Ameriška Domovi na z* m/* e nemili—mo im ei AMCRICAN IN »PIRIT _T ^ , FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1959 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII. Print Rainer oklical diktaturo v Monaku Frinc je razpustil svet, ker se ni mogel z njim pobotati zaradi proračuna. NICE, Franc. — Monaco spa-med najmanjše evropske dr-?ave, ima komaj 370 akrov; aPada pa £U{ji mecj najsrečnejše. 2 znane igralnice v Monte Car-u dobiva toliko dohodkov, da 116 pobira nobenih davkov, ne Pozna tudi vojaških naborov, Povrhu, pa ne trpi od nobene brezposelnosti. Vse prebivalcev je okoli 21,-toda samo 4,000 jih je dr-zavljanov, ostali so več ali manj ^ni turisti in hotelsko osobje. V Monaku vlada princ Rain-er brez vsakega ministrskega ®yeta. Njegovo tajništvo oprav-•la vse posle, je pa po zakonu P°d kontrolo Narodnega sveta, i šteje 18 voljenih članov. Na-|0clni svet ni hotel letos odobri-1 Rainerjevega proračuna, Princ ga je racji tega razgnal in Uvedel diktaturo. Spor se je začel prav za prav ] radi investicij iz državnega pro- j racuna. Princ je hotel financi- j Ta*'' Preložitev železniške proge , V Predor za mestom'. Kar bi se 1 Pri vrtanju predora nabralo ma-Griiala, bi ga porabili za zasi-Pan-ie obale. Država bi tako Pridobila 22 akrov nove zem-Je- Narodni svet se je temu na«tu uprl. ; ri't aVij° da i30 kriza odnosno ^ iatura trajala precej doligo,' °Oakočani se bodo zanjo ma-0 m^ili, saj jih celo prinčev dik^ P° radiju, da je oklical Novi grobovi Med Moskvo in Kairom Meče rakete sposobne ni vet nekdanje sloge John Maisel St;. V petek zjutraj je nagloma umrl doma John Maizel st. z | WASHINGTON, D. C. — Dr. Werner von Braun- ki vodi raz-1140 Norwood Rd. Star je bil 82 Naserjevo Časopisje zavrača iskavanje raket za armado, je let in rojen v vasi Trebnje na kritiko HruŠČeva O pošto- izjavil pred Kongresnim od- Dolenjskem, od koder je prišel panju vlade S komunisti. borom, da imajo Sovpeti tako pred 60 leti. Zaposlen je bil pri White Motor Co. več kot 32 let, KAIRO, Egipt .— Ker je Na- izpopolnjen sistem vodenja in usmerjanja raket, tudi medce- J. F. DULLES GRE V EVROPO NA RAZGOVORE 0 NEMČIJI Državni tajnik odpotuje jutri v London, Pariz in Bonn na razgovore z vodniki zavezniških držav o stališču, ki ga naj zavzamejo zahodne sile v vprašanju Zah. Berlina in Nemčije sploh v bodočih razgovorih s Sovjetsko zvezo. Razgovori so predvideni za pomlad ali celo poletje. WASHINGTON, D. C. — Vprašanje bodočnosti Ber- Iz Clevelanda in okolice i Iz bolnišnice— Frank Guzeli z 19202 Musko-ka Ave. se je vrnil iz Euclid Glenville bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darila. Seja— Nocoj ob osmih ima Klub sedaj je bil v pokoju 10 let. Bil ^er mislil da vse svoje neuspe- 2inskih, da so te sposobne zadeti je ustanovni član Društva Slo- he’ ka,r^ zadnje me- postavljeni cilj venec št. 1 SDZ in Društva Vod. sfce’ lahko Prfvak na komuni-, pD sodbi ameriških vojaških nikov Venec št. 147 SNPJ. Nje- ste’ mu ie ruscev v SV0Jern strokovnjakov naj bi te lahko gova žena Mary je umrla 1. 1953. g0.Y0ru na moskovskem komuni- zadele dlj) ki M imel 30 do 40 KI , . Tukaj zapušča hčer Mus. Mary stlcnem kongresu povedal, da mil. premera Upoštevajoč uni- lma in Nemčije Sploh je postalo jedro trenutne borbe med društev SDD na Recher Ave. se-Branisel, sinove Johna ml., An- se motl- ako računa s tem, da čenje> ki ga povzroči vodikova Sovjetijo in zahodnimi silami. Izjave vodnikov zahodnih dr- jo. thonya in Stanleya, 8 vnukov in bo Moskva tak° potrpežljiva kot )bomiba) je taka točnost zadetka 2av kot tudi izJave HruŠČeva, Gromika in drugih sovjetskih Podružnica št. 14 SZZ ima ....* . veličin dokazujejo, da smatrata obe strani, da je postalo vpra- jutri zvečer ob sedmih sejo v sanje Zah. Berlina pereče in da je treba nekaj ukreniti. So- SDD na Recher Ave. Po seji za-vjeti so svoje predloge že stavili lani in sedaj čakajo na od- bava! govor Zahoda. Ta je bil doslej samo negativen. Zahodne zadušnica— sile so odklonile sovjetske predloge kot nesprejemljive, pa Jutri bo ob 7.30 v cerkvi Ma-same niso stavile nobenih rešitev. Tako stališče ni laletelo v rije Vnebovzete sv. maša za javnosti na najboljši odmev in odgovorni vodniki so se od- pok. Matijo Hiti ob 10. obletnici 6 pravnukov. Pogreb se bo vršil jutri zjutraj ob 9:30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. svobodni svet Hruščev je napadel Naserja precej brezobzirno. Trdil je, da je Naser otročaj in reakcijona-rec, ako meče zapadne kapitaliste in imperij aliste v en koš s komunisti in ako preganja vse “progressivne elemente” v svoji Združeni arabski republiki. Naser naj nikar ne pozabi, da so mu komunisti najvarnejši Theodore F. Green, 91 let stu- zalvezniki, v boj.u Proti koloni- ri p/edsednik zunanjepoli- P'mm s,lan;- P”'”0 f Hru- šcev opozoril Naserja, da je po zadostna. Sen. W. Fulbrighl za razgovore s Sovjeti tičnega odbora Senata je odstopil. Za njegovega naslednika je bil izbran 53 let stari sen. W. Fulbright iz Arkansasa. WASHINGTON, D. C. — utra, ni spravil z ravnove-■y Govor so poslušali, potem a šli po svojih opravkih. De-P^nstracij ni bilo. končanem boju proti imperijali-stom na vrsti “razredni boj” in da v takem boju igrajo komunisti prvo vijolino. Časopisje v Kairu je razumelo besede tovariša Hruščeva in Vodstvo zunanjepolitičnega od- jih ne celi črti obsodilo. Časopi-bora Senata, ki ima izredno ve- si so Hruščeva opozorili na skle-lik vpliv na zunanjo politiko na- pe znane konference v Ban-še dežele, je prevzel 53 let sta- dungu, ki se je vršila 1. 1955 in ri sen. William J. Fulbright iz ki se je na njej komunizem ob-Arkansas. Dosedanji pred- vezal, da se ne bo mešal v no-sednik tega odbora 91 let sta- tranje zadeve azijskih in afri-ri sen. Theodor Francis Green ških držav. j z Rhode Island je pretekli te- ------n------ den odstopil “zaradi slabega vida in sluha”, kot je sam dejal. Novi predsednik odbora sen. Fulbright je v razgovoru s časnikarji dejal, da se s cilji politi- rzave za lono lit. d Ožilje $ komiiii. svetom seJI°SKVA’ ZSSR- “ Podpred-jyj.k*k sovjetske vlade Anastaz Hi t0.',an j® na kongresu komu-vp Partije razlagal svoje žavV2 obiska v Združenih dr-sta^ Navaial Je mnenje, da SVetStako javnost kot poslovni Ho Vv^druzenih državah za mir-t0dS°2hje s komunističnim sve- °str ZavneSa tajnika Dullesa je Sldk° naPadeh ker Je dejal ča— ia* arjern po sestanku z Miko-z v.-. ’ aa ni dobil v razgovoru končat* Vtisa’ da žeIe Sovjeti 1G j . 1 n^rzlo vojno, ampak da Hip^ e,naPraviti “vtis” da so za 0 končanje.” ,V Francoski Ekva-Nalni Afriki nem;mo Ve^. Pr. Ekv. Afrika. — fahje S^evRo domačinov je bilo ko je policija razgnala f>Ust0nStrate’ k^ 30 znhtevali raz-bovp Zak°nodajne skupščine in tvj 4^°k tVe kot korak k združi- pnblik avtonomna re- skUp a v okviru Francoske kle»y, °S^ P° volitvah v prete-sePtemb Ka moskovskem rdečem kongresu vse po sporedu MOSKVA, ZSSR. — Po govoru tovariša Hruščeva so se zajce, ki jo vodi državni tajnik čeli naslednje dni, oglašati k jDulles sicer strinja, da pa ne besedi važni tovariši po naprej odobrava njegovih metod. Po dogovorjenem vrstnem redu, 'njegovem so Združene države Chou-Enlai, Gomulka. Tujci lv vprašanju Zah. Berlina v mr- so z Chou-En-Lajem in Gomul-tvi ulici, namesto da bi krenile ko vred pozdigovali Hruščeva v odločno naprej in iskale novih deveta nebesa, bil jim je prime-rešitev. Fulbright smatra, da re vreden samo z Marksom in bi bilo dobro, če bi se sovjet- Leninom, domači tovariši pa na ske vojske umaknile iz Nemčije, vse pretega hvalili modro nje-Poljske in Madžarske, seveda govo notranjo politiko in njene proti primerni ceni, toda ne ver- poganjke v obliki nove sedem-jame dosti, da bi bili Sovjeti letke. pripravljeni kaj takega stori- Skoraj vsak govornik se je ti- moral obdregniti tudi ob Titov I V preteklem avgustu je Ful- “reviziionizem”, tudi to spada bright označil sedanjo ameriško namreč na program. V isti sapi zunanjo politiko za “pomanjklji- so pa tudi trdili, da so za žele-vo, zastarelo in napak vodeno”, zno zaveso dovoljena različna Ko so ga sedaj časnikarji vpra- pota v socijalizem, seveda sme-šali, kaj ima v tem pogledu v jo biti pota oddaljena druga od načrtu, je odgovoril, da nima druge samo toliko, kolikor so nobenih načrtov za rešitev ka- oddaljene med seboj “lajne” V mrzlih valovih morja je izginilo 95 ljudi