m IZDAJA ZA GORIŠKO IX BEIEČIJO PRIMORSKI DMEVMIK !g?VHI. - Štev. 234 (2230) GLAS ELO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEKSLJE UPRAVIČENO PRIČAKUJEMO, DA BO Z IZBOLJŠANJEM PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED ANGLEŠKIM IN JUGOSLOVANSKIMI NARODI ODSTRANJENA DISKRIMINACIJ. SKA POLITIKA ZVU DO TRŽAŠKIH SLOVENCEV. Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 27. septembra 1952 Cena 20 lir k llasperiieva kletka Jugoslovanska vojaška delegacija ! SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ODGOVARJA GEN. WlMER10NV Jred*ednik italijanske vlade »L Peri> te dni ^nil AaJZ nem*kemu kanclerju v l, aueriu■ Pred povratkom skr, , 36 imel v Bonnu ti-mT° °"terenco, kjer je od-razrm vprašanja. dj em.1 vprašanji je bilo tu-vprašanje ali po njegovem obstaja kakšna podob-ilti med saarskim in trža-j'7 vprašanjem. Na to vpra-dol De Gcsperi na-ttjt odgovor: ((Dovolite mi, ocJSovorim odkrito: L °Sti ni' Saarsk° vpra-skn . preHvsem gospodar-vPraašnje — in oprostite , ce sem slabo poučen, — se tetaSmehni! “ medtem ko torti ° vpraaanje zadeva natrli': gre za klic krvi- Mi J:a?am° etnično črto, po lost ,1 Plebiscit. Tito na ža-hotei 6?U nasPr°tuje. On bi t0 l. ««Pno upravo, ampak isto ka)tor postaviti v ločiin , dva naroda, ki iu trt-rii ® b°ka nasprotja. On ijj : a“a tudi italijanskega ■ ,.®°. ovanskega guvernerja.1. se menjala vsaka tri <*« jugoslovanski gu-•Ptrahi sv°j° triletno dobo je biln ,Za un'eenje tega, kar ^etju, o1)6!3 V pre^^em tproi e saarskega CajBanja Pa je gospod De tr0je r‘ zanikalt da bt ponudil tled P°sredovanje, in to iz Pran razlogov: 1. ker so •sini °Z- 'n ^emc' v stanju 2. kert6Sit’ sporno vprašanje; t>bla,n°n sima nobenega po-ker » a za nekaj sličnega; 3. tuje ?e,iInara vtikati nosu v trio st« • .Ve- aVse, kar morati. Sto rit*' ip ne le mi Italija-te’tr.c; Pak tutii Belgijci, Nizo-lje u !p vsi, ki so dobre vo-etttči' se me \ diametralno naspro- ’1en!juC' da je Saar izključ-, r*fco a pokrajina, in da je twhprašanje le vpraša-!^5,n Dr epetitou po saar-•praSn em°' Onie '0u. Zaradi tega to ni nikako sporno Paic (j- nemSko vprašanje, Se fla moglo vključi- ‘i le o ?r‘(i d^°^n° vprašanje, kako e Djeu Pravične porazdelit-«ce,u surovinskih virov na I” fttnpo/* socialistične- l^stva a svetovnega gospn-r eetiom t0 Vprašanje je ze-L^erah n° in v današnjih fejtur D Nerealistično, Vse-i0!to Heinsi0 vPrašanje ni ni-^je n , O'francosko vpra- i,^0-nenrlnn^ pa cc!o fran' t«! nemtZ. vprašanje, ker in s |t°nj pa celo fran-« k? vprašanje &.• * P°krajino ]kb * >r._ temu nernški '• premog. A 6r,»",D»tn da °re za tako ti Snosti zadev° francoske nienj °osPod De Gaspe- s /in, m ’°tja . Se nič manj glo- da pr* tem Se starejša k.^eijo jmed Nemčijo in ° 6°!jo , iz0laditi z do-"tttni pr„n neP°sredno med adt. rancozi ____ V."«! nncozi k0 •n Nemci, i '°a nas„-„.fc ra*meroma j. in Jtalit J° med Jvgosla-lj Trsta ,n ~ Predvsem gle-li ^akor *ai.keoa ozem-t ni*i z ,j , e daj° premosti- Ccs'fanim!‘ Td obe,n“ za- 'k‘tevam0' 1 vama r'“ Su&e Šaar Ce Pr' tem še dej-darodnostno konemi,Ca Pokrajina, r~°re pr‘ tržaškem k i*i X vzem,akna^odn°stno me- ' "trodnosJ” pred'''ta,,- t,,r/*t le e, tno strnjeni e-n,, °Uenci in Hrvati, v*1« 1 'V n®r0rj„ ' , J predst le siou,"° .Strnjenl Pa , 1 in Hrv, . v » NtočnoB S Slovenci in iis./eiiiSča po,nešana tnest-’1 , »a kakPOte,n ie d0volj areln0 „ Politično K „ 'epielii i^PratI^e,,i o-i al^e n a Gasperije- Ue c'(I5P€rije ^n‘jen Ha Je !“s'Cem vprašaji m* «klIC "I?0™ skIice •be.^eu ^a^Ntno 2*ti1'^«stn0kr.vi» «• toliko ker je psemu -«er!k 2(1 kri,aN. slovensi(a in 'S'*- *** - ^obojN^ničIjipi tei ,n neodvisno- Po ^klT^\De Gaspen-lt^Nr„ Ga';m° dolžni go-\N5> jasno in Pariti 6”1 Pa od-na»lednje; mi skupne jugoslovansko-italijan-ske uprave Tržaškega ozemlja ne smatramo za «kletko», ker v taki upravi vidimo najboljše jamstvo, da naše ozemlje ne bo nikoli več postalo dejanska kletka za Slovence in Hrvate, kakor je to bilo v dobi italijanske zasedbe teh krajev. Poskus, da bi se Italija ponovno dokopala do teh krajev, smatramo za neprimerno slabšo rešitev, kakor to, kar De Gasperi imenuje «kletku», ker bi po De Gasperiju predlagana rešitev predstavljala ne le kletko, ampak zapor za Slovence