Avgust 2005 - št. 46 M L* J ne? c ib cz in rr er nr- ero Ana 'nr. i» Tiii *r« vin n vin vt vi n rr n n II Hilli im im n || im n n .....m ii sT»* 11II IIII i lil IIII mm V MII m .S; ‘•'i.? ‘ v f - ■- i i&f" "po Milil Program prireditev je objavljen na strani 8 in 9. Spoštovane občanke in občani! Ko se poletje prične poslavljati, je čas praznovanj v naši občini. Letos bomo praznovali že deveti praznik in ta bo prav gotovo za vse nas, ki živimo v občini, prav poseben dan, saj bomo v okviru zaključne prireditve predali namenu našo novo osnovno šolo oziroma našo »oranžno lepotico-', kot jo je poimenoval novinar Štajerskega TEDNIKA g. Ozmec. Na ta dan si bo mogoče šolo tudi v celoti ogledati, zato vas že sedaj prisrčno vabim. Takšne stvari se dogajajo zelo redko in lahko smo ponosni, da smo ravno mi generacija, ki je imela to priložnost. Sicer pa bodo naša društva v okviru praznovanj tudi letos priredila številne športne, kulturne in družabne prireditve. Ponovno je njihova organizacija in delo usmerjena k cilju, da si jih ogleda čim več ljudi, ki s svojo udeležbo izrazijo podporo njihovemu delu. Smo občina, v kateri deluje že 45 društev, saj smo od lani dobili še dve novi. Posebej smo lahko veseli tudi dejstva, da vsa društva delajo aktivno, zame pa je še posebej pomembno, da se društva na različnih prireditvah in akcijah povezujejo med seboj, si pomagajo in na ta način ustvarjajo občutek, da vsi živimo v eni občini. Deveti praznik naše občine bo prav gotovo v zgodovini ostal zapisan kot poseben mejnik, saj gre za leto, kije bilo v zgodovini naše mlade občine investicijsko najbolj intenzivno in zahtevno. To je leto treh izjemno velikih in pomembnih projektov. Projekt vodovoda, vreden preko 300 mio SIT, je že bil predan svojemu namenu ob dnevu državnosti na Janškem Vrhu. Za organizacijo otvoritvene slovesnosti se zahvaljujem vsem domačinom in organizatorjem, ki so nam pripravili prekrasno popoldne. Drugi velik projekt, ki je prav tako končan, je izgradnja čistilne naprave, katere vrednost znaša preko 130 mio SIT, in bo predana v obratovanje v okviru občinskih praznovanj. Gre za pomembno investicijo za ohranjanje okolja, za katerega smo dolžni vsi skupaj poskrbeti v največji možni meri, saj so opozorila znanstvenikov na tem področju kar zastrašujoča. Ukrepati je potrebno hitro in to na vseh področjih, tudi pri najmanjšem izvoru negativnega vpliva na okolje, kot so naša gospodinjstva, sicer bodo posledice ravnanj preteklosti katastrofalne za naše zanamce. Tretji projekt pa je izgradnja nove šole, kateri bo posvečena tudi naša osrednja prireditev ob praznovanju. O tej investiciji smo že kar veliko pisali, še več bomo o njej govorili v okviru praznovanj. In kaj nas čaka še jeseni? V izvajanju imamo še eno večjo investicijo, to je modernizacija ceste na Janškem Vrhu. Gre za asfaltno povezavo med že asfaltiranima cestama na Janški Vrh iz Doklec na eni in Slap na drugi strani. Cesta se izvaja v dolžini 2.300 m, vrednost del pa je preko 50 mio SIT. Sicer pa bo potrebno v jesenskem času izvesti še kar nekaj sanacij na cestah, saj nam deževno vreme letos prinaša veliko poškodb na cestiščih. Konec avgusta in v septembru bomo izvajali tudi priklope na kanalizacijsko omrežje v delu centra v Majšperku. Praznični dnevi so vedno priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali, da smo lažje prenašali vsakodnevne obremenitve. Tako bomo ponovno podelili občinska priznanja in nagrade, ki smo jih razpisali v prejšnjem časopisu, kot županja pa se želim zahvaliti tudi vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri izvedbi naših nalog. Posebna skupna zahvala velja tudi vsem, ki ste prispevali svoja sredstva pri izgradnji nove osnovne šole. Poimensko še vam bomo zahvalili v naslednjem časopisu. Iskrena hvala tudi vsem organizatorjem, nastopajočim in vsem vam, ki ste se udeležili dobrodelnega koncerta, za katerega lahko rečemo, da nam je resnično uspel in daje lahko žal vsakemu, ki tega ni uspel doživeti. Ta koncert je bil prav gotovo dokaz, da tudi v Majšperku ljudje znamo stopiti skupaj, kar se je pokazalo tako po številu obiskovalcev kot po sodelovanju naših številnih društev, podjetnikov in posameznikov. Na koncu pa le še povabilo. V čim večjem številu se udeležite prireditev, ki so napisane na posebnem programu. Veliko teh je že tradicionalnih, veliko namenjenih članom različnih društev, vse pa imajo cilj, da se družimo, spoznavamo in veselimo. Posebej vas želim opozoriti na prireditev v petek, ki jo organizira Policijska postaja iz Podlehnika, kamor spada tudi naša Občina. Gre za celovit prikaz njihovega dela, prikaz njihove opreme in veščin, namenjena pa je nam, da jih bolje spoznamo in da spoznamo tudi možne oblike njihove pomoči vsem nam. To prireditev bo ob 17.00 uri zaključil koncert Godbe Slovenske policije s pevko Alenko Godec in pevcem Matjažem Mrakom. Redko imamo priložnost, da slišimo vrhunske glasbenike in pevce v našem okolju in da slišimo protokolarni orkester. Zato posebej vabljeni tudi v petek, v soboto pa se na osrednji prireditvi prav gotovo vidimo vsi, saj bomo predali namenu investicijo stoletja, zgradbo, kije odeta v tople barve in takšno toplo in prijazno okolje naj daje našim mladim energijo za nova znanja. Dr. Darinka Fakin, Vaša županja Veseli jeseni naproti Verjamem, da mnogi med vami (z mano vred) vihate nosove nad slabim in kislim vremenom, s katerim nas je *>obdarilo•< letošnje poletje. Če me spomin ne vara, smo letos doživeli le 2 vroča poletna dneva, vse ostale dni smo imeli občutek, daje k nam že zdaj prišla jesen... Kljub neprijetnostim, ki nam jih v zameno za malomarno ravnanje z našim planetom podarja narava, pa upam, da ste si v dopustniških dneh odpočili in se oborožili z novo življenjsko močjo. To sem storila tudi jaz. Zares! Že nekaj dni, odkar spet zahajam v hram srednješolske učenosti, me daje prijetno vznemirjenje pred novimi delovnimi izzivi. Dobesedno novimi, kajti od letošnje jeseni bo moje službovanje obsegalo še marsikaj drugega kot le poučevanje. In zato se jeseni veselim! Predvidevam, da lahko vsak izmed vas v sebi prav tako najde razlog za veselje kljub dežju, ki nas v teh dneh nenehno moči. Kljub poletnemu zatišju, ki ga prinašajo dopustniški dnevi, seje v naših krajih dogajalo kar nekaj. No, če druga ne, smo bili letos priča povečanemu prometu, ki so ga povzročali