je, če si posodil svoj denar tako, da nekaj več pričakuješ, da boš prejel, kakor si dal — ne samo denar, ampak nekaj več kakor si dal, naj si že bo to pšenica ali vino, ali olje ali karkoli drugega, če več pričakuješ, da boš prejel, kakor si dal, tedaj si oderuh in v tem graje vreden, ne hvale. “Denar po svoji naravi,” tako pravi Janez Duns Škot, “ne prinaša nobenega sadu, kakor nekatere druge stvari, ki same rodijo: nekak sad prihaja od denarja le od tujega dela tistega, ki denar uporablja. To delo pa ni od tistega, ki je denar posodil. Kdor bi torej hotel imeti korist od denarja, hoče imeti korist od tujega dela, katere mu pa do-tični ni dal, s tem, da si je od njega denar izposodil.”
To ni bila miselnost samo posameznikov, ampak vesoljne katoliške cerkve. Najbolj je to razvidno iz kanoničnega prava in njegovih določb glede obresti in prepovedi oderuštva. “Vsa lastnina končno izhaja iz človeškega dela in delo je vsakemu bogoljubnemu človeku lastno. Le delo, naj si že bo telesno ali duševno, in nezasluženo uboštvo imata po nauku cerkvenih pisateljev pravico do dobrin te zemlje. “Po nauku vseh kanonističnih pisateljev, je delo proizvajalec vseh dobrin, ono, ne lastnina, tvori torej vse vrednote in delavcu zato tudi pritiče iznos njegovega dela.” Cerkveno pravo je že v četrtem stoletju prepovedalo klerikom pod težko kaznijo izvrševati obrestovan j e. Zgoraj omenjeni izrek sv. Avguština i. dr. so bili enostavno sprejeti v kanonično pravo, kot navodilo, katerega se morajo držati kristjani.
Drugi in tretji lateranski cerkveni zbor je obsodil v splošnem ropanje oderuhov, to je tistih, ki jemljejo obresti. Peti lateranski cerkveni zbor je obnovil prejšnje prepovedi jemanja obresti in označuje kot bistvo oderuštva dejstvo, da se skuša iz rabe same na sebi nerodovitne stvari, brez dela in truda pridobivati korist in dobiček. In ko je cerkev pozneje, da bi ljudstvo iztrgala iz rok oderuških pijavk vsled razmer prisiljena dovolila jemanje obresti, so se iste deloma po možnosti vrnile dolžnikom, deloma pa so se uporabljale za omogočanje obratovanja posojilnic, kar je pa ostalo, se je porabilo za občekoristne namene človeške družbe. Dajale so tedanje posojilnice preostali denar, ki so ga dobili potom obresti, kot doto revnim hčerkam rokodelcev ali kmetov, ter jim tako omogočile poroko, ali pa za druge podobne namene.
Enaka načela zastopa katoliška cerkev tudi v novem cerkvenem zakoniku. Najprej poudarja ondi načelo, da ne smemo zavoljo same posojilne pogodbe terjati nobenega dobička ali z drugimi besedami, da denar ne more roditi denarja. Nadalje pa priznava, da je dovoljeno pogajati se za legalni dobiček, če ni morda
očitno, da je dobiček neprimeren. Kdaj je dobiček primeren ali neprimeren, je že iz doslej povedanega jasno.
MODERNO SUŽENJSTVO
Ko pravi papež, da kljub prepovedi oderuštva, isto pohlepni in dobičkaželjni ljudje vendar pod drugo krinko izvršujejo, hoče s tem povedati, da vsled na splošno dvignenjenega nravnega čuta dandanes ni možno več zahtevati pri navadnem posojilu 100 do 300% obresti, da pa se to oderuštvo, ki je bilo pogosto v srednjem in starem veku, sedaj vrši pod drugo krinko. Kajti če vprašamo v čem pravzaprav obstoji zlo oderuštva, moremo odgovoriti, da v tem, ker hoče imeti korist in sad tujega dela, — z drugimi besedami, da hoče kdo žeti tam, kjer ni sejal — to se pravi “oderuštvo pod drugo krinko” se izvršuje dandanes povsod tam, kjer so doma krivični brezdelni dohodki. Obsojeni so tu vsi brezdelni dohodki, naj si že izvirajo iz krivičnih obresti, dividend ali pa se pridobivajo na podlagi krivične mezdne, delavske ali najemninske pogodbe. Nobenega vzroka nimamo, da bi tu izvzemali katerekoli vrste berzdelnih dohodkov, naj si se že skrivajo pod to ali ono krinko. In kdo ne ve, da znašajo dandanes ti brezdelni dohodki ali kakor bi jih lahko krstili “moderno oderuštvo”, če bi to izrazili v številkah obresti, večkrat ne samo 100%, kakor v starem in srednjem veku, ampak tudi 800 do 900% obresti, ki se pa seve skrivajo pod raznimi krinkami.
