ISSN 0350-5561 za konec tedna Spremenljivo oblačno in bolj sveže bo. Posebej v soboto so možne plohe. o 58 let številka 29 četrtek, 21. julija 2011 Vlado Kreslin je s svojo črno kitaro in fanti iz spremljevalne skupine Mali bogovi v petek zvečer navdušil številne obiskovalce. Ja, tudi peli so z njimi, saj je večina njegovih skladb že zimzelenih. Poletne prireditve bogatijo Velenje, 18. julija - Festival Velenje je v okviru letošnjih 27. poletnih kulturnih prireditev v zadnjih dneh pripravil še nekaj odličnih, dobro obiskanih dogodkov, še na enega pa vabijo jutri zvečer. Petkov veliki poletni koncert Vlada Kreslina in Malih bogov je bil generacijsko pisani publiki pisan na kožo, kar sploh ni čudno, saj je večina pesmi, ki jih je predstavil, že ponarodela. Z njim so v prvih vrstah prepevali tudi taborniki, ki so na koncert prišli v svojih značil- nih uniformah, nemalo pa je bilo starejših, ki so z veseljem preživeli večer ob mizah ali stoje, saj je bil oder postavljen tako, da so lahko dobro spremljali dogajanje na njem. Že dan kasneje, v soboto dopoldne, si je veliko družin z malčki ogledalo simpatično lutkovno predstavo na travniku ob Domu kulture. Odločitev, da bo tako prav vsako soboto dopoldne je odlična, kar potrjuje tudi obisk. V ponedeljek zvečer je po deževnem dnevu v dvorani doma kulture uspel koncert simfo- ničnega orkestra in zbora American Music Abroad. Zasedbo sestavlja skupina srednješolskih glasbenikov, kar 60-članski simfonični orkester ter 20-članski zbor. Dijaki in študentje so predstavniki več kot 30 srednjih šol iz sedmih ameriških držav. Koncertni repertoar je bil zelo bogat: slišali smo lahko skladbe ameriškega Brodwayja, folk glasbe, dela ameriških sodobnikov in klasičnih mojstrov. Jutri zvečer pa Festival Velenje vabi na še en vrhunski dogodek, na ogled plesno- -glasbenega spektakla skupine Agla-ja iz Belgije. V vabilu so organizatorji zapisali: »Skoraj 60 belgijskih plesalcev bo občinstvo navduševalo z izjemno koreografijo z zastavami. Ker je tovrstna plesno-gibalna umetnost prava virtuoznost in je ta dejavnost v naši državi praktično neznanka, se nam obeta »atraktiven in kostumsko zanimiv vizualni spektakel, ki temelji na eleganci, gracioznosti in lepoti«. Mladi prizadevno čistijo Velenje in Šoštanj Mestna občina Velenje in občina Šoštanj omogočata mladim, da si med počitnicami zaslužijo kakšen evro. Seveda morajo krepko zavihati rokave. Največ jih čisti mesti, sodelujejo pa tudi pri različnih humanitarnih opravilih. Na takšen način jim seveda privzgajajo tudi čut za lepo okolje, skrb za starejše ... Seveda pa je takšno delo tudi priložnost za sklepanje novih znanstev in prijetno druženje. V tem okolju se je odlično »prijelo« in mladim ni težko prijeti za orodje ali pa metlo in narediti red. ■ 1,50 EVR ICAIMO VELENJE Ločeno povsod obvezno Milena Krstič - Planinc Od 1. julija letos je povsod po Sloveniji obvezno ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov. Veljati je začela uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Lani je bilo v ločeno zbiranje bioloških odpadkov v Sloveniji vključenih 114 občin, v njih so ločeno zbrali približno 50.000 ton teh odpadkov. Po veljavnosti nove uredbe, ko morajo imeti vse občine zadeve urejene, pa se pričakuje, da bo tako zbranih odpadkov okoli 100.000 ton. Občine v Šaleški dolini so med tistimi občinami, ki so ločeno zbiranje bioloških odpadkov uvedle že pred uredbo. Tako kot z vsako novostjo je bilo tudi s to na začetku malo zadreg, a so hitro prešle. Da je zavest tukajšnjih prebivalcev visoka, kažejo sortirne analize, ki jih izvaja koncesionar ravnanja z odpadki. Relativno kratek čas po uvedbi ločenega zbiranje bioloških odpadkov so Šalečani ločeno zbrali 15 odstotkov bioloških odpadkov. Še vedno pa so rezerve in to bo naslednji izziv za lokalne skupnosti in prebivalce. Biološko razgradljive odpadke ločimo na kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, zeleni vrtni odpad in odpadke, ki nastanejo v gostinstvu. Prvi dve vrsti odpadkov sta primerni za predelavo v kompostarnah, zadnji v bioplinarnah. Biološko razgradljivi odpadki zavzemajo okoli 35 odstotkov odpadkov. Ce jih zbiramo in odlagamo ločeno od ostalih odpadkov, bomo na eni strani dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in mu tem s tem podaljšali življenjsko dobo, kar je posebej pomembno pa, da manj bioloških odpadkov na odlagališču pomeni tudi manj toplogrednih plinov (metan), ki nastajajo med gnitjem na odlagališču. Biološke odpadke lahko odlagamo v rjave zabojnike ali pa jih predelamo v kompost in tako vrnemo v naravni snovni krog ne da bi po nepotrebnem onesnaževali naravo. ■ ■ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 21. julija 2011 j» lokalne novice Pogrešajo garažno hiša pod Mercatorjem Velenje, 19. julija - Od prejšnje nedelje je kletni del garažne hiše pod velenjskim Mercatorjem zaradi nujnih del zaprt. Ljudje jo močno pogrešajo, saj je to eno redkih brezplačnih parkirišč v mestu, kar hkrati pomeni, da se je »prijela«. Po tem, ko je neurje prejšnji teden v garažni hiši povzročilo precej preglavic in poplavo, zaradi česar se je obnova še malo zavlekla, v ponedeljek zaradi dežja v njej ni bilo več težav. Kot smo v torek preverili pri izvajalcu del, kako daleč so dela, smo izvedeli, da naj bi včeraj opravili še zadnja ter pospravili za sabo, kar pomeni, da naj bi garažno hišo ponovno odprli v dnevu ali dveh. ■ bš Na Golteh gradijo depandanse Golte, Na Golteh želijo še razširiti nastanitvene zmogljivosti. Ob hotelu, ki so ga predali namenu tik pred koncem lanskega leta, so že začeli graditi osem depandans, v vsaki pa bodo štirje apartmaji. ■ mz V Zbirni center z dokumenti Velenje - Ko boste odpadke odpeljali v Zbirni center, imejte pri sebi osebni dokument in položnico. Oboje že zahteva večina zbirnih centrov po Sloveniji. Veliko ljudi namreč koristi zbirne centre, niso pa vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, s tem ukrepom pa bi radi to preprečili. Največja frekvenca v zbirnih centrih je ob sobotah, med tednom pa okoli 9. in okoli 16. ure. V tem času v zbirnih centrih odpadke tehtajo skoraj vsako minuto (vstop in izstop). ■ mkp Denacionalizacija zaključena Velenje - Denacionalizacijski postopki na prvi stopnji so v Upravni enoti Velenje končani. Od 240 zadev, ki so jih imeli v delu, jih je v postopku reševanja na višjih instancah še sedem. Tudi te pa so blizu rešitve. ■ mkp Brezplačna pomoč podjetnikom Velenje, Ena izmed dejavnosti SAŠA inkubatorja je brezplačno svetovanje podjetnikom pri razvoju novega proizvoda. Znova pa so razpisali tudi natečaj Zmagovalna ideja (najboljše projekte bodo nagradili). Podjetnikom, ki se bodo prijavili, bodo pri izdelavi pomagali. Podjetniške delavnice bodo pripravili v mesecu septembru. ■ mz Za večjo varnost otrok Okonina, Podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires je skupaj z Vulco partnerjem Novak in predstavniki občine Ljubno ob Savinji, svečano otvorilo otroško igrišče. Podjetje je v okviru projekta »Goodyear ambasador varnosti« sofinanciralo ograjo okoli otroškega igrišča. Omenjena donacija je del mednarodnega projekta, s katerim želijo opozoriti na izpostavljenost otrok v cestnem prometu in pomen ustreznega izobraževanja o varnosti na cesti. S to donacijo pripomogli k večji varnosti najmlajših in osrečili vse - tako otroke, ki bodo na novem igrišču preživeli brezskrbne trenutke, kot starše, ki bodo vedeli, da so njihovi otroci tam varni. Športna plastenka Aqua Vallis Velenje, HTZ-jev sistem Aqua Vallis s pomočjo katerega je mogoče očistiti vodo in jo spremeniti v pitno, je že dobro poznan. Zdaj so mu dodali še športno plastenko s posebnim filtrom v katero lahko nalijete umazano vodo in jo spremenite v pitno. Izdelek je že na tržišču. ■ mz Od Metleč proti Topolšici Šoštanj - Po težavah, ki so nastale zaradi stečaja Cestnega podjetja Maribor, ki je obnavljalo most proti Topolšici na cesti Šoštanj - Topolšica, zdaj dela na cesti od krožišča v Metlečah proti Topolšici, ki so v nekajmesečni zamudi, znova napredujejo. Dela bo dokončalo podjetje Franca Soviča. Cesti se je pred štirinajstimi dnevi »umaknil« tudi skedenj ob njej. Tega so že porušili. ■ mkp Dela na mostu znova napredujejo. (arhiv Občine Šoštanj) Skedenj se je umaknil cesti. (arhiv Občine Šoštanj) Parkirišča gradi TEŠ Šoštanj - Postopki pridobitve dokumentacije za gradnjo parkirišč med Pilon centrom in reko Pako so bili dolgotrajni. Parkirišče, kjer bo blizu 50 parkirnih mest, gradi Termoelektrarna Šoštanj za potrebe svojih delavcev. S parkirišča bo enosmerna cesta speljana na glavno cesto. Šoštanj bo ob Paki dobil tudi peš pot, ki bo lepo zaokrožila predel od Pilon centra do zdravstvenega in kulturnega doma. ■ mkp 80.000 ton premoga za TET Velenje, 14. julija - V Premogovniku so do četrtka v 132 delovnih dneh nakopali 2.118.246 ton premoga, na deponiji pa se ga nahaja 511.612 ton. Letos bodo 80.000 ton premoga prodali tudi Termoelektrarni Trbovlje. Poslovni načrt za leto 2011 predvideva proizvodnjo v višini 4.059.000 ton. Zaposleni so od 18. julija do 29. julija na kolektivnem dopustu, ki so ga z delovnim koledarjem uskladili z remontom bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj. ■ mkp V naravo bi vsak po svoje - Toča je udarila, ji bomo napovedali vojno - Hmelja za pivo še dovolj - Vnovično odkritje več stoletne zdravilnosti vrelcev Čeprav znanost na vseh področjih, tudi na genetskem, močno napreduje, znova slišimo vse več pozivov, da se moramo vrniti nazaj k naravi. A kaj ko to razume vsak po svoje. Nekateri preprosto tako, da se z avtom zapeljejo na ta ali oni travnik, razprostrejo odeje pod kako drevo, še posebno, če so na njem zreli sadeži. In ko starša počivata, »naženeta« otroka ali otroke »v naravo«. Da se malo zdivjajo in naužijeta svežega zraka. Ne pozabijo niti na psa, da se zdivja tudi on, in na travniku opravi svojo potrebo. Potem mnogi vzamejo še glavnik ali ščetko in psa dodobra skrtačijo, dlako pa seveda vržejo v travo. V pravo veselje kmetov, ki potem to travo kosijo in krmijo živini. Takih »povratkov« je pri nas veliko. Če pa te mestne obiskovalce vasi kdo opozori, da s tem uničujejo in onesnažujejo zemljo, lahko slišijo odgovor, da bodo imeli zemlje kmalu že čez glavo. Kot da je zemlja kmetom le v zabavo! Ob tem pa od njih pričakujejo zdravo pridelavo, pa čim cenejša pridelke. Toliko za uvod, ker so me na tako ponašanje že mnogi opozorili, pa se mi je zdelo to še zapisati. Zaleglo tako ne bo! Na drugačen način se je nad kmete in njihova zemljišča pred dnevi »spravila« narava. Toča in močan veter sta dodobra oklestila polja, vinograde in sadovnjake v našem Obsotelju ter na Kozjanskem ter na Bizeljskem. Bilo je res hudo, za mnoge kmete se zdi še huje, da niso bili takoj deležni kakšne pomoči. Nekateri so namreč ostali brez vsake krme za živino, izgubili so ves pridelek grozdja in jabolk. Kmetijski minister si je zahvalo kmetov prislužil vsaj s tem, da je prizadeta območja takoj obiskal, ne pa z mlačnimi zagotovili o pomoči. Bolj konkretno so se župani o nujni pomoči z ministrom in sodelavci pogovarjali teden po neurju na kmetijskem ministrstvu v Ljubljani. Pomoč naj bi po Vsak po svoje »nazaj k naravi« zagotovilih stekla hitro. Razen o škodi pa mnogi razpravljajo tudi o tem, kako bi se ubranili te nevarnosti od zgoraj. Zavarovanje je kljub pomoči države za nekatere predrago, zaščitne mreže za vse pridelke ne pridejo v poštev, pa zato mnogi opozarjajo, da bi vendarle znova uvedli zaščito proti toči z letali ali raketami. Vendar taka »vojna napoved« toči nima zadostne podpore, tudi strokovnjaki niso enotnega mnenja o uspešnosti take obrambe. Ministrstvo je povsem še ni zavrglo, ampak je poskusno obdobje podaljšalo še za eno leto. Toče se seveda bojijo tudi hmeljarji. Pa čeprav nekateri malo zlobno pravijo, da bi takim, ki imajo pridelek dobro zavarovan, prišla kar prav. Saj je neprodanega hmelja še veliko. Vendar je težava z zavarovanjem tudi pri tem pridelku. Pa se mnogi zanj ne odločajo. Zato raje prosijo višje sile, da se ne znese nad njihovimi hmeljišči. Zaenkrat letina hmelja dobro kaže in lastniki zgodnjih sort se počasi že pripravljajo na obiranje. V Rogaški Slatini pa so zemljo obdelovali vrtnarji. Po več kot pol stoletja so popolnoma obnovili Zdraviliški park, simbol oziroma zaščitni znak tega kraja. Park so obnovili, znova pa so obudili tudi prav tako v Evropi znan Anin ples. Družabno in dobrodelno srečanje v spomin na sveto Ano, zaščitnico žena in deklet, od začetka 19. stoletja tudi Rogaške Slatine. Novost, ki je prav tako na nek način povezana s preteklostjo, so zabeležili tudi v drugem zdravilišču oziroma termah na našem območju. V Rimskih Termah, ki so zrasle na tradiciji zdraviliške dejavnosti v Rimskih Toplicah. Saj že ime pove, kdaj se je ta dejavnost tu začela. Pa vendar so zdaj morali od ministrstva za zdravje dobiti »potrdilo«, kar je sicer znano že iz rimskih časov, da imata tamkajšnja voda in klima res zdravilne učinke. Ter da lahko medicinski center v teh termah sprejema ljudi z zdravstvenimi težavami. Morda pa bo v teh počitniško dopustniških dneh tudi koga z našega konca pot zanesla v novo zdravilišče. Konkurenca v naši (statistični) regiji je kar velika. ■ k ■ HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 evr (8,5 % DDV,12 evr, cena izvoda brez DDV 1,38 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandists Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e-mail: press@nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. AKTUALNO Smrdi, smrdi, kako smrdi? Če bomo poleti z biološkimi odpadki ravnali pravilno, ni nujno, da bo smrdelo - PUP Saubermacher zabojnike opere dvakrat, pridejo pa tudi interventno Milena Krstič - Planine Biološki odpadki poleti tu in tam povzročajo nevšečnosti, muhe, smrad, če ločevanje ni pravilno, tudi črvičke. »Največje težave imamo pri mesu, kosteh in salamah, občasno tudi z zelo mastnimi siri. To ne sodi med biološke odpad- S 1. julijem je pričela veljati uredba o biološko razgradljivih odpadkih in zelenim vrtnim odrezom. Gospodinjstva v individualnih hišah, ki niso »prijavljena« na odvoz bioloških odpadkov po zabojniku, morajo imeti kompostnik. Če si poleg kompostnika želijo tudi rjav zabojnik, pa ga bodo prav tako dobila. ke. Treba jih je dati med mešane komunalne odpadke,« pravi Alenka Centrih Ocepek, strokovnjakinja za področje ravnanja z odpadki iz PUP Saubermacherja. Svetuje, da jih zato, ker oddajajo vonj tudi med mešanimi komunalnimi odpadki, zavijemo v vrečko v kateri smo v trgovini nabrali sadje in zelenjavo. »Če bo v zabojnikih za biološke odpadke samo tisto, kar vanje sodi, težav ne bi smelo biti.« Priporočljive razgradljive vrečke Zlasti poleti je pametno za bio odpadke uporabljati razgradljive vrečke. Ko jih napolnimo jih zave-žemo in oddamo v rjav zabojnik, lahko tudi na kompostnik, ker se razgradijo. Izdelane so iz škroba, lahko je to koruzni, krompirjev. Uporabimo lahko tudi papirnate vrečke, ki so prav tako razgradljive. »Če bomo pravilno ločevali, bomo tako sebi kot izvajalcu javne službe povzročali manj težav.« Seveda pa lahko bio odpadke v rjav zabojnik tudi stresemo, če vsebino prinesemo v plastični vrečki, ki sodi drugam. Zabojnike perejo poleti Alenko Centrih Ocepek smo povprašali tudi o tem kako je s pranjem teh posod. »Po tehničnem pravilniku je pranje predvideno dvakrat letno in to poleti. Pozimi teh posod ni mogoče prati, ker tekočina, ki se za to uporablja, zamrzne.