dopustniki, ki so z Jadrana proti domu potovali skozi naše kraje. Ob kolonah, ki so se valile po naših cestah predvsem ob sobotah, meje prešinilo, da ne bi bilo slabo, če bi ti turisti nekaj svojega časa preživeli tudi v naši občini. Res, grenko je spoznanje, da je turizem panoga, ki se je vsi Slovenci lotevamo z rahlim nelagodjem in odporom. Škoda, kajti Slovenija je z vsemi lepotami, kijih premore, zares vredna ogleda. Mesec september bo za vse Majšperčane, kot že nekaj let zapored, pester, vesel in razigran. Ne samo zaradi dokončanja prostorov nove osnovne šole in osrednjega občinskega praznika naše občine, pač pa zaradi drobnih trenutkov, ki potem še dolgo grejejo srce. Zdaj je priložnost, da se na kateri od številnih prireditev, ki se bodo zvrstile v okviru praznika občine Majšperk, spet srečate s prijatelji, znanci in skupaj preživite lepo popoldne. Ali pa morda preplešete katero od veselih noči, se nasmejite na kakšni zabavni prireditvi in mogoče celo sodelujete na igrah brez meja? V navadi je bilo, da vam Majšperčan s podatki o občinskem prazniku postreže šele v decembrski številki. Letos smo se odločili za nekoliko drugačno potezo, saj vas bomo o vseh prireditvah in tudi o otvoritvi nove OŠ v Majšperku podrobneje seznanili v zadnjih dneh septembra ali v prvih dneh oktobra. Menili smo, da bo tako še najbolje, saj je v mesecu decembru spomin na občinski praznik že zelo bled in neaktualen. Upam, da boste prijetno presenečeni. Jesen v Majšperku bo lepa in če bo z nami zdržalo še vreme, bo še toliko bolje. Še vprašanje: kdaj ste zaslišali prvi klopotec? Seveda so se zdaj usta tistih, ki ste klopotce postavljali v družbi vaših prijateljev, razlegla v nasmeh. Najbrž ste se spomnili, kako veselo je bilo tistega dne. Pa naj kdo še reče, da jesen ni krasna! Torej- z dežnikom ali s plesnimi čevlji - upam, da se vidimo na kateri od prireditev ob našem občinskem prazniku. Prijazen in prazničen pozdrav! Zlatka Lampret, Odgovorna urednica Majšperčana Ob 9■ občinskem prazniku Občine Majšperk občinski odbor DeSUS Majšperk čestita vsem članom H JSf DeSUS-a in upokojencem Občine Majšperk. DeSUS, OO Majšperk LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. (kitajska modrost) Občinski odbor LDS Majšperk želi vsem občankam iti občanom veliko veselja, zabave in prijetnega druženja ob prazniku Občine Majšperk. Spoštovane občanke in občani! Občinski odbor SLS Vam iskreno čestita ob 9- občinskem prazniku Občine Majšperk. Slovenska ljudska stranka Skupaj z Vami se veselimo in smo ponosni, da bomo ob tem praznovanju priča otvoritve nove osnovne šole Majšperk in še drugih pomembnih pridobitev. Praznujmo in se veselimo skupaj! Predsednik OO SLS Majšperk Cvetko Pepelnik Zadnja predpočitniška seja občinskega sveta Kljub poletnim dopustom, natančneje 7. jidija 2005, so se svetniki sestali na 24. redni seji. V obravnavi so imeli kar devet obsežnih točk. V začetku seje so svetniki potrdili zapisnik 23. redne seje. V nadaljevanju so se svetniki odločili, da bodo do razjasnitve nerešenih vprašanj s strani Mestne občine Ptuj odložili končno odločitev predlogov odlokov o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Odloka Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Majšperk so svetniki obdelali v celoti. Navedeni odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Majšperk, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih služb v Občini Majšperk, kot so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaga- nje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, urejanje in čiščenje javnih površin, vzdrževanje občinskih javnih cest ter pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. Odločili so se, da o izbiri koncesionarja odloča občinski svet, medtem ko direktor izda odločbo, o odločbi pa odloča županja, administrativno, strokovno-tehnične naloge v postopku podeljevanja in izbire koncesionarja pa opravlja občinska uprava. V Občini Majšperk se je pojavilo prazno stanovanje. Občinski svetniki so se odločili, da se bo stanovanje v bloku Majšperk 52 v velikosti 52,20 m2, prodalo. Za izvedbo prodaje navedenega stanovanja po postopku licitacije se zadolži županjo, skupaj z občinsko upravo. Obvestilo o licitaciji se objavi tudi na kabelski televiziji. Zaradi bližajočega praznovanja Občine Majšperk, letos že devetega, so svetniki sprejeli, da je osrednja prireditev ob praznovanju 9. občinskega praznika Občine Majšperk v soboto, 17. septembra 2005, ostale prireditve pa potekajo od 1. do 17. septembra 2005. Vsem pri- sotnim na občinskem praznovanju se zagotovi malica. Za pripravo praznovanja je zadolžena komisija v sestavi: županja Darinka Fakin, Branko Novak, Dragan Lorber, Leopold Karneža, Ludvik Lampret, Anica Rejec, Vekoslav Širec in Cvetko Pepelnik. Kljub sprejetim sklepom v zvezi z občinskim praznikom, je med svetniki stekla beseda, da bi tudi Občina Majšperk imela točno določen dan praznika. Zato so se svetniki dogovorili, da bodo do naslednje seje občinskega sveta razmislili o morebitnem dnevu za praznovanje občinskega praznika. Na pobudo osmih svetnikov pa je občinski svet imenoval novega predsednika odbora za družbene dejavnosti. Nov predsednik odbora za družbene dejavnosti je Branko Novak. Sledila je točka pobude in vprašanja svetnikov ter točka razno, kjer je stekel pogovor o pomembnejših dogodkih v občini. Nataša LETONJA 70 let kulture v Stopercah V daljno leto 1935 segajo korenine kulture stoperškega kraja, katere začetki pripadajo učiteljem, ki so tedaj službovali v tukajšnji osnovni šoli. Najbolj zaslužna za prve kulturne utrinke je bila Elizabeta Kukovec. Na šolskem odru so tako nastajale prve ljudske igre, ki so jih pod vodstvom učiteljev in ob pomoči domačinov igrali šolski otroci. Med prvimi dramskimi deli, ki so jih uprizorili, je bila Razvalina življenja, sledilo pa jih je še mnogo, mnogo. V letu 1948 je bil v kraju oblikovan krajevni prosvetni svet, katerega glavna skrb je bila oživitev ljudske knjižnice, ki je svoj prvi prostor imela v šoli. Ta uspeh je bil dosežen, saj so knjižnico krajani radi obiskovali. Že nekdaj so bile Stoperce kraj, ki je spadal med najbolj oddaljene kraje ptujskega okraja. To je doprineslo k temu, da je bil tukajšnji človek nedostopen za spremembe. A časi so se spremenili, kultura je dobila mesto na novem odru Utrinek iz prireditve ob 70 letnici delovanja KPD Stoperce. v