in Hrvate. To je prvo. Drugo pa je, da je s tako označbo skupne ju-goslovansko-italijanske uprave Tražškega ozemlja De Gasperi nazorno povedal, da njegova demokrščanska vlada ne more živeti v slogi z jugoslovanskimi narodi, m da zato zahteva za tržaško vprašanje tako rešitev, ki naj italijanski vladi omogoči tako ravnanje s slovensko in hrvaško narodno manjšino, proti kateremu jugoslovanska vlada ne bi imela nobenega izdatnega sredstva To se nazorno vidi tudi iz tega, kako si De Gasperi zamišlja izmenično upravo italijanskega in jugoslovanskega guvernerja: jugoslovanski guverner naj bi sistematično uničeval «delo» italijanskega guvernerja, in o-bratno. Mi res ne vemo kako more predsednic italijanske vlade javno izustiti nekaj tako neumnega. Jasno je, da bi v njegovem primeru ne šlo za SKUPNO upravo, ampak za dvojno upravo Tražškega o-zemlja, najprej italijansko in nato jugoslovansko upravo. Skupna uprava pa pomeni — žal nam je, gospod De Gasperi — da mora imeti vsak upravni ukrep predhoden pristanek druge vlade, kakor je tudi vsako razveljavljenje nekega ukrepa nujno vezano na pristanek zainteresirane vlade. Kje je potem vaša aklet-ka», gospod De Gasperi? Resnica je le, da se De Gasperi poteguje za tako rešitev tržaškega vprašanja, ki bi naše o-zemlje spremenila v dejansko kletko za Slovence in Hrvate, prepuščene na milost in nemilost «modri» rimski upravi. Mimo tega pa je sploh značilno, da demokrščanski predsednik italijanske vlade De Gasperi uporablja tak izraz, kar kaže, da so ljudje zanj zverine, ki morajo biti sicer v ločenih kletkah, vendarle vedno le v kletkah. Za demo-krščanskega državnega in političnega voditelja je tako poziranje sicer dokaj sumljivo, a kdor pozna zgodovino italijanskega načina upravljanja nad narodnimi manjšinami ve, da je tudi De Gasperi jeva «kletka» izraz tiste politične nesposobnosti, ki uradni italijanski politiki povzroča vrsto ponižujočih nevšečnosti tako doma kakor v zunanjem svetu. D. H. pri tarskem obrambnem ajnistrni^P^gg^g^g Delegacijo FLRJ na zasedanja glavne skupščine OZKI bo vodil Veljko Vlahovič. Djuro Salaj o borbi za resnico v mednarodnem sindikalnem gibanju. Trgovinska pogajanja med FLRJ in Švedsko Spopadi med vojsko in uporniškimi skupinami v Severni Albaniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Po vesteh iz Ankare je turški obrambni minister priredil danes članom jugoslovanske vojaške delegacije. ki se mudi v Turčiji, svečano kosilo, ki sta se ga udeležila tudi turški zunanji minister in jugoslovanski poslanik v Turčiji. General Pavle Jakšič. vodja jugoslovanske vojaške delegacije, je danes izjavil, da je zelo zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki je bil delegaciji prirejen y Turčiji. Dejal je tudi, da je organizacija turške vojske naredila nanj in na člane delegacije zelo dober vtis. Nam:-:r> tega obiska je dejal general Jakšič, je vzpostavitev stikov med obema vojskama in temu prvemu koraku bo gotovo sledilo tesnejše sodelovanje. V Jugoslavijo je bila povabljena turška vojaška delegacija, ki ji b0 kmalu nato sledila tudi grška delegacija. Politični opazovalci v Ankari coudarjajo prijateljsko o-zračje tega prvega stika med predstavniki jugoslovanskih in turških oboroženih sil. Danes opoldne je predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito sprejel turškega poslanika, doyena diplomatskega zbora Kemala Keprilija in njegovo soprogo. Njima na čast je maršal Tito priredil kosilo, kateremu je prisostvoval tudi načelnik protckcla jugoslovanskega zunanjega ministrstva, dr. Slaven Smodlaka. Pod vodstvom namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra Veljka Vlahoviča bo v nedeljo odpotovala r,a zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov jugoslovanska delegacija, v kateri so pomočnik zunanjega ministra Leo Males, jugoslovanski veleposlanik v ZDA Vlado Popovič, veleposlanika v zunanjem ministrstvu Josip Djerdje in Milan Bartcš, sekretar zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Vladimir Dedijer m namestnik stalnega jugoslovan. skega delegata pri OZN Marjan Barišič. V zvezi z obiskom turške gospodarske delegacije v Jugoslaviji so jugoslovanski gospodarski krogi mnenja da se bo med Jugoslavijo in Turčijo