« Velikokrat se zgodi, sploh v blokovni gradnji, da bi želeli še kakšno dodatno pranje. PUP Saubermacher v takih primerih interventno te zabojnike V plazovitem delu vse poletje V delu, kjer poteka gradnja kanalizacije in toplovoda sta se izvajalca uskladila - Dvojni izkop ne bo potreben, krajša bo zapora cest Milena Krstič - Planine Lokovica - Občina Šoštanj z izgradnjo kanalizacije z dvema malima čistilnima napravama na območju Lokovice celovito rešuje odvajanje in čiščenje odpadnih voda v kraju. Z izvajalcem del, podjetjem NIVIG iz Šoštanja so pogodbo o izgradnji podpisali 14. junija, že naslednji dan pa se je gradnja začela najprej na zahtevni plazoviti trasi v Lokovici. Tako je lahko z deli nadaljeval tudi Esotech, ki na tej lokaciji polaga toplovod. Na delu trase, kjer vzporedno gradijo kanalizacijo in toplovod, sta se izvajalca uskladila. Tako bosta prihranila sredstva dvojnega izkopa, krajša pa bo tudi zapora in sanacija ceste. Gradnja v tem delu Lokovice bo potekala vse poletje, saj je zaključek predviden že konec septembra. Ta del bo obsegal približno 2.150 metrov kanalov in malo čistilno napravo za 250 populacijskih enot. Dela bodo nadaljevali marca prihodnje letom, ko pride na vrsto center Lokovice. Projekt je sofinanciran iz operativnega programa krepitve regional- nih razvojnih potencialov v višini 700.000 evrov, 840.000 evrov pa bo za projekt prispevala Občina Šoštanj ■ Šoštanju narava ne prizanaša Pogorišče v Ravnah si je dan po udaru strle ogledal župan Šoštanj, 12. julija - Poročali smo že, da je 11. julija med popoldanskim neurjem zaradi udara strele v Ravnah pri Šoštanju požar povsem uničil tri gospodarske objekte pri Gorškovih. Gmotna škoda, ki jo je požar povzročil, je ocenjena na 400.000 evrov. Naslednji dan si je prizorišče požara ogledal šoštanjski župan, Darko Menih in Gorškovim v okvirjih, ki jih lahko, ponudil pomoč Občine. Dogovorili so se, da bo podjetje Andrejc s pogorišča odpeljalo na deponijo vse ožganine, da bodo pogorišče potem lahko sami sanirali naprej. »Občina ljudem, ki so v stiski, vedno priskoči na pomoč, da v najhujšem ne ostanejo sami,« pravi. tudi opere. «Potrebne pa je nekaj strpnosti. Včasih je treba počakati dan ali dva. V času, ko biološke zabojnike peremo, moramo istočasno opraviti odvoz odpadkov, na voljo pa mora biti tudi avto, ki ima tekočino za pranje,« pojasnjuje. Razveseljivo je, da v Šaleški dolini od vseh količin odpadkov pripeljanih v zbirne centre, že ločeno zberemo približno 41 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, 15 odstotkov bioloških odpadkov, veliko, kar 9 odstotkov pa gradbenih odpadkov. Te zbiralnice sicer sprejemajo, čeprav jih nimajo »klasificiranih«, a želijo na ta način preprečiti, da ne bi obležali kje drugje. Še vedno pa so rezerve. »To kaže- jo sortirne analize, ki jih izvajamo.« Potekajo tako, da zberejo 500 kilogramov odpadkov z različnih lokacij in jih sortirajo po vseh klasifikacijskih številkah. »Pri tem pa ugotavljamo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno kar precej odpadkov, ki sodijo v rjave zabojnike ali na kompostnik.« Korak naprej Zavest prebivalcev o nujnosti ločenega zbiranja odpadkov pa je vseeno pohvalna. »Vedno sem vesela, ko v primerjavi podatkov za obdobje nazaj vidim, da je narejen korak naprej. Občani si zaslužijo pohvalo. Pri tem je pomembna tudi podpora lokalnih skupnosti, ki so skupaj pristopile k vsem projektom, ki se dogajajo in njihove spodbude izvajalcu ravnanja z odpadki. Tak dialog, ki je obrodil sadove, kljub začetni skepsi teče že od leta 2009.« Poškodovane zabojnike zamenjajo. Poklicati je treba PUP Saubermacher. Takoj, ko je možnost, zabojnik zamenjajo. Običajno na to ni treba čakati prav dolgo. Dodal je, da pa Šoštanju naravne nesreče, vodne ujme, plazovi, požari, v zadnjih letih ne prizanašajo. »Vsa pohvala gre ob takih dogodkih gasilcem in pripadnikom civilne zaščite. Vedno se sprašujem, kaj bi ob takšnih težavah naredili brez njih?« ■ mkp KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška cesta 37/b, TEL.: (03) 896-11-00, FAX: (03) 896-11-27 TRR: 0242 6001 2997 176 NLB d.d., 0600 0003 8175 619 Banka Celje d.d.. 2510 0970 9136 103 Probanka d.d. ID številka za DDV: SI55713998, Matična številka: 5222109 Registracija: Okrožno sodišče v Celju SRG 497/97, Osnovni kapital: 1.126.932,00 EUR OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR - JUNIJ 2011 V INDIVIDUALNIH HIŠAH Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje d.o.o. v individualnih hišah izvedlo obračun komunalnih storitev za obdobje januar junij 2011. Skupno je bilo izstavljenih 6.696 obračunov. 3.614 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 206.062,94 EUR, kar predstavlja 7,6% od skupnih prihodkov obdobja januar-junij 2011, 3.082 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 78.017,44 EUR, kar predstavlja 2,9% skupne realizacije obravnavanega obdobja. Vzrok obračunov v breme je v izredno visokih zunanjih temperaturah ter posledično manjši porabi toplotne energije. Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: v v Jbračun v EUR Število obračunov -dobro uporabnikov Število obračunov - breme uporabnikov 0 )-50 2.246 2.675 5 697 225 1 335 91 162 39 137 33 26 12 11 7 1 SKUPAJ 3.614 3.082 OD 0 - 50 OD 50 -100 OD 100 -150 OD 150 - 200 OD 200 - 350 OD 350 - 500 NAD 500 EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR ISt. obračunov v dobro I St. obračunov v breme ■ GOSPODARSTVO 21. julija 2011 Blok pet že v omrežju Vzdrževalci Termoelektrarne Šoštanj so se izkazali, saj so obsežna in obnovitvena dela sklenili predčasno in blok pet že 15. julija priključili v slovensko elektroenergetsko omrežje - Dela je opravljalo več kot 500 domačih in tujih strokovnjakov Mira Zakošek Šoštanj, 15. julija - V Termoelektrarni Šoštanj so predčasno zaključili zahtevna in obsežna obnovitvena dela na bloku 5 in ga priključili v slovensko eletroenergetsko omrežje. Remont je potekal vse od 19. maja, nanj pa so se pripravljali že veliko prej, saj so ob prejšnjem remontu ugotovili, da sta stator in rotor generatorja v slabem stanju celo predčasno zaključiti projekt.« Predčasna sinhronizacija bloka 5 v omrežje je bila še toliko pomembnejša, ker so potrebe po termoener-giji v Sloveniji velike in sta bila bloka tri in štiri zadnje tedne povsem obremenjena. Redne remonte opravljajo v Termoelektrarni Šoštanj vsaka štiri ali pa pet let, odvisno od ugotovitve stanja ob zadnjem remontu. Večja dela načrtujejo naprej, v času same- Letošnji remont je veljal kar 17 milijonov evrov, od tega generator šest milijonov toliko bolj zahtevna, ker jih je treba opraviti v kratkem času in ker se na majhnem prostoru srečuje veliko in ju naročili pri Siemensu. Menjava generatorja, revizija in pregled kotla, kotlovskih naprav, rotorja turbine in turbinskih naprav, čistilne naprave, elektro opreme ... so bila najobsežnejša dela. Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot je bil zato zelo vesel, pohvalil je celotno ekipo, ki je zahtevna in obsežna dela opravila celo pred rokom: »V manj kot dveh mesecih smo dela končali in dokazali, da je možno morebitne težave z vnaprejšnjim predvidevanjem. znanjem in strokovnostjo uspešno zaobiti in Delo je opravljeno, sedaj pa bo čas tudi za počitek ljudi. Domačim dvestotim vzdrževalcem se je letos pridružilo še kakšnih 300 drugih. Največ je bilo Siemensovih, ti so opravljali dela povezana z menjavo generatorja, veliko pa je bilo tudi Esotechovih in številnih drugih. Direktor Simon Tot upa, da bo blok šest tudi tokrat brezhibno obratoval, seveda pa lahko pričakujejo zaradi obsega del, predvsem pa menjave generatorja tudi »kakšno otroško bolezen.« Remonti so zahtevni, ker je včasih na njih kot na mravljišču, številni vzdrževalci hitijo vsak po svojih opravilih ga remonta pa temeljito pregledajo prav vse naprave, vsak njihov del in ga po potrebi zamenjajo. Dela so še Gorenje od 25. julija na kolektivnem Delali bodo vzdrževalci in dežurne službe Velenje - 25. junija se v Gorenju prične 14-dnevni kolektivni dopust, ki ga bo koristila večina od 4.449 zaposlenih, desetina zaposlenih pa bo v času kolektivnega dopusta skrbela za nemoten potek nujnih delovnih procesov. Med približno 440 zaposlenimi, ki bodo v času kolektivnega dopusta delali, bo največ zaposlenih iz službe vzdrževanja. Poleg rednih vzdrževalnih del bodo opravili tudi nekaj večjih del. V tovarni kuhalnih aparatov bodo začeli gradnjo laboratorija za funkcionalno in trajnostno testiranje aparatov in komponent, na oddelku vsadnih plošč pa nadaljevali z reorganizacijskimi aktivnostmi za vzpostavitev tako imenovane vit- ke proizvodnje. V tovarni pralnih in sušilnih strojev se pripravljajo na proizvodnjo nove generacije aparatov in bodo zato namestili tudi novo opremo (stroj za varjenje plastičnih kadi, optimiranje že obstoječe opreme). V času kolektivnega dopusta bodo delali tudi zaposleni v določenih dežurnih službah, to pa so predvsem služba varovanja, poklicna gasilska enota, dežurni centralne čistilne narave, serviserji in nekateri drugi zaposleni v servisu, ter posamezniki zaposleni v logistiki, informatiki, finančnem upravljanju, kontrolingu in računovodstvu. ■ mkp Gorenjeva profesionalna čistila Velenje, V Gorenju so svojo ponudbo obogatili tudi s profesionalnimi okolju prijaznimi čistili za čiščenje, vzdrževanje in nego gospodinjskih aparatov, pohištva ter kuhinjske in kopalniške opreme. Zaenkrat je čistila mogoče kupiti na slovenskem trgu, konec leta pa jih bodo ponujali tudi na nekaterih tujih trgih. n mz 40 let Gorenja v Munchnu Gorenje je v Nemčiji prisotno že 40 let in toliko časa ima tam tudi svoje podjetje. Nemški trg je tudi zanje med najpomembnejšimi, na njem pa dosegajo kar 4,8 odstotni tržni delež. n mz Razočarani nad neodzivnostjo politike Ljubljana, 13. julija - Samoorgani-zirana skupina delavcev Vegrada je v Ljubljani znova predstavila zahteve, ki jih je minuli teden naslovila na družbo Vegrad v stečaju, državo in širšo javnost. Razočarani nad neodzivnostjo politike in državnih institucij pravijo, da od zahtev ne bodo odstopili in da se bodo še naprej borili za svoje pravice. Vse od 28. junija jih 43 stavka in ne plačuje najemnine v ljubljanskem samskem domu. Grilova je delavcem pojasnila, da zahteve glede stoodstotnega poplačila terjatev in ustanovitve posebnega sklada niso v pristojnosti Vegrada, glede kompenzacije najemnin in terjatev rešitev še iščejo, do problematike prodaje doma na Ulici Vide Pregarčeve v Ljubljani pa naj bi se upniški odbor še opredelil, je povedala aktivistka Nevidnih delavcev sveta Romana Kavčič. Tovšakova prijavila 83 tisoč evrov Alenki Gril stečajni upraviteljici Vegrada še vedno ni uspelo preveriti vseh terjatev, zato je še tretjič zaprosila celjsko sodišče, da ji rok podaljša, tokrat do konca leta. Dokumentacija je namreč bo besedah Grilove nepopolna in težko se je dokopati do pravilnih podatkov. 1.811 nekdanjih delavcev je skupaj prijavilo za dobrih 13 milijonov terjatev, stečajna upraviteljica jih je priznala dobrih 10 milijonov. Terjatev je prijavila tudi bivša direktorica Hilda Tovšak v višini 83 tisoč evrov, jo bo pa Grilova v celoti prerekala in sicer zaradi odškodninske odgovornosti do upnikov na podlagi stečajnega zakona. Türk podpira nekdanje delavce Vegrada Ljubljana, Predsednik republike Danilo Türk podpira aktivnosti samoorganiziranih delavcev Vegrada, ki med drugim zahtevajo stoodstotno in prednostno poplačilo terjatev. Türk meni, da takim zahtevam ni razumnega ugovora, saj so delavci svoje delo pošteno opravili in upravičeno pričakujejo tudi ustrezno plačilo. n mz Tržnica je pomembna za utrip centra Začasna tržnica v nakupovalnem centru, nova na mestu stare? To sta dve od možnih rešitev, dokončna še ni potrjena Velenje, 18. julija - Že nekaj časa v Velenju iščejo rešitev za ureditev nove mestne tržnice, saj sedanja rešitev, ko branjevci prodajajo na stari, močno dotrajani, kjer nimajo več niti vode, mestu ni v ponos. Tržnica namreč ne živi le ob sobotah, ko se branjevcem na stari lokaciji pridružijo tudi kmetijski pridelovalci iz regije, ki prodajajo v okolici Centra Nova. Nekateri branjevci prihajajo v mesto tudi med tednom, sploh poleti, ko je pridelkov največ. Zato je razumljivo, da si želijo boljše rešitve. In to, po besedah župana Bojana Kontiča, intenzivno iščejo. Nove in stare lokacije Tudi mestni svetniki na vsaki seji sveta postavijo vprašanje, kaj bo občina naredila, da mesto Velenje dobi sodobno tržnico. Da se iskanje rešitve nadaljuje, pove tudi podatek, da so nenaklonjenem odzivu javnosti na informacijo, da na občini spet razmišljajo o ureditvi tržnice na zelenici pri vhodu v podhod Mastodot od te ideje odstopili. Župan Bojan Kontič pravi, da se mu zdi, da ravno v letošnjem letu vse nerešene stvari v mestu postajajo velik problem, kar velja tudi za tržnico, ki je že nekaj let takšna, kot je. »Tržnica je pereč problem. Dogovori, da bi se tržnica iz dotrajanega starega objekta začasno preselila v atrij pri centru Nova in podhod tega centra ni naletela na posebno navdušenje med branjevci in branjevkami. Vendar bi bila to lahko začasna rešitev. Ena od možnosti je tudi, da bi tržnico začasno uredili v kletnih prostorih Nakupovalnega centra Velenje, kjer je nekaj izpraznjenih prostorov. Če bomo dosegli dogovor z lastnikom za sprejemljivo najemnino, bi v teh prostorih lahko namestili enostavne stojnice in jo preselili tja.« Ali pa bo to res možno, bomo vedeli v nekaj dneh,« pravi Bojan Kontič. V tem času je župan opravil tudi razgovor z lastnikom sedanje stare tržnice, saj naj bi ta objekt prodajal. »Želim si, da ga ne bi prodal, saj se bojim, da bi ga kupil kdo, ki bi na istih dotrajanih površinah opravljal dejavnost naprej. Te sramote v samem centru mesta ne želimo več. Prav bi bilo, da objekt porušimo in resno razmislimo o novi tržnici na istem območju. Če bomo uspeli ta dogovor doseči bo to najboljša reši- tev za Velenje, saj so dostopi dobri, mesto pa bi ob novi tržnici sredi centra ostalo živahno. Do takrat bo pač treba malo stisniti zobe,« je še dodal Kontič. Poudaril je, da je pomembno, da center mesta živi, da poslovni objekti na Cankarjevi ostanejo atraktiveni in da se ljudje ne selijo le v nakupovalne centre. Zato naj bi delali na tem, da Velenje v doglednem času dobi novo tržnico, če bo le mogoče, na istem mestu kot je bila doslej. n bš Stara tržnica je res naprodaj Tomaž Ročnik, lastnik stare tržnice, nam je potrdil, da je pripravljen prodati staro tržnico v središču Velenja. Včeraj nam je povedal: »Odločil sem se, da vse nepotrebne nepremičnine, za katere v podjetju nimamo pravih projektov, dezinvestiramo in prodamo. Na sestanku z vodstvom MO Velenje smo se v torek pogovarjali, da bi poskušali dotrajan objekt podreti in na istem mestu postaviti novo mestno tržnico. Če bo tržnica ostala v naši lasti, bi se to lahko zgodilo v letu 2012, saj želimo najprej zaključiti vse gradbene projekte v Velenju. Eurospin je v zaključni fazi, odprli naj bi ga 15. avgusta, na Gorici pa gradimo garažno hišo in 150 stanovanj, a finančna konstrukcija še ni zaključena. Če bo imela MO Velenje interes, da se projekta nove mestne tržnice lotimo s skupnimi močmi, potem objekta ne bomo prodali in se bomo lotili tudi gradnje nove tržnice. Občini pa smo pripravljeni staro tržnico tudi prodati. Ni izključeno, da jo vseeno prodamo komu drugemu, če se najde investitor, ki bi bil pripravljen na tem mestu zgraditi novo tržnico.« GOSPODARSTVO Manjši dobiček, večja izguba Na Ajpesu ugotavljajo na osnovi oddanih poslovnih poročil, da je kriza hudo prizadela tukajšnje gospodarstvo - Čisti dobiček je nižji za 6 odstotkov, čista izguba pa je narasla za tričetrtine v primerjavi s predhodnim letom Najpomembnejše ostajajo velike družbe Podatke iz letnih poročil za leto 2010 je predložilo 936 družb, v katerih je bilo zaposlenih 16.520 delavcev. V primerjavi z letom 2009 se je število predloženih letnih poročil povečalo za 0,3 %, število zaposlenih pa zmanjšalo za 1,5 %. Razvrstitev družb glede na velikost v letu 2010 je razvidna iz naslednjih podatkov: tudi bistveno različna v primerjavi z republiškim gospodarstvom, kar je razvidno iz naslednjega grafičnega prikaza (graf, spodaj): Najpomembnejše področje predelovalnih dejavnosti Na zbirne rezultate poslovanja je imelo največji vpliv področje predelovalnih dejavnosti, saj je 169 družb tega področja zaposlovalo kovale 64 % vseh čistih prihodkov od prodaje. Družbe s področja občine Velenje so oblikovale 71 % neto dodane vrednosti, 49 % čistega dobička ter 88 % čiste izgube SA-ŠA regije. 