domu krajanov. ziranega kulturnega delovanja v kraju. Tako smo v soboto, 2. julija 2005, ob Zbralo se je veliko število domačinov, z godbi na pihala praznovali 70 let organi- nami pa so bili tudi: - županja Občine Majšperk, dr. Darinka Fakin - vodja izpostave JSKD v Ptuju, Nataša Petrovič - predstavnik slovenskega doma K PD »BAZOVICA« iz Reke, Alojz Usenik - predsednice društva v preteklosti, Marija Štebih, Stanka Varžič, Marjeta Sušeč in Vera Planinc, - rojakinja Angelca Gorjan - večina predsednikov društev v kraju Po uvodni prireditvi je zbrane nagovorila sedanja predsednica KPD Anica Rejec, ki je pohvalila delo članstva in se hkrati tudi zahvalila gledalcem za njihovo zvestobo kulturi. V programu, ki ga je vodila Vera Planinc, se je predstavilo vseh sedem sekcij društva, od katerih je vsaka zastopala eno desetletje aktivnega delovanja. Ob petju, hudomušnih pripovedih v narečju, igri plesu, diapozitivih, prikazu starih kmečkih opravil in vragolijah metle Rozike smeha seveda ni zmanjkalo. Še bolj častitljiv je bil drugi del prireditve, namenjen podelitvi priznanj najbolj aktivnim kulturnikom. Le - ta so prejeli: Ljudske pevke, Ljudski pevci, Dramska skupina, Ivanka Galun, Peter Kitak, Marinka Pšeničnik, Lea Kitak, Rezika in Roman Lampret, Marjeta Sušeč in Anica Rejec. Zahvala za knjižno ohranjeno dediščino Stoperčanov pa je bila podeljena rojakinji, Angelci Gorjan. Tudi gostje so nam izrekli številne čestitke in pohvale za naše delo, prejeli pa smo tudi spominska darila, ki bodo pričala prihodnjim rodovom o pomembnosti kulturnega dogodka. Praznovanje smo zaključili seveda ob dobri kapljici in prigrizku v družbi vseh udeležencev. Kulturno delovanje nas zbližuje in hkrati krepi medsebojno povezanost krajanov. To pa je naša prednost, ki nam jo mnogi radi zavidajo. Lea Kitak 25. junij — dan državnosti Že 14 let živimo v svobodni in samostojni državi, vendar ostajajo spomini na osamosvojitveno pot še kako živi. 25. junij je za Slovenijo velik dan. Letos mineva 14 let, odkar živimo v samostojni državi. Svobodo in neodvisnost vsak izmed nas občuti enako, a hkrati tako različno. O tem, kako sta samostojnost in svoboda v Sloveniji zaznamovali posameznika, smo slišali in videli na osrednji občinski prireditvi ob dnevu državnosti v soboto, 25.6.2005, v dvorani TVI Majšperk. V kulturnem programu so se nam predstavili Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Mešani pevski zbor KUD Majšperk ter KPD Stoperce skupaj z ljudskimi pevci iz Stoperc. Slavnostna govornica je bila županja naše občine, dr. Darinka Fakin. Res je, vsak narod si piše usodo sam. Slovenci smo si jo končno napisali 25. junija leta 1991, ko je slovenska skupščina uzakonila listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Dan kasneje je bila suverena država slovesno razglašena, s tem pa se je boj za njeno osamosvojitev šele pričel. Vojna za samostojno Slovenijo res ni trajala dol- go, a dovolj, da smo se Slovenci končno zares združili in zedinili. Spoznala nas je Evropa, začeli smo postajati prepoznavni v svetu. Zdravljica je postala naša himna, v grbu se je ponosno kazal Triglav. Ni ga bilo Slovenca, ki ne bi bil ponosen na svoje poreklo. Vojna, ki je dokončno spremenila našo zgodovino, je zahtevala 23 žrtev. Desetdnevna vojna za Slovenijo je na preizkušnjo postavila vse Slovence. Smo res to, kar so trdili že naši predniki? Kljub vojaškemu pritisku JLA so ves čas spopadov tekla diplomatska prizadevanja, ki so 7. julija 1991 pripeljala do podpisa deklaracije, ki je pomenila tudi konec vojne za Slovenijo. Prvi povojni dnevi so bili v Sloveniji v znamenju svobode, olajšanja in vsesplošnega navdušenja. Uresničile so se sanje vseh tistih, ki so nam napovedovali lepše in boljše čase. Prizadevanja za mednarodno priznanje naše mlade države so padla na plodna tla, saj nas je kmalu pozdravil ves svet. 22. maja 1992. leta pa je Slovenija posta- la tudi polnopravna članica Združenih narodov. Opisati zgodovino slovenskega naroda ni lahko, lažje je orisati Slovence. Odlikujejo nas delavnost, trdoživost in iznajdljivost. Zgodovina nas je marsičesa naučila, saj nam ni nikoli prizanašala. Boriti smo se morali za druge narode, boriti smo se morali za naša mesta in zemljo. Za državnimi mejami so ostali naši ljudje, ki niso nikoli pozabili svojega - slovenskega porekla. Biti Slovenec in pripadati slovenskemu narodu - to bi nam moralo biti vsem v ponos. V današnjem svetu, ko še vedno vladata vojna in rasna nestrpnost, je občutek pripadnosti tisto največ, kar ljudi druži in povezuje. Tam, kjer je srce, tam si doma. Zagotovo pa lahko trdimo, da je dan državnosti priložnost, ko se slovenstva v resnici zavemo. Zlatka Lampret Košarkaška šola Haloze Košarkaška šola HALOZE deluje pod okriljem Športnega društva Podlože. Najmlajše športno izobražujemo, saj otroci izkazujejo velike potrebe po telesnih aktivnostih. V košarkaški šoli HALOZE jih učimo skrivnosti košarkaške igre, prav tako pa jim nudimo celosten razvoj motoričnih sposobnosti. Delavci košarkaške šole bomo poskrbeli, da bodo osvojeno znanje pokazali svojim staršem in drugim, ki imajo radi ta šport. Trenutno obiskujejo treninge otroci od 6 do 11 leta starosti. Vsi, ki imate veselje in ambicije, pridružite se nam. Branko Frangež V košarkaško šolo HALOZE vpisujemo bodoče košarkaše —fante, letnik 1998, 1997, 1996, 1995 in 1994. Vpis je mogoč na tel. št. 031 683 357 (Branko). Lep košarkaški pozdrav! Oldtimerjiponovno na Sestržah Bila je nedelja zjutraj 26.6.2005, dan po državnem prazniku. Opazujemo nebo, ki ni bilo nič kaj prijetno, pripravljalo se je k dežju. To nam ni prav nič ugajalo, kajti ob 12. uri smo pričakovali karavano oldtimerjev Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo. Njihova želja je bila, da se na Sestržah seznanijo s običajem, ki je star vsaj toliko kot njihovi jekleni konjički. Šlo je za predstavitev običaja >>mautanja«.Tako so celo dopoldne, vse tja do dvanajste ure, potekale priprave na ta dogodek. V okviru prireditve smo pripravili tudi manjšo pogostitev v Domu krajanov, pred domom pa postavili šank, da so lahko udeleženci ob kozarčku vinčka ali soku malo postali in poklepetali. Udeležencem je bil na voljo tudi ogled slikarskih del letošnje slikarske kolonije Žetale 2005. Da bi Sestržani izvedeli za ta dogodek, smo poskrbeli člani ŠKD Sestrže, ki smo po vsej vasi poslali vabila, kjer