Leto V
Szombathely, 1918. november 24.
Štev. 47.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K, Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
   Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Novi časi.
Dosta lüdi je pravilo vu časi bojne,  da bi denok radi znali, kama to ma priti. I so prosili Boga naj jih tečas žive.
I prišo je konec. Liki eden veter je vleko iz domi na front i od fronta domo. Doma so na vse kraje postanole prek noči revolucije, nove vlade so postanole. I prek noči smo čüli, da na vseh frontah počivajo orožja, guči se od premirja.
Celi svet si je gori zdehno. Lehko je njemi gratalo. I mesto toga, da bi se Bogi zahvalo, je ništerni doli sleko svojo človečo čest i začno je ropati pri svojem bližnjem.
Kritični časi so minoli. Ešče hüjši, mogoče pa pridejo. Kaj bo naša dužnost? Podpirajmo vlado, štera se je vu revoluciji narodila, podpirajmo jo proti vsem lüdem, po šterih je ešče ne zadosta radikalna. Ki šče bolje radikalen biti, ki šče več včiniti, on je že proti nam. On že proti revolucijo dela. Po takšem bi ta prišli, kak na Ruskom, kde so ljüdje eden ovoga klali, zdaj pa ne majo ljüdstva, in zato njim poljsko delo stoji.
Zato pa moj dragi Slovenec, pamet mej na pravom mesti. Ne si štor vu gošči, šteri si ne premišljava, nego človek si, šteri ma razum i slobodno volo. Dogodke, šteri se okoli tebe godijo, gledaj s odprtimi očmi i zarazmi je. Dostakrat si mrmrao proti Bogi, zakaj more biti bojna, zakaj Bog dopüsti bojno? Ne vidimo ešče vse, nego že vidimo, da novi, slobodni narodje so stanoli gori, vidimo, da gospodje armade i vojske se mikajo i skrivajo. Ne do več ladali. Vojske — armade tüdi minejo. To vse mine — liki božna senja. Pride den dela. Vsaki dobi delo i s svojga dela lehko bode živo.
Sombotelski püšpek so dali okrožnico.
Po trplenji več kak štiri let den mira stanüje med čarnimi oblakami. Velko moč potrebüjemo. I to od Boga čakamo. Velko vüpanje, vrela molitev naj ravna vladajoče düše. . . Pastir more kazati pot. Čreda sa pa more vu nevarščini k svojemi pastiri stisnoti... S lübeznostjov sprejmite vojake. Veselje povrnenja i videnja naj ne moti bridkost. . . Povrnoči se vojaki se naj včasi podajo k staromi deli. . . Stojte močno vu veri, možato se oponašajte i se okrepite. (Kor. 1. 16.)
Premirje.
Naše poveljstvo je že 29. oktobra taljanom ponüdilo premirje. 3 novembra je sovražtvo stavleno bilo. Ententa je dobila pravico, šterosteč mesto zasesti, polovico štükov moremo nazaj nihati, tak i iz mornarice smo mogli ladje prek dati. Taljanske vlovlene moremo včaši vödati, naši ešče duže na taljanskom ostanejo. Naši so se mikali Srbov i Francozov. S poveljnikom armade ententa smo premirje sklenoli. Prva pogodba je, da se na 15 km. sprazni naša vlada. Ententa samo 6 peških i dve konjeniški divizij dopüsti, ove se morejo razorožiti. Tretja točka pravi, da ententa lehko zasede vsako važno mesto na Vogrskom. Mogli mo prek dati lokomotive, z donavske flotile ništerne ladje. Na Srbskom mo mogli nazaj postaviti železnice, telefon i telegráf. Orožje vu določenom mesti moremo doli djasti. Zastopniki vogrske vlade so ešče prosili, da premirje samo tak podpišejo, či ententa do mirovnoga pogajanja dobro stoji, da vogrske granice nikša oblast ne bode napadala. Na slednjo prošnjo so ne dobili odgovora, i tak so mogli brezi nje vse
drüge pogodbe premirja podpisati. Ki je zgübo bojno, on more vse za dobro vzeti. Kda so zastopniki pred generala prišli i so naprej dali, da so oni izvršitelje vogrske ljüdske vole, je general pravo. Vi zastopate magjarski narod, nego ne vse narode vogrske. Od leta 1867. so vogri prišli pod roko nemcov, zatirali, zaklačili so drüge narode. Vogri so vküp šli s nemcami i z njimi v red bodo mogli plačati.
I nemci so sklenoli premirje s ententov. Žmetni pogoji. Daleč morejo nazaj iti, podmorske čune morejo prek dati ententi.
Nemški casar je doli zahvalo i pobegno. V Berlini, v Müncheni na Bavarskom, v Beči — (na Dunaji) so vöskričali ljüdsko vlado — republiko. — Tak ljüdstvo na vse kraje oster sod drži nad onimi, ki so krivi, da je zemlo štiri leta okoli vzeo krvavi sapot po bojiščah za vladare omirajočih junakov. Usoda je pravična. I što bi jo mogo staviti?!