8 družb je oblikovalo 61 % čistega dobička regije, 7 družb je pridelalo 76 % čiste izgube regije. TEMELJNI PODATKI DRUŽBE ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2010 VELIKOST DRUŽB število delež v % število delež v % znesek v tisoč EUR delež v % znesek v tisoč EUR delež v % SKUPAJ 936 100,0 16.520 100,0 2.102.848 100,0 2.709.040 100,0 Mikro 854 91,2 2.431 14,7 217.3 27 10,3 272.515 10,1 Majhne 47 5,0 1.477 8,9 168.600 8,0 220.908 8,2 Srednje 20 2,1 2.774 16,8 251.945 12,0 286.959 10,6 Velike 15 1,6 9.838 59,6 1.464.976 69,7 1.928.658 71,2 Kljub majhnemu številu velikih družb (1,6 % vseh) pa njihovi poslovni rezultati še vedno v največji meri krojijo zbirne rezultate poslovanja. Velike družbe so namreč zaposlovale 60 % vseh delavcev, dosegle 70 % vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu leta imele 71 % sredstev vseh družb. Struktura družb po velikosti je 64 % vseh delavcev, ki so z 46 % vseh sredstev ustvarili več 58 % vseh čistih prihodkov od prodaje. Oblikovali so 41 % vsega čistega dobička ter 54 % neto dodane vrednosti regije. Iz podatkov v naslednji preglednici je razvidno, da izrazito izstopa občina Velenje, od koder je 62 % vseh družb, ki so zaposlovale 77 % vseh zaposlenih v regiji ter obli- STRUKTURA GOSPODARSKIH DRUŽB PO ČISTIH PRIHODKIH OD PRODAJE o U) "D O 100% 80% 60% 40% 20% 0% SAŠA REGIJA SLOVENIJA □ VELIKA 69,7 54,1 □ SREDNJA ■ MAJHNA 12,0 8,0 15,4 13,1 □ MIKRO 10,3 17,4 □ VELIKA □ SREDNJA ■ MAJHNA □ MIKRO Najslabši rezultati zadnjih 5 let Družbe so v letu 2010 ustvarile 2.193 milijonov evrov prihodkov ter ugotovile 2.185 milijonov evrov odhodkov. Prve so povečale za 9 druge pa za 10 odstotkov. Kazalnik celotne gospodarnosti se v primerjavi z letom 2009 zmanjšal in je bil najnižji v zadnjih petih letih. Večino prihodkov (54 %) je bilo doseženo s prodajo na domačem trgu (povečali so se za 7 %), prihodki na tujih trgih so se v primerjavi z letom 2009 povečali za 15 %. Plače višje od slovens kega povprečja Družbe so v letu 2010 za plače namenile 277 milijonov evrov, 6 % več kakor v letu 2009. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 1.397 evrov in je bila za 8 % višja kakor v letu 2009, hkrati pa za slaba dva odstotka višja kot na republiškem nivoju. Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem 273 družb, to je 29 % vseh. V pri-meijavi z letom 2009 je bila čista izguba večja za 77 %. V družbah, ki so ugotovile čisto izgubo, je bilo zaposlenih 2.384 delavcev, kar je 14 % vseh. Z največjo izgubo so poslovno leto sklenili v Vegrad naložba pooblaščenka, Gorenje Notranja oprema ter Vegrad Projektivni biro. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom v višini 3. milijonov evrov, 84 % manjšim kakor v letu 2009. Neto poslovni izid po posameznih letih se je gibal takole: LETO ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA NETO ČISTI DOBIČEK + | NETO ČISTA IZGUBA - (v tisoč EUR) (v tisoč EUR) (v tisoč EUR) 2005 58.042 10.704 47.338 2006 46.712 9.848 36.864 2007 76.010 3.992 72.018 2008 65.345 10.045 55.300 2009 34.555 18.224 16.331 2010 32.391 29.565 2.826 gospodarsko aktivnost družb. Predstavlja kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in dru- V naslednji preglednici je prikazana udeležba gospodarstva SA-ŠA regije v republiškem gospodarstvu v letih 2010 ter 2009: 2010 sklenile z neto čistim dobičkom v višini 62 tisoč evrov. 2 % več samostojnih podjetnikov S področja SA-ŠA regije je podatke iz letnih poročil za leto 2010 predložilo 1.862 samostojnih podjetnikov (2 % več kot za leto 2009). Po velikosti so bili vsi majhni. Samostojni podjetniki so v letu 2010 zaposlovali 1.593 delavcev (nosilci dejavnosti-lastniki niso vključeni v število zaposlenih), oz. 3 % manj kot v letu 2009. Kar 73 % vseh ni zaposlovalo nobenega delavca. Podatki kažejo, da je tako kot pri gospodarskih družbah najmočnejša občina Velenje, po posameznih področjih pa predelovalna dejavnost in gradbeništvo. Samostojni podjetniki so v letu 2010 ustvarili 146 milijonov evrov prihodkov, ki so bili za 6 % večji kot v letu 2009. Odhodki so bili za 9 milijonov evrov manjši od prihodkov, njihova rast pa je bila enaka rasti prihodkov. V okviru odhodkov so za plače namenili 16 milijonov evrov ali 9 % več kot v letu poprej. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 846 evrov in je bila za 13 % večja kot v letu 2009. Samostojni podjetniki so ustvarili 44 milijonov evrov neto dodane vrednosti, ki je bila v primerjavi z letom 2009 večja za 5 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 27.889 evrov, 8 % večja kot v letu poprej. Samostojni podjetniki so skupaj ugotovili 11 milijonov evrov podje- TEMELJNI PODATKI LETO 2010 LETO 2009 INDEKS delež v % delež v % 2008=100 ŠTEVILO DRUŽB 1,7 1,7 100,0 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 3,6 3,9 92,3 PRIHODKI SKUPAJ 2,9 3,1 93,5 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2,9 3,1 93,5 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU 4,2 4,2 100,0 ODHODKI SKUPAJ 2,9 3,1 93,5 VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12. 2,7 2,7 100,0 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 1,3 1,3 100,0 ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA 1,0 0,9 111,1 NETO DODANA VREDNOST 3,4 3,5 97,1 gih poslovnih odhodkov. Dodano vrednost v znesku 568 milijonov evrov je ugotovilo 738 družb, izgubo na substanci pa 140 družb. Družbe so tako v letu 2010 ustvarile 568 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 6 % več kakor v letu 2009. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 34.359 evrov, 8 % več kakor v letu 2009. Čisti dobiček v znesku 32 milijonov evrov je v letu 2010 izkazalo 608 družb, to je 65 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 6 %. Čisto izgubo v višini 30 milijonov evrov je v letu 2010 ugotovilo Zadruge z dobičkom Letna poročila je predložilo 6 zadrug, v katerih je bilo zaposlenih 209 delavcev. Dosegle so 35 milijonov evrov prihodkov ali 2 % manj kot v letu 2009 ter ustvarile 5 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Zadruge so poslovanje v letu tnikovega dohodka, 6 % več kakor v letu 2009. Negativni poslovni izid majhnih podjetnikov je znašal 2 milijona evrov, 13 % več kot v letu 2009. Neto poslovni izid samostojnih podjetnikov je znašal 9 milijonov evrov in je bil za 4 % večji kot v letu 2009. ■ Vladimir Šuster Največ čistega dobička so ustvarili BSH Hišni aparati Nazarje, Termoelektrarna Šoštanj, Fraktal-Consulting ter Gorenje Gospodinjski aparati Velenje. DOMA IN PO TUJEM ua*i:AS 21. julija 2011 i I f« 1 Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 13. julij: Sodnica v zadevi SDS proti Delu v zadevi Patria je razsodila v prid politične stranke in Delu naročila, naj se opraviči in in plača 10 tisočakov. Delo je napovedalo pritožbo. Znani so bili rezultati mature. Od 7.138 kandidatov, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije in so splošno maturo opravljali prvič, jih je izpite uspešno opravilo 6.572 ali 92,07 odstotka. Na grškem otoku Zakintos sta lokalna taksista z nožem večkrat zabodla in ubila 19-letnega britanskega turista, ki ju je razburil z žarki iz laserskega peresa. To leto je bilo uspešnih 92,07 odstotka dijakov. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je v Kandaharju s solzami v očeh pokopal svojega polbrata Ahmada Valija, ki je bil ubit v atentatu. Pogreb so spremljale eksplozije. Rupert Murdoch je zaradi škandala s prisluškovanjem klonil pod pritiskom britanske politike. News Corporation je tako odstopil od nameravanega prevzema največje britanske satelitske televizije BSkyB. Četrtek, 14. julij: Vlada je sprejela rebalans 9,65-milijardnega proračuna, ki je za 350 milijonov evrov manjši, kot je bilo načrtovano spomladi. Na stran je danih 250 milijonov evrov za dokapitalizacije. Minister Lukšič je predstavil nekaj sprememb, ki prihajajo v osnovne šole: osnovnošolci bodo številčne ocene začeli dobivati v tretjem razredu, drugi tuji jezik v zadnji triadi ne bo več obvezen, nekateri predmeti pa se bodo preimenovali. »Spremembe so malenkostne,« je dejal minister. Samuel Žbogar je bil na obisku pri iraškem premierju Nuriju Al Malikiju. Govorila sta predvsem o možnostih za sodelovanje slovenskih podjetij pri obnovi Iraka. Premier Borut Pahor je znova napovedal premik v javni upravi, ki naj bi bila po njegovi viziji vitkejša in fleksibilna, kar bi se doseglo tudi z odpuščanjem tistih, ki »delajo slabo«. Padel je še en zakon (bivše) ministrice. ob pomoči petih letal canadair, treh drugih gasilskih letal in dveh helikopterjev. Na indonezijskem otoku Sulavesi je začel bruhati ognjenik Lokon, zaradi česar se je moralo na varno umakniti na tisoče ljudi. Sobota, 16. julij: Na prvem kongresu Demokratične stranke dela so delegati izvolili Franca Žnidaršiča za predsednika stranke za štiriletni mandat. Oglasil se je premier. Borut Pahor je povedal, da želi ustavni zakon, s katerim bi določili fiksni datum rednih parlamentarnih volitev. Stranke so načeloma izrazile podporo njegovemu razmišljanju, a so nekateri strokovnjaki opozorili na mogoče tehnične težave. Barack Obama je v Beli hiši sprejel tibetanskega duhovnega vodjo dalajlamo, čeprav ga je Kitajska posvarila, da bi lahko srečanje ogrozilo ameriško-kitajske odnose. Nekatere dele Slovenije so spet zajela neurja s točo. Ne le Slovenijo, podobne razmere so vladale po vsej Evropi. Petek, 15. julij: Poslanci so glasovali po pravem branju zakona o medijih. Nekoliko presenetljivo so glasovali proti celo v SD-ju. Z 38 glasovi za in 39 proti so tako odločili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in ga s tem umaknili iz parlamentarnega postopka. Začel je teči trideset dnevni rok za prijavo kandidature za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Branka Zobec Hrastar, državna tožilka, ki je napisala obtožni predlog zoper Janeza Janšo in druge v zadevi Patria, je zapustila državno tožilstvo in se odločila odpreti svojo odvetniško pisarno. Na hrvaškem otoku Brač so se bojevali s hudim požarom. Pri gašenju je sodelovalo 170 gasilcev Ponedeljek, 18. julij: Iz vlade so sporočili, da želijo poiskati najemnika, ki bi letalo falcon vzel v operativni najem in ga ponudil za prevoz najvišjih državnikov po nižjih cenah kot so na trgu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter minister za kulturo Boštjan Žekš je posle na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predal Bojanu Suvorovu. Ob tem je pojasnil, da je bil sam začasni upravljavec in dejal, da so evropska sredstva odlično črpališ. Novi predstojnik je svojemu predhodniku izrazil pohvale za opravljeno delo ter ocenil, da mu zapušča institucijo v zelo dobri kondiciji. Pokopali so Otta von Habsburga. Venezuelski predsednik Hugo Chavez je sporočil, da bo na Kubi nadaljeval zdravljenje raka, tudi kemoterapijo, potem ko so mu pred dobrim mesecem odstranili maligni tumor iz medenične votline. Na Dunaju so pokopali Otta von Habsbur-ga, najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja. Pogreba so se udeležili številni evropski državniki in predstavniki kraljevih družin. Nedelja, 17. julij: Nekaj dni za tem, ko je telesni stražar ubil polbrata afganistanskega predsednika, je v napadu umrl višji svetovalec Hamida Karzaja. Tokrat ne gre za pravi najem. Potem ko je vodstvo Viator Vectorja v petek napovedalo ustavitev izvajanja logističnih in servisnih storitev, ker z bankami niso dosegli dogovora o finančnem prestrukturiranju, sta vodilna moža stopila pred delavce. Delavci so pristali na prisilnem dopustu, dokončna usoda podjetja pa je bila še v zraku. Britanska policija je izpustila nekdanjo izvršno direktorico News International Rebekah Brooks, ki so jo zaradi domnevne vpletenosti v afero aretirali dan pred tem. Talibani so pokazali videoposnetek usmrtitve 16 policistov v nemirnem severozahodu Pakistana. Prevzeli so tudi odgovornost za smrt svetovalca afganistanskega predsednika. Torek, 19. julij: Potem ko so banke zablokirale račune Dela Revij je tudi družba Monera, prek katere Matej Raščan obvladuje Delo Revije, ostala brez delujočega računa. Predsednik DZ-ja Pavel Gantar je sprejel varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, ki mu je izročila redno letno poročilo dela. Državni svetniki so na izredni seji odločali o odložilnih vetih na zakon o državnem tožilstvu in zakon o davku na bilančno vsoto bank ter zavrnili so oba predloga. Pred parlamentarnim odborom je zaradi afere, ki je izbruhnila v Veliki Britaniji pričal Ruper Murdoch, skupaj s svojim sinom Jamesom. »Bil ZN v Somalijo pošiljajo nujno pomoč. A to ne bo dovolj. Združeni narodi so otrokom na jugu Somalije poslali nujno pomoč, potem ko je uporniška isla-mistična skupina umaknila prepoved za pomoč na območjih pod njenim nadzorom. Britanska policija je aretirala nekdanjo izvršno direktorico založniške hiše News International Rebekah Brooks. Zaradi afere s prisluškovanjem je odstopil vodja Metropolitanske policije. Gasilci so uspeli pod nadzor spraviti požar na Braču, a so vseeno opozarjali na veter. Zaslišanje je bilo zaradi moškega, ki je nad Ruperta planil s krožnikom polnim brivske pene, za kratek čas prekinjeno. sem popolnoma šokiran, osupel in osramočen, ko sem slišal za primer Milly Dowler komaj pred dvema tednoma,« je dejal medijski mogotec. Japonska vlada je ustavila vse pošiljke goveda iz prefekture Fukušima zaradi strahu pred morebitno radioaktivno onesnaženo govedino. Izraelska mornarica je zajela francosko ladjo s propalestinskimi aktivisti, ki je bila namenjena v Gazo, in jo napotila v izraelsko pristanišče. JU JUITJJ5JJLR _JJ5J S Pravi naslov za ospešno reklamo! žabjor perspektiva Kaj ti bo torba, če imaš kolo? V zadnjem času se mi je (in ne samo meni) zgodilo neverjetno veliko »kaj ti bo torba, če imaš kolo«izmenjav. Nekaj izgubiš, to nekaj da prostor nečemu drugemu, kar nekje nestrpno čaka nate. Na poti proti Italiji, pri Vrhniki, ugotoviš, da od dveh analognih fotoaparatov, ki ju imaš s sabo, nobeden ne dela. Enemu se dela črno pred očmi, drugi pa mogoče sploh nikoli ni lovil dobrih fotografij. Obrneš in se odpelješ nazaj domov po tretjega. Še sreča, ker si pozabil tudi igro mastermind, srebrno odbojno pregrinjalo za zaščito hrane pred hudim bleščanjem in steklenico vina za pogum na poti. Pa še enkrat od začetka: pelješ se, si požvižgavaš On the Road Again in ne moreš verjeti, da zdaj pa res greš. Proti daleč, kjer so oljke, figovci, mirta in borovci, stari kostanji, hrastiplutovci in divje češnje, mali črni prašički, krave, ovce in osli, grlice, kormorani in metulji, pesek, jajčasti kamni in skale v obliki fantastičnih živali, turkizno morje, turkizni okenski okvirji in ograje, visoke gore z gorskimi rekami in kristalnimi tolmuni, slastni siri, fino ohlajeni roseji, prijazni in ponosni ljudje, ki govorijo čudno mešanico francoščine in italijanščine (pa še malo portugalsko se sliši) in sonce, sonce, SONCE! Jumpajdijaja! Čakaj, zakaj naekrat na cestnih oznakah piše, da se bližaš Avstriji, ko pa bi moral proti Firencam? Ja, seveda, dragi moji. Trevisio in Tarviso še vedno nista imeni za eno in isto mesto. In ženski možgani so še vedno bolj nabiralski kot lovski. Kaj ti bo zemljevid poti, stiskan na lepem recikliranem papirju, če ne ločiš Trevisia od Tarvisa in severa od juga? Izgubiš štiri urice. V Pisi si ob enih zjutraj, ko v kempe že ne spuščajo utrujenih mladih punc. Vendar v drugem najdeš Massima, v vse dimenzije velikega nočnega stražarja iz Rima, ki ti ponudi svoj lastni šotor (ker celo noč budno straži) in še kapučino zjutraj, v družbi male (nekdaj bele) malte-žanke, ki se celo poletje najrajši valja po pesku. Kaj ti bo Tarviso, če imaš Massima? Skočiš v tirensko morje (samo za gušt, prvi letošnji skok na glavo!) in tvoja, zelo pred kratkim kupljena sončna očala ravno tako (samo, da med skale, v točno tisto luknjo, kiji ne vidiš dna). No, glavno, da imaš zasoljeno kožo in lase. In, da v Livornu na dišeči in od slastnega sadja in zelenjave šibeči se tržnici najdeš najbolj seksi skodrane paradižnike. Kaj ti bodo sončna očala za deset ojrov, če imaš skravžlan paradajz? Trajekt te odpelje na veliki otok in to ni potopis, zato poti ne opisuješ. Jo pa zarisuješ in počasi, po delcih nastaja zemljevid izgub in najdb, vsaka je povezana s specifičnim krajem, položajem sonca, prevladujočim vonjem v zraku. Ponavadi šotorske kline zabijaš s kamni, ki jih najdeš ležati naokoli. Kamnov ni in tla so trda. Zaželiš si kladivo. Naslednjega dne se pelješ po serpentinah s prepadi na obeh straneh in nekaj leži sredi ceste. Uau... kladivo je padlo z neba! In ne kakršnokoli, tako pravo, težko in zamaščeno, malodane kovaško, na katerem je zapisano France in številka 32 (dobra številka!). Kaj ti bodo kamni, če imaš kladivo France 32? In še kar... telefon ti pade v vodo, najdeš pa krasno zlato uro in kultno francosko revijo Marie Claire iz leta 1939. Fotoaparat ti pade v vodo, najdeš pa naravni jacuzzi na reki Santa Lucia, sredi goščave brez ljudi, tik pred starodavnim kamnitim mostom. Sredi trafike ti iz vrečke pade in se razbije kozarec predragocenega puščavskega medu, da zlata gošča mezi na vse strani umazanih tal. Kmalu pa iz drevesa ob še eni ovinkasti cesti visi (od nekoga drugega) izgubljena pletena torba, ki jo kar med vožnjo spraviš k sebi skozi okensko šipo. Kaj ti bo telefon, če imaš zlato uro?In kaj med, če imaš... torbo? Če greš gor, moraš tudi dol. Če daš, tudi dobiš. Če izgubiš, tudi najdeš. In življenje niso koncentrični krogi, kot sem zapisala zadnjič. Je neskončna spirala . Izgubljajte, da čim več najdete! ■ Kaja Avberšek DVOMOV rTFfTTrr Oglaševanje se splača! 