je točno pisalo kje, kdaj in zakaj. Malo pred dvanajsto uro, ko je mauta že stala, so se začeli zbirati ljudje, ki so v velikem številu pričakali prihod oldtimerjev. Ampak najbolj sta nas zanimala ženin in nevesta, če seveda sploh obstajata ali so nas »potegnili za nos«. Čeprav nam je organizator oldtimerjev zagotovil, da bosta zraven, še vseeno nismo bili popolnoma zaupljivi. Saj veste, človek se prepriča šele takrat, ko vidi na lastne oči. V veliko veselje se je tudi nebo začelo jasniti, tako da je bilo vzdušje še lepše. Nekaj minut čez dva- Še nekaj »strokovnih« nasvetov pred poroko. naj sto se je v središču Sestrž zaslišalo brnenje avtomobilov in motorjev, ki so iz Savinjskega vozili proti Sestržam. Za motorji so se pripeljali avtomobili. Na začetku avtomobilske karavane starodobnih vozil sta bila v lepo okrašenem avtomobilu »ženin in nevesta s pričami«. Vsi smo imeli oči na pecljih, ko smo nestrpno čakali, da izstopita. No in končno sta. Bila sta mlada, lepo oblečena, kot prava ženin in nevesta. V čast njunega prihoda se je zaslišala domača glasba ansambla Pepija Kruleta in ljudskih godcev iz »Turnož«, ki so se širši publiki predstavili prvič. Ko so se gostje okrepčali, smo jih povabili pred mauto, kjer se je pričelo z mautanjem. Najprej smo običaj na kratko predstavili, čemu mautanje sploh služi in kako poteka. Nato je vse skupaj potekalo v »živo«. Še darila za spomin na prijetno srečanje. Tako smo ženina, nevesto ter priče pripravili na tisti »pravi dan«, ko bosta rekla usodni da, skupaj ali vsak zase, tega še danes ne vemo. Po končanem mautanju smo izbrali še najboljša oldtimerja, avto in motor, njuna lastnika pa sta prejela praktični nagradi. Za tem smo odklenili mauto ter tako ženina in nevesto skupaj s svati spustili novim nedeljskim dogodivščinam naproti. Sestržani smo lastnike starodobnih avtomobilov v zadnjih letih gostili že drugič. Prireditvi sta bili obakrat množično obiskani. V potrditev tega pa prilagamo še nekaj fotografij našega mautanja. Brez prave »muzike« ni prave gostije. Za ŠKD Sestrže Andreja Pišek Spošto vatli! Uredniški odbor Majšperčana je prejel za vse občane Majšperka zanimiv sestavek o kabelskem sistemu v naši občini. Ker je vsebina članka zares aktualna in v ospredje postavlja temo, ki že nekaj časa buri duhove vseh »uporabnikov« KRS Majšperk, naprošamo avtorja članka, da nam posreduje, svoj naslov, saj bomo le tako lahko sestavek objavili v naslednji številki našega časopisa. Uredniški odbor Tečaji angleščine Vse, ki ste zainteresirani in željni osnovnega ali boljšega znanja angleškega jezika po lanskih, uspešno zaključenih tečajih, letos spet vabimo da se vpišete v začetne ali nadaljevalne tečaje angleškega jezika! Tečaji bodo potekali med tednom v prostorih Občine Majšperk. Rok za prijave je 12. 9- 2005. Prijavite pa se lahko na telefonsko številko 041/547-116. Nadia Elhefian Galun s.p., Stogovci 42, 2323 Ptujska Gora Udeležba Radiokluba na občinskem prazniku Radioklub Ptujska Gora S59DPG se bo v nedeljo, 4. septembra modulaciji na 3500 kHz in v FM modulaciji na 144000 kHz za 2005 udeležil praznovanja ob 9- prazniku Občine Majšperk spominsko diplomo Občine Majšperk. od 9- do 14. ure po lokalnem času. Člani Radiokluba Ptujska Franc Kolar, S52KH, Gora bodo vzpostavljali zveze z naj višjih hribov občine v SSB Predsednik Radiokluba Ptujska Gora 6. pohod Spoznajmo občino peš ob 9. občinskem prazniku - DATUM POHODA: - START POHODA: - PREVOZNO SREDSTVO: - ČAS POHODA: - TRASA POHODA: - DODATNE INFORMACIJE: 4. septembra 2005 13.30 PRED OSNOVNO ŠOLO MAJŠPERK OSEBNI AVTOMOBIL ŠTIRI URE HOJE KROŽNO PO OSREDNJEM DELU OBČINE OD MAJŠPERKA PREKO NARAPELJ, BOLFENKA, VRHA JELOVIC, REPETITORJA DO BREGA. Miran Smolej in Marjan Planinc. Miran Smolej, Predsednik PD Majšperk ŠKD Sestrže vabi na prireditvi ob praznovanju občinskega praznika - 03.09.2005 ob 16. uri na tekmovanje četvork v odbojki na mivki (ekipa - moška ali ženska šteje 4 tekmovalce in rezervo) - 04.09.2005 ob 14. uri kmečke igre (ekipa - mešana šteje 2x moški, 2x ženska in rezerva) Vljudno vabljene ekipe in obiskovalci. Program prireditev ob 9. občinskem prazniku Občine Majšperk Nedelja, 28.8. 8.00 - srečanje lovcev in streljanje na glinaste golobe na strelišču Lovskega društva Stoperce (LD Stoperce) Četrtek, 1. 9- 16.30 - kolesarski maraton - pričetek igrišče Ptujska Gora (ŠD Ptujska Gora) Petek, 2. 9- 17. 00 - košarkaški turnir 3 na 3 na igrišču pri OŠ Majšperk (ŠD Majšperk) Sobota, 3- 9- 7.00 - tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal DRAVINJE posamično na tekmovalni trasi v Zgornji Pristavi s podelitvijo priznanj okoli 13.00 ure (RD Dravinja Majšperk) 8.00 — ustvarjalne delavnice za majhne in velike v Domu krajanov Stoperce (KPD Stoperce) 15.00 - prireditev ob 25-letnici delovanja Planinskega društva Donačka gora Stoperce z otvoritvijo društvenih prostorov v Domu krajanov Stoperce. Zabava pod šotorom na igrišču. (PD Donačka gora) 16.00 - odbojka na mivki na igrišču v Sestržah (ŠKD Sestrže) 20.00 - turnir v malem nogometu za člane na igrišču Breg (ŠD Breg) Nedelja, 4. 9. 9.00 - vzpostavljanje zvez z najvišjih hribov občine v SSB modulaciji na 3500 kHz in FM modulaciji na 144000 kHz (Radioklub Ptujska Gora) 14.00 - spoznajmo občino peš - pričetek pred OŠ Majšperk (PD Majšperk) 14.00 - kmečke igre na igrišču Sestržah (ŠKD Sestrže) 19.00 - klavirski koncert z gosti v cerkvi na Ptujski Gori (TD Ptujska Gora) Torek, 6. 9- 17.00 - turnir v ruskem kegljanju na igrišču Ptujska Gora (DU Ptujska Gora) Četrtek, 8. 9. 16.00 - turnir v malem nogometu za osnovnošolske dečke na igrišču na Ptujski Gori (ŠD Ptujska Gora) Petek, 9. 9. 17.00 - turnir v košarki s predstavitveno tekmo košarkaške šole HALOZE v telovadnici OŠ Majšperk (ŠD Majšperk) Sobota, 10. 9. 9.00 - praznovanje 10. obletnice delovanja društva invalidov Majšperk - Kidričevo z družabnim srečanjem težkih invalidov v dvorani TVI Majšperk (Dl Majšperk - Kidričevo) 14.30 - turnir v gorskem kolesarstvu s pričetkom v Narapljah (TD Naraplje) 15.00 - turnir v malem nogometu veteranov na igrišču Podlože (ŠD Podlože) 16.00 - predstavitev društva Črni panter pred občino v Majšperku (Črni panter) 17.00 - turnir v namiznem tenisu v gasilskem domu Medvedce (ŠD Medvedce) 19-00 - družabni večer S prijatelji od Pohorja do Prlekije v dvorani TVI Majšperk (DPD Svoboda Majšperk) Nedelja, 11. 