Stara Austrija se je razdelila. Čehi že majo svojo državo, prek segajo na vogrske stolice. To se odloči na mirovnom kongresi. Nemci bodo svojo državo meli i so prevrgli k Nemčiji. Na jugi se pa nastavlja Jugoslavija. Taljane pa tak reši taljan i je k svojoj državi prikapči. Dosta pitanj ešče je, štere med sebov narodje je ne odločijo, to je vse nihano na mirovni kongres. Tam do se države delile, tam dobijo pravico velki narodje i dobijo pravico najmenši narodje.
19. nov. Ništerni, kak minister Windischgrätz, so pobegnoli na Švicarsko i od tistec delajo proti Karolovoj vladi. Guči se, da je domo pozovejo, či pa ne bodo bogali, vlada de sigurno proti stopala. — V Hagi je srbska vlada i jugoslovanski Narodni Svet podpisala pismo, s šterov nastavijo
2
NOVINE
1918. nov. 24.
srbsko—hrvatsko—slovensko državo. — Rumuni, čehi i srbi na Vogrskom. — Do 13. nov. so iz taljanskoga 385. jezer vojakov domo poslali. Domo idejo iz Ukrajine. Tožijo se vojaki, da njim na poti vse vkraj vzemejo, komaj njim spodjen obleč nihajó.
14. Kral Karol je doli zahvalo. V Pečüh je prišlo 600 srbskih pešakov i 100 konjenikov. Odposlanstvo je pozdravljalo poveljnika, ki je vu svojem odgovori pravo, da vu imeni Velke Srbske pozdrav, mir i prijatelstvo prinesejo i prek je dao pozdrav krala Velke Srbije. V Pragi so vöskričali češko—slovaško republiko. Za predsednika so proklamirali profesora Massaryka.
16. nov. Čehi vö idejo z Vogrskoga. Narodni svet je 31. okt. — den revolucije i 16. nov. — den vöskričanja republike je za narodne svetke postavo.
16. nov. je vöskričana vogrka republika. Mirovno pogajanje de se zvršavalo prve dni leta 1919. Nemški casar je pobegno na Hollandsko. Što zna, či ga Angluši ne bodo vö prosili, da bi račum dao od vse one smrti, štero je pozvročo s Zepelinami i s podmorskimi čunami.
Dom i svet. — Glási.
Tiskarna nam je stroške od 1. novembra znovič 27 procontov zdignola. Koma denok pridemo?!
Radgonja se brani Jugoslavije, piše Straža. Radgonski mestni svet je dne 31. okt. sklenil protest proti priklopitvi Radgone k Jugoslaviji.
Kda so železnice samo vojake vozile i več mestih so železnice poropali, zavitke (paketa) je ne štela pošta sprejeti. Tak so „Novine“ 10. nov. zdostale onim, ki jih več sküpno dobivajo.
Preporačam našim čitatelom „Klaverjev Koledar 1919.“ Klaverjeva drüžba je misijonska drüžba v podporo afrikanskih misijonov. Drüžba izdaja ilustrovani mesečnik „Odmev iz Afrike“ (1 k. 50 fil) i za mladino „Zamorski otrok (1 k.). Cena od zgoraj omenjenoga Koledara je 80 fil. — Vse naročila i darove, prosimo, pošiljajte na Drüžbo sv. Petra Klaverja za afrikanske misijone, Ljubljana, Pred škofijo št 8.
Naznanim Vam, da naš kalendar i Marijine liste, ne de dugo, ka v roke dobite. Ki so ne naročniki „Novin“, za kalendar plačajo 2 kor.
Slobodno slovenski včiti vu šolah, Minister je dopüsto, da vu slovenskih vesnicah — vu veških i verskih šolah — se slobodno slovenski vči, včenje
vogrskoga jezika se pa v 1. razredi lehko odstrani. Šolski predsedniki morejo novo odredbo pred šolsko spravišče postaviti. — Iz naše strani moremo izjaviti, da smo šteli pred ništernimi letami slovenski abecednik, slovensko čitanko dati za malo deco. Te so nas vösmehjali krogi, šteri bi knige mogli potrditi. Zdaj smo pa te brezi knig. Nego zato naše pravice — od ministra nam ponüjane zavržti ne smemo, nego moremo gor obdržati te čas, kda mo že meli slovenske male knige za malo deco. Znano je, da malo dete z slovenskih knig se prvle navči čteti, da jezik razmi, kak pa iz magjarskih kde niti edne reči ne razmi. Znam jas, da so jo med nami, šteri na vogrsko, na nemško pošilajo deco, da se navči magjarski i nemški — i vu naših šolaj želejo, da se deca magjarski vči jo — to jas vse znam i zdaj ne bodem razlagao, zakaj je to, — edno visoko držimo gori, maloj deci 7—8 let staroj slovenske knige trbe vu roke dati. Tam se navči čteti i pisati, ka nanč v pamet ne vzeme. Samo igrača bode. Že ednok konec včinimo, da nam male dece ne bodo mantrali s „veršušami“, s földrajzom (zemljepis) i t. d. — šteroga nikaj ne razmijo.