038981750/epp@nascas.si MED VAMI Vsakdo lahko resi življenje Prejšnji teden je v Velenju kri darovalo 822 ljudi - Petnajstih krvodajalskih dni na leto se vsak dan udeleži skoraj 300 ljudi -Odziv je vsako leto boljši Slovenija je ena redkih držav, ki je samozadostna na področju krvodajalstva. Potrebuje 110 tisoč odvzemov na leto, kar pomeni, da mora kri darovati pet odstotkov prebivalstva. Ogromno zaslug za to, da se nam ni treba bati, da bomo med operacijo izkrvaveli zaradi pomanjkanja krvi, imajo prav krvodajalci iz Šaleške doline. Lani je bilo pri nas 5.224 odvzemov, torej so naši krvodajalci zagotovili skoraj pet odstotkov potrebne količine krvi. Vsako leto pa v krvodajalske vrste stopi več kot dvesto novih krvodajalcev. V Sloveniji ima krvodajalstvo več kot 50 letno tradicijo, predsednik Rdečega križa Velenje Jože Kožar pa nima podatka, kdaj so kri prvič jemali v Velenju. V vseh letih je to postalo nekaj samoumevnega. »Tako številčna udeležba v Velenju je posledica knapovske solidarnosti. Pripravljenost pomagati ljudem je prišla iz jamskih rovov tudi na površje in po tem je Velenje v Sloveniji poznano,« je prepričan Jože Kožar »Izjemno sem ponosen na vas!« Med velenjskimi gimnazijci letos štiri zlate maturantke in dva maturanta - Devetnajst odličnih Tako se je od letošnjih maturantov in maturantk poslovil direktor ŠCV Ivan Kotnik in dodal: »Ko vas bodo spraševali, kako ste tako simpatični, čedni, enkratni in neponovljivi, le povejte, da tudi zato, ker ste bili dijaki ŠCV!« Ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl pa jih je na slovesni podelitvi spričeval povabil, da se z diplomami vrnejo domov: »Vračajte se v svoj kraj kot strokovnjaki, umetniki, predvsem pa kot dobri ljudje, nosilci svoje in naše lepše skupne prihodnosti.« A mladi maturanti še ne razmišljajo o tem, kdaj in kje se bodo ustalili. Pred njimi je negotov študij, kjer se lahko še vse obrne. Vsaj šestim so študijska vrata odprta povsod, saj so na zrelostnem izpitu dosegli več kot trideset točk in si priračunali in pripisali laskav naziv zlatih maturantov. Petra Štrbenk in Maja Zupančič, prva je zbrala 32 točk, druga pa 31, sta si že privoščili zazslužen oddih in sta najbrž nekje na lepšem. Borut Lampret je s 30 točkami odhitel s podelitve. Pred najdaljšimi počitnicami pa smo ujeli najboljšo maturantko Lejlo Bizjak, ki je dosegla 33 točk, Blaža Sobočana z 31 ter Evo Zlodej s 30 točkami. Lejlin Ključ do uspeha so bile štiriletne priprave na maturo: »Pripravljamo se vsa štiri leta, pomembni pa so tudi zadnji meseci. Bilo je kar težko.« Za Lejlo je vsaj zadnji dve leti šola bila na prvem mestu, prej pa je tudi trenirala atletiko. »Ker me zanima pravo, sem se vpisala na pravno fakulteto. Trenutno še nimam točno izdelanih ciljev, kje bi rada bila čez nekaj let. Trenutno razmišljam o študiju, čeprav nimam posebnih pričakovanj od študentskega življenja,« pravi Lejla, ki bo počitnice izkoristila prav za počitek in sprostitev. Blaž z ničemer mi imel velikih težav. Učenje mu je šlo, zato ni veliko presedel za knjigami. »Mogoče je najtežji bil kakšen spor s profesorji ali prijatelji,« pravi. V šolo je prihajal neobremenjen. Najbolj veselili so ga prijatelji in druženje z njimi, pa tudi spoznavanje novih stavi. V prvem letniku je bil navdušen nad bridžem, zaposlil pa se je tudi z drugimi stvarmi. »Trenutno se še niti ne zavedam, kako velik uspeh sem dosegel. Sicer nisem poslušal vseh nasvetov profesorejv in sem se začel pozno pripravljati z intenzivnim učenjem. Res pa je, da nisem bil preveč nervozen, ker nimam visokih omejitev na študijskem programu. Izkazalo se je, da je sproščen pristop k maturi boljši. Brez psihične pripravljenosti je znanje neuporabno,« je prepričan Blaž, ki se je vpisal na program finančne matematike. »Upam, da je izbira prava. Po uspešno zaključenem faksu bi rad čim prej dobil službo. Vidim se kot statik ali analitik. Upam, da me bo to veselilo.« Eva si je že pred objavo rezultatov privoščila oddih na morju. »matura je predvsem stres. Takoj, ko sem pogledala rezultate, mi je odleglo. Kožar. »Vodstva naših podjetij so pripravljena na usklajevanje in prilagajanje. Hvaležni smo vsem podjetjem, ki svojim ljudem omogočajo, da lahko darujejo kri,« dodaja Kožar. Ne gre le za proste dneve in malico. Krvodajalci so pri svojem početju povsem iskreni. »Sem nadzornik v jami in kadar so krvodajalske akcije ne morem vedno ven, ker ni dovolj ljudi. Prve so delovne obveznosti,« pravi Obren Badjerovic s Premogovnika Velenje, ki krvi daruje redno, če mu le delovne obveznosti to dopuščajo. »Te akcije so že iz prejšnjih časov znane po veliki humanosti in želji pomagati najbližjim. Kri darujemo tudi zato, ker se zavedamo, da jo bomo morda potrebovali tudi sami. Absolutno bom daroval tudi v prihodnje,« je odločen. Robert Križovnik iz Mislinje je zaposlen v Gorenju in kri daruje vsake pol leta. »Veliko se vozim v službo. Poznam precej ljudi, ki so že prejeli kri. Če sem zdrav, zakaj ne bi pomagal, če lahko. Imam tudi kartico darovalca organov. Še iz vojske. V službo grem tudi po krvodajalski akciji, tako da prosti dnevi niso motivacija,« je prepričan. Od štiri do pet decilitrov energije za življenje lahko darujejo starejši od 18 let in mlajši od 65. Ženske lahko darujejo vsake štiri mesece, moški pa tri. »Večina udeležencev naših akcij lahko daruje kri. Vseeno pa se pojavijo težave. So določene preiskave, zaradi katerih darovanje trenutno ni mogoče. Lahko gre za previsok pritisk, izčrpanost. Osnovni pogoj je namreč, da krvodajalec pride spočit, zaželeno pa je, da ne pride tešč,« razlaga Martina Gaj-šek Grbec z ljubljanskega zavoda za transfuzijo. Za darovanje krvi moramo biti povsem zdravi, vsaj dva tedna ne smemo jemati antibiotikov, darovati ne moremo v času jemanja zdravil ali težav z alergijami. Lahko pa darujemo, če redno prejemamo terapijo. Tudi ljudje, ki prebolijo težke bolezni ali okužbe krvi, po daljšem času lahko ponovno postanejo krvodajalci. Vsaka enota krvi je tudi testirana za pre- Premogovnik Velenje je svetovni fenomen med večjimi podjetji, saj kri daruje kar 2.300 delavcev, kar je okrog 85 odstotkov vseh zaposlenih. nosljive viruse in bolezni. Ob tako humanih državljanih zaenkrat ni strahu, da bi bilo krvi premalo. Zaloge za krvne skupine B+, AB+ in 0+ je več kot dovolj, nekoliko težje je zagotoviti dovolj krvi le za skupine AB- in 0-. Na zavodih in centrih za transfuzijsko dejavnost po državi lahko kri darujete vsak dan. V Šaleški dolini pa spet novembra. ■ Tina Felicijan Najboljšim maturantom sta ob rame stopila direktor ŠCV Ivan Kontik in ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl. Vsak si predstavlja, da si se zelo pripravljal, če postaneš zlati maturant, ampak priprave potekajo celo leto pri maturitetnih predmetih, šteje pa tudi učenje za sprotne preverjanja,« pravi Eva, ki se je ukvarjala tudi z zunajšolskimi dejavnostmi. Obiskovala je zbor, tabornike, nekaj let pa je bila tudi hostesa v gledališču. Postala pa bo zdravnica: »Zelo blizu mi je medicina. Res me zanima tudi učna snov. Upam, da bom še naprej uspešna, in da bom dobra zdravnica. Sicer pa si je pri 18-ih težko predstavljati, kako bo čez nekaj let«. Preostanek počitnic, ki so se šele zdaj zares začele, bo izkoristila za obisk morja in toplic. Sicer so letošnji rezultati splošne mature nekoliko boljši od lanskih, čeprav na velenjski gimnaziji nihče ni dosegel vseh možnih točk. Ponos na dijake, ki postajajo študentje, pa ni nič manjši. ■ Tina Felicijan Dogaja se ... doma! Letos nas v Velenju razvajajo s pestrim programom različnih prireditev, tako športnega predvsem pa kulturnega značaja. V kolikšni meri pa se ljudje nanje odzovejo? Preverite v spodnji anketi. Petra Emeršič: »Zelo sem navdušena nad programom za otroke. Moji malčki redno in radi obiskujejo otroške delavnice. Zdaj, ko sem mati, niti ne pogrešam in se ne udeležujem ostalih prireditev. Zame je sedaj pomembneje, da imajo otroci dovolj raznovrsten program.« Nastja Kramer: »Do sedaj me je najbolj pritegnil nastop skupine Papir z Majo Keuc. Bil je super koncert, le prostor se mi je zdel nekoliko premajhen. Sicer v Velenju pogrešam še nastop kakšne mlade, neuveljavljene skupine in več mono-komedij.« Urban Kugonič: »Pravzaprav sem s prireditvami v Velenju bolj slabo seznanjen. Bil sem na atletskem mitingu, a na nobenem koncertu. Mogoče se bom v prihodnje udeležil kakšnega dogodka, če bom le vedel zanj.« Viktor Slatinek: »Sem velik ljubitelj športa, zato me pritegnejo predvsem veliki športni dogodki. Tu in tam obiščem tudi kakšno kulturno prireditev. Mislim, da je izbire veliko, za vsak okus se najde kaj. Prav tako zame.« Barbara Kelher: »Zadnje čase veliko potujem, tako da sem slabo seznanjena z dogodki v Velenju. Kljub temu sem si ogledala letošnji poletni program in moram priznati, da mi je bil všeč, le še več prireditev za mlade pogrešam.« ■ vg, zf radio@alfa ■ w J5 m ■S j. ^ o oi 5 oo (O oo NASI KRAJI IN LJUDJE 21. julija 2011 Srčna in srečna Eno mesto - Devet dni - Neskončno dobre energije in kvalitetne alternative 14. festival mladih kultur Kuni-gunda bo letos potekal pod geslom Sr(e)čno iz Velenja. Da je Kunigun-da srčna, je znano že vsa festivalska leta. Posebej srečna pa je zato, ker bo letos gostila najboljše slovenske umetnike in evropske glasbene zvezde. Kunigundo že tretje leto zapored ustvarja ustaljena ekipa Velenjčank in Velenjčanov. Tokrat bo skupaj stopilo okrog štirideset mladih, ki bodo preizkušali svoje vodstvene spodobnosti, dokazovali delavnost in izžarevali Kunigundino srčnost. Festival že letos poteka v okviru Evropske prestolnice kulture, prihodnje leto pa bo vodilni festival na področju alternativne mladinske kulture. Osemintrideset glasbenih, gledaliških, plesnih in drugi umetniških dogodkov ter izobraževalnih, ustvarjalnih in družabnih delavnic bo stalo 85 tisoč evrov. Pričenja se z bogatim predfesti-valskim dogajanjem. Letos se je Kunigunda prvič povezala s Small-festom. Z Velenjskega gradu pa bo stopila na veliki nogi in 19. avgusta v letnem kinu priredila spektaku-laren koncert makedonskega DJ producenta in skladatelja Kirila Džajkovksega s simfoničnim orkestrom. V nedeljo bo v velikem slogu nadaljevala in naše najboljše glasbenike s Sanjo Mlinar, Tomažem Haladinom in Danijem Gregorcem na čelu združila v Big Band Vox. V torek se bo v Domu kulture pošteno lagal Borut Veselko. V sredo bodo igrali svetovno znani Terrafolk z vir-tuozno violinistko Anjo Bukovec. Tradicionalno kruleči sobotni noči pa bo vladala Noctiferia. ■ tf Lanski koncert Lollobrigide Kaligrafija priljubljena med starejšimi Voščilo, napisano s peresnikom in črnilom, bo razveselilo vsakogar Marija Skrt Pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje deluje tudi krožek kaligra-fije, ki ga vodimentorica Marija Krajnc. Beseda kaligrafija izhaja iz grške črke in pomeni lepopisje. »Pisanje na roko je v zatonu, vendar je v zadnjem času spet pridobilo na veljavi, kajti voščilo, čestitka ali kar koli drugega napisanega, ima večjo osebno noto, če je napisano na roko in to še z lepo, posebno pisavo. Na osnovni šoli Gorica je bil izobešen plakat napisan v kaligrafiji. Z njim sem učence vabila v krožek kaligrafije torej k lepopisju in na pobudo Ane Pokorny je krožek začel letošnje šolsko leto delovati tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer ga je obiskovalo osem udeleženk,« je povedala voditeljica krožka in dodala, da se lahko lepo-pisja nauči vsak, potrebna je le volja in vztrajnost. Tudi tisti ki pravijo da grdo pišejo, se lahko naučijo te pisave. Učijo se je po potezah, po sklopu posameznih črk, po osnovnih korakih. Tisto kar je potrebno, je vztrajnost in veselje do pisanja. Ob koncu študijskega leta je pripravil krožek že prvo razstavo. Razstavljali so izdelke na različnih pisnih podlagah, na različnem papirju v paspaturi različnih barv, pisali so v pisavi gotica, ki so se jo med šolskim letom naučili. Na tej osnovi bodo nadaljevali prepisovalci cerkvenih tekstov v srednjem veku. Uporaba peresa s prirezano konico, dobi poseben čar, ker se na papirju prepleta Marija Krajnc: »Lepopisja se lahko nauči vsakdo, le voljo mora imeti.« jeseni. Udeleženke želijo svoje znanje nadgraditi še s kakšno drugo pisavo. Učili se bodo kurzivo (poševna pisava). Seveda pišejo s peresniki, prirezanimi peresi in črnilom. Točno tako kot so pisali temna in svetla barva črnila. Najlepši odtenek, daje rjava barva, ker deluje najbolj starinsko, lahko pa pišejo tudi z rdečo, modro, zeleno ali kakšno drugo barvo. Predstava poezije in glasbe Velenje, 19. julija - Prihodnji četrtek, ob 20.30 uri, bo v okviru letošnjih poletnih kulturnih prireditev v atriju Velenjskega gradu gostovala Saša Pavček z besedo in glasom, pridružili pa se ji bodo še glasbeniki Aljoša Rijavec, Šemsudin Dino Džopa in Jan Oršič. Ob temperamentni in čutni glasbi se v pesäjh'odvijeiljubezenska zgodba, kot jo je igralka Saša Pavček upesnila v zbirki Obleci mev poljub. Predstava poezije in glasbe prinaša iskrena čustva, toplino, strast, igrivost in humor. Ljubezensko poezijo oblikuje avtorica z živo metaforo, izvirnim besedjem in je vsa prežeta s človekovim koprnenjem po^Ugemilhlepenjem J® poljubu in besedah, ki vznemirjajo ter pomirjajo nemirno dušo. Celot-na^j predstava je govorjena v visoko kultiviranäE^Hilnskem knjižnem jeziku, j da estetski doživljaj mimogrede potegne gledalca iz realnosti in mu ustvari iluzijo nekega drugega in lepega sveta. Raziskovalci zopet v Škalah Mladi raziskovalci so že dodobra raziskali skrite kotičke Šaleške doline, v drugi polovici avgusta pa se znova vračajo v Škale - Ob pomoči raziskovalcev ERICa bodo spoznavali metode znanstvenega dela Poletno sonce je že visoko na nebu. S svojimi zlatorumenimi sončnimi žarki je obsijalo pokrajino in ji dalo poseben žar. Obsijalo je tudi najbolj skrite kotičke narave, ujelo sleherno dežno kapljico na razbohotenem cvetju in narava je zasijala v in kitajščina. Tako se bodo mladi seznanili z vsebinami in metodami različnih ved, kar jim bo tudi v pomoč, da lažje prepoznajo svoje študijske in poklicne interese. Pobli-že se bodo spoznali z analiziranjem, sintetiziranjem, sklepanjem in apli- radi vračajo v Šaleško dolino. Prav tako bomo del raziskav namenili tudi okoljski problematiki. Mlade raziskovalce bomo spodbujali, da bodo svojo pozornost čim večkrat usmerili k okoljski problematiki in skušali vsak predmet raziskovanja Takole je bilo leta 2009, letos ne bo nič manj zanimivo., nežnih, mavričnih barvah. Nagajiv veter se igra z listi dreves, nas hladi in nam daje novega zaleta. Kmalu bo tukaj naš mesec. Mesec avgust. Znova bomo lahko mladi nadobudni raziskovalci skupaj staknili glave in razmigali možgančke, da ne bodo septembra preveč zaspani. Svoja obzorja bomo v drugi polovici avgusta širili na raziskovalnem taboru, ki je že prekoračil tradicionalno številko 20. Nadihali smo se svežega gorskega zraka na Golteh in bilo je krasno. Predlani pa smo se vrnili v dolino, v samo zibelko raziskovalnega tabora, torej v Velenje, da smo počastili naše prelepo mesto ob njegovem pomembnem jubileju - 50. obletnici oziroma natančneje v Škale, naselje, ki je plačalo davek razvoja Šaleške doline in Velenja, naselje, kjer so našli okostje mastodonta, naselje, ki se mu z jezeri in rekultiviranimi površinami odpirajo nove razvojne možnosti. Tudi letos se vračamo v to prelepo vasico, kjer bomo ustvarjali v različnih skupinah: kemija, biologija, zoologija, geografija, novinarstvo, umetnost kacijami. Na voljo bodo imeli primerne prostore, potrebne materiale in tehnično opremo. Laboratorijsko delo bodo naravoslovne skupine opravljale v sodobnem kemijskem in biološkem laboratoriju inštituta ERICo. Dopoldneve