9- 8.00 - občinsko gasilsko tekmovanje ob novi osnovni šoli v Majšperku (GZ Majšperk) 15.30 - Igre brez meja na igrišču pri OŠ v Majšperku (ŠD Majšperk) Četrtek, 15. 9. 10.00 - otvoritev razstave v šotoru pred občino (občina in društva ter sekcije) 10.00 - srečanje upokojencev občine Majšperk (DU Majšperk) 19-00 - prireditev Večer smeha v dvorani TVI Majšperk (KUD Majšperk) Petek, 16. 9. 14.00 - Predstavitev dela in opreme Policije, prihod sodelujočih na predstavitvi (razen Orkestra ) 15.00 - pričetek predstavitve po tematskih sklopih - splošne naloge police (intervencijsko vozilo, osebno službeno vozilo, sredstvo za prisilno ustavljanje vozil,..) - oprema za nadzor cestnega prometa in reševanje prometnih nesreč (specialno vozilo za oglede prometnih nesreč, provida, mot. kolo, laserski merilec hitrosti, ... - oprema za varovanje državne meje (vozilo z termovizijo, ročna termovizija, terensko vozilo, motorno kolo,..) - vodniki službenih psov s službenimi psmi ter policisti konjeniki - skupina Posebne policijske enote z opremo za vzpostavljanje javnega reda in miru - skupina za preventivo SKP PU Maribor - letalska enota policije - nagradna vožnja za učence 17.30 - Promenadni koncert orkestra slovenske policije s solistoma go. Alenko GODEC in g. Matjažem MRAKOM 18.00 - tradicionalni tek iz Ptujske Gore proti Majšperku s pričetkom pri Domu krajanov in gasilcev Ptujska Gora (ŠD Ptujska Gora) 19.30 - svečana seja občinskega sveta v prostorih Občine Majšperk (občina) 20.00 - podelitev priznanj in pokalov s področja športa na prireditvenem prostoru - šotor (športna društva) sledi družabna prireditev s tekmovanjem HALOŠKI GROF 2004 (KUD Majšperk) ter družabno srečanje z ansamblom Bič Boys Sobota, 17. 9- 15.00 - prireditev ob otvoritvi nove osnovne šole pred novo osnovno šolo v Majšperku (OŠ Majšperk in občina) 16.00 — osrednja proslava ob 9. občinskem prazniku s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj v telovadnici nove OŠ Majšperk Sledi zabava z ansamblom Mira Klinca in pogostitev vseh prisotnih pod šotorom pred občino. Deset "novih' Slovencev Verujoč v pregovor: »Za dežjem vedno posije sonce«, smo se člani PD Donačka gora Stoperce v petek, 12. 8. 2005, odpravili proti Triglavu. Avtomobili so požirali kilometre in pili bencin, dež pa je neusmiljeno spiral z njih vso haloško blato. Napoved, da se bo zjutraj na zahodu že zjasnilo, se ni hotela uresničiti, megle so vlekle nebo vedno niže, zaman smo s pogledom iskali tiste vrhove Julijskih Alp, ki te pozdravijo ob prihodu na Gorenjsko. Malo smo spremenili načrt in namesto v Bohinj, zavili na Pokljuko. Polni optimizma smo zrli v nebo in prisegali na napoved, da bodo padavine ponehale. Presledki med dežnimi kapljami so bili vedno daljši, zato smo s tistim: »Pa saj nismo iz cukra«, stopili na gozdno pot proti Vodnikovemu domu. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo si ogreli mišice in ujeli ritem dihanja. Vztrajno je rosilo, zato so bili naši postanki kratki, izdihali smo se stoje, stoje smo si dodajali energijo in si dajali pogum. Tudi za razgled nismo potrebovali veliko časa, saj se je pogled kar hitro izgubil v megli. Više ko smo se vzpenjali, manj je deževalo. Ob prihodu na Kredarico je le še rosilo iz megle. Imeli smo srečo, marsikdo se je zbal dežja, zato je bilo v koči dovolj prostora za nas in za premočena oblačila. Siti, suhi in zadovoljni smo čakali, da se uresniči napovedana razjasnitev. Ko se je popol- dan že spogledoval z večerom, so se oblaki dvignili in posijalo je sonce. Tisto za dežjem, tisto, ki se blagodejno razlije po umiti pokrajini in ogreje tudi ljudi. Zvabilo nas je ven, saj ne doživiš vedno sončnega zahoda na 2500 metrih. Tisti, ki so se na to pot odpravili prvič, so malo z bojaznijo zrli v mogočno ostenje Triglava in razmišljali, kako je speljana »Slovenci smo« osvojili smo vrh. pot do tistega koščka ozemlja, ki ga je že Jakob Aljaž krstil za simbol Slovestva in s katerim je kljuboval nemškim pritiskom tudi v gorah. Ob srečanju s spancem smo si verjetno vsi zaželeli lepo jutro. Ob prebujanju je vsak najprej skozi majhno podstrešno okno pogledal v nebo. Obetalo je lep dan in podarilo nam ga je. Čeprav se še niso poslovili vsi oblaki, je sonce vseeno našlo prosto pot in obsijalo vrhove. Na vrh smo prišli še dovolj zgodaj in deset naših članov je pridobilo še tisti plus, ki je potreben za pravega Slovenca. Bližnje doline so bile še prekrite s kipečo meglo, a to nas ni motilo, saj jih vidimo večkrat; vrhovi pa so se ponujali vsak s svojo prepoznavno obliko; čisti in jasni. Tam v daljavi pa se je odkrival pas morja in z malo domišljije smo videli tudi ladje v Tržaškem zalivu. Spust do Doliča je minil v ponosnem pogovoru, da smo imeli srečo. Pozabljena je bila deževna in mokra pot do Kredarice. Sonce nas je spremljalo ves dan in ob Ledvički smo na strmi plaži za nekaj odtenkov porjaveli. Če je bilo na Kredarici dovolj prostora, pa je lepa sobota zvabila v hribe kar preveč ljudi, zato je bila v Koči pri Triglavskih jezerih prava invazija na proste poste- lje. Dobili smo zadnja ležišča; čisto pod streho. To so bila res samo ležišča; jogi in odeja, katero so mnoga telesa, ki so se vanjo zavijala čisto ogulila. Ponavadi se pred spanjem slečemo. Mi pa smo se oblačili; dvojne nogavice, puli, trenirka, vetrovka. Razmišljala sem še o rokavicah, a sem roke potisnila v žep. Sedemnajst utrujenih planincev nima najbolj tihega spanca. Noč mi je minila v poslušanju različnih tonov smrčanja, bujenju smrčačev in rahlim spancem v kolikor toliko tihih presledkih. Pravijo, da ima v Bohinju dež mlade. No ja, ponoči je imel obilen porod, zjutraj pa si nikakor ni mogel opomoči. Nebo se je nekaj časa kisalo in se stiskalo, kot da misli na zemljo poslati še kakšnega mladiča. Dan je vstajal težak in len, se počasi odpiral, nebesni svod se je dvigoval in nam počasi odkrival daljave; ob prihodu v Bohinj smo se ob jezeru lahko celo za kratek čas nastavili soncu. Pot smo prehodili in doživeli. Doživeli smo sonce, dež, cvetoče planinsko cvetje; težko od dežja in srebrno od rose; gore, zavite v meglo, prekrite z grozečimi oblaki in obsijane s soncem, kozoroga, ki se je elegantno premikal in privabljal naše poglede, svizce na popoldanski paši, ž’ponarejeno” kislo mleko, Trebušnikove zrezke,... in nekaj prijetnih skupnih spominov. Danica Lorber Lovili smo še zadnje