Pravilno ugotavlja papež, da “je industrija in malodane vsa trgovina prišla v oblast nekaj ljudi”, kajti pravkar omenjeni brezdelni dohodki to omogočujejo, da celo z neko silo vodijo v to, ker ima kapitalizem v sebi tendenco, da se avtomatično pomnožu j e in raste v neskončnost. Razumljivo postane to iz preprostega zgleda. Kdorkoli si n. pr. izposodi 10.000 Din, recimo po 4% mora v 25 letih plačati samo na obrestih 10.000 Din, kapitala, oziroma dolga, pa ni plačal nič. Rothschilda cenijo na 40.000 milijonov mark. Ves ta denar si je tvrdka “prislužila” v sto letih. Samo nikar ne vprašaj kako... In premoženje raste naprej. Recimo da se teh 40.000 milijonov obrestuje le po 10%, donaša to letno 4000 milijonov. Ker lastniki tvrdke tega denarja seve nikakor ne morejo porabiti, ga nalagajo v banke in podjetja, kjer donaša nove obresti. Premoženje se tako nujno kopiči v neskončnost. Po pravici se zato obresti označujejo kot “srce kapitalizma”.
Naravna posledica tega je, kakor dobro ugotavlja delavska okrožnica “da maloštevilni premožni bogatini nalagajo skoro suženjski jarem množici delavcev.” Bistveno znamenje suženjskega stanu je namreč, da se ga smatra ža blago in da suženj ne dela zase, ampak za svojega gospodarja, da dohodek njegovega dela ne spada njemu, ampak njegovemu gospodarju. In če pogledamo sodobne gospodarske razmere, vidimo lahko, da je dandanes delavec v premnogih slučajih le blago, katerega vrednost raste in pada sorazmerno s tržnimi cenami in da skoro polovica, če ne več, gospodarskih dohodkov ne prihaja v roke tistih, ki so jih pridobili, ampak tistim, ki na kakršenkoli način uživajo brezdelne dohodke, to se pravi, sadove tujega dela.
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na	|
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA
ŠTEFAN L I PIČ A R	\
GUTENBERQ 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50.3036 j
I
“SLOVENSKA KRAJINA”
NEKAJ MISLI ZA OBČNI ZBOR
Dragi člani in članice:
Palik smo edno leto društvenega živlonja srečno končali. Med letom sam meo priliko fčasi kakšno stvar čiiti pa zato van zaj ščen en par rejci povedati.
Edno driištvo da dosta dela. Eščc več pa, če skoro cejlo bremen eden sam nosi. Zato me je fčasi trno bolelo, ka ste dosta-krat nezalivalili bili, pa nepremisiene gače vodili. Istina ka skoro vedno so liidje bili, ka se za driištvo malo brigajo, pa zato potežkoče nepoznajo, št ere fčasi naš predsednik gospod Prei-r.inger majo. Tak je trbelo dostakrat na policijo iti, pile kak so dovolili te občni zbor, pa to vse so mogli sami napraviti, či glili ka je ne j njuvo delo, nego delo driigih odbornikov.
Tiidik naš blagajnik sc dosta čemeriti mogo ,zato ka ništerni mislijo, ka njemi kakšo dobroto fčinijo, če članarino plačajo.
Zahvalo zasluži tiidi pevski zbor, štori je temelj driištva pa dramatski odsek. Oba sta pripomogla, ka so veselice lejpi uspeli mele, pa ščo zvun stroškov precej čistoga dobička bilo.
Večkrat sam tiidi posliišo, kak so ništerni člani osebne stvari z društvenimi mejšali.
To je nej dobro.
Eden sam človek je nej driištvo in driištvo za ednoga volu tiidi nenne pravil menjati.
Vsak član ma ednako pravico in izbrani odborniki s predsednikom kak vodja, morejo na to gledati, ka se sakšemi pravica fčinij.
Nebojte nemarni pa brezbrižni. Pile kak na ednoj njivi kaj zraste, se more dosta delati, pa dosta osata vö skopati.
Zdaj mamo bojni čas. Doma se dosta kaj spremenilo. Nam palik vogri vladajo.
Glasi pa," ka z doma pridejo so trno slabi. Pošta nejde, pa zato vas je največ ka nemate glasa od tistec. Mene jo pa prija-teo, resen pa inteligenten mož piso, pa piso, ka vogrsko .že pile tii pozno, ar je vogrski soldat bio. Piše ka ti Vogri, ka so v Slovensko Krajino prišli, so nej ljudje, nego ka so prej razbojniki, če se pa kdo pritoži, to ga pa v Mursko Soboto ženejo, pa če dosta guči, ga doj štrlijo.
Pravi v pismi ka prej se njemi v oči skuze silijo, če premisli, kakšo škodo so njemi napravili. V zimi so soldacko šli pa da so drva niicali, so to najlepšo drevje doj sekali, če njim pa štoj kaj pravo, se pa k njemi šli, pa njim mogo siihe drva dati. Sc rnzmi, ka se zastonj.