bomo preživljali v delavnicah, preostali čas pa popestrili z raznimi športnimi, glasbenimi in drugimi zabavnimi prireditvami, kar je pomemben razlog, da se dijaki in študentje obdelati tudi s tega vidika. Želimo si, da bi okoljevarstvo na taboru postalo način življenja, ki ga bodo udeleženci odnesli s sabo domov. Na taboru se bomo potrudili, da združimo prijetno s koristnim. Doživeli bom ogromno zanimivih dogodivščin, polno novih spoznanj v objemu narave in ob prijetni družbi. Vsekakor bomo skušali dodobra izkoristiti preostanek poletja! ■ Vita Zorko Letos na plečih Erica Letošnji raziskovalni tabor bo potekal od 16. do 21. avgusta v Škalah. Glavna organizatorja Vita Zorko in Klemen pričakujeta več kot 30 udeležencev iz vse Slovenije, največ pa s Štajerskega območja. Pri organizaciji in seveda tudi izvedbi in finančnem pokritju, je ostal letos Erico sam, saj je Republiški zavod za zaposlovanje odstopil. »Tabor ima dolgoletno tradicijo, pridobili smo ogromno izkušenj, zato smo se odločili, da bomo vztrajali, četudi je država dvignila roke,« pravi Klemen. Letos niso oblikovali kakšne posebne teme. Raziskovali bodo na različnih področjih, predvsem s področja biologije in kemije, letošnja novost pa bo kitajščina, predvsem s kulturno umetniškega vidika. Šoštanj - Fasada šoštanjskega kulturnega doma je zadnja leta kazala precej klaveren izgled, posebej dve steni, ki sta bili sivi in črni. Pred osrednjimi dogodki, ki so se v mestu zvrstili junija ob stoletnici mestnih pravic, pa je Občina poskrbela, da je fasada spet bela. Krasi jo tudi logotip, ki govori o tem, da se mesto ponaša s častitljivim jubilejem. ■ mkp ■ UTRIP Bi plačilo Lokalca razpolovilo potnike? Trenutno je brezplačni potniški promet precejšnje breme za občinski proračun, zato iščejo rešitve, ki bi bile ugodnejše - Ob tem se zavedajo, da lahko čez noč izničijo uspeh, ki so ga gradili od leta 2008 Velenje - Mestni potniški promet v Velenju je vzorno urejen. Ne le, da je frekvenca prevozov z Lokal-cem pogosta, na 15 minut, to, da je brezplačen, ga dela vse bolj privlačnega. Ob podatku, da brezplačen potniški promet teče le v dveh slovenskih mestih, poleg Velenja še v Novi Gorici, ga lahko štejemo za primer dobre prakse. Sploh ob podatku, da so ob začetku delovanja Lokalca mesečno prepeljali slabih 8, sedaj pa že 40 tisoč potnikov. Vendar Lokalc postaja (pre) drag za mestni proračun, zato se verjetno z letom 2012 obetajo spremembe. O tem smo se pogovarjali s Tonetom Brodnikom, predstojnikom urada za komunalne zadeve na MO Velenje. »Ekipa, ki skrb za mestni potniški promet, se res trudi, zato smo danes z njim upravičeno zadovoljni. Ko smo leta 2008 začeli Koncesija za 5 let? Na junijski seji sveta MO Velenje so mestni svetniki in svetnice potrdili osnutek občinskega Odloka o organizaciji in načinu urejanja mestnega avtobusnega prometa. Temeljni cilj predlaganega odloka je, da se podrobneje definirajo predmet in pogoji za opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe, postopek izbire koncesi-onaija, koncesijsko območje in obdobje ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe, predvsem pa kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti v Mestni občini Velenje. Če bodo v drugi polovici leta člani sveta sprejeli tudi predlog odloka, bodo koncesijo za izvajanje te gospodarske javne službe podelili v prvi polovici leta 2012 za dobo petih let. Razpis za koncesijo naj bi bil mednarodni. S podelitvijo koncesije naj bi razbremenili proračun, koncesionar pa naj bi poskrbel tudi za dobro opremljene avtobuse, primerne tudi za invalide, na okolju bolj prijazen plinski ali električni pogon. Sedaj je Lokalc rumen. Bo takšen ostal tudi, če bodo na mednarodnem razpisu iskali koncesionarja, ki naj bi tudi sam vlagal v mestni potniški promet? uvajati Lokalca, so na Izletniku sprva našteli nekaj več kot 7 tisoč potnikov mesečno. Letos maja se je z Lokalcem popeljal že milijonti potnik, saj jih, kljub temu, da je brezplačen, ves čas štejemo.« Ob tem izvemo, da se je število potnikov zagotovo povečalo tudi zato, ker brezplačnih parkirišč v mestu skorajda ni več, zato se mnogi že odločajo, da avto pustijo doma in v službo ali po opravkih v mesto pridejo z Lokalcem. Lokalc ni poceni Brodnik ob tem doda: »Ko smo opravili podrobne analize in pogledali na Lokalca skozi denar in proračun, smo ugotovili, da ni poceni. Iz proračuna prispevamo 450 tisoč evrov letno za javni potniški promet. Treba je dodati, da za Lokal-ca prispevajo tudi gospodarski subjekti, a če ne bodo še več, razmišljamo, da bi v letu 2012 uvedli plačilo voženj za uporabnike. O ceni bodo odločali mestni svetniki in svetnice.« Ob tem Tone Brodnik poudari, da se bojijo, da bi lahko že minimalna cena za prevoz z Lokalcem število uporabnikov mestnega potniškega prometa v hipu razpolovila. To kažejo analize, ki so jih že opravili, to pa bi sedanji uspeh urejenosti mestnega potniškega prometa izničilo skorajda čez noč. »Strošek bi bil kljub uvedbi plačila karte za proračun še vedno velik, Trenutno Lokalca sofinancirajo Premogovnik Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Šolski center Velenje, Velejapark in še nekateri podjetniki. Zato svojim delavcem, ki živijo na območju voženj Lokalca, nekateri od njih ne izplačujejo povračila stroškov za prevoz na delo. To je za podjetja precej ugodno, zato na MO Velenje menijo, da bi lahko na ta račun od podjetij iztržili več za sofinanciranje Lokalca. Sicer pa tudi zaposlenim v upravi MO Velenje potnih stroškov ne izplačujejo več, če so doma na območjih, kjer vozi Lokalc. če bi število potnikov upadlo, pa je vprašanje, če bi to še bilo smiselno. Naš cilj je namreč tudi zmanjšanje voženj z osebnimi avtomobili in s tem manj obremenjenosti z izpušnimi plini v okolju.« Izvedeli smo še, da si tudi na MO Velenje želijo, da bi Lokalca skozi mesto Šoštanj speljali vsaj do turistično zanimive Topolšice, progo na naj bi podaljšali tudi do pokopališča Podkraj. »To bi bilo še racionalno, saj ne bi preveč posegli v frekvenco odhodov in prihodov avtobusov. Javni potniški promet je zanimiv le, če avtobusi vozijo vsaj na 15 minut, če bi se čas podaljšal, bi število potnikov upadlo.« V Šoštanju pravijo, da denarja v proračunu nimajo dovolj, če pa se bodo uspeli dogovoriti s podjetji za sofinanciranje, pa se lahko uresniči tudi to. ■ bš V • I V«| ■ • «V ■•• V« B • Tudi socialno šibki si želijo večja stanovanja Letos na MO Velenje rešili 100 stanovanjskih problemov, prihodnje leto naj bi jih vsaj še 100 - Objavili bodo nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem - Višina subvencij najemnin, do katere so upravičeni socialno šibkejši, še raste Velenje, 18. julija - Mestna občina (MO) Velenje je med tistimi slovenskimi občinami, ki veliko pozornosti posveča pridobivanju novih stanovanj in reševanju stanovanjskih problemov občanov, ki sami drugače ne zmorejo rešiti svojega stanovanjskega problema. V zadnjih letih je največ prosilcev iz socialno šibkejših družin, zato občina vsako leto namenja velika sredstva za sofinanciranje najemnine za stanovanje. Dejstvo namreč je, da je v zadnjih letih prosilcev na listi A, ki so socialno šibkejši, bistveno več kot na listi B, kamor uvrščajo družine, ki lahko ob vselitvi vnaprej plačajo enoletno najemnino. Kako trenutno v Velenju rešujejo stanovanjske probleme, kaj pomeni napovedana odprodaja občinskih stanovanj in kako občina gospodari s poslovnimi prostori v njihovi lasti, so le nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili velenjskemu županu Bojanu Kontiču. Kako rešujete stanovanjske probleme glede na to, da ste lani objavili nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, novogradenj pa v mestu že nekaj časa ni bilo? »V Velenju smo vsa leta pridobivanju novih stanovanj posvečali veliko pozornosti. V primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami smo pri reševanju stanovanjskih problemov verjetno v samem vrhu. Novogradenj res že nekaj časa ni bilo, smo pa lani obnovili cel stolpič v nekdanjem dijaškem domu in tako pridobili kar nekaj stanovanj. Tako smo lahko skupaj z menjavami rešili že 100 stanovanjskih problemov.« Novogradnje sedaj potekajo na Selu in Gorici, kdaj pa bodo stanovanja, ki jih bosta kupila MO Velenje in republiški stanovanjski sklad, vseljiva? »Na Selu bo stolpič, ki ga bo odkupila MO Velenje, končan že letos, tudi tehnični pregled naj bi bil opravljen že letos. Vseljiv bo v začetku leta 2012. V njem bodo dobili stanovanja prosilci iz liste B, to so neprofitna stanovanja s soudeležbo najemnikov, ki poravnajo najemnino za leto dni vnaprej. Zato računamo, da bomo Bojan Kontič:»Spomladi 2012 bomo objavili nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.« z zamenjavami tudi v letu 2012 rešili še 100 stanovanjskih primerov. Vedeti morate, da imamo v MO Velenje v lasti 827 stanovanj, približno 50 pa se jih vsako leto izprazni iz različnih razlogov. Na Gorici bo do leta 2013 zgrajenih 132 stanovanj. Isto leto jih bomo tudi razdelili. Polovico stanovanj bo kupil republiški stanovanjski sklad, vendar jih bo dal v upravljanje občini, zato bomo v blok lahko vselili prosilce iz naše občinske liste.« Koliko prosilcev iz lanske liste še čaka na stanovanja? »Po zadnjem razpisu je bilo prosilcev za stanovanja 330. 100 smo jih torej že rešili letos, vsaj toliko naj bi jih še prihodnje leto. A do natančne številke tistih, ki potrebujejo stanovanje, ne bomo prišli brez novega javnega razpisa za dodelitev stanovanj. Objavili ga bomo v prvi polovici leta 2012. že brez tega pa vemo, da bo treba v pridobivanje novih stanovanj še vlagati, saj potrebe so.« Ob obravnavi rebalansa proračuna občine ste omenili, da naj bi občina odprodala občinska stanovanja. Tista že zasedena ali tudi tista, ki jih dobite nazaj, ko se najemnik izseli in vrne stanovanje? »Predlagal sem, da prodamo čim več zasedenih stanovanj. Na ta način bi lahko prišli do sredstev za gradnjo novih stanovanj. Stanovanje, ki je enkrat zasedeno in ga je najemnik pripravljen kupiti, je smiselno odprodati, saj bi tudi sicer večina ostala zasedenih, saj najemne pogodbe praviloma sklepamo za nedoločen čas. Takšna stanovanja so zato za občino neke vrste mrtev kapital. Trenutno iščemo odgovor, koliko najemnikov je sploh zainteresiranih za odkup stanovanja, dobili naj bi ga do jeseni. Razpis za odprodajo zasedenih občinskih stanovanj bomo objavili spomladi 2012, o odprodaji starejših nezasedenih občinskih stanovanj pa ne razmišljamo, saj jih potrebujemo. Po izpraznitvi jih uredimo, obnovimo in oddamo naslednjemu z liste prosilcev. Moramo pa urediti še razmerja s Stanovanjskim skladom RS, saj se dogaja, da četudi smo v bloku večinski lastnik mi, stanovanj ne moremo odprodati, če je v bloku lastnik morda le enega stanovanja sklad. Žal je zakonodaja komplicirana. Kljub temu upamo, da bomo uspeli sprostiti prodajo občinskih stanovanj.« Koliko mesečno zberete z najemnino in koliko namenite za subvencije najemnin tistim, ki niso sposobni plačevati najemnin, saj socialnih stanovanj ni več. Sedaj so pač vsa neprofitna, tisti, ki najemnine ne zmorejo in to dokažejo, pa so upravičeni do delnega plačila najemnine, razliko pa krije občinski proračun. »Približno 83 tisoč evrov mesečno zberemo z najemninami. Ta sredstva so namenjena vzdrževanju občinskih stanovanj, pa tudi pridobivanju novih. Število najemnikov, ki težko plačujejo neprofitno najemnino in so upravičeni do subvencij, pa res narašča. V letošnjem proračunu imamo predvidenih 150 tisoč evrov za plačilo subvencij za najemnine. Močno upam, da bo to dovolj. V letu 2011 smo izdali 213 odločb; 188 najemnikom smo priznali plačilo subvencije, 28 odločb je bilo negativnih. V prihodnje bomo morali razmišljati, kako bomo zagotavljali sredstva za subvencije najemnin. Imamo družine, ki živijo v majhnih stanovanjih, ki po nekaterih merilih ustrezajo normativom, vendar si družina želi večje stanovanje. Ob tem ni redko, da že manjšega stanovanja ne morejo plačevati. Gospodarsko škodljivo za mestni proračun je, če takšno družino preselimo v večje stanovanje, saj bo občinska subvencija še višja. Zato je zelo težko krmariti med željami občanov in sposobnostmi proračuna. Z najemninami bi morali zbrati vsaj toliko, da lahko vzdržujemo ves stanovanjski fond. Bojim se, da standard ljudi tako upada, da občine dolgoročno teh problemov, brez pomoči države, ne bodo več zmogle reševati same.« ■ Bojana Špegel »Občinski« blok na Selu dobiva dokončno podobo, a ne bo vseljiv prej kot v začetku leta 2012. Stanovanja bodo dobili prosilci iz liste B, ki ob vselitvi poravnajo enoletno najemnino. KULTURA »aHm 21. julija 2011 »Velenje bo sodelovanje v EPK 2012 dobro izkoristilo« Projekt Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, katerega del je tudi Velenje, se bo začel 13. januarja 2012 - V Velenju ga z bogatejšimi prireditvami v ključnih programih napoveduje že letošnje leto - Kako pa bo leta 2012? Velenje, 18. julija - »Zagotavljam vam, da Evropska prestolnica kulture 2012 zagotovo bo, kot bo prišlo tudi leto 2012. V Velenju intenzivno pripravljamo program, točno vemo, kaj se bo dogajalo, tudi kulturni producenti že vedo, kdaj in kako bodo nastopali. Drži pa, da smo se pri pripravi projekta EPK Maribor 2012 partnerji v projektu zelo dolgo obirali, preden je bila sprejeta odločitev, da oblikujemo poseben zavod za izvedbo tega projekta,« nam je uvodoma zatrdil velenjski podžupan Srečko Meh, ki je tudi član sveta zavoda EPK Maribor 2012. Ustanovila ga je MO Maribor, zraven je seveda še vseh pet partnerskih mest. »Na svetu zavoda smo v začetku julija sprejeli vse potrebne odločitve, da bo program v letu 2012 stekel. Imamo sprejet tudi osnovni program financiranja za leti 2011 in 2012. To nam zagotavlja ministrstvo za kulturo. Gre namreč za slovenski projekt, to ni le projekt Maribora in partnerskih mest. Manjka pa nam dodatni denar, ki bi ga morali pridobiti skozi druga ministrstva; ministrstvo za gospodarstvo, lokalno samoupravo, tudi kmetijstvo, ki naj bi sodelovala tudi s finančnimi vložki, kar pa še ni dorečeno,« je še dodal naš sogovornik. Izbranih (najmanj) 24 projektov Peter Groznik, koordinator MO Velenje v projektu EPK 2012, nam je pojasnil, kako pravzaprav tečejo priprave na ta velik vseslovenski projekt pri nas, v Velenju. Zametek programov je nastal v sodelovanju z vsemi javnimi zavodi s področja kulture, vzgoje in izobraževanja, ki so oblikovali osnovno programsko Investicije le prestavljene Ko so začeli načrtovati EPK 2012, to je bilo pred dobrimi štirimi leti, je bila gospodarska situacija povsem drugačna kot je danes. Zato so takrat predvidevali, da bodo do leta 2012 ob Velenjskem jezeru zgradili večnamenski prireditveni prostor. Sedaj je znano, da ga ne bo. Srečko Meh pravi: »Nismo se mu odrekli, smo ga pa prestavili v prihodnost. Ko bomo dobili gradbeno dovoljenje, se bomo prijavljali na razpise za nepovratna sredstva. Ta trenutek tudi lastništvo zemlje še ni rešeno.« Načrtovali so tudi popolno obnovo Galerije Velenje, ki je bila ocenjena na več kot milijon evrov. Tudi ta projekt je prestavljen v prihodnost. Bo pa že jeseni stekla obnova male dvorane v Domu kulture, kjer bodo postavili mali oder, zato bo dvorana primernejša za lutkovne in druge manjše prireditve. Dvorana naj bi bila končana najpozneje v prvi polovici leta 2012. strukturo. Kasneje so k sodelovanju povabili še vse posamezne kulturne ustvarjalce iz različnih področij. »Letos februarja smo razgrnili vse možne načine sodelovanja posameznih ustvarjalcev v tem projektu. Zelo zadovoljni smo bili, ko smo nato prejeli več kot 130 zametkov konkretnih kulturnih projektov. Na osnovi analize vlog smo izbrali 33 najboljših, ki so na področjih posameznih umetniških zvrsti izkazovali presežek. Usmerili smo jih v Maribor, na dneve odprtih vrat javnega zavoda EPK 2012. Zadovoljni smo, ker so jih kar 24 prepoznali kot dobre in jih uvrstili v nadaljnjo pripravo in potrjevanje programov.« To pa pomeni, da bodo tudi sofinancirani. Žal v tem trenutku spiska teh projektov še ne moremo objaviti, saj postopek potrjevanja še poteka. »Računam, da bo slika jasnejša prihodnji mesec, s čimer so seznanjeni tudi naši kulturni producenti, zato sem prepričan, da bo časa za kvalitetno pripravo in izvedbo še dovolj,« je dodal naš sogovornik. Zadovoljni so tudi s tem, da so pri nekaj producentih, jo kot tako tudi tržila, sofinancirala in programsko obogatila. Velenjska občina je pogodbo o sofinanciranju podpisala marca letos, nekatera partnerska mesta pa še kasneje. Koliko bo za projekt prispeval velenjski proračun in koliko naj bi iz Mariboru dobili nazaj v mesto? Srečko Meh nam je pojasnil: »Gre za okoli 800 tisoč evrov, ki jih zagotovo vsi izvedeni.