znatno povečala trgovinska izmenjava. Kakor so izjavili predstavniki turške delegacije, se Turčija zanima predvsem za uvoz emajlirane nosode. kovinskega blaga, tekstilnih izdelkov, lesa in cementa. Jugoslavija pa bo izvažala iz Turčije zlasti pšenico in bombaž. Danes zjutraj sta odpotovali iz Skoplja na ogled solunskega velesejma dve skupini makedonskih turistov To je prvi obisk makedonskih turistov v Grčiji. Novoimenovani jugoslovanski odpravnik poslov v Abesi-niii Zdenko Stambuk je danes odpotoval na svoje novo službeno mesto. Pričakujejo da bo uradne dolžnosti prevzel okoli 15. oktobra. Diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Abesini-jo SO bili vzpostavljeni po obisku jugoslovanske misije dobre Oster članek Pravde" n proti Kennanovim izjavam D. Acheson izjavlja, da je Kennan samo umirjeno ugotovil dejanske pogoje življenja zahodnih diplomatov v Moskvi - Diplomatski krogi se sprašujejo, ali bodo imele Kennanove izjave kako posledico za sovjetsko-ameriške odnose PARIZ, 26. — Agencija *Tass» javlja, da moskovska «Pravda» obtožuje ameriškega poslanika v Moskvi Kennana, ki je sedaj v Londonu na konferenci ameriškiti diplomatov, «grobega protisovjetskega izzivanja*. List trdi, da Kennan «izrablja vse prilike za zastrupljanje rusko-ameriških odnosov*. Pod naslovom »Obrekovalec pod krinko diplomata* trdi list med drugim; «Kennan, ki je odpotoval v London na konferenco ameriških diplomatskih predstavnikov, je izrabil svoj sestanek z dopisniki ameriških in zahodnoberlinskih listov ter je nagromadil vrsto obrekovanj proti Sovjetski zvezi To njegovo stališče ne dopušča nobenega dvoma o dejstvu, da je avtor takih izjav lahko samo človek, k' ne more zadrževati svoje zlobne sovražnosti do Sovjetske zveze, ki ne samo da ne želi izboljšanja rusko-ameriških odnosov, pač pa izkorišča vse prilike, da jih zastruplja*. V moskovskih tujih diplomatskih krogih se izjavlja, da je to prvikrat, da v Moskvi tako ostro kritizirajo kakega poslanika. Domnevajo, da bi znal imeti članek v «Pravdi» resne posledice, med katerimi ne izključujejo odtegnitve pristanka za Kennanovo imenovanje. Državni tajnik Dean Acheson je na današnji tiskovni konferenci izjavil da je kritika «Pravdt» proti Kennanu povsem neupravičena, ter je dodal, da se mu zdijo zadnje Kennanove izjave umjrjena ugotovitev tega, kar je danes življenje zavezniških diplomatov v Moskvi. Ni se pa hotel dotakniti vprašanja, ali bo članek v »Pravdi* lahko na kak način škodil še nadaljnjemu bivanju Kennana v Moskvi. V Londonu se je danes zaključila konferenca ameriških diplomatskih predstavnikov v Zahodni Evropi. Ameriški poslanik v Moskvi George Kennan je obrazložil učinke hladne vojne, ki jih je mogoče opaziti v Moskvi. Za njim je govoril Trumanov posebni predstavnik v glavnem stanu NATO v Parizu William Draper o istem vprašanju, kakor nanje gledajo v zahodni Evropi. Turški odgovor o obrambi Srednjega vzhoda ANKARA, 26. Izvedelo se je, dfl je Turčija odgovorila ria britansko spomenico gledle o-brambe Srednjega vzhoda. Isti krogi pojasnjujejo, da gre za prvo izmenjavo not in, da bodo nadaljnji razgovori še dolgi. Kakor se zdi, poudarja turška nota, da je treba zastaviti vse sile, da bj se arabske države udeležile organzacije obrami. be Srednjega vzhoda, ter se približuje ameriškemu stališču, ki so ga pred kratkim siporočili Londonu, Parizu in Ankari. volje v Adis Abebi v začetku letošnjega JetS. Na zadnjem zasedanju izvršilnega odbora Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, ki je bilo nedavno v Berlinu, je generalni tajnik Oldenbruck dal poročilo o Jugoslaviji, v katerem so netočni in neresnični podatki in ki daje popolnoma napačno sliko o današnji Jugoslaviji in o njenem sindikalnem gibanju. V zvezi s tem poročilom poudarja predsednic centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj v nocojšnji «Borbi». da Oldenbruck uporablja netočne in nesrenične podatke nekaterih beguncev iz Jugoslavije, namesto izjav sindikalnih funkcionarjev, ki so obiskali Jugoslavijo. Oldenbruck, poudarja Djuro Salaj, je od zlonamerne kritike prešel na poziv na borbo proti obstoječemu režimu v Jugoslaviji. To je mešanje v notranje zadeve drugih narodov, kakršno smo vajeni gledati pri