Danska ladja s 95 osebami na j0čjlj vprašanje znova proučiti. V ta okvir spada Dullesovo smrti krovu je južno od Gren- potovanje v Evropo, landije zadela ob ledeno t Državni tajnik Dulles se je Soro m se potopna. O po- razgovarjal 0 tem vprašanjuJ3 nes^cencih m nobenega predsednikom ‘ načelnikom skupnega glavnega HALIFAX, Canada. — V pe- glavnega stana gen. Twihingom V Virginiji bodo danes Eisenhowerjem, OdpiH OTVO HlOŠane ŠOŠO RICHMOND, Va. — Virginija se je upirala z vsemi možnimi Danes ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok, Antona Korošec v spomin 13. obletnice smrti. Svečnica— Danes je Svečnica. V tem ča- tek je danska ladja Hans Hed- in še nekaterimi drugimi vodni- sredstvi mešanju belih in črnih su so dejali nekdaj, da je naj-toft na svoji prvi vožnji preko ki vlade, predno je objavil svo- šolarjev v istih učilnicah. Ko je bolj mraz, da pa je že tudi u-Atlantika na povratku domov z jo pot. Obiskal bo London, kjer vsa pravna sredstva borbe pro- panje na toplejše dni. Ta dan Grenlandije zadela na ledeno se bo razgovarjal s predsedni- ti odločitvi vrhovnega zvezne- pride jazbec baje pogledat iz goro in se začela potapljati. Pro- kom vlade MacMillanom in zun. ga sodišča izčrpala, se je pod- svoje luknje na svetlo. Če vidi sila je za pomoč in najbližje minostrom S. Lloydom, ki sta redila in bo danes sprejela pr- svojo senco, jo pobere nazaj ladje so hitele z vso sila na kraj zagovornika “politike prožnosti” Ve črne šolarje v doslej izklju- vsaj še za šest tednov, nesreče kljub viharnemu mor- proti Moskvi in se zavzemata za čno bele šole v Norfolku in v Posebno ugodno— ju, velikanskemu vetru in le- čim prejšnji sestanek, oziroma Arlingtonu. | V Anzlovar’s Dept. Store na denim ,goram. Vsi napori so o- razgovore med Zahodom in Vz- y Norfolku so bile srednje šo- 6214 St. Clair Ave. se prične da-stali brez uspeha. Ladje in le- hodom. Iz Londona pojde v Pa- le zaradi tega vse od pretekle nes posebna razprodaja z 20''' tala so raziskavala kraj nesre- iiz, kjer je De Gaulle že pred jeseni zaprte in je bilo preko popusta. Trajala bo 14 dni. Več če vso soboto in nedeljo, ne da časom izjavil, da bi imel raz- io,000 šolarjev brez rednega šol- v oglasu, bi odkrila kake sledi za pone- rovore. s Sovjeti rajše kasneje. skega pouka. Arlingtonski šol- Od vojakov— srečeno ladjo in njenimi potni- Podobho stališče zastopajo tu- ski 0dbor je zaprosil vrnovne- , Od vojakov iz Nemčije se je kk di v Bonnu, kamor pojde Dulles ga sodnika Warrena, naj odlo- vrnil Julius Slogar, sin Mrs. Ju- Kapitan 2,785 tonske tovorne iz Pariza. ži sprejem črnih šolarjev do pri- lia Slogar z 1106 E. 63. St. Do- ladje, ki je imela tudi večji od- John F. Dulles bo moral pred- hodnjega šolskega leta češ, da delek za prevoz potnikov, Raz- loge Londona, Pariza, Bonna in bi čredi leta utegnil napraviti mussen je bil star in izkušen po- še ostalih zaveznikov v Evropi škbdo. Warren je prošnjo zamorec, zato se oblasti še prav spraviti v nekak sklad in pri- vrnil in črni šolarji bodo danes posebno čudijo, kako je moglo praviti zavezniške vlade za priti do nesreče. Na ladji je bilo skupni nastop, če hoče v razgo-poleg 12 članov posadke tudi 83 vorih s Sovjetsko zvezo uspeti, potnikov, med njimi več žena in Zahodne sile so do nedavnega prišli v belo srednjo šolo. otrok. Preseljevanj’« Judov prinaša nove svetovne hole čine vstrajale trdno na stališču, da je edina pot za združitev Nemčije ! brodošel zopet doma! Po nismo naj nride— Ana Jančar, ki je stanovala na 1114 E. 63. St., ima v uredništvu pismo iz Ljubljane od Angele Ocepek. Sestanek— j Danes je redni mesečni sesta-|nek Dramatskega društva L'lija Pogpiania o konča« iu preskušanja A-orožia ženeva"šv^-še1^*ne- 'v '3podnji dvorani Slov' doma na pot svobodnih volitev, preko kaj dnevi so politični krogi v Holmes Ave' Po sestanku bo katerih naj dobi Nemčija svobo- Ženevi upali, da bodo komuni- iev' ^ar^a kazal zvočni film z dno izbran parlament in od nje- sti pristali na razgovore, kako ga odvisno svobodno vlado. Sov- je treba organizirati kontrolne romanja v Lurd. Vabljeni vsi člani in družine. TEL AVIV, Izrael. — Za že- .. _ .-T- ^ __________0______________________ lezno zaveso živi po cenitvah jati 50 to odklanjali in odklanja- komisije, ki naj bi ugotavljale, prireditev mK Hvn mili-inna io se danes, oni oredlacrain krm- kHn in Via i a nrAcknčai a+nmotr.-* lepenski oder je Slov. nar. domu na včeraj v St. Clair zaveso še zmeraj okoli dva milijona jo še danes, oni predlagajo kon- kdo in kje je preskušal atomsko Judov; ogromna večina se želi federacijo obeh Nemčij na te- orožje. ^ izseliti iz rdečega raja. Komu- melju enakopravnosti, čeprav j Zapadne sile so napravile par j S°^azmerjn°u lepo nisti jih do sedaj.niso puščali je Zahodna Nemčija tako po važnih koncesij: niso vezale po-v svobodni svet, sedaj so si men- številu prebivalstva, po površi- gajanj o kontroli na pogajanja da premislili. ni kot po gospodarski moči več o splošni razorožitvi in ponudi- Rumunija je že začela dajati k°t še enkrat močnejša in po- le so komunistom dejansko pa-potne liste, ostale komunistične membnejša od Vzhodne. jriteto v vodstvu kontrolnih ko- države ji bodo verjetno sledi-1 Uradno zastopata obe strani misij. le. j še vedno isto stališče, pri tem V Moskvi so par dni premišlje- . . v. Toda kam s tolikim številom pa se pripravljata na popušča- vali o teh koncesijah, končno terega ko i vprašanja, toda je za (proge) na naših avtomobilskih judovskih izseljencev? Izrael nje. Zahodne sile so že nami- pa rekli, da ostanejo pri svojih jih bo mogel sprejeti samo še gnile, da ni nujno, da se prvi predlogih, ki obstajajo v bistvu približno 250,000, kdo naj pre- korak k združitvi Nemčije svo- v tem, da naj vsaka država sa- vzame ostale, tega ne ve nihče, bodne volitve, te so lahko pre- ma sebe kontrolira. Za take vr- Izraelska država bi rada or- ložene tudi na kasnejši čas, če ste nadzorstvo se bo moral svob. to, da skušamo najti izhod iz cestah, sedanjega položaja. Izjavil se je Če je tovariš Hruščev res po-proti trenutnemu priznanju rde- stal tak gospodar, potem se spo-če Kitajske’, pa za “proučeva- dobi, da je na programu tudi sedeno dvorano dobro podal Finžgarjevo “Verigo.” — Podrobno poročilo bo objavljeno v četrtek pod “Kulturnim obzornikom.” nje tega z možnostmi ureditve točka o političnem obglavljanju zaniziraia. mednaroden urad, ki le Sovjetija na nje pristane. Tu- svet preje ali sleje zahvaliti in vprašanja Koreje in Formoze naj se bavi s tem vprašanjem, pa ne ve, kje začeti. njegovih nasprotnikov. Tam se bo šele pokazalo, kako daleč Hjruščev res obvlada partijo. Morda bodo to točko obravnavali za zaprtimi vrati, saj so tudi , v , jo4; rr 0. ,. J , . » da noče ga odpovedati. Turčija, __ Mad- Stalina vrgli s prestola na tajni T • n i • T — i\aaa t* e j j a m pakistan ne razumejo Irak je sicer član pakta, to- Madžari omejili dolova nje amer. poslaništva BUDAPEST, Madž. — .. , . - ^ , - iran m r-aiustan «« rasumeje ižarska vlada je omejila delova- seR na zad”Jem PartlJskem kon- taktike iraškega diktatorja Kanje ameriškega poslaništva do S1,6311 p 1956. skrajnosti, ko so Združene drža- ^ Vremensh prerok pran: ve odklonile njeno noto s pfed- V Karačiju SO SC posveto-logom za urditev odnošajev med vale države bagdadskega obema državama. | pakta Med Washington in Budape- KARAČI, Pak. — Zasedanje sto ni normalnih diplomatskih držav bagdadskega pakta je bi-odnosov od jeseni 1956, od kar lo končano z običajnim komuni-je v tukajšnjem ameriškem po- kejem, ki slika smo svetle stra-slaništvu dobil zavetje kardinal ni zasedanja in ponavlja stare Mindszenti in od kar je Kadar- znane stvari. Ne govori pa o od Kongresa takega pooblastila, jem odgovora še isti dan. Konjeva vlada zahtevala odpoklic tem, da so se razšle države čla-1Kongress je namreč omejil po- greš je predlog resno poslušal poslanika, ki ji ni nice pakta v slabem razpolože- oblastilo samo za obrambne zve- in ga vzel na znanje. V koliko Raketna pošta v Evropo in od tam! šema in se jezijo nad njim. WASHINGTON, D. C. — Ita-Jezni so pa tudi nad Washing- Hjanski strokovnjak za rakete tonom. Turčija, Iran in Paki- dr. g. Partel je razložil odboru stan bi namreč radi sklenili z Predstavniškega doma za veso-Ameriko take vrste obrambne ije načrt za uvedbo raketne po-pogodbe, da bi jih Amerika mo- šte iz