sončne žarke ob Ledvički. Majšperčan - številka 46 - avgust 2005 PLANINSKI KOTIČEK STRAN 11 Zanimivosti in utrinki iz pohodov v letu 2005 PD Majšperk V letošnjem letu smo bili v PD Majšperk izredno aktivni, saj smo kljub zelo deževnemu letu od 11 pohodov, ki smo jih načrtovali do avgusta, uspešno izvedli kar 9 pohodov. Kje vse smo bili, pa lahko tisti, ki se nam niste mogli pridružiti, pa vas to vseeno zanima, izveste v nadaljevanju. V zimskih mesecih smo se pridno pripravljali na spomladanske in poletne pohode, ki so ponavadi zahtevnejši in zahtevajo več fizične pripravljenosti. Tako smo se že 31- januarja udeležili tradicionalnega zimskega pohoda na Boč, ki ga vsako leto pripravi PD Poljčane. Že teden dni pozneje pa smo se pridružili planincem iz PD Sloga Rogatec na tradicionalnem pohodu ob kulturnem prazniku. Takoj ko je pomlad pregnala zimo, smo se 28. marca, to je na velikonočni ponedeljek, odpravili na izlet v Slovenske gorice, kamor so nas že na našem občnem zboru povabili naši člani in prijatelji iz Slovenskih goric. Na številčno zelo dobro obiskanem pohodu smo si najprej ogledali mlin na veter in Etnološki muzej v Stari Gori, nato pa še obnovitvena dela na Puhovem muzeju. Med samim pohodom pa smo se povzpeli še na razgledni stolp na Gomili in uživali v pogledih proti Halozam in Pohorju. Ves čas pohoda smo bili deležni gostoljubnosti domačinov, na koncu pa bili še posebej presenečeni nad gostoljubnostjo župana, ki nam je prijazno razkazal znamenito Herberštajnovo klet in nas pogostil z degustacijo svojih vin. V pomladanskih mesecih smo nato pred 1. majem ponovno odšli na izlet v hrvaške planine, kjer smo v Narodnem parku Paklenica v kar zahtevni turi prehodili divji kanjon Male Paklenice po strugi navzgor in se nato po kanjonu Velike Paklenice spustili nazaj do našega hotela v Stari Grad. Drugi dan našega popotovanja po Hrvaški smo se odpravili v Nacionalni park Kornati in na vožnji z ladjo uživali med lepotami Kornatskih otokov. Zadnji dan popotovanja po Hrvaški pa smo si ogledali še kanjon reke Zrmanje in izvir Krke. V mesecu maju smo se najprej pridružili planincem iz PD Maks Meško iz Ormoža na njihovem tradicionalnem pohodu po 3. etapi Ormoške planinske poti. V drugi polovici maja smo združili dva izleta in se odpravili najprej na Paški Kozjak, nato pa še na Sleme in Smrekovec. V poletni sezoni smo se podali v osrednje Karavanke in se iz Podljubelja, preko planine Kofce, povzpeli na Veliki vrh, ki leži v masivu Košute. Na tem izletu smo se v letu 2005 prvič povzpeli preko 2000 m. Naš najbolj zahteven pohod v letošnjem letu smo opravili 6. avgusta, ko smo po zahtevni poti osvojili vrh Prisojnika, nato pa se po zelo zahtevni poti spustili mimo zelo znanega prednjega okna nazaj na Vršič. Naporna tura, ki je nekaterim pohodnikom, predvsem ob spustu, pognala v kosti kar nekaj strahu, je na koncu vsem ostala v lepem spominu. Na koncu vas želim še obvestiti o novosti, ki smo jo v letošnjem letu pripravili v našem društvu. Odločili smo se, da vam kakšno nedeljsko popoldne popestrimo še z drugačno obliko rekreacije in vas povabili na nedeljska kolesarjenja. Tako smo v maju prekolesarili krožno pot od Majšperka preko Ptujska Gore, Lovrenca do Vidma in se nato po Dravinjski dolini vrnili domov. V juniju pa smo kolesarili navzgor po Dravinjski dolini in se nato preko Slovenske Bistrice in Črešnjevca vrnili v Majšperk. NAŠI NAČRTI ZA JESEN V septembru vas v soboto, 3- 9- 2005, vabimo na kolesarjenje na Poli maraton, v nedeljo, 4. 9. 2005, pa na 6. pohod, ki ga organiziramo ob praznovanju 9. občinskega praznika. Prehodili in spoznali bomo osrednji del Haloz . V soboto 10. septembra se bomo udeležili srečanja vseh slovenskih planincev v Kamniški Bistrici. Proti koncu septembra ali v začetku oktobra, pa se nam lahko pridružite Cerkljansko in v okolico Idrije. Če nas bo dovolj bomo izlet organizirali z avtobusom. V oktobru vas vabimo še na kostanjev piknik na jaso na Donačko goro, v decembru pa bomo pohodniško sezono zaključili še s pohodom na Donačko goro, ki bo tako, kot vsako leto, 26. decembra. Vabljeni ! V imenu izletniškega odseka Miran Smolej JAVNA DRAŽBA STANOVANJA Spoštovane bralke in bralci, obveščamo vas, da bo 21. 9- 2005 ob 15.00 uri v sejni sobi občine Majšperk javna dražba praznega stanovanja v velikosti 52,20 m2 v stanovanjskem bloku Majšperk 52. Podrobnosti javne dražbe bodo objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, ki izide 2. 9. 2005. Za dodatne informacije lahko pokličete na občinsko upravo v delovnem času. Občina Majšperk Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/2006 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/06 je bil objavljen dne 17.06.2005 v Uradnem listu RS št. 58/05. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2004 ne presega 833.063,00 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (916.369,00 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1, I. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki ie priloženo obrazcu za vlogo! Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 07. 09. 2005. za študente 05. 10. 2005. Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: wiviv.ess.gov.si, v rubriki Dejavnost - Štipendije in posojila, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Ptuj Spoznavanje preteklosti Rodili smo se v času, za katerega mnogi danes trdijo, da je bil diktatura komunizma. Zase lahko rečem, daje nisem občutila. Mogoče že zato, ker je vsaka mladost lepa in vsako otroštvo dragoceno. Ne vem, komu naj bom hvaležna? Hvaležna za vzgojo, hvaležna za to, da spoštujem svojo in našo preteklost, spoštujem svoj domači kraj in svojo domovino. Spoštovala sem prejšnjo, spoštujem zdajšnjo. Spomin seže v osnovno šolo, ko nas je učitelj Vobovnik vodil po haloških hribih in nam kazal samotne domačije, cvetoče lipe, božjepotne cerkve in govoril:'' Poglejte, kako lepe so Haloze!” Gledali smo, spoznavali in spoznali... Lepe so. Spoznavali smo preteklost svoje okolice. Šli smo v Sreče. Ostal je spomin na domačijo in grozen zločin. S kolesi smo se odpeljali tudi v Stogovce in si tam ogledali kraj, kjer so v času, ko se je preganjal slovenski jezik in slovenski narod, tiskala in razširjala slovenska beseda. Vse mi je ostalo v spominu. Nam, rojenim po vojni, je ob poslušanju zgodovinarjev, največkrat toliko starih, kot smo mi, hudo. Kje