« Mnogim se zastavlja vprašanje ali bo Slovenija znala izkoristiti priložnost promocije, ki jo je dobila s projektom EPK, ki je zagotovo eden večjih v zgodovini samostojne Slovenije. Meh je prepričan: »Mislim, da je sedaj čas za delo. Ni razlogov, da se prepiramo, si očitamo in iščemo drugačne rešitve. Srečko Meh Peter Groznik Na letošnjem festivalu Lent v Mariboru so Velenjčani poskrbeli za promocijo festivala Kunigunda in Pikinega festivala. Oba bosta že letos bogatejša kot doslej, kar bo napoved še pestrejšega dogajanja v letu 2012. v igri so najmanj trije projekti iz MO Velenje, prepoznali izraziti ustvarjalni presežek in vsebine, ki so zanimive tudi za mrežne projekte. To so projekti, ki bodo izvedeni po vseh partnerskih mestih. Dejstvo je, da naj bi se v Velenju v projekt vključili vsi občinski javni zavodi, zraven bo tudi veliko število posameznih izvajalcev iz Velenja in okolice. Nekaj manjših projektov bodo v program še zajeli, so pa vseh zvrsti in za vse generacije. »Ocenjujem, da bo program ne le zelo širok, ampak tudi kakovosten. Odražal bo ustvarjalno tendenco tega prostora, ki ni majhna.« Dobili naj bi veliko več kot bodo dali Nas pa je seveda zanimalo tudi, koliko bo Velenje prispevalo v skupno malho za projekt in koliko naj bi dobilo nazaj v naš, šaleški prostor. Partnerska mesta v projektu so se dogovorila, da bodo gradila skupno zgodbo EPK Maribor 2012 in bomo dobili v ta prostor. V letošnjem letu naj bi dobili čistih 160 tisoč evrov. To je za mesto dodaten denar, ki ga dobimo prav zaradi EPK 2012. Izjemno pomembno je, da že letos tečejo obogateni programi na ključnih projektih, ki se bodo nadaljevali tudi v letu 2012. »Imamo tri vrste financiranja. Najprej mi financiramo delovanje mariborskega zavoda EPK, letos bo znesek okoli 80 tisoč evrov. Od 60 do 70 tisoč evrov bomo prispevali za naše mrežne programe, ki bodo dokončno potrjeni septembra, za programe, ki bodo izvedeni v Velenju, pa še okoli 160 tisoč evrov.« Srečko Meh je izpostavil, da pri pripravi projektov zelo intenzivno sodelujeta Festival Velenje in Mladinski center Velenje, pohvalil je tudi koordinatorja za projekt EPK iz strani MO Velenje Petra Gro-znika. »S kulturniki ni enostavno delati, po drugi strani pa je vse še dokaj nedorečeno, zato je potrebno veliko strpnosti. Za projekte, ki so sofinancirani že letos, lahko zatrdim, da dobro tečejo in da bodo Časa ni več. Prepričan pa sem, da bo Slovenija to priložnost izkoristila, da jo bo dobro izkoristilo Velenje, pa tudi Maribor.« ■ Bojana Špegel Že letos bogatejši program V letošnjem letu se v Velenju že odvijajo projekti, ki napovedujejo EPK 2012. To delno velja za letošnji festival Liri-konfest, 27. poletne kulturne prireditve so tudi po zaslugi tega projekta letos bogatejše kot doslej, obisk pa je tudi zato odličen. Bogatejša bosta tudi festival mladih kultur Kunigunda in Pikin festival. Letos bo delno zaživel projekt Vodno mesto, v septembru pa tudi multimedijsko-plesni projekt »Imaginarne esence«. Razen zadnjega se bodo vsi nadaljevali tudi v letu 2012. KOLONA Peti Mahlerjevo osmo Julijski kulturni, socialni in še kakšni vtisi so bil letos tako pogosti in močni, da se je včasih kar težko odločiti za komentar enega izmed vseh dogodkov, ki so se me dotaknili v bližnji preteklosti. Ob nekaj uspelih domačih kulturnih, kijih zaradi narave svojega dela navadno ne analiziram (V. Novak, V. Kreslin...) ter še kakšnem športnem in družabnem dogodku, bi lahko marsikakšno »razdrli«. V domačo ulico seje vrnila tudi nekdanja soseda, številka 1 svetovnega tenisa dvojic - Katarina, ki smo ji domači in sosedi pripravili lep sprejem ter družabni dogodek, kar na njenem dvorišču. No, več vrstic pa je tokrat namenjenih Gustavu Mahlerju in dogodku ob odprtju Ljubljanskega poletnega festivala in dvajsetletnici Slovenske in Hrvaške države z začetka meseca. Tam je nastopil med enindvajsetimi zbori in ob dveh filharmoničnih orkestrih in solistih tudi Šaleški akademski pevski zbor. Kar nekaj stvari ob dogodku izvedbe Mahlerjeve simfonije št. 8 - Simfonije tisočev je potrebno izpostaviti, tako kot jo vidi pevec, eden izmed več kot 1.100 izvajalci. Mahlerjev glasbeni opus predstavlja enega izmed vrhuncev poznoromantične resne glasbe, kar nam je jasno potrdilo, da je v Sloveniji služboval in poustvarjal eden velikanov simfonične glasbe. Eden izmed tistih ustvarjalcev, ki se ga ob poznavanju glasbene literature ne naveličaš, tako kot recimo dunajskih valčkov (upam da mi ljubitelji novoletnih koncertov oprostijo). Spomenik slavnemu skladatelju in dirigentu pod Ljubljansko Filharmonijo in izvedba enega njegovih največjih del, Simfonije tisočev, na takšen način, kot si jo je skladatelj sam zamišljal, s tisoč izvajalci, je resničen poklon umetniku, kije vsaj malo tudi naš - slovenski. Peta 8. simfonija v dveh stavkih, v prvem latinskem »Pridi Stvarnik, Sveti duh« (Veni, creator spiritus) in drugem nemškem, zaključni sceni Göthejevega Fausta, je prinesla dva popolnoma drugačna glasbena občutka na novem Kongresnem trgu in Zagrebški Areni, ki sta bila izjemna izkušnja tudi za profesionalne glasbenike. Biti del tega, enega največjih letošnjih glasbenih dogodkov na svetu, je izjemno spoznanje in občutek. Nekaj je tudi pomembno. Slovenci zadnja leta slovimo kot izjemni in uspešni zborovski pevci, kar seje ob izvedbi simfonije tudi jasno in dobro pokazalo. Čeprav bi velike države z lahkoto sestavile zbor samih profesionalnih pevcev, smo bili Slovenci s svojo majhnostjo primorani sestaviti pol-profesionalen zbor, kjer so bili med vse operne in filharmo-nične zbore povabljeni uspešnejši amaterski, ki delujejo na ljubiteljski ravni. In ocene poznavalcev so bile, da zbor ni prav nič zaostajal za orkestralnim delom glasbenega kolektiva in podobnimi redkim poskusi v zgodovini. V marsičem smo jih celo presegli. Izjemno pomembno je tudi, da je glasbeni ansambel zaigral in zapel pod vodstvom izjemne dirigentske ekipe, obeh filharmonij - Ljubljanske in Zagrebške, mlade odlične zborovske dirigentke Martine Batič, asistenta dirigenta Christiana Knapa in seveda šefa dirigenta. Prav slednji, Valerij Gergijev, Rus - Osetijec, se je v Ljubljani predstavil že večkrat in vselej izjemno. Danes sodi v sam vrh svetovnih poustvarjal-cev, kar govorijo njegovi dosežki, posnetki del, v preteklosti pa vodenje St. Petersbuškega Marijinskega orkestra in v tem času Londonskih filharmonikov. Prepričan sem, da bomo nekoč lahko rekli (kot morda že sedaj), da nam je dirigiral »veliki« Gergijev. S tem se lahko pohvalijo izbrani glasbeniki (in pevci) »reprezentančnih« in elitnih nacionalnih orkestrov. Ekipa, ki je vodila izvajalce, od zborovodje - do maestra, se ni izneverila svojemu glasbenemu občutku in poklicanosti. Glasbena veličina Mahlerja in učinki velikega izjemnega dela, projekta in ansambla, so se večini pevcev potrdili v najiskrenejši obliki, če se izrazim fiziološko, tako da nas je »treslo«. Ampak kaj je lepšega kot pevcu, ki v masi glasbenikov poje in uživa med izvrstnimi pevci (za začetek) v petju svoje državne himne iz tisoč glave množice ali občutka, ko se ob strani (op.a. z balkona univerze) oglaša izjemna sopranistka Sabina Cvilak kot glas »Matere Gloriose« iz Göthejevega Fausta in vabi z nadzemeljsko podobo in glasom: Pridi, pridi . (Komm, komm .) ali pa ko skupaj v zaključku pevci pojejo večnosti (Ewig, Ewig...) in v mističnem zboru: »Vsapreteklost je samo podoba...« (Alles Vergängliche ist nur ein Gleichnis...). To so samo drobci, ki sijih pevec ne more izbrisati iz spomina, saj je glasba najbolj univerzalen jezik vseh ljudi. To je občutek, ki bogati in žlahtni. ■ Matjaž Šalej 107,8 MHz IADOjSKO IDÜ CASOpnsDOl Glasbene novičke Bodoča športna novinarka Zala Fendre, naša nova počitniška sodelavka, je junija zaključila 3. letnik gimnazijskega izobraževanja, tako da je zdaj pred njo le še eno šolsko leto, nato pa jo čakajo za nekatere najlepša, študijska leta. Kam naprej torej? »Pravzaprav že od osnovne šole naprej vem, da bom novinarka. Športna novinarka. Brez dvoma.« Šport je namreč njena ljubezen že od nekdaj. Ko najde urico ali dve zase, se najraje odpravi na kakšno serijo odbojke, sicer pa ne mine dan brez teniškega loparja in žogice. »Že deset let treniram tenis v Šaleškem teniškem klubu in tenis definitivno ostaja v mojem življenju tudi po zaključeni športni gimnaziji. Pravzaprav bo zame samo še bolj pomemben.« Zakaj? »Moja velika želja je študij novinarstva v tujini. Sama poznam veliko tenisačev, ki jim je to uspelo, in tudi sama bom naredila vse, da bom pristala tam, kjer si želim. V Ameriki, kjer bom tekmovala za fakulteto.« Kaj pa domotožje? »Pravzaprav ga nimam. Bila sem že marsikje: v San Franciscu, Veliki Britaniji, Franciji, Grčiji, Nemčiji, Srbiji ... Vedno rada kam grem, seveda pa se z veseljem domov tudi vrnem.« Nekoč jo bomo torej videli kot športno novinarko, najbrž na televiziji, ki si je začela izkušnje nabirati pri šolskem glasilu Špric, nato pri naši medijski hiši, kje bo svojo novinarsko pot nadaljevala, pa se pustimo presenetiti . vg ^ibUD ... na kratko... LEELOOJAMAIS LeeLooJamais so kot eni izmed redkih slovenskih izvajalcev nastopili na festivalu Exit. Nastop na svetovno znanem festivalu, ki ga je ameriški CNN uvrstil med 9 najboljših festivalov na svetu, je bil zanje velika čast. Igrali so ob boku velikih glasbenih imen kot so Pulp, Arcade Fire, Portishead, Mia in ostali. CHAOSSTAR Slovenska skupina Chaosstar je za svojo pesem z naslovom Make Me Rich (Naredi me bogatega) ustvarila provokativni videospot, v katerem se norčuje iz politične in gospodarske elite. V spotu se pojavljajo animirani liki domačih političnih veljakov in nekaterih tajkunov. AVVEN Avven, slovenski mladci, ki navdih iz mitologije prelivajo v sodoben rokenrol, predstavljajo že četrti single z novega albuma. Skladba sPain je ena najbolj udarnih skladb novega albuma, ki vas v vročih dneh ponese v še bolj vročo Španijo. SAŠA LENDERO Njena najnovejša skladba Dotakni se me tam je hkrati tudi vodilna pesem novega resničnostne-ga šova z naslovom Ljubezen na seniku. Voditeljica šova je Saša Lendero, prva oddaja je bila 17. junija, ostale epizode pa prihajajo na spored jeseni. VOYAGE Na radijske valove pošiljajo novi single Poletna. Skladba je drugačna od tega kar ste sicer vajeni od skupine Voyage in je delo avtorja Sebastjana Kukov-ca. Produkcijsko taktirko je skupina zaupala producentu Mitji Mithansu, s katerim pripravljajo tudi ploščo. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. OMAR NABER-Le srce ne spi 2. ALEXANDRA STAN-Get Back 3. BEYONCE-Best Thing I Never Had Omar Naber bo preživel poletje v Londonu, še prej pa se je predstavil z novim singlom Le srce ne spi. Ponovno je sodeloval z ekipo, ki je z njim ustvarila že zadnjih nekaj uspešnic. Za aranžerski in produkcijski stolček je tako spet sedel Miha Gorše, besedilo pa je napisal Jure Golobič in skupaj so ustvarili še eno všečno pesem. Dokaz za to je zmaga v tokratnem izboru pesmi tedna. LESTVICA DOMAČE @0ASBS Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Poet - Sreča v dlaneh 2. Ansambel Vihar - Dobro mi gre 3. Skupina Gadi - Draga povej 4. Ansambel Jurčki - Vigred 5. Ansambel Polet - Ko ne bova dve 6. Ansambel Galop - Velikoplaninska 7. Ansambel Orion - Nisva si priznala 8. Veseli Dolenjci - Še zadnjič 9. Domen z Vižarji - Izgubljeni dom 10. Ansambel Rosa - Za vedno tvoja ... več na www.radiovelenje.com Vsak ponedeljek ob 21.30h! TADEJ TOS&THE LATINO LOVERS - MARQUESS - CHAPOTEO ADI SMOLAR - ČE TE ENA NOČE, TE PA DRUGA HOČE NEISHA - ALARM SRCA COLDPLAY - EVERY TEARDROP IS A WATERFALL JERICA HABER - ŽIVLJENJE SE SMEJI P!NK - HEARTBREAK DOWN OMAR NABER - LE SRCE NE SPI GAŠPER RIFELJ - KRIV SEM 10. KATARINA MALA - CIAO, CIAO 11. BRUNO MARS - MARRY YOU 12. JAN PLESTENJAK - ONA SANJA O LJUBLJANI 13. BON JOVI - MORE THINGS CHANGE Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8h, 11.40h, 16h in 20h na... radioßlalfa,« 103,2 & 107,8 MHz sloven] gradeč Privlačna Beyonce v novem videospotu Balada Best Thing I Never Had je drugi single z zadnjega albuma r&b dive Beyonce. Prah je dvignil predvsem videospot za to skladbo, ki si ga je v komaj dveh dneh po objavi na YouTubu ogledalo več kot Revolucija Plavega orkestra Legendarna sarajevska skupina Plavi orkestar je minuli četrtek predstavila novo skladbo z naslovom Revolucija, ki je naslednica uspešnega singla Amerika. Skladba napoveduje nov, istoimenski album skupine, ki naj bi izšel letos jeseni. To bo osmi album ene najbolj popularnih zasedb z območja nekdanje Jugoslavije, izšel pa bo kar dvanajst let po njihovem zadnjem albu- dva milijona ljudi. No, nič nenavadnega, saj se seksi pevka večji del videospota kaže le v spodnjem perilu. Skladba sicer prihaja z njenega četrtega samostojnega albuma 4, ki je izšel 27. junija, in se že v prvem tednu zavihtel na prvo mesto lestvic sedmih držav, med njimi tudi ZDA in Velike Britanije. Beyonce je doslej prodala zavidljivih 75 milijonov albumov in se uvršča med najbolje prodajane glasbenice vseh časov. Bolj temačne Sugababes Članice britanske dekliške skupine Sugababes pripravljajo nov album, ki se bo nekoliko razlikoval od prejšnjih. Vzroke za to gre bržkone iskati tudi v pogosti spremembi zasedbe, saj Sugababes delujejo zdaj že v četrti postavi, v skupini pa trenutno ni nobene ustanovne članice. Zadnja članica prve zasedbe Keisha Bunchanan je skupino zapustila leta 2009, tako da je Mutya Buena, tudi nekdanja članica, sprožila pravni M w 4 o / T w - ' j fy± i^OE mu Infinity. Poleg premiere novega singla bo konec meseca julija na filmskem festivalu v Sarajevu premiero doživel tudi dokumentarni film Orkestar. Za film, ki ga je režiral Pjer Žalica, in prikazuje zgodbo o Plavem orkestru, vlada izredno zanimanje, saj so vsa mesta za premierno predvajanje pošla že v prvi uri od začetka prodaje vstopnic. Belgijski ples na Titovem trgu Jutri, v petek, 22. julija 2011, ob 21.00 uri bomo na velenjskem Titovem trgu priča glasbe-no-plesnemu spektaklu Aglaja. Aglaja je belgijsko plesno gledališče, ki je nastalo konec 60-ih let v flamskem mestu Brugge. Ustanovil ga je koreograf, učitelj in režiser Jan Dewulf, ki je mlade plesalce - študente zbral v plesni ansambel, ki slovi tudi po izjemnih plesnih koreografijah z zastavami. Ker je tovrstna plesno-gibalna umetnost prava virtuoznost, pri nas pa praktično neznanka, se v Velenju obeta atraktiven in kostumsko zanimiv vizualni spektakel. Temelji na eleganci, gracioznosti in lepoti. Ob slabem vremenu bo prireditev v domu kulture Velenje. spor okrog uporabe imena skupine. Nov album bo sicer nekoliko bolj temačen in bo sledil vzdušju prvega singla Freedom. Blondie z albumom v svojem slogu Ameriška novovalovska zasedba Blondie je v začetku julija izdala album Panic of Girls. V šestčlanski zasedbi so še vedno trije ustanovni člani, in sicer pevka Debbie Harry, kitarist Chris Stein in bobnar Clem Burke. Har-ryjeva je za nove posnetke po sedemletnem premoru dejala, da sledijo pravemu Blondie stilu, spoju punk in disko glasbe. Skupina je nastala v 70-ih letih in svoj prvi album izdala leta 1976. Dve leti kasneje je sledil izjemno uspešen album Parallel Lines, na katerem so znane uspešnice Heart of Glass, Hanging on the Telephone in One Way or Another. Novi album Panic of Girls je sicer prvi po leta 2003 izdanem The Curse of Blondie. 