Amerike v Evropo in iz rala braniti tudi proti napadom Evrope v Ameriko, od strani nekomunističnih so- > Taka pošta bi omogočila pre-sedov. Tega pa naša administra- 'nos pisma iz Amerike v Evropo cija storiti ne more, ker nima 1 ali obratno v nekaj urah in pre- di vprašanje umika čet z nem- konference bo konec. Nihče niških tal ni nerešljivo, če bo na ma namreč tako bujne fantazi-obeh straneh dosti dobre volje, je, da bi verjel, da bodo ruski -----------------cv------ državljani poročali o komunističnih kršitvah morebitnega dolgo vora. ameriškega *ethpera? in hladno. Najvišja hotel predložiti svojih poveril-|nju. Razočarala sta jih Irak in'ze proti komunizmu, ne pa Ura 16, najnižja 2. nic. “Amerika. |druge. za ' in kdaj naj ‘ povedano. bi bli uresničen, ni Jugoslovanski Albanci Ho^akali svoi dnevnik PRISTINA, FLRJ. — V Jugoslaviji živi kakih 700,000 Albancev, ki so si narodno mogli opomoči šele pod komunističnim režimom. Komunisti so zanje izdajali v Prištini tednik pod naslovom “Prerojen j e”. Razlog za titovsko “ljubezen" do jugoslovanskih Albancev je jasen. Albanija hujska po moskovskem nalogu svoje sorojake pod Jugoslavijo, naj mislijo, kako bi se združili z njo. Agitacijo NAJNOVEJŠEVESTI KERRV1LLE, Tex. — Vojaško prevozno letalo je zaradi po-ledenitve padlo na tla in se vnelo. Od 28 oseb se jih je 25 rešilo brez vsake večje poškodbe, trije pa so mrtvi. CLEVELAND, O. — Oblasti so prejele 38 le< starega Williams Coffmana s 1304 E. 66 St., ki je priznal, da je v prepiru preteklo soboto ubil svojega 61 let starega očeta. ŽENEVA, Šv. — Včeraj je bilo tod glasovanje o dopolnilu u-stave, ki naj bi dovolilo ženskam volivno pravico. Dopolnilo je bilo zavrnjeno v razmerju 2:1. Švicarke tudi v bodoče ne bode volile pri zveznih volitvah. vodi največ radio iz Tirane. Da vsaj malo paralizirajo vpliv iredentistične propagande, so v Beogradu sklenili, da dajo Albancem svoj dnevnik. Vendar vsaj ena dobra posledica spora med Moskvo in Beogradom! HHERISKS DOMOVINS, FEBRUARY 2, 1959 Ameriška Pomp vim « \ 1 I I/ I C- % "V 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.________________________ 22 83 No. Mon., Feb. 2, 1959 Rdeča špijonaža v naših poslaništvih Odbor predstavniškega doma za neameriško udejstvovanje je objavil začetkom tega meseca prav zanimive podatke, kdo vse je v službi na naših poslaništvih za železno zaveso, koga zaposlujejo rdeča poslaništva v naši prestolici. Rusko poslaništvo v Washingtonu šteje 181 uslužbencev, med njimi ni niti enega uslužbenca, ki bi bil ameriški državljan. Poleg tega ima Moskva pri Združenih narodih in njihovih ustanovah v New Yorku zaposlenih 257 komunistov in nobenega Amerikanca. Na našem poslaništvu v Moskvi je pa zaposlenih 85 naših državljanov, poleg tega pa še 90 Rusov. V Bukarešti je na-našem poslaništvu zaposlenih 20 Amerikancev in 58 Romunov, na rumunskem poslaništvu v Washingtonu je pa samo 21 Romunov in noben Amerika-nec. V Budapešti je zaposlenih na našem poslaništvu 21 Amerikancev in 31 Madžarov, na madžarskem poslaništvu pri nas pa samo 43 Madžarov. V Pragi šteje naše poslaništvo 20 Amerikancev in-48 Čehov, na češkem poslaništvu v Wash ingtonu je pa 38 Čehov in en sam Amerikanec. Nekoliko boljši je položaj pri Poljakih in Jugoslovanih Naše poslaništvo v Varšavi ima v službi 44 Amerikancev in 77 Poljakov, dočim je na poljskem poslaništvu v Washingtonu zaposlenih 78 Poljakov in 7 Amerikancev. Na našem poslaništvu v Beogradu dela 68 Amerikancev in 73 Jugoslovanov, dočim je v službi jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu 94 Jugoslovanov in 2 Amerikanca. Uradno utemeljujejo te velike razlike z dejstvom, da je za železno zvaeso zelo težko dobiti stanovanja in da je tam pri uradnih tečajih za komunistične valute življenja tako drago, da ne more tam živeti noben Amerikanec s svojimi rednimi prejemki. To je res, toda- glavni razlog tiči nekje drugje. Naša poslaništva ne morejo izbijati uslužbencev za železno zaveso po svoji mili volji, kot bi to lahko delala rdeča poslaništva v Washingtonu, ako bi hotela. Za železno zaveso se ponudijo našim poslanikom v službo samo taki domačini, ki dobijo za to potrebna dovoljenja od svoje tajne policije. Tajna policija jim seveda ne da samo dovoljenja, prevzame jih tudi v svojo obveščevalno službo, tako, da ji morajo poročati stalno tudi o najmanjših stvareh, ki jih vidijo ali slišijo. Uradništvo na naših poslaništvih je torej stalno pod skrbnim opazovanjem uslužbencev, ki so v službi komunistične tajne policije. Naša diplomacija vse to dobro ve, toda ne zna si pomagati. Se je že navadila, da noč in dan pazi, kaj dela in govori celo v lastnih pisarnah in službenih prostorih! To je, kar dela marsikateremu ameriškemu uradniku na poslaništvih življenje neznosno in prosi radi tega za premestitev v svobodni svet. Kubanska revolucija in ameriška javnost Voditelji kubanske revolucije so zaenkrat napravili dve veliki napaki. Odložili so uvedbo režima svobodne demokracije za celih 18 mesecev in dovolili streljanje svojih nasprotnikov v masah brez vsakega sodnega postopka. Voditelji zmagovite revolucije so se tolkli z Batistom več kot dve leti. V tem času bi bili že lahko izdelali načrt, kako mislijo prepeljati Kubo iz diktature v svobodo. Tudi njavečji njihov prijatelj jim ne more šteti v dobro, da so stvarno zamenjali eno diktaturo z drugo: Batistovo s svojo. Ali ne mislijo na možnost, da so si s tem skopali lasten grob? V prvih dnevih revolucijonarne zmage so tako temeljito obvladali kubansko politiko, da bi bil narod odobril vsak njihov načrt za prehod od diktature na svobodo. Zamudili so priliko, kar lahko postane zanje usodna napaka. Hujša je njihova druga napaka; streljanje političnih nasprotnikov v masah brez vsakega sodnega postopka. Nad to napako se močno razburja ameriška javnost, še celo v Kongresu je prišlo do ostrih protestov, federalna administracija pa premišljuje, kako bi kubanske revolucijonarje opozorila na nevarnost, da izgubijo vse simpatije v ameriški javnosti. Odkrito moramo priznati, da tudi ameriška javnost ni brez greha pri celi stvari. Voditelji kubanske revolucije trdijo, da so represalije proti pristašem diktatorja Batiste upravičene, ker je bivši režim postopal s svojimi nasprotniki naravnost nečloveško. Kot dokaz navajajo posamezne množične zločine in se sklicujejo na groblja pomorjenih pristašev revolucijonarnega gibanja. Doslej še nismo slišali od ameriške strani o nobeni presoji, ali so trditve revolucijonarnih voditeljev resnične ali ne. ' Presoje tudi ne more biti, ker ji manjka podlage. In v tem tiči napaka obveščevalne službe ameriškega časopisja. Kuba ne leži tako daleč od Amerike, da bi bilo težko tja priti. Na Kubi imajo naši industrijci investiran skoraj bili- jon dolarjev in vse investicije upravljajo Američani in ne Kubanci. S Kubo imamo živahne trgovske zveze, tam je polno zastopnikov ameriških firm, ki poznajo deželo. Na Kubi imamo dosti dopisnikov ameriških časopisov, ki so lahko na mestu samem opazovali Batistovo diktaturo in brez velike težave ugotavljali, ali je Batistov režim res na debelo trpinčil in moril svoje politične nasprotnike. In imamo tam tudi naše diplomatsko zastopstvo. Dvomimo, da bi bili vsi ti viri za informacije molčali, ali bi bil Batistov režim1 res tako divji, kot ga sedaj slika revolucijonarna vlada, da opraviči svoje, divje postopanje proti nasprotnikom. Naše časopisje pa tudi ne bi molčalo, ako bi dobivalo taka poročila, vsaj tako upanje je po naših mislih upravičeno. Postavlja se torej jasno sledeče vprašanje; ako je Batistova diktatura res tako divjala, kot to trdi sedanja revolucijonarna vlada, zakaj naše časopisje ni tekom dveh let o tem ničesar poročalo? Ali je nanj vplival tisti kapital, ki je simpatiziral z Batistom, ali pa morda diplomacija, ki je gnala svojo politiko tako daleč, da ni hotela biti nevtralna samo v političnih zadevah, ampak tudi v vprašanju morale in nemorale? Ako nam ni že od preje znanega ničesar o množičnih umorih bivšega diktatorskega režima, zakaj nam manjka poguma, da bi to tudi javno povedali? Šele takrat bi imel protest naše javnosti pravo moralno veljavo, zaenkrat pa vidi v njem1 marsikdo samo političen manever. S temi pripombami ne zagovarjamo Batistovega režima, toda ne zdi se nam prav, da kdo vali nanj nedokazano krivdo, samo da opraviči svoje lastno