zastopnikih napadalne politike Sovjetske zveze oziroma pri zagovornikih Vatikana in drugih reakcionarnih krogov. Potem ko je obsodil poročilo Oldenbrucka, ki ne služi krepitvi enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja, poudarja Djuro Salaj, da bodo jugoslovanski sindikati še nadalje vodili uporno borbo za zmaga ideje resničnega mednarodnega sodelovanja in spoštovanja načel enakopravnosti za zmago resnice o Jugoslaviji in o jugoslovanskih sindikatih. Centralni svet Zveze jugoslovanskih sindikatov je sklenil poslati vsem organizacijam Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov dokumentiran odgovor na spačeno Qldenbruckovo poročilo. »Prepričan sem. pravi Djuro Salaj, da bodo organizacije, članice Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, sprejele resnico in zavrgle laži. Vemo, da bo tudi ta borba kot vse druge borbe za resnico dolgotrajna, toda mi bomo v njej vztrajali v interesu mednarodnega sodelovanja sindikalnega gibanja in v interesu zmage socializma v svetu*. Skupino nemških prosvetnih delavcev in pedagogov, ki je že nekaj dni na obisku v Jugoslaviji, je danes sprejel pomočnik predsednika sveta za znanost in kulturo pri jugoslovanski zvezni vladi Ivo Frol. Pred tem so nemški gostje obiskali Zagreb. Reko, Ljubljano in Postojno. Danes sta nemške pedagoge sprejela tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in rektor beograjske univerze. Pred svojim odhodom si bodo nemški prosvetni delavci in pedagogi ogledali tudi Pančevo, Novi Sad in neko obdelovalno zadrugo v Vojvodini. V Novem Sadu si bodo ogledali nemški klub ter nemško in madžarsko gimnazijo. V ponedeljek bodo z letalom prispeli v Beograd člani švedske trgovinske delegacije. Švedski trgovinski predstavniki bodo v Beogradu začeli razgovore o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Švedsko za dobo od 1 oktobra 1952 do 30. septembra 1953. Švedsko delegacijo bo na razgovorih vodil švedski opolnomoičeni minister v Beogradu Johanson, jugoslovansko delegacijo pa Stanislav Kopčok. jugoslovanski poslanik na Švedskem. Indijsko časopisje odločno obsoja ravnanje ameriškega prizivnega sodišča v Frankfurtu v zvezi s slučajem Ivana Pirečnika. Ugledni indijski list «Hindustan Standard* piše da je ravnanje ameriškega sodišča protizakonito. List nadalje našteva odklonitev Rusije da vrne jugoslovanske otroke in primere nerešenega vprašanja grških otrok v sovjetskih satelitskih deželah, ki so izzvali upravičeno ogorčenje svetovne javnosti. Albanski begunci, ki so pred nedavnim zbežali v Jugoslavijo, so izjavili, da ie prišlo v Severni Albaniji letos v prvih dneh septembra do večjih spopadov med četami redne albanske vojske in albanskimi vojaki dezerterji. Do spopadov je prišlo v bližini kraja Piško-peja v pokrajini Dibri. Alban- BEIRUT, 26. — Abdalah Jafi je opustil poizkuse sestavo nove libanonske vlade. Naloga je bila nato poverjena znanemu politiku Mounli, Jali je izjavil, da je sklenil opustiti vse poizkus* »zaradi nepopustljivosti narodne socialistične fronte* ske čete so uporabile tudi težko orožje. Albanski vojaki-ubežniki so napadali vojaške avtomobile in minirali poti. železniške proge in skladišča Po teh spopadih je začela policija v vsej Severni Albaniji z množičnimi aretacijami. V desetih dneh je policija v skadarskem okraju aretirala skoraj vse kmete razen članov albanske partije dela in agentov. B. B. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA. 26. — Člani Cirilmctcdijakega društva slovenskih duhovnikov so imeR te dni v Solkanu konferenco, združeno s proslavo petletnice priključitve slovenske Primorske k Jugoslaviji Ob tej priložnosti so duhovniki člani o-menjenega društva, sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo tiste duhovnike, ki so zaradi sovražnega delovanja in izdajstva svojega lastnega naroda pobegnili v cono A. cd koder rovarijo proti Jugoslaviji. Kpt je znano, poskušajo ti duhovni ki-emugranti prikazati sebe kot mučenike in žrtve ljudske oblasti, za kar zaslužijo še večjo obsodbo. Prav tako so na solkanski konferenci slovenski duhovniki obsodili one v svoji državi, t. j. v Jugoslaviji, ki nasedajo sovražni propagandi ter jo s svojim protiljudskim delovanjem podpirajo in sj s tem