21. julija 2011 Peka kruha je bila včasih na podeželju pravi praznik, saj so ga običajno pekli največ enkrat na teden. Toda brez kruha si tudi danes večina ne zna predstavljati navadnega dne, nedelje, praznika ... življenja. Vonj po svežem kruh pa je še vedno nepozaben. In še vedno velja pregovor: Če pade ti kruh na tla, poberi in poljubi ga. Tudi Alenka Avberšek na vrhu Lopatnika, kjer imata z možen Francem (tudi nekdanjim ministrom) svoj 'ranč', kljub hitremu življenjskemu ritmu nadaljuje tradicijo naših babic in pogosto zamesi nekaj pletarjev moke za kruh, mož pa pri tem s 'paklesti' skrbi za pravo toploto v krušni peči. In tedaj seveda v njuni hišici nebeško diši. Svoj izdelek pa rada delita tudi s svojimi prijatelji. Kdor hoče v miru živeti, naj ne pove, kar ve, in naj ne verjame, kar sliši. (Arabski pregovor) (Mojca Zevart in Maša Kočevar fotografu) Kaj se režiš? Res greva na dopust. Kongres eksorcistov Na Poljskem je minuli teden potekal mednarodni kongres eksorcistov (uradnih izganjalcev hudiča), ki se ga je udeležilo približno 300 ljudi z vsega sveta. Prišli so duhovniki in laiki, ki delajo z izganjalci hudiča ali pa sami izvajajo izganja- temu ni postala milijonarka; njena plača je namreč tehtala kar 18 kilogramov. Prejela je torej predvsem kovance. »Prišla sem po plačo, podpisala neki dokument, nato pa so naenkrat na mizo prinesli šest vrečk z znakom Bolgarske banke. V njej so bili kovanci po 1, 2 in 5 stotink leva v skupni vrednosti 230 levov, kar znaša približno 115 evrov,« je povedala Velikova. Otroka poimenovalo sodišče Včasih se zgodi, da se starši po rojstvu otroka razidejo. In prav to se je, izredno hitro, zgodilo paru iz Avstralije. Starša deklice sta se razšla še pred rojstvom otroka, nato pa sta se kar dve leti dogovaijala, kakšno ime bi ji dala. Ker se jima ni uspelo uskladiti in deklica tudi vse do danes še ni bila vpisana v matično knjigo, nje duhov v primeru nadlegovanja zlih duhov, ne pa tudi obsedenosti. Kongres je potekal v katoliškem samostanu na Jasni gori, zbrani pa so govorili o »trenutni modi vampirjev v Evropi in po svetu, shizofreniji in drugih psihičnih motnjah ter hudičevih prevarah med izganjanjem hudiča oziroma duhov.« Eksorcizem v krščanstvu je sicer dobro poznan, eksorcist pa je duhovnik ali oseba s posebnimi sposobnostmi, ki s pomočjo molitev, posvečene vode, zaklinjanja, krščanskih simbolov, relikvij poskuša izgnati hudiča iz obsedene osebe. Plača v 6 velikih plastičnih vrečah Da, tako je: Bolgarka Silvija Velikova je prejela plačo v šestih velikih plastičnih vrečkah. A kljub 29-letni dedek Shem Davies je pri 14 letih postal očka. Danes je star 29 let, njegova 15 letna hči pa je že postala mamica. Mladenič iz Velike Britanije je priznal, da je bil šokiran, ko je izvedel, da je njegova hčerka zanosila s 15-letnim fantom. »Tudi sam sem bil v takšni situaciji in vem, da je zelo težko prevzeti starševsko vlogo pri najstniških letih. Kljub vsemu ji bomo stali ob strani in jo podpirali. Malo princesko bomo z veseljem sprejeli v družino. Ne počutim se Grace, trenutno pa je deklica še v inkobatorju, saj je ob rojstvu tehtala komaj kilogram. Tekli pred biki Na ulicah Pamplone se je z znamenitim tekom pred biki končal devetdnevni festival San Fermin. V zaključku se je po ulicah starega mestnega jedra zapodilo šest bikov in šest volov, ki so skoraj 850 metrov dolgo pot do glavne arene pretekli v dveh minutah in 20 sekundah. Trije izmed udeležencev, ki so tekli pred biki, so dobili lažje poškodbe, v vseh prejšnjih sedmih Bolgarka je bila zadnja štiri leta na porodniškem dopusti, sicer pa je v podjetju delala šest let kot organizatorka transport. »Mislim, da sta povod za tako smešno izplačilo dve inšpekcijski kontroli,« je povedala Silvija in razložila, da je zaradi neizplačanih plač zahtevala pomoč Zavoda za pokojninsko zavarovanje in inšpekcije za delo. Inšpektorji so ji povedali, da je podjetje res nezakonito prejelo denar na račun njenega porodniškega dopusta, zato so morali delodajalci državi vrniti za 1550 evrov vreden bolgarski denar. je odločitev v svoje roke vzela roka pravice. Dekličina mati je na sodišču dejala, da je ime svoji potomki izbrala tik po rojstvu in ga ni želela spremeniti, saj je bila prepričana, da ji zaradi njenega značaja in videza pristaja le to. Partnerju je sicer predlagala kompromis, da bi ji dala obe imeni, tako njenega kot njegovega, ločenega s pomišljajem. A dekličin oče se je temu predlogu odločno uprl, saj je trdil, da je po islamski veri materino ime bogokletno. Sodnik Colin Forrest je odločil, da v imenu, ki ga je predlagala mati, ni ničesar spornega in da mora zato prav to ime postati uradno ime deklice. še kot dedek, saj nimam še sivih las in slišim še zelo dobro,« je dejal in dodal, da je njegova 47-letna mama zelo vesela, da je postala prababica. »Ko sem ji sporočil novico, da bo moja hčerka postala mama, je bila na začetku zelo šokirana, zdaj pa je vesela. Njena mama in babica, ki je postala praprapra babica, sta se zelo razveselili novega družinskega člana.« Shem je še povedal, da je navdušen nad svojo vnukinjo, ki mu bo z dneva v dan zagotovo pričarala nasmeh na obraz. Ime ji je Ava tekih je bilo poškodovanih 38 ljudi, med njimi so štirje dobili vbodne rane od bikovih rogov, ni pa bilo nobene smrtne žrtve tradicionalnega teka. Festival San Fermin, ki ga poleg bikov zaznamujejo tudi koncerti, tradicionalni plesi in velike količine alkohola, je v Pamplo-no, mesto z 200 tisoč prebivalci na severu Španije, letos pritegnil več kot milijon obiskovalcev. Dogajanje se je tradicionalno zaključilo opolnoči, ko so se tisoči zbrani na osrednjem trgu Plaza del Ayunta-miento pred mestno hišo, kjer so s svečami v rokah zapeli pesem Pobre de mi (Ubogi jaz). Znova vprašanja Zdaj, ko so v Šoštanju popolnoma »remontira-li« blok 5, lahko pričakujemo, da bodo nekateri spet trošili energijo z vprašanji, zakaj sploh potrebujemo blok 6. Za vsak slučaj Kljub pomanjkanju denarja marsikje pridno popravljajo ceste. Saj pravijo, da krize pri nas še zdaleč ni konec - pa se bodo tako delavci vsaj znašli v bolj urejenem »okolju«. Kdo bo prvi Bližnja selitev prvaka opozicije Janeza Janše v Šaleško dolino je sprožila veliko zanimanja. Zaradi dvoma, da bo deloval le »globalno«, ne pa tudi lokalno, mnoge zanima, kdo bo po novem prvi v tej dolini. Nadloge z nalogami Država nalaga na pleča občin vse več nalog. Zaradi tega imajo občine vse več (ne)predvidljivih nadlog. Za vse ni počitka Velenjski knapi so v ponedeljek odšli na brezskrbni dopust. Za prvega moža Premogovnika ne bo povsem brezskrben. Tik pred kolektivnim dopustom je nadzorni svet objavil razpis za (novega) direktorja. Popuščanje tako in drugače Naša vlada in nekatere druge državne institucije na raznih področjih nekritično popuščajo. Zato kriza pri nas še ne popušča! Sposojanje igrač V velenjski knjižnici se je sposojanje igrač kar dobro obneslo. Ponje prihajajo tudi odrasli. Pravijo, da za otroke. Uspešni študenti Nekateri pravijo, da študenti Univerze z III. življenjsko obdobje bolj pridni in uspešnejši od študentov rednih univerz. Seveda, ni sem jim treba bati, da bodo moral začeti iskati delo. Na konju Slišim, da je v Velenju vse več takih, ki dobro jahajo. Da so torej spretni na konju! REPORTAŽA »Cirkus je moje življenje!« Sezona nomadskega življenja cirkusantov je na vrhuncu - V tujini je konkurenca med cirkusi huda, v Sloveniji dobička ni - Živeti drugače bi bilo bizarno V mestu se je spet ustavil cirkus. Podoba, ki nam je tako domača, a vendar tuja, ki nas že od otroških dni mami, a vendar malce tudi odbija. Cirkus je življenje in življenje je cirkus. Mi smo malce pokukali v zakulisje, med ljudi, ki z njim živijo in dihajo. Vsak dan v njihov svet prinaša marsikaj zanimivega, a tudi vedno novo trepetanje, ali bo prišlo dovolj obiskovalcev, ali se bo posrečil najtežji del akrobatske točke, ali bo šlo vse po načrtu - nešteto stvari je, ki lahko gredo narobe in uničijo čar predstave. In spet se vsak dan sklene z občudujočim aplavzom, ponosnim priklonom in trepljanjem po ramah. Takšen je cirkus - a kaj je tisto, kar je skrito pod pisanim jezikov in je zato zadolžen za mene-džerstvo. Skupaj 17 članov, otrok in že vnukov, se je cirkuških veščin učilo od otroštva. Vsak je za nekaj, navadno pa otroci počnejo isto kot starši. Požiralec ognja je posnemal očeta, akrobatkina sedemletna hči pa že vrti obroče ter se z iztegnjenimi prsti in usločenim hrbtom postavlja pred občinstvom. S cirkusom potuje tudi akrobatska mojstrica, ki jih usmerja pri vadbi in pomaga sestavljati točke. Vsak ima svoje naloge, ki jih poleg vsakodnevnega dvournega treninga opravlja brezpogojno. Kljub temu je vsak svoj šef. Hierarhije in avtoritete ne poznajo. Razen v obliki globokega medsebojnega spoštovanja. gar, ki zna pokazati kaj izjemnega. Nekaj čarodejskih trikov z ruticami in kovančki ni dovolj. Sprejmejo le atrakcije. Slovenci pa jim jih ne nudimo ali ne pokažemo. Tudi cirkuška kultura pri nas ni razvita. Pri naši severni sosedi so cirkusi precej avtonomni, pri nas pa je veliko birokratskih ovir. »V Sloveniji je še dodatno težko, ker ne znam vašega jezika. Ne uporabljam interneta in nimam pisarne. Moja pisarna je mobitel,« je Alberto pokazal kartico s slovensko telefonsko številko. V Slovenj Gradcu in Velenju dobička niso ustvarili - iz Slovenije gredo vedno s primanjkljajem. Najem prostora je dražji, zanimanja pa manj. »Sicer pa nam je Slovenija všeč. Je kulturna dežela, ljudje so Bruhalec ognja svoje poslanstvo vidi v skrbi za tradicijo cirkusa. »Rad bi otroke zvlekel izpred televizije in jim pokazal lepote cirkusa. To je kultura!« ogradah in v poletni vročini preskrbljeni z vodo za hlajenje. Lene kamele in radovedni konji so lepo rejeni in prav nič boječi. Lame so muhaste: »Črne ne slikaj! Ona rada pljuva!« Osli in poniji pa prebrisani. »Dobro ve, da v pesti nimam slad-korčka. Ne bo zastonj vstajal,« v smehu pove Alberto. Živali se kotijo v cirkusu. Kupijo jih le malo, vse pa so čipirane. Trenirajo jih od malega vsak dan eno uro. »Živali se s sladkorno kocko in dobro večerjo več in hitreje učijo kot z udarci s palico. Ta je za usmerjanje,« pove dreser. Tako ponija brez oklevanja stopita na gugalnico in lovita ravnotežje. Redko se zgodi, da živali zbolijo. Če jih ne znajo pozdraviti sami, pokličejo veterinarja. V vsaki pokrajini imajo zvezo z vsaj enim. Najmlajši artisti Evrope Dober artist zgodaj začne. Bratranca, klovna Zitrone in Banane, sta stara 13 in 15 let in se že učita nastopanja v skečih ter žongliranja. šotorom, za ogradami tovornjakov, med muhami in vonjem po živalih. To je družinski posel Tudi če cirkusantov ne veže kri, prej ali slej postanejo družina. Ljubezen, prijateljstvo, zaupanje so najbrž še pristnejši kot v »normalnih« družinah. Cirkus, ki smo ga gostili v Velenju, vodijo trije bratje, ki so šesta generacija cirkuških artistov. »V cirkusu sem rojen. To je vse moje življenje. Drugače ne znam živeti. Človek se sicer tudi tega naveliča, ampak upokojiti se je težko,« razlaga eden izmed bratov Alberto Donert, ki govori šest Seveda pride čas, ko so artisti vsega siti in utrujeni od svobode na eni strani in rutiniranega življenja na drugi. Kjub temu do večjih sporov ne pride. Včasih, ko je kdo deležen večjega aplavza od drugega, pa se le ošvignejo z zavistnim pogledom. Vendar to samo spodbuja ustvarjalnost in predanost vadbi. Denar ni nikoli predmet prepira, kakor smo vajeni v drugih poslih. Vsi so siti in oblečeni, otroci imajo igrače, živali so zdrave in rejene, po predstavi si privoščijo pijačo v mestu in to je vse, kar rabijo. Česar ne vložijo v vzdrževanje naprav, si razdelijo. Družina je odprta za vse člane. V cirkusu se najde služba za vsako- dobri z nami, a radovedni, dokler ni potrebno kupiti karte,« se je pritoževal. Svet v malem Od marca do novembra, ko nemški cirkus potuje po Avstriji, Madžarski, Sloveniji in Hrvaški, je življenje artistov polno, a garaško. Postavljanje šotora in ograd, razporejanje prikolic in tovornjakov traja dan in pol. Začnejo takoj, ko dobijo vse papirje. V vsakem vremenu. Napravijo si dom - malo vasico, kjer se točno ve, kje je otroški kotiček z napihljivim bazenčkom in gugalnico, kje igrajo karte, srkajo in kadijo. »To je naše normalno življenje. Nam je smešno živeti v stanovanju,« je pripovedoval bruhalec ognja. S sabo imajo učiteljico, ki otroke pripravlja na izpite iz snovi, ki so jo zamudili. Vsak artist si lahko vzame prost dan. »Tudi če nočejo več živeti v cirkusu, lahko mirno odidejo,« pravi Albert. Sicer pa se pri vadbi izmenjujejo in si med seboj pomagajo. Točke natrenirajo do zadnjega detajla, da je predstava povezana in popolna. Vsak je nepogrešljiv člen verige. Ob tem Menedžer Alberto Donert je upokojen grbavi klovn. To nikakor ni žaljivka! Po dvojnem zlomu hrbtenice na trapezu je še dolgo delal kot klovn. Danes skrbi za cirkuške posle. zgradijo močno medsebojno zaupanje in soodvisnost. Ko je čas za odhod, v šestih urah pospravijo vse. Zimo preživijo na Dunaju, brezskrbna pa je, če je sezona dovolj bogata. Korenček, ne palica S cirkusom potuje tudi 28 živali. Skrbniki živali delajo neprestano, da so lame, kamele, holandski konji, poniji, osliči in kozliči ter krava čisti, počesani, v očiščenih Najmlajša atristka je stara štiri leta in je navdušila s plesom Michaela Jacksona v prisrčnem karirastem kostumu. Najpomembnejše so veščine, s katerimi si artisti pridobijo občinstvo. Zato že otroci koketirajo in se postavljajo. Starejše pa mirijo, da bo cirkus tudi po njihovi upokojitvi na poti in v nenehnem ustvarjanju novih, še boljših predstav. ■ Tina Felicijan Zloraba ali »nesporazum«? Prostovoljne prispevke lahko zbirajo pravne in fizične osebe, ki imajo za to dovoljenje upravne enote Milena Krstič - Planinc Velenje - Prostovoljni prispevki so ena najbolj pogostih in enostavnih oblik pomoči, žal pa včasih v praksi prihaja tudi do zlorab, do okoriščanja posameznikov in skupin na račun nesreče drugih, zato je treba biti v teh primerih previden. Na osnovi obvestila Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU), ki je bilo pred tednom dni objavljeno na straneh Našega časa, v njem pa center javnost seznanja, da predstavnik Humanitarnega zavoda Grad pobira prispevke in se pri tem sklicuje tudi na njihov center, smo preverili, kako je urejeno pobiranje prostovoljnih prispevkov. Humanitarni zavod Grad, s sedežem v Šoštanju, je registriran za pomoč staršem, čigar otroci imajo motnje v duševnem razvoju, »posebnim« osnovnim šolam, materam samohranilkam in brezdomcem. Ravnatelj CVIU, mag. Aleksander Vališer, je namreč že drugič na javnost naslovil »prošnjo« naj ne naseda predstavniku oziroma predstavnikom zavoda, ki pobira prostovoljne prispevke po domovih, ker naj bi se ta skliceval tudi na njihov center, čeprav ta z zavodom ne sodeluje. Preko anonimnega občana so bili o pobiranju prispevkov seznanjeni tudi na Policijski postaji Velenje. »Naši policisti so zadevo preverili in ugotovili, da sta imela oba, ki sta prostovoljne prispevke pobirala, za to dovoljenje Upravne enote Velenje,« pa je povedal komandir, Drago Alenc. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov od vrat do vrat je treba biti zelo pozoren. Pobiranje prispevkov na tak način, brez dovoljenja Upravne enote, je nezakonito. Tako zbrana sredstva običajno tudi ne pridejo do prave roke. »V 5. členu Zakona o varnosti javnega reda je določeno, da lahko prostovoljne prispevke zbirajo pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče. Dovoljenje upravna enota izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. V dovoljenju se določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen,« pa je pojasnila Brigita Mernik z Upravne enote Velenje, kjer so Humanitarnemu zavodu Grad izdali dovoljenje in 80 tako imenovanih »pobiralnih« pol, ki so opremljene z njihovim žigom. V te pole se vpišejo darovalci in zneski pomoči. Pole morajo biti originalne, opremljene z žigi in ne smejo biti fotokopirane. Seveda smo skušali navezati tudi stik z direktorico Humanitarnega zavoda Grad, vendar nam ni uspelo. Na sedežu zavoda telefona oči- tno nimajo, številka do katere smo se dokopali ne obstaja, tista, ki bi lahko bila prava pa ni v Šoštanju ampak sosednji občini, vendar na njej ni bilo odziva. Mogoče pa se kdo iz zavoda oglasi sam? Le toliko, da pove za koga zbirajo prispevke, koliko so jih doslej zbrali in koliko predali naprej? REPORTAŽA »«Has 21. julija 2011 Delo za 450 mladih Zanimivo in vzgojno počitniško usposabljanje - Mladi ne delajo tisto kar mora koncesionar Velenje, 18. julija - Takoj po uradnem koncu šolskega leta so v mestni občini Velenje začeli s počitniškim delom dijakov in dijakinj, ki se jim bodo do konca septembra pridruževali tudi študenti in študentke. Dobra novica je, da so uspeli zagotoviti nekaj dodatnega denarja za počitniško delo, tako da so sprva načrtovanih 350 prostih mest povečali za sto. Mladi delajo marsikaj, največ pa jih čisti in ureja mesto, kar nekatere moti, saj pravijo, da opravljajo delo, ki bi ga moral koncesionar za čiščenje in urejanje mesta. Kot smo izvedeli na MO Velenje, pa to ne drži. »Prav zanimivo je, da v Velenju nekateri z ničemer niso zadovoljni, saj pripombe na dela, ki jih opravljajo mladi, prihajajo tudi do mene. Ni bistvo to, da se mesto ureja, to jih ne skrbi, skrbi jih, da bi lahko nekdo nekaj zaslužili, kar mu »ne gre«. Vsi vemo, da počitniškega dela ni lahko dobiti, zato smo se odločili, da pomagamo mladim in njihovim družinam tako, da jim omogočimo deset delovnih dni počitniškega dela in zaslužek okoli 280 evrov. Odločitev, da jih ne zaposlujemo več v upravi, ampak da z njihovo pomočjo uredimo in očistimo mesto, je dobra. Večina tudi opazi rezultate njihovega dela. To opazi tudi komisija, ki ocenjuje urejenost slovenskih mest v okviru tekmovanja »Moja dežela - lepa in urejena«. Ob tem župan še enkrat poudari, da je počitniško delo zagotovo tudi vzgojno, saj je prepričan, da tisti, ki poleti urejajo in čistijo tako center kot okolico domov krajanov v pri-mestju, nikoli ne bodo vandalsko uničevali skupne lastnine. »Kljub krizi smo se tudi zato odločili, da povečamo sredstva za počitniško delo; 370 dijakov in dijakinj ter 80 študentk in študentov bo tako letos del počitnic preživelo delovno. Ne bodo pa le urejali mesta, saj se trudimo narediti več na področju medgeneracijskega sodelovanja, zato tabornikom pomagajo pri njihovem delu, pomagajo pa tudi pri počitniških aktivnostih za otroke kot animatorji.