samovoljo. Lasallski glasovi in odmevi (Pii* Matevi Iz “Sunny Spot Clty-a”) protestantovski svet, da postanejo vsi vzrujeni ob vsaki najmanj-ki vesti, da kak katolik računa na predsedništvo Z. D. Slučaj pokojnega Alfreda Smitha je to dokaj jasno pokazal. Tudi lokalni taki slučaji po deželi tu in tam so to že neštetokrat pokazali. Pač nesrečno zgodovinsko ozadje je temu vzrok, a zakrivili ga niso katoliki, ne papeštvo — pač pa oholi prešeštnik, ob katerega obnašanju, ravnanju in življenju papeštvo ni moglo, niti smelo mirno gledati, kako se je teptala svetost zakona po onem, ki bi bil moral biti drugim dober vzgled. Tedanji papež ga je izobčil iz čer nam bodo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. servirali pristno srnjakovo pečenko. Vse to bo pod okriljem St. Clair Rifle kluba. Moj namen sedaj je, da vse lovce in vse njih prijatelje opomnim, da si preskrbite vstopnice za srnjakovo večerjo, ki jo priredi St. Clair Rifle klub v soboto, 7. februarja, takoj, če tega že niste storili. Lovci vam bodo lednik že ves bolan in izčrpan ponovno podal na Dunaj, da se je pred notranjim ministrmo zavzel za svoje nesrečne begunce. Ne morem žal objaviti vsega, kar so nekateri teh revežev pretrpeli. Povem pa lahko, da so si zlasti policisti dovolili domala vse s temi reveži brez pravic in da jih je bilo do polovico večkrat v nevarnosti, da jih vrnejo čez mejo in končajo v komunističnih ječah. postregli z vsemi dobrotami kot | Tudi č. župnik Nande prizna, da še nikdar poprej. Vsi, ki ste že 'je bili kedaj na teh prireditvah, ve*1 ste, da je postrežba res v vseh ozirih prvovrstna. Kot rečeno bo jedače in hladne bilo med novimi begunci nekaj falotov, toda bilo je tudi dosti prav dobrih in poštenih ljudi. In povsod so se našli tudi “stari” begunci, to je, taki, ki tr- La Salle, 111. — V bližnjem Granville, o katerem isem nekaj pisal zadnjič se je pred nedolgim dogodil nepojasnen slučaj. Ni prav jasno še vsaj zdaj še ne, ali gre za zločin, ali kaj drugega. Dan pred Zahvalnim dnem so zaznali, da je izginil na Granville Sam Mattozza, star 66 let, brez vsakega sledu. Mattozza je bil farmar in bavil se je tudi s prekupovanjem živine in ljudje pravijo, da je bil precej petičen. Drugo je, da njegove lastnine kot obleka, stvari v automobilu, njegove bančne vloge in drugo je ostalo nedotaknjeno. Zato se čudijo, za kake motive gre v tem slučaju, oziroma kaj bi bd vzrok, da bi kdo povzročil njegovo izginitev. Pred dobrimi tremi leti se je prav v tem mestecu dogodil enak slučaj, ki je tu:di ostal do danes še nepojasnen.‘ Tedaj- je izginil namreč John Rershaw, ki je bh mednarodno znan trgovec z zlat-ninami in starinami. Za Mattozzev slučaj so se začeli zanimati, ko se mu je na poštnem uradu v Grandvillu začela kopičiti pošta in Mattozza, ki je navadno točno prihajal vsak dan po pošto ni bilo več dni od nikoder. Poštar je jel popra-ševati kaj je z njim, a nihče ni vedel o njem nič. Pisma, ki so ležala na pošti za Mattozza so bili od več bank in v istih dividendni čeki za obresti in dividende. Tako pošto navadno držijo kake 10 do 15 dni na poštah, nato jo pa vrnejo pošiljateljem. Mattozza je bil samec. V Ameriko je prišel leta 1911. Z bratom je tu v Ameriki farmal, nakar se je brat še pred leti vrnil nazaj v Italijo. Leta 1952 je bil tu na obisku njegov nečak, sin njegovega brata in temu nečaku je dal zapisati baje njegovo 40 akrov obsegajočo farmo, ki se nahaja ob južnem robu Gran-villa. Nečak je star 34 let. Toda Mattozza je zase zavaroval prepis z vknjižbo na omenjeno kmetijo, da če bi se kaj zgodilo nečaku, da ne bi kmetija zdrsnila iz Mattozzovega sorodstva. Bil je previden v takih zadevah. Drugi sorodniki izginelega Mat tozza pa tu niso znani. Drugi od koga bi bil ta slučaj povzročen. Baje je bil zelo podrobno izprašan in zaslišan njegov nečak, ki je odpotoval iz Grannvilla dne 2. dec. V Ameriko je prišel na obisk in je imel dovoljenje za bivanje v USA do 5. dec. lani. Da je zmanjkalo Sama Mattozza je prijavil njegov omenjeni nečak. Šerif okraja Putnam Bill Partin, je baje en cel dan izpraševal nečaka Edvigo Mattozza, a zasliševanje in izpraševanje ni ničesar odkrilo. Sosedje in drugi, ki so izgini-lega Mattoza poznali, pripovedujejo, da je bil nekega čisto svojega značaja. Zelo natančen in siten je bil baje z najemniki, ki so od njega jemali v najem zemljo ali kaj drugega in se je rad za take zadeve tožaril. Ni bil baje preveč splošno priljubljen. Eden izmed sosedov je dejal: “On je bil ves samo za “Sama,” pa za nikogar drugdga.” Ali bo prišlo na dan kako in zakaj je izginil, se ne ve. Kadar bo kaj znanega bom o tem poročal. * O NAŠI BODOČNOSTI pri nas. Povsod ygibajo in prerokujejo, kakšna bodočnost bodo imeli. Pri nas če gledamo na bodočnost moremo reči, da zgleda, da ne bo preslaba. Okrog našega mesta gradijo nove tovarne in dokler bo tako, to pomeni, da bo več dela, več prometa, več zaslužka in kjer je to se da živeti. Nimamo razlogov, da bi jamrali in se pritoževali. Pred kratkhn je bilo javljeno, da bodo gori blizu Heglerjeve tovarne otvorilj te dni tovarno, v kateri bodo izdelavah razne papirnate in druge škatlje za paketiranje raznih izdelkov in blaga. Takoj v začetku napovedujejo, da bodo zaposlili okrog 35 do 50 delavcev, pozneje pa več. Tudi drugovrstene tvrdke imajo načrte začeti z obrati v tej okolici. Bodočnost torej ni temna, marveč vedno svetlejša in svetlejša. “PRAVICA DO DELA” IN KANDIDAT za predsednika Zdr. držav. Mnogi so, ki ne morejo, mnogi pa, ki nočejo razumeti, čemu in radi česa nastane med protestanti takoj razburjenje, kakor hitro kdo omeni, kakega bil razen njegovega nečaka se ^3 U ^ n3 mestu in družil z njim, tako pravijo. Imel primeren za predsednika Z. D. je še malo zemljišče v takozva- j To izvira iž tistega znanega še nem bližnjem Marku, kjer je za-J vedno tlečega in nepogašenega puščen premogokop zraven viso- protestantovskega srda napram kega kupa kamenja in droba, ki Rimu, oziroma papeštvu. Ohol-so ga tja napeljali iz premogoko- nest, prevzetnost in izzivalnost pa. Tam okrog je razpoka, ki zija in te dni so ga iskali tudi tam, če bil kako na kak način izginil tja v zijajoče jame in luknje, ki so sicer zasilno deloma pokrite s konkritom, a menda ne dovolj. Vhod v premogokop vodi do 500 čevljev globoko, kakor pravijo nekateri, ki vhod poznajo. Oblasti se zanimajo za ta slučaj, a doslej vsaj, ko to le pišem ni nobenega pravega pojasnila, ki bi vodil do odkritja, zakaj in Katoliške cerkve in oholost in prevzetnost kralja Henrika je bila užaljena. Kdo pa je bil Henrik VHL? Henrik VIII. se je rodil leta 1491 in umrl je leta 1547, kot kralj Anglije. Bil je drugi sin Henrika VIL rojen v Greenwichu na Angleškem. Leta 1503 je umrl njegov starejši brat Arthur in prestolonasledlstvo je pripadlo’, njemu. Postal je Valeški princ in 22. aprila 1509 je zasedel angleški kraljevski tron. Nato je poročil ženo umrlega brata Ar-thura vdovo Katarino Aragon-sko, katera mu je rodila pa samo hčere in domišljavi Henrik bi bil rad imel sina prestolonaslednika. Po dvajsetih letih jo je zapodil in se ločil od nje. Za tem je poročil Anne Boleyn, ki mu pa tudi ni rodila sina. Poročil se je naprej s tretjo, z Jane Seymour, ki mu je leta 1537 rodila sina, poznejšega Edvarda VI. Po njeni smrti se je zopet oženil in ločil in ženil, šesta žena ga je preživela. Pripovedujejo, da se je nekaterih žena iznebil z razve-Ijavo zakona, nekaterih menda z eksekucijami. Ali je moglo papeštvo tako življenje mirno gledati? Kdor pozna božje in cerkvene postave, ve kaj te določajo v takih ozirih. Izobčen je bil, a njegova oholost se je postavila na čelo anglikanske cerkve in iz tistih časov izvira še vedno sovraštvo do papeštva. Kjer koli' Anglosaksi zaslutijo kakršen koli vpliv katolištva, ali kakega katolika jih začno lomiti krči in sovraštvo do katolištva se na novo prikaže. Iz prav teh krogov je še lani ne dolgo pred smrtjo pokojnega papeža Pija XII. se začelo širiti obrekovanje, da je papež za znano protiunijsko geslo tu v Z. D. “Pravica do dela.” S tem nam reč so hoteli dvigniti med delavci tu nasprotstvo proti papežu. Češ, poglejte papeža, on je za tisti predlog, ki ga zadnja leta vsiljujejo volilcem ob volitvah odobritev. Celo dokazovali so, da je papež to parolo “Pravico do dela” odobril, kar je seveda zavito in zlagano. Papež je res razpravljal o tem in