prizadevajo. da porušijo težko priborjene pridobitve, ki so jih slovenski in estali jugoslovanski narodi priborili v osvobodilni borbi. Na konferenci Cirilmetoe dijskega društva so obravnavali tudi odnose med cerkvijo m državo za katere se prizadevajo, da bi postali čim boljši. C. S. V smislu prizadevanja vseh slovenskih skupin v Trstu, da se doseže odškodnina za fašistične požige kulturnih domov in za uničenje vseh slovenskih kulturnih in gospodarskih u-stanov po krivdi Italije v dobi fašizma, je vložila uprava SNG 23. maja t. I. daljšo spomenico naslovljeno na generala tVin-tertona in objavljeno v «Pri-morskem dnevniku» 29. maja tega leta. V njej je podala uprava kratek zgodovinski pregled o slovenskem gledališču v Trstu in zahtevala ugodno rešitev tega za Slovence silno važnega vprašanja. Obsodila je narodno diskriminacijo na škodo tržaških Slovencev in postavila kot temeljno zahtevo povrnitev škode za požgani Narodni dom, da se zgradi nova stavba z gledališko dvorano za slovenske predstave. Dokler pa se to ne izvede, je označila kot nujno potrebno, da ZVU določi, v kateri izmed tržaških dvoran naj ima SNG svoje redne pied. stave, in da izposluje obenem Nervozne rimske reakcije na Edenovo potovanje Rimska vznemirjenost izhaja iz zavesti o šibkosti lastnih argumentov Skoraj neverjetna De Gasperijeva izjava napoveduje, da bo italijanska diplomacija poskušala še bolj zaostriti odnose z Jugoslavijo DUNAJ, 26. — Angleški zunanji minister Eden je danes z avtomobilom odpotoval z Dunaja v Celovec. Eden, ki ga spremlja angleški visoki komisar Sir Harold Caccia, bo na Koroškem pregledal nekaj angleških vojaških oddelkov, v nedeljo pa se bo vrnil v London. Britanska vlada razpravllala o iranskih predlogih LONDON, 26. — Ministrski predsednik Churchill, ki se je včeraj vrnil v London, je danes zjutraj predsedoval seji vlade. Med drugim so razpravljali o zadnjih Mosadekovih predlogih v zvezi z zadnjo an-gleško-ameriško noto. ki sta jo podpisala Truman in Churchill. Danes zjutraj je predstavnik zunanjega ministrstva, ki je v tej zadevi zelo rezervirano, samo sporočil, da so med ZDA in Veliko Britanijo v teku razgovori. Na vprašanje ali bo britanski odgovor na zadnjo iransko noto odobril tudi ameriški državni departman s svojim podpisom, je predstavnik dejal, da je to mogoče, a ni gotovo. (Od našega dopisnika) RIM, 26. - Nervoza, ki se je polastila italijanskih političnih krogov ob vesti, da bo angleški zunanji minister obiskal Beograd in Dunaj in ki se je pajb.olj stopnjevala med njegovim bivanjem v Jugoslaviji, se še vedno ni polegla. Rimska nezaupljivost, ki izhaja iz zavesti o skrajni šibkosti lastnih argumentov, se vznemirja ob omembi vsakršnih interesov v Trstu, ki ne bi bili italijanski, in seveda tudi ob Edenovih besedah ° av_ strijskih gospodarskih interesih v Trstu, ki so končno samo ponovitev znanega uvodnika londonskega «Timesa», ki je v Rimu že dvignil precej prahu. Ob vsaki taki priložnosti se zdi, da splahnevajo tudi zadnje — sicer bolj ali manj umetno napihnjeni — upi. da bo Avstrijo mogoče v kakršni koli obliki pridobiti za podporo italijanskemu stališču, in nadomešča jih spoznanje, da gredo avstrijski in italijan- | ski interesi v Trstu le preveč vsaksebi in da je mnogo laže najti skupno platformo med Avstrijo in Jugoslavijo. Edenova dunajska tiskovna konferenca v Rimu nikogar ni navdušila. Njegove besede, da «zaradi dobrih odnosov med Anglijo in Italijo zadostujejo običajne diplomatske poti*, so razumeli kot indirektno odklonitev vseh hrupnih pozivov, naj Eden obišče tudi Rim Iz njegovih besed o Trstu niso mogli razbrati ničesar, kar bi moglo javnemu mnenju potrditi tezo, ki jo je dirigirani italijanski tisk tolikanj razpihnil, o pritisku na Jugoslavijo glede tržaškega vprašanja. Zaradi tega se je v italijanskem tisku že nekako udomačila krilatica o «neuspehu Ede-novega obiska v Beogradu*. V čem je ta neuspeh, noče nihče prav povedati, ker je pač težko priznati, da je neuspeh doživela prav in edino italijanska kampanja, ki je precej nerealistično poskušala Edenu vsiliti vlogo trgovskega potnika italijanskega imperializma. Toda značilno je že, da o obisku ki j® nedvomno prispeval ne le k utrditvi angleško-jugo-slovanskih