K  o  z  a
Krave si siromaSni Ijudje iie morejo tako lehko kupiti, ker je predraga, pa jej je tndi treba muogo in dobVe kemie.   Kozo si pa Slovpk lehko knpi za ne-
— 143 -
koliko goldinarjev, in tudi kerma se jej laže preskerbi. Dasiravno je koza cbber kup, vendar je jako koristna žival pri biši. Kozje raleko je posebno zdravo. • Res je, da nekako neprijetno udarja v nos, a vendar je prav tečno in človek se ga kmalu privadi, ter mu potlej tudi dobro diši. Iz kozjega mleka se nareja tudi surovo raaslo (puter), ki se hujše Jiši nego raleko. Tollko boljši pa je kozji sir.   Kozje rneso je prav dobva in tečna jed.
Koze, in Še posebno kozliči, so verlo živahne in okretne živali. Posebno jim dobro de, kedar se plazijo po berdih in rebrih, koder se spenjajo ob germih . in nizkih drevesih, ter objedajo mlado listje, popke in mladike; to se ve, da gozdarjem in vertnikom to počenanje ni po volji. V obče imajo koze največje veselje, kedar plezajo po visokih gorah, melinab. in pečinah. Bolj ko je razpokano in raztergano kako skalovje, bolj ko je divji kak kraj, toliko bolj jim ugaja. Večkrat se spn<5 na tako sterme in viseče kraje, da se potlej še obeniiti ne nio-rejo. Proti človeku je koza prijazna in mnogo priverženejša nego druge domače živali. Dakako da je tudi ona malopridna in večkrat jako svojeglavna. Deues boče po vsej sili in povsod za človekom, a jutri ti tlšči vedno le v hlev nazaj, pa počni ž njo, kar koli ti je drago. A kozli, posebno stari, se ined saboj radi terkajo, ter so dostikrat tako močni, da še cel<5 človeka na tla podero se svojimi rogovi. Tudi koza ni plaha žival. Kedar se jih po več skupaj pervič sreča, terkajo se tako inočno z rogmi, da se pokanje in treskanje rogov dalee razlega, in bi človek mislil, da si morajo črepinje razbiti. Psa se prav nič ne boje, po-stavijo se mu, ako je naglo kje sreča, po konci, in pes niora Se ceM gledati, da ne dobi prav gorkih v svoja rebra.
Največji kinč pri kozah so rogovi, ki so pri kozlih vcasili po dva čevlja dolgi. Rogovi store, da je ta žival videti nekako čestitljiva in ponosna. Imauio tudi koze brez rogov, ki pa so ravno tako koristne kakor rogate.
Koza je listje vsakoverstnega bilja (rastlin). Znamenito je to: kedar pride koza na tak kraj, kjer rastejo različna bilja, hoda sem ter tja in si najboljših izbira. Mladega iu aežaega listja ne moreš jej nikoli dosti zagraditi. Mnoga strupena zelišea, n. pr. rnleček, mišjek, pasji peteršilj ali trobeliko jed<5 koze brez da bi jim kaj škodovalo. Sama trava, pa naj bi bila tudi najboljsa, jiui nič kaj ne dišj; zeljenave, kakor so detelja, grašica, grah, mladi oves, to jim gre bolj v tek. Po zioii jim pokladajo sen6, korun, repp in korenje." Pri tem je pa treba vedno paziti, da je hrana čista, dragače jo razberskajo in popuste. V obče ljubijo koze snago; zato ta žival, ki se prav dobro počuti na gorskem zraku, shnjša in še celo izboli v nesnažnem hlevu.
Razen mleka in mesa dajejo nam koze tudi kožo, iz katere se izdeluje jako čversto in tenko usnje za rokavice. Tudi loj, dlaka, rogovi in čreva se koristno porabijo.
Pri nas vidimo aajveč k6z po onih ubožnih in žalostnih krajih, koder so nepremišjjeni ljudje posekali hladue gozde, ter nam lepe in rodovite kraje iz-premenili v karaenite puščave. To je sploh na Krasu, posebno pa v Primorji, v gorenjej grauici ia v Dalmaciji. Naše cesarstvo ima poldrugi milijon ki5z in Dalmaeija satna redi skorej tretjino tega števila.