je ob nekem obsojanju rav nanj v komunističnih deželah, kjer komunisti, kdor stoprocent-no ne tuli z njimi, dejal, da je od strani komunističnih režimov za železnim zastorom grdo in nečloveško, da razlikujejo med onimi, ki so drugega prepričanja kakor komunisti, da jih mečejo iz služb in s tem upropaščajo. Tu je povdarjal, da ima vsak “pravico do dela” in ni pošteno, ne pravično, da se jih radi verskega prepričanja meče' na cesto iz služb. Komunisti so to pograbili, obrnili in zlorabili, češ glej te ga papeža, ta je kakor kapitalisti v Ameriki za to, da se uzakoni postavo “Pravico do dela.” Seveda tu bi pomenilo čisto nekaj drugega, namreč da bi dobilo tudi stavkokaštvo zakonito zaščito. Toda papež tega nikoli mislil ni. On je le imel pred očmi .kapljice na razpolago dovolj, da pijo po kampih že po 10 ali 15 ne bo treba nikomur iti lačnemu let. ali žejnemu domov. Vstopnice | Vprašanje vračanja beguncev so na razpolago pri vseh članih!je eno najbolj žalostnih pogla- napram duhojvni oblasti, ki jo j ima Katoliška cerkev na zemlji težlkevkrivične razmere po komu-glede zakona In zakonske zvesto-. ^stičnih deželah, kjer nima prahe, po angleškem kralju Henri- «r>»lie ™ a. „n,nt> ku. VIII., je ustvarila tisto ne- ^ „ , v , . srečno še vedno nepogaseno ne-> SilijjdKOVO p6C6RK0a tilo, Hi zagori ob vsakem naj-J ------ manjšem znamenju, da naj bi se | Cleveland, O. — Zadnjič sem katolikom dopustilo h kaki gla- vam poročal, da so po zaključku vni politični mizi v tej deželi, strelskih vaj naši lovci podali v katera je drugače demokratična pensilvanske gmajne za srnjaki, in svobodna. Strah pred vplivom Kolikor sem zvedel, so imeli sre-papeštva vznemirja anglosaški čo in v soboto, 7. februarja, zve- kluba. Po večerji bodo fantje John Pecon-Trebarjevega orkestra pritisnili na svoje mehove in godala ter nam zaigrali poskočne polke in valčke, da se bo vsak lah-to zavrtel po svoji mili volji. In zapeli bomo menda tudi in \ tako pristno lovsko storijo slišali. Kratko rečeno, zabave in veselja bo dovolj, da se bomo vsi Židane volje vračali domov. Če si želite par veselih uric v domači družbi, tedaj ne zamudite te prilike in gotovo pridite v soboto, 7. februarja, v SDD na Waterloo Rd. na srnjakovo večerjo St. Clair Rifle kluba. Z lovskim pozdravom in na veselo — svidenje! Michael Tebch, član, Taboriščni župnik Hande Kolednik nevarno bolan Columbus, Ohio. — S Tirolskega sem dobil pismo zdravni-ka-kirurga dr. Roberta Maya, vij. Vračali so jih iz Italije, vračajo jih v zelo visokem številu tudi iz Avstrije. Prav po božiču, mi piše g. župnik, se je val vračanja še povečal. G. Kolednik me v svojem pismu iz sanatorija prosi, naj se v njegovem imenu in *v imenu trpinov v taboriščih preko A-meriške Domovine prisrčno zahvalim vsem slov. ameriškim in kanadskim dobrotnikom, ki so pomagali s knjigami, časopisi in denarnimi prispevki. Posebno se vsi iz srca zahvaljujejo vsem, ki so prispevali za zadnjo božičnico. Nekaterim, teh dobrotnikov so se že zahvalile vdove z otroci, ki so prve sprejele denar, bolniki, starčki in nedolžni otročki. Za druge, katerih naslovov niso imeli, so poslali zahvalna pisma meni. Med sled' njimi je dobra Mrs. Mary Te-kavec iz Clevelanda, ki je darovala kar $25, znani g* Kosem iz Kalinvuda, ki je daroval $5, neimenovani pevec iz zbora P13 Mariji Vnebovzeti, ki je tudi daroval $5, naš mladi narodni de- kjer mi sporoča, da se je slovenski taboriščni župnik preč. g. dr. javec Bine Medved, ki ima P° Nande Kolednik dne 9. januarja mojern mnenju največjo zaslu-podvrgel težki operaciji, po kateri je izgubil mnogo krvi. Njegovo življenje je v božjih rokah, če bo okreval, bo potreboval še najmanj dva meseca stalne zdravniške nege v sanatoriju. Nekaj dni pozneje je bil g. Nande že toliko pri moči, da mi je tudi sam napisal nekaj vrstic. Iz pisma se vidi, da je popolnoma vdan v božjo voljo. Če ga go za lansko študentovsko konvencijo, ki je tudi prispeval ^ dol., znana Mrs. Agnes Benčan iz Chicage, ki pomaga, na vse strani in je tudi za taborišča poslala 2 dbl., vztrajni kulturni delavec Stane Šuštaršič, ki je dlaroval 10 dol., in družina Tav-čerjeva in Habjanova, ki je darovala $5. Bilo je še več dru- , ,.v . , gih dobrotnikov, katerih imen3 Bog khce, saj ima zavest da u- I. niso znana G župnik je pi- mrje v nekem smislu za Slove- da ^ bo po prazni- kih, a prehitela ga je bolezen- nijo in za rojake, za katere se je izčrpan in bolan tudi ti zadnji dve leti skoraj brez pomoči in razumevanja mučil v taboriščih. A če mu Bog reši življenje, porabil ga bo, kot doslej, v Njego-go čast in v dobro Slovencev. Proti koncu se vidi, da se mu je vedno bolj tresla roka. . . Dr. Kolednikovo delo sem na kratko opisal pred dvemi leti, ko je obhajal svojo petdesetletnico in srebrni mašniški jubilej, v Slov. visokošolskem zborniku. K ' nekaj starim podatkom naj dodam le še to, da je v času svojega župnikovanja med trpini v taboriščih zgradil tudi leseno — rekel bi skoraj misijonsko — cerkev in bil edini slov. dušni pastir za od tri do pet tisoč slov, beguncev v treh avstrijskih taboriščih. Za te begunce je porabil svoje zadnje prihranke in zanje židvoval svoje zadnje moči. Naj večje veselje v tem času je doživel, ko mu je kardinal Tis-serant, ki vodi kolegij kardina- Že pred božičem pa mi je kakih dvanajst otročkov napisalo pis‘ mo, kjer pravijo, da z gospodom župnikom štejejo dolarje in se veselijo, ker letos za božič 110 bodlo lačni. Vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom kliče g. župnik in vsak teh tr' pinov: Bog Vam povrni stotero- Koncem decembra so begun ci v taborišču Asten dobili dar od Lige v lepem, znesku ' Zdi se mi, da ima precej zasluge za ta dar tudi Slovenski der v Clevelandu, čigar režiser je omenil, da igralci želijo, da se ti reveži podpirajo. Nekaj dhi za tem, ko jo župnik Nande ves denar razdo lil med najpotrebnejše Slov611 ce, se je izčrpan in nevarno b° lan zgrudil. 9. januarja je Pre_ stal težko operacijo v kat. sana toriju na Tirolskem. V svojem pismu iz sanatorij3 gospod niti z besedico ne ome‘ nja svojih lastnih težav. Ker lov, napisal spremno besedo za _ . najnovejšo izdajo francoskega [že nekaj mesecev sem P°nU^ prevoda slovenske knjige Jurija 'na prodaj celo svoje še neobj3^ Kozjaka. S to gesto enega naj- jljene prevode in to po ne'!ese uglednejših kardinalov smo bili lietno 'nizkih cenah (prevod vj\ istočasno počaščeni vsi Slovenci, ^knjige n. pr. za 5 ali 10 dol-)? ^ S posebno ljubeznijo je p. Nan- (težko razumeti, da je čisto br^ de v taborišču skrbel zlasti za sredstev. Njegove prijatelje, ^ otroke, ki jih je po slovensko |brate in druge dobre ljudi z učil krščanskega nauka, jih po- prosim, naj se ga zdaj, ko e'’ učeval raznih tujih jezikov in nevarno bolan v tujem sanato jim skrbel za slovensko čtivo, ju, spomnijo s kakim Pozdra ^ Francozi in Švicarji so mu posla- nim pismom in morda tuclla, li belega platna in skrbne mami-'majhnim darom. Njegov ce so same sešile za svoje sinčke'slov je- Rev. Nande Koled ministrantske obleke. Na sliki ki Sanatorium Kreuzschwester • mi jo je poslal je 22 mini- Innsbruck, Kaiser j aegerstras strantov ki so dajali lep 12, Tirol, Austria. . ^ vzgled pri službi božji in prepe-1 Bog Vam povrni in Bog vali med mašo in pri petih lita- živi! nijah. Še decembra se je dr. Ko- 'J ,r Edi Gobe0, AMERiSkA DOj^tOV INTt, Naše gore list SODOBNA POVEST “Pa bi si lahko hitro poma- §ai 3e mimo rekel odvetnik. Razporoka, kajne? O takem re ogu niti slišati ne maram. a razporoko ne dam nič, razen skrajnih slučajih. V okolno-v *. ’ kakršne so v mojem slu-lu> se razporoka na noben na-!n ne bi mogla opravičiti,” je ,?®tno rekla Loma,, a je poroka sveta, sem jaz jrav iako prepričan kakor vi. ® Vej ki jo dandanes jemljejo ziabka. Priznam, da so stanejo njegove žrtve brezplodne. Razočara te.” “Res je. Vendar pa je življenje na splošno še precej pravi- •.^FEBRUARY IV' 19 5 9 S M T W T f S 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Is*1., v » v »i4 v* Wi' " ** *’ •' " KOLEDAR društvenih prireditev FEBRUAR APRIL čno. Ni nam vselej mogoče, da'?