je resnica? Kdo je lagal? Kdo laže? Ali se nam morajo res podreti vsi ideali? Bil je čas, ko je bilo skoraj kaznivo izgovarjati besede NOB, partizan..., pa je to vendarle del zgodovine, ki je odločilno oblikoval tudi nas. Premalo imam znanja iz zgodovine, da bi si upala zapisati kakšne posplošene sodbe, a svoje mnenje lahko imam in upam si ga imeti. Že nekajkrat sem na Osankarici stopala po spominski sobi, gledala fotografije mladih obrazov, še skoraj otrok. Padli so. Spoštujem jih. Spoštujem njihovo večno mladost, sanje, ideale... Če je kdo kaj zakrivil, so ti čisti kot sveže zapadli sneg, ki v tišini pokriva njihove otrple nasmehe. Pa se mi ne zdi prav, da mladi rodovi ta del zgodovine spoznajo tako površno, saj ni potrebno, da ga vrednotijo, naj ga spoznajo, ko bodo imeli dovolj znanja in izkušenj, pa naj si sami naredijo vrednostne sodbe. Mogoče sem se prav zato odločila, da sem učence popeljala po domačem kraju - Majšperku in okolici, naj vedo, kdo je bila Marija Kubricht. naj spoznajo kapelice, kužna znamenja in spomenike NOB. Ustavili smo se tudi na domačiji Marije Eberl. Tam je bila tiskarna Tehnika Lacko. Nekaj sem o tem že prebrala, a čisto drugače je, če dogodke oživi nekdo, ki je ta čas doživel, preživel in ga ohranil v spominu. Gospa nas je s prijazno besedo povabila na dvorišče. Zbrali smo se okrog nje. Kaj nam bo povedala gospa, ki je spomin iz otroštva ohranila kot dragocen nakit, ki si ga nadeneš le takrat, ko veš, da ga bodo drugi gledali s spoštovanjem. "Kaj naj vam povem? Bila sem majhen otrok. Jama, v kateri so delali tiskarji, je zasuta. Kar prišli so. Kaj so se dogovorili z očetom, ne vem. Začeli so kopati. Skrivaj ponoči. Slabe pogoje so imeli. Jama je bila tesna. V zemlji je bilo veliko vlage, slab zrak. Svetili so si s karbidovkami. Kadar je bilo vlažno, se je na tleh nabralo veliko vode. Naredili so si odre. Ko so nastopile ugodne okoliščine, pa so vodo z vedri zlivali iz jame. Podnevi so tiskali, ponoči pa raznašali letake. Mize, na katerih so tiskali, so ponoči spremenili v postelje. Le redko si je kak prehlajen tiskar upal priti spat k nam na peč. Osem mesecev so bili v jami. Šest otrok nas je bilo, pa smo znali molčati, Nikomur nismo črhnili niti besede, niti med igro s sovrstniki nam ni iz ust ušlo nič prepovedanega. Bi vi znali tako molčati? Tam je spominska plošča. Marsikdo misli, da je tukaj kdo padel, pa ni. Tiskarne niso odkrili. Nismo bili sumljivi. Oče je bil slep, šest otrok je bilo pri hiši. Nihče ni pomislil, da bi se takšna družina spuščala v tako tvegano početje. Tudi starši so znali skriti skrb in nemir, a vem, da so vsak dan trepetali za svoja, naša in njihova življenja. Lahko si mislite, kako je bilo hudo že samo, če je prišel kdo na obisk in videl, da kuhamo več, kot sami potrebujemo. Če je bil kdo pri nas, tiskarji po ves dan niso dobili hrane...Ja kaj smo kuhali? Sami smo imeli malo. Kakšne krompirjeve juhe, kar smo pač zmogli. Vsi skupaj smo bili skromni. Danes mi je kar hudo. Zadnjič sem na Ptujski Gori nabrala za nekimi otroki iz Celja našla za celo vrečko napol pojedenih štručk. To me boli. Navajena sem bila skromnosti..." Poslušala sem živahno gospo, ki je bolj govorila s pogledom kot z besedami. Videla je svoje borno otroštvo, videla svojega očeta, kako gre s polnim nahrbtnikom materiala na pot, videla blede tiskarje, čutila je nevarnost. Jemala je dogodke iz spomina in jih delila z nami. Sprejeli smo jih. Ne zato, da bi jih vrednotili, ampak zato, da bi vedeli. Hvaležni smo za vsak spomin. Hvaležni ljudem, ki bogastvo preživetega delijo z nami. Učenci so poslušali, se malo čudili, mogoče jemali marsikaj kot veliko pustolovščino. Težko si s takšnimi drobci ustvarijo sliko časa, ki je v svoji krutosti povezal ljudi v skupno odgovornost zase, za druge in za bodočnost. A marsikaj so si zapomnili in v šoli spra- ševali s tistimi svojimi zakaj... Dvoje jih je sigurno ganilo. Le kako so lahko bili otroci tiho? Le kako so lahko živahni mladeniči osem mesecev zdržali v vlažni jami? Vprašanja so ostala. Odgovore iščemo vsi, ki teh časov nismo doživeli. Iščemo jih takrat, ko ob prvih težavah nemočno klonemo in se izgubljamo v lastnem pomilovanju. Danica Lorber Setev! Žetev? 2004/2005 »Pojdimo v njivo med zoreče klase -naš čas je, naš čas je!« (Miroslav Košuta) 23. 6. 2005 smo odšli na polja naše mladosti in poželi smo letošnje klasje. Prireditev je potekala še zadnjič v prostorih šolske telovadnice OŠ Majšperk. Učenci so nam prikazali bogat kulturni program, saj so v njem nastopili udeleženci enoletnega izbirnega predmeta ples pod vodstvom gospoda Darka Kafla in izbirnega predmeta gledališki klub pod vodstvom gospe Danice Lorber. Zaplesala sta nam tudi državna prvaka v standardnih plesih Žiža in njen plesalec iz Rač. Gospod ravnatelj je imel slavnostni govor in skupaj z gospodom knjižničarjem sta podelila knjižne nagrade našim učencem. Podelitev teh nagrad ureja interni Pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in priznanj OŠ Majšperk. Knjižne nagrade in priznanja za dosežke na tekmovanjih iz znanj so prejeli: Simon Ekart in Matic Rakovec iz 2. razreda osemletke, Tjaša Ahec iz 3- razreda, Petra Selinšek iz 3- razreda- podružnica Ptujska Gora, Nejc Lovrenčič iz 4. razreda — podružnica Stoperce, Maruša Križanec in Sebastijan Kužner iz 5- razreda, Janez Dolšak, Mojca Jernejšek, Vid Topolovec in Robin Fidler iz 7. razreda, Mihaela Strmečki, Kaja Valand, Anamarija Jernejšek, Tamara Mohorko iz 8. razreda devetletke. Učenci zaključnega osmega razreda osemletke, zadnje generacije osemlet-karjev na OŠ Majšperk, so prejeli priznanja in knjižne nagrade na valeti, 14. 6. 