« Proučujejo vsebino koncesijske pogodbe Župan Bojan Kontič nam je povedal, da ima koncesionar za urejanje in čiščenje mesta povsem natančno določeno, kaj so njegove naloge. Spet med najlepšimi? Prejšnji teden je komisija državnega tekmovanja v urejenosti slovenskih mest v akciji »Moja dežela - lepa in urejena«, že obiskala in ocenila mesto Velenje. Po odzivih članov komisije se lahko tudi letos Velenje nadeja visoke uvrstitve. Komisija je namreč pohvalila izgled in urejenost mesta. Sedaj ugotavljajo, da so kar nekaj zadev iz koncesije izpustili, zato se celo dogaja, da koncesionar opravi dela, ki jih v pogodbi ni in mu jih zato tudi ne morejo plačati. Ker to ni pošteno, sedaj pripravljajo natančno poročilo, kaj je del koncesije in kaj ne. Zagotovo pa dela, ki jih opravljajo mladi v okviru počitniškega dela, niso del koncesije. To pomeni, da bi morali na MO Velenje preko javnega razpisa iskati izvajalca, ki bi opravil ta dela. In zelo verjetno je, da bi bilo za občino to dražje kot je počitniško delo mladih. ■ bš Pridni in zanesljivi Občina in Termoelektrarna počitniško delo omogočila 141 dijakom in študentom vrtcu, pomagajo starejšim, jim delajo družbo ... Delali bodo tudi v tistih okoliških krajevnih skupnostih, kjer so izrazili potrebo. Tja bodo mlade na počitniško delo vozili. S skupino štirih fantov smo se srečali za oboki, ki s Trga odpirajo pogled proti muzeju usnjarstva. Njihovo delo je bilo, da počistijo prostore objekta, kjer sta bili nekdaj kmetijska zadruga in železnina. Iz njih so vsak dan s samokolnico pripeljali za cel zabojnik smeti. »Na tone« jih je bilo ... Pa prahu in smradu tudi. Kdo jih je tja odlagal, komu so ostala, kdaj jih je odlagal? Kako dolgo je nastajalo smetišče dobesedno sredi mesta? To so vprašanja, s katerimi se fantje niso ukvarjali. Si bodo pa plačilo za opravljeno delo, ko bodo počistili pravo sramoto sredi mesta, še kako zaslužili. Mogoče pade celo dodatek. Nanj so pomislili tudi sami. Že prej, preden sem jih pobarala, če so ga dogovorili. ■ Milena Krstič - Planine Šoštanj, 14. julija - Tako kot že prejšnja leta sta tudi letos pri organizaciji počitniškega dela za dijake in študente v Šoštanju združili moči Občina in Termoelektrarna. Počitniško delo bosta omogočila 141 dijakom in študentom, od teh je 41 otrok zaposlenih v Termoelektrarni. Občina je iz proračuna za plačilo počitniškega dela namenila 37.000 evrov, od tega jim bo Termoelektrana prispevala 22.000 evrov. »Tako lani kot predlani so mladi s počitniškim delom prispevali k lepšemu izgledu Šoštanja. Letos se je za počitniško delo prijavilo veliko dijakov in študentov, nekateri niso izpolnjevali pogojev, bodisi, da so bili premladi, mogoče se lani niso izkazali, ali pa bili izbrani pa potem odločitve, da jih na počitniško delo ne bo, niso sporočili ... Večino pa smo jih sprejeli,« pravi župan Šoštanja, Darko Menih. Na počitniškem delu bodo po en teden, nekateri od tistih, ki so se lani izjemno izkazali, tudi dva. Na uro bodo dobili 3 evre plačila. Prva skupina je rokave zavihala zadnji teden v juniju, zadnja jih bo septembra. Vsi udeleženci pa morajo imeti opravljen tečaj iz varstva pri delu, za kar so tudi poskrbeli na Občini. Delo koordinira Ivo Žnidar. Vsako jutro se z njim sestanejo v stari Roeckovi šoli, kjer dobijo opremo, razpored dela in malico. »Dvakrat sem bil z njimi na terenu tudi sam. Pridni in zanesljivi so, vzdušje je prijetno,« je zadovoljen župan. Mladi urejajo okolico, belijo, barvajo ograje, zalivajo, pomagajo v Vsak dan so napolnili cel zabojnik s smetmi. Si zaslužijo dodatek? TV V • V • • Druženje, učenje in zaslužek Ne le pometanje, obrezovanje in čiščenje tlakovanih površin - Tudi druženje, skrb za starejše in najmlajše občane ter spoznavanje različnih del Letos se je projekt Čisto moje Velenje razširil ter dijakom in študentom v poletnih dneh nudi še več delovnih mest in bolj raznolika dela. Mestna občina Velenje v sodelovanju z velenjskimi organizacijami in društvi skrbi, da se mladi občani učijo tudi med počitnicami. Ne matematike in zgodovine, ampak skrbi za domače okolje in pomena družbeno-koristnih del. Letos dijaki počitniško delo opravljajo tudi v Domu za varstvo odraslih, v Mladinskem hotelu in na otroškem igrišču. Tako ne skrbijo samo za čistočo in urejenost svojega mesta, ampak tudi za dobro počutje svojih someščanov. Vsaka skupina dijakov ima svojega mentoija, ki nadzoruje delo. Goran Damjanovič je študent energetike, a počitnic na veliko ni načrtoval. Odločil se je za delo mentorja, ker dela celo poletje in to mu zelo odgovarja. »Nekaj se da zaslužiti in nekaj koristnih stvari naučiti. Spoznaš veliko dijakov in študentov.« Naloga mentorjev je, da nadzorujejo ekipo in skrbijo, da se predvideno delo opravi. Poleg tega skrbijo za varnost dijakov, da ne opravljajo pretežkih del in niso izpostavljeni premočnemu soncu. »Od 11-ih do 14-ih se držimo dela v senci, takrat je prenevarno in prenaporno delati na soncu. Najtežje pa je vstajanje ob 6-ih zjutraj,« pravi Goran, ki bo na počitniškem delu ostal do konca septembra. Gašper Habe se je za počitniško delo odločil že drugič, ker mu je bilo lansko delo všeč: »To me veseli, veliko novih ljudi sem spoznal in se naučil veliko praktičnega dela.« Počitniško delo ima tudi pomembno preventivno vlogo pri preprečevanju smetenja in vandalizma. »Vandalizma sicer ne zganjam, ne bom pa več kar tako metal stvari po tleh,« je prepričan Gašper, ki se sicer ne ustraši nobenega dela. »Vse kar moramo narediti je približno enako težko in zahtevno. Najbolj zoprno pa mi je pometanje.« V Domu za varstvo odraslih dijaki počitniško delo opravljajo tudi letos, izbrali pa so predvsem tiste, ki obiskujejo zdravstveno šolo. Nastasja Bedrač se je za počitniško delo odločila, ker je med počitnicami hotela nekaj zaslužiti. Všeč ji je bilo že lani in je tudi letos pričakovala dobro družbo ter prijetno delo. »Zadovoljna sem, da sem na delu v Domu za varstvo odraslih, ker nismo na soncu. Seveda pa je naporno skrbeti tudi za starejše, a se kar znajdemo. Tu se dobro počutim.« Dekleta zjutraj v knjižnici popisujejo knjige, dopoldne se družijo z varovanci, gredo na sprehod, včasih pa zlagajo sanitetni material. Na drugem koncu mesta pa se dijaki ukvarjajo z otroki. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine na otroškem igrišču prirejajo delavnice za obiskovalce. Edisa Koča obiskuje ekonomsko šolo in rada opravlja različna dela, zato se je prijavila na počitniško delo. »Ukvarjamo se z otroki, z njimi igramo nogomet, balinčkamo, izdelujemo različne izdelke, modelčke in podobno. Obiska je kar nekaj, a bi pričakovala, da ga bo še več« je povedala Edisa, ki se bo na počitniško delo prijavila tudi drugo leto. Maruša Skornšek je šele končala osnovno šolo in se vpisala na zdravstveno, pa že ima delovne počitnice. Pomaga v Mladinskem hotelu, ki je letos prvič sprejel dijake na počitniško delo. »Delo me veseli, rada bi kaj zaslužila, da bom imela za šolo in si sama kaj plačala, da ne bodo vse morali starši,« zrelo razmišlja Maruša. V hostlu je prijetno hladno, zato je delo nekoliko lažje, ni pa vse prijetno. »Pospravljamo sobe, kar ni tako zahtevno. Čiščenje stranišč pa je grozno delo. Šolala se bom in se potrudila, da si zagotovim ustrezno izobrazbo, da mi ne bo treba opravljati takih del,« je odločena Maruša. Novi načini opravljanja počitniškega dela so dobrodošli, saj dijaki spoznajo več različnih poklicev in morda že razmišljajo, kam se bodo usmerili po končani srednji šoli. Poleg tega razbijajo mnenje, da opravljajo sizifovo delo, saj se tlakovci hitro zarastejo, sveže barvane ograje pa zbledijo. Druženje z občani, pridobljene izkušnje ter delovne navade gotovo vsem pustijo trajni pečat. ■ Tina Felicijan KLI ! Matjaž Trop: »Sem dijak in med poči- tnicami rad z delom zaslužim kakšen evro. T okrat bodo »trdo« prisluženi. Delamo, a se znamo tudi pošaliti.« Staš Trop: »Sem študent. Delo je zahtevno, a so nam obljubili dodatek. Upamo, »Malo me daje prah, ker sem nanj aler- da bodo držali besedo.« Adnan Mušič: gičen in kar precej kiham. Ampak se privajam. Zaslužek bo pa prišel še kako prav, namenil ga bom za počitnice.« Andraž Roškar: »Prvič sem na počitniškem delu. Končal sem osnovno šolo, nadaljeval bom na elektro. Všeč mi je, čeprav je delo opravlja naša na, težko.« , ki ga skupi- VI PIŠETE 15 Šoferji in avtomehaniki so praznovali Združenje šoferjev in avtomehanikov Šaleške doline delujejo že vse od leta 1956. Člani so zelo aktivni na področju številnih preventivnih akcij, med drugim organizirajo vsako leto brezplačne tehnične preglede, vključujejo pa se tudi v številne akcije zagotavljanja boljše prometne varnosti. Prve septembrske dni sodelujejo pri zagotavljanju varnosti na vseh kritičnih prometnih točkah v mestu, organizirajo izpite za kolesarje in sodelujejo še v številnih drugih preventivnih in izobraževalnih akcijah. 13. julij je njihov stanovski dan, ki ga že tradicionalno obeležujejo s parado vozil. Tudi letos so z njo opozorili nase. ■ Dekleta so za mivko Prvenstvo Društva za športno rekreacijo Gorenje Čeprav je bila minula sreda izredno topla, se je popoldne na TC Jezero v Velenju zbralo kar 26 ekip na prvenstvu Društva za športno rekreacijo Gorenje v odbojki na mivki. Že takoj je bilo opaziti, da je zanimanje za to odbojko izrazito naraslo med ženskami, moške ekipe pa so okrepili mladci, med njimi tudi dva osnovnošola (najmlajši s 13 leti) in tudi kakšnen upokojenec (najstarejši s 67 leti). V vsaki kategoriji se je torej pomerilo po 13 ekip. V bojih na izločanje in v zaključnih dvobojih se je med ženskami skoraj ponovila lanska zgodba, med moškimi pa sta se najmlajši ekipi pomerili med seboj za tretje mesto, sicer pa se je večina zadnjih srečanj končala s tesnimi izidi, večinoma z 2:1. Organizatorja Silvester Štrigl in Matej Pruš sta bila z udeležbo in tekmami nadvse zadovoljna. Končni vrstni red prvenstva - ženske: 1. mesto »M8M« (Manja in Maruša Globačnik), šič, Anika Brglez), 3. »Dama« (Marja Plevnik, Daša Tofant), 4. »S in M« (Marjana Javor-nik, Sabina Camloh); moški: 1. »Drinkersa« (Rok Reberčnik, Izlet na Gorenjsko Člani in članice PD Škale-Hrastovec smo se 25. junija podali na izlet, pot nas je odnesla na Gorenjsko. Poleg 44-ih članov društva ter mladih planincev, so se nam pridružili tudi trije nečlani. Najprej smo se ustavili v Mojstrani, kjer smo si ogledali muzej planinstva in gorništva Slovenije, naredili spominsko gasilsko fotografijo in se nato odpeljali naprej po Zgornjesavski dolini do zaselka Gozd Martuljek. Ko se je avtobus ustavil smo bili deležni prečudovitega razgleda na Martuljkovo skupino vrhov, vsi namreč segajo višje od 2500 metrov. Iz doline se nam je tako razprl pogled na v višave kipeče vrhove; Kukovo špico, Široko peč, Dovški križ, Špik in Frdamane police. Ogledali smo si tudi Martuljkove slapove, pot smo nadaljevali ob potoku in na koncu doline se nam je odprl pogled na mogočen Spodnji Martuljkov slap. Po stopnicah smo se povzpeli nad slap, kjer razpotje na eno stran vodi proti bivaku pod Špikom, nas pa je pot zanesla na drugo stran, proti brunarici, kjer smo si odpočili in se nato po zgornji poti vrnili v dolino. Utrujeni in polni lepih spominov smo se v popoldanskih urah vrnili domov. ■ Imate težave z ustnim zadahom? Ustni zadah opisuje neprijeten, atipičen vonj, ki ga je mogoče zaznati pri izdihavanju skozi usta. Pod normalnimi pogoji je zrak, ki ga izdihamo iz pljuč, rahlo sladkega vonja in ga praviloma ni mogoče zaznati. Njegova intenzivnost je odvisna od različnih faktorjev in se tekom dneva lahko spreminja. Klinične študije so pokazale, da približno 90% vzrokov za ustni zadah izvira iz ustne votline, v preostalih 10% so vzrok sistemske bolezni, stres ali psihična obremenitev. Ker se ljudje na lastne vonje prilagodimo, v večini primerov lastnega ustnega zadaha ne zaznavamo več. Le-ta zna biti velika težava in zadrega pri medsebojnih stikih. Stanje ustnega zadaha je tudi edini simptom, ki ga težko sami prepoznate. Nanj lahko pomislite, če opazite, da se med pogovorom ljudje odmikajo od vas ali vzdržujejo določeno razdaljo. Vzroki za ustni zadah Vzrok za ustni zadah je predvsem metabolna aktivnost anaerobnih bakterij, ki iz sline, zobnih oblog ali oblog na jeziku proizvajajo hlapljive žveplove spojine in kadaverin. Vsi ti produkti tvorijo najpomembnejše sestavne dele izdihanega zraka in odločilno vplivajo na ustni zadah. S svojo veliko površino in posebno strukturo brbončic predstavlja jezik edinstveno ekološko nišo v ustni votlini. Jezik lahko zadržuje večje količine ostankov hrane v ustih ter omogoča zatočišče velikemu številu bakterij, zato je jezik velik izvor nastanka ustnega zadaha. V večini iščemo vzroke za ustni zadah v ustni votlini, to so: zobna gniloba ali karies, povezana z zagoz-denjem in gnitjem hrane, bolezni obzobnih tkiv (kronični parodonti-tis, akutni nekrotizirajoči gingivitis, periimplantitis), slabo prilegajoči protetični nadomestki, večja dolžina jezičnih papil, razbrazdan jezik, bolezni mandljev (angina, tonzili-tis), določena vrsta hrane (čebula, česen, curry, močne začimbe), kava, alkohol in kajenje. V 10% je ustni zadah posledica sistemskih bolezni prebavil, jeter ali trebušne slinavke (sladkorna bolezen) in bolezni dihal. Slab zadah spremlja tudi ljudi, ki so pod stresom, dehi-drirani ali na dietah. Kaj je jutranji zadah? Je slab zadah iz ust, ki ga opazimo zjutraj, ko se prebudimo in je normalen pojav. Nastane zaradi zmanjšanega pretoka sline med spanjem, posledica tega so suha usta. Slina ima nalogo vlaženja ustne sluznice. Ko spimo se usta najbolj osušijo in ravno to je vzrok famoznega in neprijetnega jutranjega zadaha in se ga pogosto zamenjuje s kroničnim zadahom. Jutranji zadah izgine že z natančnim umivanjem zob. Halitofobija Pri približno četrtini pacientov, ki poiščejo pomoč, gre za pretirano skrb, da imajo slab ustni zadah. To imenujemo halitofobija. Ti pacienti so prepričani, da imajo slab zadah, čeprav jim tega nihče ne omeni. Slab ustni zadah običajno opazijo naši sogovorniki. Lahko pa ga tudi sami, če si pred usta in nos pridr-žimo roko in izdihnemo sapo ali nenazadnje, vprašajte dobrega prijatelja, da preveri, če imate zadah. Zdravljenje Pomoč pri težavah s slabim zadahom najprej poiščemo pri zobozdravniku, ki bo pregledal zobe in ustno votlino ter ustrezno ukrepal. Odstranil bo zobne obloge, saniral kariozno zobovje, izpulil nerešljive zobe, zdravil parodontalno bolezen in nas napotil k specialistu ter nas poučil o pravilni ustni higieni. Pri sistemskih vzrokih pa moramo zdraviti osnovno bolezen in ni dovolj le blažitev simptomov v ustni votlini. Ustni zadah je za posameznika lahko velik osebni in socialni problem in zaradi te težave vedno več ljudi prihaja v zobne ordinacije. Približno 90% vzrokov za ustni zadah izhaja iz ustne votline, zato