^ — gj Clair Rifle and Hunting 5. — Pevski zbor KOROTAN tek v Ameriko.” dom. Zdaj se vračam v Ameriko, katere državljan sem.” “In ste se ustavili tudi v Pare le Monialu? Ali vas tako zanima?” “Da, me. Mesto Presv. Srca Jezusovega je in prav zato sem prišel.” ■ i “To je pa lepo od vas, da ste prišli v Pare le Monial. Bog vam daj srečo in zdrav povra- bi osebe ,katere ljubimo, rešili posledic njihovih zablodi Prihajajo neizprosno in mi nimamo moči, da 'bi jih preprečili. Kaj šibko je naše opravičilo, če hitimo zatrjevati, da svojih zablod nismo nameravali.” iPa saj je že bil kaznovan — še vi bi rekli: dosti je. Nisem tud’ 1 V A OC VI Ul 1C1V1X. UWOLl JV-. 1 slučaji, kjer je ločitev o- bila: jaz edina, ki je trpela,” je sm vČena’ 3 se j® nikoli ne bi ant* Posluževati, dokler niso s S vsa druga sredstva in jn ^kazala jalova. Ako mož Ogl* tem sPore> ak° poudarjata 'tfet ^ re^i’ ki se V niih skla‘ nea’ ne Ra take, v katerih se ’86 razpoka med njima oži in vestno skušata prema- Počasi ne zgodi', pa težave lahko t oisto izgine. Kjer se tudi tte ZCTnrJiV____I.-X._____ 1_V1____ Prem, pribila. “Upam,, da imate prav,” ji ja mrko odgovoril. “Jaz pa vem, da imam prav,” ga je zavrnila in dvignila brado. “Pravici je bilo zadoščeno.” “V meni se motite. Ne veselim se, če ljudje trpijo, kakor se vi ne. Zakon pa sloni na nravnih predpisih, ki jih ne sme nihče teptati. Kar boš sejal, Club priredi svoj letni banket v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 7. - Pevski zbor TRIGLAV priredi maškeradno veselico v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. Igrajo Grabnerjevi fantje. 7. — Društvo France Prešeren, št. 17 SDZ priredi v SND na S.t Clair Ave. plesno veselico. Igra Kenny Bass orkester. 8. — Dramatsko društvo LILIJA bo priredilo v Slov. domu na Holmes Ave. “veselo pustovanje.” 14. — Oltarno društvo fare Ma- hišo 0Stlta' s skupno brigo za 'boš tudi žel. Dandanes pa je olrtfc °dgov 6 ^ S*a Za t® obveznosti ne si °rna °bn- Ne on, ne ona, in za blaginjo na svetu preveč takih, ki se smukajo skozi življenje brez o-zira na pravo in zlo. Naše edino ke n ^oreta kar tako umiti ro- orožje zoper nje je kazen. Ni-"Kfl nRm*- majo vesti, ki bi mogla voditi v tei r VaS zabeva> ie va®e njihovo ravnanje in bi sami no. veSre®ni zadevi opravlje- lahko presojali. Zato je jezik neseb^apraVili ste Plemenit°, zakona edini, ki ga priznavajo Pa 7fjCn° kretnjo, njen uspeh jn razumejo.’ mar v več v vaših rokah, toi„Vec v rokah drugih. Vi ste uspevali ski dvorani družabni večer. MAREC 8. — Društvo Danica št. 11 SDZ ima v prizidku SND na St. Clair Ave. kurjo večerjo. Začetek ob štirih pop. 15. — Glasbena matica vprizori Puccinijevo opero (enodejanko) “Sestra Angelika” in koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. go več zdaj, svoj delež in še mno- “Mdva pa nimava opraviti z osebo take vrste. Zato tudi pravim, da je bila kazen že več ko -uiaj a bodočnost pa naj zadostna. A ta dolg še ni naj-slo, r ' btog. Kaj bo še P1^-! važnejši. Plačati bo treba še ^ v ga ne morete odločati vi. I------- dolžnosti do otroka. Zaradi njega —.” če fv ,ne more^e odk^ati vi, mn0g0 večjega, l2ld ne bo tak, kakršnega f Si ^ v Vas” 2acrlab> krivda ne bo na * bi bili pa vi naredili na mestu?” ^ladaklla 86 ;ie k niemu’ Pa po' Zardel V obraz> ln °Pa2da> da je ^ bil manj obziren joČ 1 Prijazen, manj umeva-se velikodušen. Bojim ten .a bi si bil izbral bolj posve-se a manj krščanski način. Če j motim, ste lahkomiselne-Poma*1 !leprevidnemu človeku jetui^9 1 Uiti Pred zelo nepri-blčno t- p0sledicami njegove se-li na 1 ln st® posledice prevze-le n« SV°ie rame. Pa niso spada-“č Va^e rame!” ie t0lSem se Za t° odločila, ali se sre''°mU kai mar? Čutila sem VendaCn°’ ko sem to storila. r Pa nihče ni vesel, če po- .Chicago, ill. fi|JSiNESS OPPORTUNITY ed 15 — Factory location. Es-years Seats 48. Reason- Phone 4 to 6 p. m. ramento 2-9022. (23) “Na otroka sem pa skoraj pozabil,” je hlastno zamrmral odvetnik. “Le kako ste mogli? Saj je vendar bil os, okoli katere se je sukalo vse drugo. Imel je pravico, da dobi očeta in mater, da j e'roj en v tej deželi, pravico do primernega doma, do ameriške vzreje in vzgoje. Zaradi tega—” Nekaj časa Orfej Smith sploh ni mogel najti prave besede. Ko pa le je spregovoril, je bil njegov glas hripav. Spoštovanje in občudovanje mu je zvenelo iz glasu, ko je zamomljal: “Naj bi vas deček nekoč cenil in nagradil za žrtev, ki ste jo doprinesli.” (Dalje prihodnjič.) ------o------- Človeško življenje se je podaljšalo Okoli 1. 1880 so ljudje v Italiji živeli povprečno 35 let, sedaj se je povprečna starost dvignila na 65 let. To prav lepo razloži tudi nagli porast prebivalstva. V niti ne polnih 80 letih se je podvojilo in šteje sedaj že nad 50 milijonov. CHICAGO, ILL ~ Ideal for couple, North Wiei| Priced low, terms available. h°0|j ,es,ablished, good neighbor-bOciti iness- Pi10"6 1.5969. (23) ---------------------- Htlly^CSSEN — Living quarters, for .etlu'ppery. Total price only Call KEnwood 8-5747. (23) — Terrific spot 3 rooms in rear |eeumPemiSnR;E. .............. ‘bee. v,®e'l immediately at sac-^ Hi 20 S°- Harlem, Bridge '• Phone QLobe 8-4793. (23) f^BLE grocery STORE l°cation near C3rd and •teady k ^00ci leasei excellent and 't,'ihe(ji Usinass. Will sacrifice for LlJdiQ ate sale. Phone V 5-0556. (23) priredi v avditoriju Sv. Vida koncert. 12. — Pevski zbor JADRAN priredi spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd.—Zače- Ko se mu zahvalim za prijaznost grem nazaj v svetišče božjega Srca, v katerem vlada nekak svečan mir, kakršnega ne najdeš niti v kakih slavnih ba-tek ob štirih pop. Po koncer- zilikah in katedralah velemest. tu ples. Kljub temu, da je vse tako pre- 25. — Podružnica št. 47 SŽZ pri- pros^0) je izredno prikupno in reja v SDD na 10814 Prince prjvia£no Qb stenah, ki so ob-Ave. večerjo s pečenimi piska- i0jene z marmornatimi ploščami. Začetek ob šestih. Imj p0inih zahval, so bandera in 26. —- “Združeni igralci ’ bodo zas(ave držav in narodov, med podali v Avditoriju pri Sv. !katerimi je tudi naša si0Venska opereto “Mežnarjeva trobojnica. Prinesli so jo si0- Vidu Lizka.” MAJ venski romarji, ki so 1. 1928 za 70-letnico Marijinih prikazovanj kil Vnebovzete*7riredlv šol- 3- - *•»*« »b“ TRIGLAV pri- » L“rd *« “ *am nje Vnebovzete priredi v sol koncert in poda pev- 17. aprila ustavili tudi v .k. h™. V— I ski prizor v SachsenPim dvo-Pare le Monialu. Zastava, ta- rani na 7001 Denison. Začetek ^ero so umetniško izdelale Šol-ob štirih pop. Po sporedu dobske sestre v Mariboru; ima na mača zabava v SND na 6618 eni strani všito božje Srce, na Denison Ave. [drugi pa napis: “SLOVENIA S IS. CORDI 1ESV DEVOTA ET JUNIJ ' CONSECRATA 1928.” V sloven- 0. — Društvo Naš dom št. 50 g£mi: Slovenija Presv. Srcu slavi z banketom v SND na vdanai jn posvečena.” Zastava, na kateri je všit grb Slovenije, visi na evangeljski strani oltarja, s katerega je govoril Jezus sv. Marjeti Alakok. Tako simbol slovenskega naroda priča o pobožnosti našega na križ razpe- E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer. iniiininiijiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiniiinBi' OZE GRDINA: PO VZHODU IH ZAPADU Srečanje s tovarišem iz ruskega ujetništva. Na Dolenjsko. Na Gorenjskem. V Celju. Na Notranjskem. Na Skaručini. Pred sodnikom. O položaju v Jugoslaviji. V neprijetnem položaju. V Paray le Monialu. V svetišču Presv. Srca Jezusovega. Grob sv. Marjeto Alakok. V Parizu. Konec. (Nadaljevanje.) Skratka vse tako skladno in lepo urejeno, da človek res z a-petitom je. To je pa res hotel Presv. Srca! Ko tako praznim krožnike, pride od sosednje mize, kjer je sedelo več gostov, mlad duhovnik, stopi k meni in me sodeč po obleki pozdravi po angleško ter vpraša: “Moj dragi prijatelj! Odkod pa vi prihajate?” Osupnjen nad pozdravom in vprašanjem, se ozrem v njegov lepi o-braz, v katerem sem spozna, da je prav tisti, ki mi je v svetišču Presv. Srca Jezusovega podelil sv. obhajilo. Ko mu odzdravim, mui povem, da prihajam iz Jugoslavije. “Iz Jugoslavije pri- hajate?” me vpraša vidno začuden. “Da iz Jugoslavije. Na potovanju sem. Bil sem v Palestini, j tega naroda do Presv. Srca Je-Egiptu, Turčiji, Grčiji in še zusovega. Za ta lepi poklon te-drugod; tudi v Rimu in končno mu svetišču bo Bog gotovo u-v Jugoslaviji, kjer je moj rojstni {pošteval trpljenje našega naro- HOUSEHOLD HELP COUPLE WANTED — Reliable local references. Private qu’arters. Pleasant surroundings; to maintain 8-rocm house in Lincolnwood. Excellent wages. Phone ORchard 4-8460. (23) WOMAN FOR GEN’L HOUSEWORK — Good light cooking; must like children; other help employed; no heavy work; own room, bath, TV. Good local references. Good salary. Call I Die wood 2-7692. (23) REAL ESTATE FOR SALE VILLA PARK — 6 room, 3 bedroom house. Modern kitchen. Forced air gas heat. Close to schools, stores. Low taxes. $17,500, $2000 down. Phone TErrace 2-8577. (2J) BY OWNER — 3 bedroom ranch in 2 1-3 high acres. Targe kitchen with view of countryside. 