odnosov, temveč tudi k utrditvi miru v svetu, govore kot o neuspehu. Rimska ((miroljubnost* in »evropska solidarnost* se pri tem pofa-žeta v kaj čudni luči. Predvsem se zdi. da se v Rimu bojijo, da so jugoslovanski predstavniki prepričali Edcna, (Ja v sedanjem položaju ni toliko važno tržaško vprašanje, kot dobri odnesi med Italijo in Jugoslavijo, da torej ne gre za to da se na vsak način reši tržaško vprašanje, temveč, da se stori vse, da bi se odnosi med obema sosednima deželama izboljšali. Edenove izjave, v katerih Je glavna teža prav na ju-goslovanisko-Ualijanskih odnosih. so ta vt*s povečale. Pot, po kateri se je, kot vse kaže, zdaj napotil Rim. ne daje nobenega upanja na izboljšanje teh odnosov. Nasprotno, zdi se da bi palača Chigi rada spravila odnose z Jugoslavijo na skrajno ostrino, potem pa postavila jugoslovanske sosede in zahodne države pred dilemo; ali z nami, ali z njimi. V kakršni koli drugačni luči bi bilo težko razumeti na pri- rijih zahodne diplomacije, bi merah narediti pesimistične zaključke. Toda diplomacijo diktatorskih dežel je treba presojati z drugačnim merilom^ Sicer pa vemo mi Italijani iz lastne izkušnje, da raznim ustnim. nastopom diktatorjev, ki se zdijo dokončni in takšni, da rre dopuščajo dvomov o spre. jetiji sklepih, ne sledi vedno odgovarjajoča akcija*. Mislimo, da pri De Gasperiju, ki ima končno že sedemdeset let, ne govori ista v histerijo prehajajoča nervozna reakci. ja. kot smo jo v kvintesenci opazili na primer pred dnevi v uvodniku neofašističnega lista «Messaggero Vcneto*. temveč da te besede napovedujejo kurz, ki g« meni ubrati italijanska diplomacija. To pa nam dovoljuje res ((pesimistične zaključke*. A. P. MARTY IN TILLON in njuna „avtokritika“ PARIZ, 26. — Tednik «France nouvelle* objavlja danes besedilo poročila, ki ga je predložil Lčon Mauvais, član centralnega komiteja francoske komin-formistične stranke na zadnjem sestanku v zvezi z Martyjem in Tillonom. Poročilo izjavlja med drugim, da se Marty «m strinjal s temeljno linijo stranke*. O Til-lonu pa pravi, da so »njegovi pridržki glede svetovnega gibanja miru izhajali v bistvu iz nacionalističnih koncepcij, iz nerazumevanja mednarodnega značaja vprašanj, ki jih je treba načeti, in nujnosti proučevanja položaja in nalog, ki jih je treba načeti v Franciji, upoštevajoč položaj in mednarodne naloge*. Tillon pa je 24. septembra poslal tajništvu stranke pismo, v katerem izjavlja, da obsoja «z vsemi svojimi silami vse, kar je ali kar lahko še bo objavil, izjavil ali napravil kateri koli sovražnik stranke* glede sklepov proti njemu. Nato pravi dalje; «V sedanjih o koliščinah javno zagotavljam stranki, da se bom znal obnašati lojalno.* Andare Marty pa je danes podal pred politbirojem izjavo, v kateri pravi, da so ((glasniki francoske reakcije in ameriških imperialistov sprožili silno obrekovalno kampanjo proti KPF z namenom, da se omaja enotnost stranke Nato pravi, da je bila ta kam. panja omogočena, ker je odlašal z avtokritiko. Konično obljublja, da bo avtokritiko napravil. kakor se je obvezal. Politbiro je na današnji seji izjavil, da je nedopustno zavla-čevani,-* Tillona in Martyja z avtokritiko, ki jo morata p°~ dati pred centralnim komitejem. ((Politbiro in vsa partija sta mnenja, da je zlasti abnormalno obnašanje Martyja *n Tillona, ki sta molčala spričo kampanje sovražbnikov stranke*. Politbiro vztraja, da mo. rata oba podati ((odkrito in lo. jalno avtokritiko o storjenih napakah*. Priprave za proslavo mer izjavo, ki jo je dal De Ga- . r , , _ .. . speri po sX5>)erb. prihodu v Rim j d n G V 3 Zdi UZBflin DSrOdOV VVASHINGTON. 