Troja armada. Od osemnajset let više — 5 let — starih vojakov se napravi prava armada, plača njim bode zvün menaže, 10 kor. na den. — Z vojakov više starih se naredi narodna straža. I tretja straža bode po vesnicah, zvana meščanska straža.
Vlada je odredila, da vsaka hranilnica, štera je kotriga „Pénzintézeti Központ“-a, je dužna do 25. decembra vojakom od udinske Cassa Veneta del. Prestiti vödana 95 lire (bonkovce) vu tečaji 100 lir notri vzeti i izplačati.
Na postaji Tisza Kálmánfalva so ropali eden vlak. Med ropanjom se je eden vagon — s benzinom — razpočo, celi vlak je začno goreti. Moč eksplozije je vu zrak zdignola ropare, 60 jih je mrlo, več sto jih je pa ranjeni.
Vlada je pod zapor vzeto seno, slamo oslobodila. Seno, slama se slobodno oda i küpi. — Tak i itvane svinje je slobodno odaviti i küpüvati.
Minister poljedelstva Buza Barna je izjavo, da 3 milijon plügov zemle na parcele šče odati ljüdem.
Na Tirolskom v Bozeni dva i pol deci vina košta 20 fil, ne dugo ešče 4 kor.
20 kron je spadnolo na zemlo, telko nemških vladarov je prenehalo, dežele, so republike postanole. Stari kral Peter (srbski) i Nikita črnogorski sta nazaj prišla vu svoje države.
Eden klaftar borovih drv vaga 13 meterskih centov, bükovih drv pa 20 meterskih centov.
Nemčija je mela vu začetki bojne 32 jezer lokomotiv. 65 jezer vagonov za ljüdi i 600 jezer za blago. Zdaj more prek dati ententi 5 jezero lokomotiv i 150 jezer vagonov. Zvün toga na Austrijskom, Vogrskom do Poljskoga i Balkana so raztrošeni vagoni.
Narodni svet okrajine Novoga Grada se je brigo od prehrane, od dovoljenja mlenja, od obleke i od industrijskih pridelkov. Odločbe po nemškom jeziki so dali na znanje prebivalstvi. Želejo, da materin jezik prebivalstva naj svojo pravico ma vu šolah i pri sodnijah. Tak trbe ljüdstvo doli vezati, ne pa tak, kak pri nas, da je, prej, slovenec ne slovenec, nego je madjar. Znam jas, da dosta jih je pri nas, ki si na sodniji (pri biroviji) znajo vogrski pogučati, nego dosta več jih je, ki si ne vejo zgučati. Tolmač je pa tolmač, vsaki ma svoje mnenje od njega.
Vkraj do jemali gvant i obütel za vojake, šteri z fronta razčesani, bosi i skoro nagi domo pridejo.
Glad na Nemškom. Z Amerike so že na proti ladje, štere živež prinesejo na Nemško. Scheideman je izjavo štatistiko, po šteroj na Nemškom zakonske dece 30 procentov i nezakonske 50 procentov merje, ar je matere ne morejo hraniti.
Demobilizacija vu Železnoj županiji se zgodi v Sombathelyi pri 83 i 11 polki, v Kisegi, v Kermedini. I monošterske okrajine do šli 20—24. dec., z sabočke krajine 2—6. jan. 1919. Vojaški obleč i orožje že vküp spravleno naj prinesejo, či majo civilski gvant. Šteri so civilski gvant pri 83. ali 11. polki nihali, teda nazaj dobijo, či je v Somboteli vu magazini, ar eden del civilskoga gvanta polka 83. je na Dunaji (v Beči) ostao.
Na Letini so poropali židovske trgovine napadali i marofe, vse so odnesli, nego že začnejo nazaj nositi. Vekšim posestnikom je vse porobljeno, ešče živino, so njim pregnali. Štatarium so 6. nov. vöpovedali v Lendavi, v Čakovci, na Letini, na Novi i v Preloki. Po mali mir nastanüje.
V imeni Bl. D. Marije prosim bogatce, naj pošlejo nej meni ali komi drügomi na hasek, nego jedino njenomi Listi šteri se zdaj štampa, malo vekšo podporo. Več jezer koron je stroškov. Vsi dohodki na Novine ido. Marija 1. tiste prosi štere je blagoslovila z zemelskimi dari. Ne odvržite njene prošnje dragi bogatini! I Črensovci, Cserföld, Zalam. Klekl Jožef vp. pl.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában  Szombathelyen.