2!4 car garage 16-ft. breezeway, basement. ,Low taxes. Com. landscaped in exclusive subdivision. $23,500. Phone: West Chicago 8Q12R2. (23) da ter mu dal dočakati svetle (dneve svobode. Med mnogimi banderi in zastavami držav in narodov je tudi zastava Združe-[nih držav ameriških. Koliko je vseh bander in zastav ne morem povedati; povem le da jih je veliko. Svetišče razsvetljujejo številne rdeče svetilnice, ki simbolično ožarjajo prostor, kjer so ne-,koč odjeknile besede Zveličarja: “Glej to Srce, ki je ljudi tako zelo ljubilo—”Na desno od' glavnega oltarju, na listni strani, je oltar sv. Marjete Alakok: Tu je njen grob. Nad oltarno mizo je steklena krsta, v kateri počiva svetnica, ki je neštetokrat klečala tukaj ter molila Evharističnega Boga, katerega je gledala s svojimi telesnimi očmi ter govorila z Njim, ko ji je izročal zaklade svojega Srca ter ji naročil: “Razglasi in daj razglasiti po vsem svetu, da nočem omejiti svojih milosti tistim dušam; ki jih iščejo v mojem Srcu.” Kakor nekoč sv. Pavel, ki je bil izbran, da ponese Ime Jezusovo med narode, tako je bila izbrana sv. Marjeta, da razširi pobožnost Presv. Srca Jezusovega. To željo Gospodovo je sv. Marjeta dobro izvršila. Kako bogato plačilo je zato prejela priča njen grob, ki je eden naj lepših, kar sem jih videl. Rojena je bila 22. julija 1647 v vasi Lhautecour, župnija Veroure, blizu Paray le Moni-ala iz ugledne plemenite rodovine; njen oče Klavdij Alacoque-Alakok je bil sodnik, materi je bilo ime Filiberta. V družini je bilo pet otrok; štirje sinovi in hcerkai, ki je bila 25. julija krščena na ime Margareta — Marjeta. Pri birmi pa si je privzela še ime Marija. Že v zorni mladosti se je pokazalo, da i-m:a Bog z njo posebne namene. Pokazala je dušne vrline, jasno in plemenito mišljenje ter blago srce in nenavadno močno voljo. Kakor je potem sama pisala, ji je Jezus pokazal ostudnost igrehov in ji vsadil pred njimi toliko grozo, dla ji je bila vsaka najmanjša napaka neznosna muka. Že v zgodnjih dekliških letih je bila deležna mističnih milosti ter imela prikazni Gospodove, Marijine in ange-ov. V osmem letu ji je umrl oče, mati jo je izročila v vzgojo kla-risinjam, kjer je potem opravi- POMLAD ALI JESEN? — Pomlad za punčki, ki živita v Cypress Gardens, Fla., jesen za sadeže. PRIPRAVNO IN POCENI — RCA je izdelala malo radio oddajno in sprejemno postajo z dometom peč milj. Stane okoli $100. Na sliki vidimo predsednika RCA John Burnsa, ko novo postajo preskuša na vrhu Time & Li fe poslopja v New Yorku. Kdo ve, če se skorb ne hi splačalo kupiti to napravo namesto telefona, ki postaja iz dneva v dan dražji! la sv. obhajilo, kjer je živo občutila njegove milosti. Bila je lepe zunanjosti, prijazna in vedno vesela, kar bi ji skoro bilo v škodo, ako bi ji Bog ne pričel pošiljati križev. Zbolela je in morali so jo vzeti domov, kjer je potem ostala trinajst let; štiri leta je bila še vedno bolehna. Ko se je zaobljubila Materi božji je nenadoma ozdravela, toda je na obljube kmalu pozabila: mikati jo je pričel svet, pričela se je lišpati ter hoditi v družbo. (Dalje prihodnjič.) -----o------ LaSALLSKI GLASOVI IN ODMEVI (Nadaljevanje z 2. strani) vice do dela nihče, če ni na vsej črti stoodstotni komunist. In ta komunistični potvorjeni očitek so pograbili celo anglosaški protestanti in se baje že sklicujejo nanj. Kaj to kaže, nič drugega, kakor to, da protestantizem mora biti moralno že dokaj izpufan, da od komunistov jemlje na posodo razne klevete in psovke proti papeštvu v tem oziru. In zakaj to, zgolj le radi tega, da bi preprečili kakemu uglednemu katoliku možnost do predsedni-štva v Z. D. O vsem tem bomo doživeli znabiti še viharna prerekanja in je le na mestu in prav, da so katoličani na nje pripravljeni, da če do kaj takega pride, da bodo znali javnosti pojasnevati nelepe čednosti tistih, ki še vedno slepo tavajo po smernicah, ki jih je v tem oziru angleškemu protestantizmu začrtali tak “duševni velikan,” kakor je bil “vzorni” Henrik VIII. V blag spomin PRELJUBE MAME IN STARE MAME Mary Zupančič iz Thompson, O., ki je preminila dne 31. januarja 1939 Dvajset let je že minilo, odkar ste nas zapustili, Vi. Oh, kako žalostno je življenje, odkar Vas več med nami ni. Zdaj bivate vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi. Tam sonce sreče Vam ne ugasne, tam lepša zarja Vam blešči. Tvoji žalujoči OTROCI in VNUKI ter PRAVNUKI Dne 2. februarja 1959. Dragocene knjige V Londonu so stavili na dražbo zbirko dragocenih knjig. Zbir, ka je najbolj znamenita po zadnji svetovni vojni. Med knjigami je tudi sveto pismo v dveh knjigah iz 14. stol., ki je bilo pisano za kralja Roberta Anžuvin-skega. iTirosusr Stanovanje se odda Dvosobno opremljeno stanovanje s kopalnico, mala hišica, odd'ajo na 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679. (26) Lastnik prodaja Samo $16,750. Popolnoma opremljen zidan bungalow s 3 spalnicami, 1(4 garaža, hišica za igranje, klet in razvedrilna soba. $5500 naplačila. Na 19701 Tyronne Ave. Tel.: IV 1-5083. (25) Soba in kuhinja v najem Ena opremljena soba in kuhinja se odda v najem moškemu v okolici sv. Vida. Pokličite UT 1-3788. —(23) V najem Odda se 5 sob s kopalnico; avtomatična parna gorkota, v okolici Superior in Norwood. TU 4-6882. (Sreda, petek, pon) X Priložnostni nakup zaradi izselitve Zelo malo rabljen hladilnik, štedilnik in pralni stroj, kombinacijski televizij ski-radi jski-gra-mofbnski aparat, slika 21”, električni, avtomatični šivalni stroj, sesalec prahu, stensko ogledalo za dnevno sobo, kompletna javor jeva spalnica, ena zložljiva postelja, likalnik, mali Emerson radio, importirani radio-gramo-fonski aparat znamke Blau-punkt. Kličite po 5. uri: UL 1-0237 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave In E. «58 St CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino« obrnita se do nsu m. GLOBOKAR 986 E. 74th »t HE 1-6801! AMERIŠKA DOMOVINA, IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA l’mo pri studencu je še bila črna lisa, kjer so cigani onokrat kuhali. V celem gozdu ni bilo čuti glasu, in prav lehko bi bil zaspal, kdor bi bil legel na zemljo. Dospevši za Blegaš, je visoko nad nama v šumi prav močno zaropotalo, kakor bi padala posekana debla k zemlji. Strmeč sva obstala, kaj če to biti? Po- V srcu sem občudoval te Nemce, da si vzgajajo otroke tako, da jih tepo, in najsi so že odrasli in prvi delavci v hiši. V Poljanah bi težko dobil dvajsetletnega mladeniča, ki bi se svojemu staremu očetu s silo ne uprl, če bi ta imel voljo, JgS JU : nespametno se mi je videlo zasramovanje naše govorice, ko sta se vendar sama posluževala [ besed, da ti je bilok kakor bi požiral zdrobljeno steklo, če si ju moral poslušati. | Premagal sem svojo jezo in ubogal sem svojo pamet, ki mi ponižati ga pred tujci ter govo- je velela, d'a se ne gre prepirati riti ž njim z brezovcem. 