26. — Pred in ki jo objavlja današnja tu rinska »Gazzetta-Sera*. Ne bc odveč, če to skoraj neverjetno izjavo v celoti objavimo: «Reči je treba da nedavna jugoslovanski koraki nikakor niso olajšali Edenove naloge, m če bi morali presojati jugoslovanske akcijo PO normalnih krite- sednik Truman je danes sprejel odposlanstvo odbora ameriških državljanov za proslavo dneva Združenih narodov, ki bo 24 oktobra. Odposlanstvo je izročilo predsedniku resolucijo, ki odobrava njegovo čvr. sto podpiranje Združenih narodov. Na današnji tiskovni konferenci ni hotel Dean Acheson komentirati Mosadekovega odgovora na zadnje anglešk.o-ameriške predloge. Branil se je nato proti obtožbam, češ da je spodbujal severnokorejsko akcijo na Koreji. s tem da je javno izjavil, da je Koreja izven ((obrambnega območja ZDA*. Te obtožbe je proti njemu izrekel general Eisenhower na nekem svojem volilnem govoru. Obtožil je Eisenhowerja, da je potvoril dejstva ter da je netočno navajal njegov govor, ki ga je imel pet mesecev pred začetkom vojne na Koreji. Za tem je Acheson poudaril, da je ameriška politika na Pacifiku in v Aziji temeljila leta 1950, t j. v dobi, ko je imel omenjeni govor na dveh bistvenih točkah: 1. obstoj ameriškega obrambnega območja na Pacifiku, ki vsebuje o-toke Aleute, Japonsko, otoke Ryukyu in Filipinske otoke, ki bi ga v primeru potrebe branile samo ameriške čete; 2. interes ZDA za varnost in blaginjo drugih dežel Pacifika in a. zijske celine, toda ZDA ne bi mogle samo zagotoviti obrambe teh dežel, in je potrebno, da za to skrbijo v glavnem zainteresirane dežele, in za tem skupnost svobodnih držav v okviru listine OZN. Acheson ni hotel pojasniti, ali je sedanje «obrambno območje* že vedno isto kakor leta 1950. Slovenskemu narodnemu gledališču pravico do primernega števila predstav v občinskem gledališču; izposluje naj se, da bo slovensko občinstvo primerno zastopano v upravni leomisiji občinskega gledališča in da bo SNG dobivalo primerno podporo iz fonda, ki je namenjen kulturnim ustano-novam tega ozemlja. Poudarila je. da je mogoča pravilna proučitev takih vprašanj samo ob sodelovanju predstavnikov slovenskega ljudstva. Na to vlogo v slovenščini ni bilo dolgo nobenega odziva. Sredi avgusta t. I. pa je došel upravi SNG angleški odgovor, ki mu je. bil dodan sledeči slo. venski prevod: Spoštovani gospod! General Winterton mi je naročil, da odgovorim na Vašo pismo z dne 23. maja 1952. General Winterton je z zanimanjem in naklonjenostjo pre-Čital zgodovinski oris slovenskega občestva v Trstu v Vašem pismu. Uprašanje postavitve Slovenskega prosvetnega doma je bilo skrbno preučeno v vseh ozirih. Vendar je General Winterton prišel do zaključka, da ne bi bilo v skladu z odgovornostjo Zavezniške vojaške uprave, da bi uporabila javna sredstva tako, da bi delala razliko v prid katerega koli posebnega dela prebivalstva na kulturnem ali katerimkoli drugem polju, ker ta sredstva dajejo tržaški in italijanski davkopla. Čevalci za namene, ki so bistveno važni za gospodarsko cono in za dobrobit njenega prebivalstva kot celote. Kljub temu želi, da povdarim, da Zavezniška vojaška uprava seveda nima ničesar proti temu, da pripadniki slovenskega obče. stva postavijo Prosvetni dom z zasebnim prizadevanjem. Kar se tiče uporabe gledališča Verdi in sestave njegovega upravnega odbora. General Winterton obžaluje, da ni v stanju posegati v te stvari, za katere je pristojna občinska u-prava. F. Miller, polkovnik višji štabni častnik Ker je ta odgovor povsem nezadovoljiv in kaže veliko nepoznavanje trpljenja, žrtev, iz. gub in škode, ki so jo tržaški Slovenci utrpeli v Italiji pod fašizmom, je odgovorila uprava SNG gospodu generalu Win-tertonu 23. septembra 1952 s sledečim pismom: Zahvaljujem se Vam za prijazni odgovor z dne 14. avgusta 1952, ki ste ga dali po gospodu polkovniku F. Millerju, na moje pismo z dne 23. maja 1952 glede Slovenskega narodnega gledališča, ter za sporočilo, da ste prečitali «z zanimanjem in naklonjenostjo zgv dovinski oris slovenskega občestva v Trstu* in da je b:lo ((vprašanje postavitve Slovenskega prosvetnega doma skrb. no preučeno v vseh ozirih*. Ce ste prišli do zaključka, «da ne bi bilo v skladu z odgovornostjo Zavezniške vojaške uprave, da bi uporabila javna sredstva tako. da bi delala razliko v prid katerega koli posebnega dela prebivalstva na kulturnem ali katerem koli drugem polju, ker ta sredstva dajejo tržaški in italijanski davkoplačevalci za namene, ki so bistveno važni ga gospodar, stvo cone in za dobrobit njenega prebivalstva kot celote*, dovolite mi, da pripomnim ki temu. kar sledi; Glede javnih sredstev vobče je treba poudariti, da jih dajejo tudi slovenski davkoplačevalci. ne samo italijanski, in je treba' pri njih uporabi, kakor v šolstvu in drugod, upoštevati tudi Slovence, ki so skoraj ena tretjina prebivalstva. Italija je uničila Slovencem v Trstu od 1. 