2005. Gospod knjižničar je na zaključni prireditvi prebral imena teh učencev in vse njihove dosežke, saj so prejeli knjižne nagrade in priznanja za osvojeno Bralno značko vseh osem let, za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vseh osem let, za dosežen odličen uspeh vsa leta šolanja ter za dosežke na tekmovanjih iz znanj. Ti učenci in učenke so: Špela Dolšak, Renata Frlež, Sandra Lončarič, Miha Pompe, Lorisa Avguštin, Nives Čuhnik, Renata Avguštin, Manuela Valant, Tina Krajnc, Nina Ahec, Matjaž Kitak, Dušan Zakelšek, Albin Kodrič, Lea Medved, Marko Purg, Lucija Skledar, Jerneja Hernja, Laura Fišer, Janez Mohorko, Hana Jurič, Petra Kojc. Gospa županja pa je letos po slavnostnem govoru presenetila prejemnike zlatih priznanj pri raziskovalnih nalogah, mentorjem mladih raziskovalcev pa je podelila šopke v zahvalo za trud. Tudi mi smo presenetili našo gospo županjo. Lucija Skledar, predstavnica Skupnosti učencev šole, ji je izročila šopek in ji čestitala za njene dosežke na znanstvenem področju, saj je gospa Darinka Fakin postala doktorica znanosti. Za konec prireditve pa smo prihranili prav posebno glasbeno doživetje. V goste smo povabili tamburaško sku- pino KUD Majšperk Skupina, ki je bila ustanovljena lani januarja pod vodstvom gospoda Kleina, šteje 18 članov. Gospod Klein je znal motivirati mlade za igranje ter pripraviti je našo publiko do petja pesmi Slovenija, odkod lepote tvoje. Vsi nastopajoči in sodelujoči so poskrbeli, da smo se na dostojen način poslovili od stare šolske stavbe, zato se vsem zahvaljujem in si želim še veliko takšnega prijateljskega sodelovanja. Voditeljica prireditve: Marjeta Kotnik II ji #5; gr i ij- teviij Rešite križanko Rešitev prejšnje križanke je bila DAN DRŽAVNOSTI. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje dobitnike praktičnih nagrad, ki jih bodo dobitniki prejeli po pošti, in sicer: - knjigo prejme Karolina Jurič, Ptujska Gora 19, 2323 Ptujska Gora, - CD prejme Kristijan Žunkovič, Ptujska Gora 50a, 2323 Ptujska Gora, - kaseto prejme Terezija Mohorko, Koritno 25, 2322 Majšperk. Dobitnikom iskrene čestitke. Tudi tokrat smo za vas pripravili križanko. Geslo, ki ga dobite na oštevilčenih poljih (označene s številkami od 1 do 15) prepišite na dopisnico in pošljite na naslov: OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32A, 2322 MAJŠPERK, najkasneje do 30. 11. 2005. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Majšperčana. Po 2005 letih Janž dobil vodo V prispodobi »po dva tisoč petih letih našega štetja se je tudi Bog spomnil na HALOŽANE« in jim pripeljal na prve obronke Haloz k Janžu življenjsko žilo, pitno vodo — vodovod. Čisto jasno nam je, da bi brez velike podpore občine in gospe županje dr. Darinke Fakin, brez ministrstev Republike Slovenije in Evropske unije ter krepke lastne udeležbe bile naše želje po zdravi pitni vodi le glas vpijočega v haloški goščavi. Zato globoko spoštovanje in velika zahvala vsem, ki so s srcem in dobro mislijo sodelovali pri tem projektu. Ogromno truda je v ta projekt že leta nazaj vložila občinska uprava in svetniki Občine Majšperk pa tudi republiški poslanci in krajani sami. Vse, kar jim danes lahko ponudimo za njihovo delo, je trajna zahvala in globok, lep spomin v srcu vseh, ki se jim danes lesketa v kozarcu zdrava, pitna voda; tu malo višje in bližje našim zemeljskim nebesom. Za nas je užitna voda vesoljni dogodek, za Evropo, le kapljica. Za nas je zdrava voda sreča in radost, za Slovenijo, ponos. Za nas je voda na naših vrhovih utrip življenja, za občino, materinski objem. Bodimo neskončni hvaležni za ta dar. 25. junija 2oo5 na peklensko vroč dan smo na Lipnem pri Janžu simbolično odprli pipe novega vodovoda in s tem pokazali, da je naša sreča prav tako lesketajoča kot voda, ki je pritekla na Janž in bližnjo okolico. Krajani so si morali tudi samo pomagati, saj je ob znesku 290.000 SIT lastnega prispevka marsikomu bilo mrzlo vroče, a razumevanje in velikanska potreba ter želja po zdravi vodi so premagali vse in 109 gospodinjstev je na širšem območju Janža polagoma dobilo vodo v hišo. To je nepojmljiv dogodek za Haložane, saj jih še pretresa spomin na vsakodnevno romanje k mlaki v globeli pod domovi. Vodovod za Haloze skupaj gradijo kar tri občine. Majšperk, Žetale in Videm. V vseh treh občinah bo v letošnjem letu pilo zdravo vodo kar 336 gospodinjstev. To je šele začetek del na celotnem haloškem vodovodu, saj se bodo v naslednjih letih nadaljevala dela tako, da bo sleherno gospodinjstvo na širšem haloškem področju imelo vodo. Grenko se je sicer v 21. stoletju pogovarjati o pitni vodi na domu, ko je razvitim ta blago-dar povsem samoumeven. Hvaležni pa smo, da je končno voda le pritekla in da bo življenje človeka na haloški zemlji vredno Človeka. Z veliko materjo Evropo je le krenil voz napredka po haloških gričih, saj v septembru čakamo na Janškem področju na črn trden trak asfalta za 2300 metrov povezovalne ceste. Kar verjeti ne moremo, da nas je pogledala sreča s takim nasmehom in to v enem samem srečnem letu 2005. Sedanji vodovod treh haloških občin je veljal 350 milijonov tolarjev. Stroške pa so si razdelili : Evropa 10,5 odstotka, Republika Slovenija 40 odstotkov, ostalo pa tri občine z neposredno podporo krajanov. V vseh treh občinah je bilo za 13 km glavnih cevovodov in za več kot 40 km sekundarnih priključkov pa še dve prečrpališči in dva vodohrama. Zaradi izrednega obsega del je sedanji vodovod gradilo kar 5 izvajalcev, od mrzlega decembra 2004 pa do žgočega junija 2005. Delavci na strojih in ob lopatah so bili neverjetno požrtvovalni in zagnani, kljub dejstvu, da so bili nekateri med njimi dolga leta rudarji, danes pa so prekvalificirani graditelji vodovoda in to zelo dobri. Na samem simboličnem odprtju vodovoda na Lipnem za območje Občine Majšperk je več kot 130 krajanom, srečnežem z vodovodom, zapel Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Vodovodne družine je pozdravila gospa županja dr. Darinka Fakin in predsednik gradbenega odbora Bogomir Jurtela. Novi vodovod je blagoslovil ptujsko-gorski farni župnik gospod Janko Gasparič. Postavili smo visoko drevo zahvale, da še sedaj mimoidočim oznanja veliki dan, ko so Haložani dobili vodo. Ob kresu smo zapeli pa še rakete so raz-svetile vodovodno noč. Krajani pa so v znak velike radosti ob novi vodi pripravili pojedino, z množico dobrot. Tri odojke so darovali in še ovčko povrh. Še dolgo bo ostala slika v srcih okoličanov Janža, kako je županja načrpala iz starega vodnjaka novo, zdravo pitno vodo za novo tisočletje, za nove rodove, ki bodo začeli drugače razmišljati o življenju na rodnih domačih haloških gričih. Bogomir Jurtela MAJŠPERČAN je glasilo občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21 GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret UREDNIŠKI ODBOR: Danica Lorber, Štefan Mally, Vesna Kovačič Grobelšek, Nataša Mohorko LEKTOR: Danica Lorber in Zlatka Lampret PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p. TISK: Grafis Rače NAKLADA: 1500 izvodov Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98).