Za živino ščo sesko tak plačajo kak prič, če pa eden šče kaj ktipiti, pa more skoro desetkrat tak drago plačati. Tak či edno kravo oda, dobi tri pare bnkančov. Gvanta pa ranč skoro nej za dobiti.
Pravi ka so prej trgovci vsi pustolovi, ka prej ščejo hitro obogateti, ar znajo ka dugo nedo njuvo .
To san ščeo tistim povedati, ka če glij ka skoro rejci vogrski nevejo, se navdiišajo pa za vogre propagando delajo.
če ste pozabili, tč vas spominjam: premislite kelko so sc naši starišje pa pradedje trudili, ka so nam naš slovenski jezik obdržali.
Zato pa povem vsim, ka so šteli svojo dedeščino za en falat k Kija »dati:
Sramota!
*
I
|
H
I
Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata
Victor E. Clement
A B O G A D O	'5
Estudio: SAN MARTIN 233, IV.
Telef. 33-6435; 63-3253 k
*•»>. •» •<«$< <♦>
I |
Š Horario: 10—12, 15—17. 1
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesičn 2560.
Istina, ka je naše driištvo nepolitično, ali sc šteu v mojo-čast in dužnost da vas opozarjam nato, ka smo na šoj staroj domovini dužni, če ščemo vredna deca ostati.
Zato vas prosim, bojte pametni, držite k društvi, če štoj. kakšo pritožbo ma, naj v lokal pride, če kakši nasvet šče meti, tiidi lejko pride, sakši tam se najde, če je njegova dobra vola. Tisti pa, ka modriijejo, pa se kregaj», pa naj nadale v oštarijo hodijo.
Tiidi vas prosim, prijte si po knjige ,če glih ka ste triidni od dela, ena dobra knjiga je fčasi več vrejdna, kak kaj šteč
drüeo	Leo Lach: član nadzorstva.
PISANO NA ŠTAJERSKEM 11. NOVEMBRA.
Ljubi mož!
...Naše življenje v domovini je kakor kaplja na veji. Danes smo tukaj, jutri bomo drugod. Zelo veliko so jih že preložili.. Tukaj se govori, da nas ne bojo. G. kaplana Križana so v avgustu. V eni uri je moral biti fort. Sive lase sein dobila od toliko skrbi in težav. Ne morem popisati, koliko potov je na eno in drugo stran. Brez kart sc nič ne dobi, ne obleka ne obuvalo. Pa še dobi se ne... Zdaj je ogromno dela na občini. 5 jih piše.. Dostikrat sem morala že iti praviti, da si grunte prodaje rešil; ne vem zakaj, koliko je orne zemlje, koliko je sejanega in drugega. Krompir sem že oddala ves. Dvojne drugle sem prodala rada sama. Potom sem pa dobila še iz občine za 1500 kg peljati po 1.52 Din. .15 vagonov so ga morali odposlati v 3 dneh. Od 20 mernikov žita moram preč dati 250 kg. Tega še nisem dala.. Delavce sem morala plačati v žetvi po 2 marki, sedaj 1.50.
Ceste delajo od Zdolška pa do Plenjška........Delavci služijo
90 Din na dan. Oženjeni in kateri ima otroke, dobi podporo za otroke, če jih ima veliko.
A n že k je šel v Nemčijo julija. Mu gre dobro. Na teden služi 35 mark. Enkrat je že prišel domov. Pa je čisto drugi... .Te v papirnici. Jih je dosti od nas tam.
Tisto zaradi dedščine nisem nič oddala. Saj ni bilo nobene sodnije, če bo za naprej, ne vem. Živine imam 5. Sliši se da bo treba tudi proč dati. Eno kravo sem že dala. 450 kg po 15 Din je 6000 Din — 330 mark. Za tri praseta, ki so sc povrgli v juniju, sem dobila 2300 Din. Imam še 6 svinj...
Stari Setar so umrli. Letos je letina slaba. Vsega je po malem. Ajde še za seme ni bilo. Je bila toča. Stibre sem plačala 26 mark, ker sem hodila notri in ne vem koliko bom morala sedaj plačati od 51 mark.
Voščim Ti vesele praznike in srečno novo leto. Tukaj je sedaj vse nemško. Pridiga nemška, oznanilo nemško v cerkvi.. Uči se samo nemško. Organist je še tu. Mešniki so pa šli. Na Gori (Ptujska gora) imajo nemške.
Na fronto še nihče ni šel od tod. Vežbati se pa hodijo. Sedaj je že Jožek dobil. P. in K. in dosti drugih hodijo. Preje so hodili na giricjne, sedaj pa v čitalno. Od 14 do 18 let. Vsak letnik zase učijo. Smo že imeli sneg. Letos je slaba jesen.
Zdrav ostani	Tvoja žena.
:	V SOBOTO CELI	DAN	!
f	je odprto samo za naše ljudi,
l	da se fotografirate v	{
j	FOTO SAVA	j
| San Martin 608 — Tel. 31 - 5440 j
I	?
- * — - -- -- -- -- -- -- -- -