'ali še celo pretepavati ž njima, Jeremija Wulffing je izprego- ki sta mi bila bratranca po ma-voril: 1 |teri in polubrata moje neveste. “Tako torej! Kar sem govo- Tudi Lukeža sem krotil s svo-ril, je izgovorjeno! Črez dva jjimi pogledi. Molče sva hotela tedna bo dan sv. Ahacija. Spo- .stopati mimo, kar pa je onadva roči očetu, d'a pridemo tisti dan še bolj razdražilo, v Loko. Grajski pisar ali pa | Othinrih se mi je postavil na mestni pisač — ta je cenejši — ,pot ter vprašal: ‘Ali te je kaj v bo zapisal, kar se mora zapisati, .hlačah, kranjska glista? To bi da bo vse v pravem in postav- 'rad vedel!” vi hčeri. V. Bog obrača po svoje dogodke tega sveta, in le tisto se zgodi, kar hoče vsemogočna njegova! volja! Približal se je dan sv. Ahači- ča prihodnost. Navodila mi je AH najboljši je denar beneške darji že izvozili v Gradec, a ž0' dajal za gospodarstvo in za kup- veljave. Hujskanja proti gra- spodje so vino izpili, škof pa 1 čijo z vinom; posebno če pro- ščini naj ne poslušam, in če bi pravdo dobil, kar je moral pa dajam, naj se branim domačega prišel kdaj tisti “vojvod” Jernač meten človek že naprej vedet1' denarja, ker je dosti manj vre- Schiffrer, naj mu pokažem vra- — Tako ip enako me je učil oče. den ko denar nemške veljave, ta, zakaj pravde, ki jih vodi ta Bog pa je potem vse drugače °' ija: in oče se je pripravljal, da črez bregu se je ropot širil in j mi izroči svoj imetek. V teh širil, dokler ni za streljaj nad dneh je govoril z mano več ka- nem redu!” Razgovarjali smo se še o e-nem in drugem, nakar sva z Lukežem odrinila. In lažja je bila hoja, ker sta bili bisagi prazni. ! Hodila sva že nekaj tisoč korakov, tako da se je komaj še videl majhen kos strehe pri Wulf-fingovi napravi. Dospela sva do kraja, kjer se je pot zasukala ni-zdol. Tam v bregu sta sedela Jeremijeva sinova.' Pričakovala sta naju in to pri jako razburjeni volji; vendar pa nista imela pri roki nikakega orodja, s katerim se pri nas navadno pre-tepavajo mladi ljudje. Vstala sta, in takoj sem opazil, da očetova šiba ni ostala brez sledov. Rdeče niti so se jima vlekle po obrazu in tudi po rokah. Othinrih, ki je bil predtznejši od brata, je stopil predme z besedami: “Ti pač misliš, da smo fantje v Davčah ovce, ki jih lehko pretepava vsak!” “Tako boš govoril,” se je o-glasil tudi Marks, “po celi tvoji umazani dolini!” Pri t^m sta se zopet šalila iz naše govorice in zopet omenjala pse, češ, da lepšč govore ko mi, ki smp menda krščeni pred božjim kamenom. Govorila sta z velikim zaničevanjem, in prav Tudi Marks bi bil ravno isto rad vedel, in Lukež je nekaj godrnjal o tem, da vsega skupaj ne smeva požreti. Othinrih je na vsak način zahteval, da se moram metati ž njima. Marks pa je hotel, da bi se bili vsaj za prst vlekli, če že nimam poguma, da bi se metal ž njima. Pristavil je, da moram imeti nekaj moči v sebi, ko se vendar ženim in ko ne sedim več pri skledici, v katero je nalila mati mleka. Govorica je postajala vedno bolj trpka. Lukež je že odložil svojo bisago, slekel suknjo ter si najmanjšemu 'graščaku! Ali tu-zavihal rokave. Že je pljunil |di naslednik Albreht Sigismund ne bo dosti boljši, kar so že občutili podložniki v Železnikih. Sedem se jih je združilo, da so 20% POPUSTNA RAZPRODAJA Cene vsemu blagu so znižane za najmanj 20%! Na razprodaji ne samo izredni predmeti, temveč tudi redna zaloga! Te razprodaje imamo vsako leto v februarju in avgustu, da naši odjemalci lahko prihranijo in pa da poživimo mrtvo sezono. Posebnosti razprodaje: 2 obleki za ceno 1 damske nylon nogavici 3 pari za $1.98 moške in deške nogavice 4 pari za $1 moške in deške srajce 2 za ceno 1 več drugih posebnosti. Razprodaja bo trajala 2 tedna, to je do 1. februarja. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. ANZLOVAR’S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVE. nama prilomastil po gošči jelen, orjak in velikan. Divjal je, kakor bi visel v zraku, a po hrbtu je bil položil rogovje, ki je bilo dolgo ko dolga metla. “A si ga videl?” se je začudil Lukež. “Da sem imel pri sebi svojo mušketo, izstrelil sem jo na njega, da bi se valjal po Fra-ti! O jej, to bi bil pogled!” Takoj se je ohladil, ko sem mu odgovoril: “Kaj, ko bi zve.del škof Albreht Sigismund? Ta bi ti že pokazal, kaj se pravi streljati njegove jelene?” “Ti visoki gospodje,” je tožil Lukež, “pridržujejo vse zase, kar je količkaj dobrega, nam beračem pa najslabšega ne privoščijo! Da bi jih vrag jemal!” Pripovedoval mi je o pokojnem škofu Vidu Adamu, ki je na j žalost loškim podanikom sedel | na škofijskem prestolu dolgo vrsto let. Bil je trd vladar. Vsak dan je hotel imeti višjo desetino, vse dni svojega vladanja se je pravdal s svojimi podložniki, da so ti morali nositi kožo sedaj v nemški Gradec, potem zopet na Dunaj in enkrat še celo k cesarju v Regenspurk ali kako se že ta prekleti nemški kraj imenuje. Opravili niso nič, ker je bilo in bo zmerom tako, da cesar ne izkljuje oči ne škofu ne kor navadno ter mi dajal nauke DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK >131 St. Clair A ve., vhod na E. 62 S> Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne Nori North American banico vojvod za kmete, neso samo denar iz hiše, prineso pa ničesar! Koliko sladkega vina so prav- brnil. (Dalje prihodnjič.) ---------o------- or: ji jimiiiimumiiiimiimmiiiiimMiiiHimiiiimmiiiiiimiiiimmimiimmiimiiiiiir “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1959 JE VSA RAZPRODANA IN Z NJO NE MOREMO VEČ POSTREČI. PROSIMO NE NAROČAJTE JO VEČ, KER JO NI VEČ! Vsem njenim naročnikom in prijateljem iskren novoletni pozdrav! UPRAVA BAR. PRATIKE ''' f = ■a £ ^iiiiiiniimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimmiHiiimiiiiiMiiiiimiiiimimmiimmimmiiiu Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO ŠIROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahke pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: J G. dan 4-5503 svojo pest ter kazal tako, da je vedno pripravljen, udeležiti se pretepa, kakor se to spodobi nekdanjemu kirazirju in najsi je star že sedemdeset let. Preti-a je nevarnost, da se sprome-mo, bodisi »da bi se bili metali, bodisi da bi se bili za prst vlekli. Naša ljuba gospa z Malenškega vrha nam je prihitela na pomoč. Na kraj prepira je namreč prišla nevesta Margareta, katera je v trenotku izprevidela, da se hočemo stepsti, ker je prav dobro poznala ošabnost in razposajenost svojih bratov ju je in z ostro besedo zapodila z mesta. In čisto resnico zapišem, da sta Marks in Othinrih izgubila ves pogum in da sta se svoje sestre zbala, kakor sta se bila poprej zbala svojega očeta! Se pristavim: ko se je tako jezila, ko je izpovedala svoja brata, je bila zala in se je dopadla mojim o-čem! Še nekaj časa je hodila z nama, bržkone v namenu, da bi s tem zadrževala brata, da se ne vrneta in ne iščeta zopetnega prepira. Ko je bila prepričana, da je nevarnost preprečena, je obstala ter zvela nekje iz obleke majhen zavitek. Zopet ji je kri oblila vrat in sramežljivo je i-skala besede, ki naj bi jo Spregovorila meni. Kakor veste, je bil oče Jeremija poudarjal, da j ji govorica mojega domačega, kraja ne teče gladko: Margareta je hotela pri slovesu pokazati, j da ji ta govorica ni tuja. Molila ( je zavitek proti meni, mešala nekaj naših besed ter končala proseče: “Nemi, nemi!” Vzel sem, ona pa je odhitela. Ko sem zavitek odvil, je tičal v njem kos pogače, a zavit je bil v facoletejček, kakor ga dajejo, posnemavši laško navado, neveste svojim ženinom. Ponižno izgovorjeni “nemi” mi je zvenel še dolgo po ušesih in tudi potem, ko mi je bil Lukež razložil, da Taj čar ji po Sorškem polju ravnotako mešajo govorico, da po naše zavijajo nemške svoje besede. — Med daljšo potjo nisva doživela nič takega, kar bi bilo vredno, da bi se tukaj zapisalo. Hodila sva po isti poti, kakor prej, ko sva prihajala z Visokega. Na Svrču-šah ni bilo človeškega sledu. Sa- nekaj jelneov pobili. Ali je to kaj posebnega? Škof pa je obsodil vsakega, da plačaj stoindvajset tolarjev. Kdaj jih je jelen vreden? Ali plačati so jih morali, če niso hoteli k Miholu Schwaiff-strigkhu, ki daje slabo pijačo, slabo stanovanje! Tako sva se razgovarjala, dokler nisva bila zopet na Visokem, kjer je oče Polikarp prav rad vzel v vednost Jeremije čem zamolčati, da se mi je tisto Wulffinga odgovor. Tudi nočem zamolčati, da se mi je tisto noč sanjalo o Margareti, njego- OČE IN SIN — Ed Litbanski, zmagovalec v zadnjem svetovnem prvenstvu v keglanju, kaže svojemu dve in pol leti staremu sinu v domačem Detroitu, Mich., kako je treba krog-glo meči, da podere vse keglje naenkrat. NOVICE — z nega sveta N 0 VIC E - - - ki j>h potrebujete NOVICE - • - ki jih dobite le sveže NOVICE-- -popolnoma nepristranske NOVICE-- - kolikor mogoče originalne NOVICE-- -ki so zanimive vam vsak dan prinaia v bilo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo J Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave. DOMOVINA Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 I I * iHl ii POMOČ — Prenekateri farmar, ki se je ukvarjal z rej0 kokoši, je to opustil zaradi bolezni, ki so včasih nenadno z^f jele vso jato. Sedaj so izdelali proti eni izmed teh najobiče]' nejših bolezni uspešno cepivo... Na sliki vidimo laborant11’ ki brizga cepivo v vodo, da ga bo piščanec popil. SVET NA VPVICAH! — Vittorio Podrecca si je z n a 1 S* kovnim gledališčem pridobil svetovni sloves. Kljub to ^ torn je še vedno podjeten in delaven. Na sliki ga vidim0 njegovo "igralsko skupino.”