1918 do 1945 vse njih kulturne in gospodarske ustanove; Slovenci niso uničili Italijanom nobene ustanove. Požig Narodnega doma z gleda, liško dvorano 13. julija 1920 je povzročil Slovencem 30 milijonov lir škode v takratni vrednosti, v današnji pa nad eno milijardo in pol Skoda iz vse dobe italijanskega vladanja znaša po strokovnjaški cenitvi najmanj 20 milijard lir v današnji vrednosti. Mnogo te slovenske imovine, ki jo je fa. šizem vzel Slovencem, je tedanja italijanska država prisodila tržaškim italijanskim zavodom (Cassa di Risparmio i. dr.) in drugim zavodom v Italiji. Slovenci v Trstu so še zdaj prisiljeni, da s to nevrnje. no imovino in s svojimi davki plačujejo lastno raznarodovanje po fašističnih zakonih, ker ni dvojezičnosti in enakopravnosti. Druga svetovna vojna se je vršila med drugim tudi z namenom. da se fašizem in naci. zem streta in se oškodovanim škoda poravna iz državnih sredstev. To se je zgodilo v pasu B te. ga ozemlja, v Avstriji, Nemčiji in drugod. Glede židovskih oško. dovancev se je to zgodilo tudi tu in v Italiji, glede slovenskih oškodovancev pa še ne. Zato zahteva Slovensko narodno gledališče, kakor vsi tržaški Slovenci da se. povrne po fašizmu in fašistični državi prizadeta škoda iz državnih sredstev, da se zgradi Osrednji slovenski prosvetni dom z gle. dališko dvorano in se dotlej začasno dodeli kakšna tržaška dvorana, kajti Avditorij nikakor ne zadostuje. Glede občinskega gledališča in njegovega upravnega odbora »obžalujete, da niste v stanu posegati v te stvari*. Trža. ška občina pa ni država v državi. čisto neodvisna od Zavezniške vojaške uprave Ker delujeta zavezniška in občinska u_ prava v medsebojnem soglasju, naj skorazumno določita primerno število slovenskih članov v upravno komisijo občinskega gledališča ter naj se do. voli Slovenskemu narodnemu gledališču primerno število predstav v občinskem gledali-lišču, do katerega imajo slovenski davkoplačevalci prav tako pravico kakor italijanski. Pristranost je zdaj v tem. da lah io igrajo v njem samo Italijani in tuje družbe (angleške, francoske, nemške), ne smejo pa igrati v njem Slovenci. ki so tu doma, (Nadaljevanje na 2. strani) ]\Ii:mški socialni demokrati o notranji in gospodarski politiki Socialno demokratični program predvideva obširno nacionalizacijo in agrarno reformo ~ Vprašanje nemške združitve in prizadevanj za združeno Evropo DORTMUND. 26. — Izvršni odbor nemške socialno demokratične stranke je predložil danes delegatom, zbranim na kongresu stranke, program nemških socialdemokratov na notranjem in gospodarskem področju. Program predvideva med drugim socializacijo o-snovnih industrij in zahteva »ostvaritev nove Nemčije z novo politično in socialno vse-oino, v kateri bo vsak državljan sodeloval pri določanju svoje bodočnosti* Pri izdelavi programa je sodeloval nedavno umrli predsednik stranke Karl Schumacher. Na političnem področju zahteva stranka združitev vse Nemčije, pa tudi postopno odpravljanje državne suverenosti in vključevanje v združeno Evropo, ki bi obsegala tudi Anglijo in skandinavske države. Stranka nasprotuje udeležbi Nemčije pri zahodni obrambi, dokler Nemčija ne bo združena in ne bo postala enakopraven partner. Končno zahteva program osvoboditev vseh nemških ujetnikov, revizijo procesov proti vojnim zločincem. prenos prestolnice iz Bonna v Berlin, takojšnjo pravico glasovanja za poslance iz Berlina v zahodnonemškem parlamentu in ustanovitev zvezne nemške republike z enotno osrednjo vlado in z demokratično in poenostavljeno upravo Socialdemokratski program predvideva še obširno agrarno reformo, razširitev socialnega zavarovanja in uvedbo brezplačne zdravstvene zaščite. Osnovno linijo je dal kongres nemških socialnih demokratov včerajšnji govor Ericha Ollenhauerja, ki ima po Schumacherjevi smrti največ upanja, da bo izvoljen za predsednika stranke. Osnovne teze za ta govor je sestavil še Schumacher in je v zadnjem času pred smrtjo tudi sodeloval pri njegovem podrobnejšem sestavljanju. V okviru teme ((ustanovitev enotne, svobodne demokratične in socialne Nemčije v E-vropi svobodnih in enakih* je Ollenhauer napadel sedanje prizadevanje za združitev nekaterih zahodnoevropskih dežel (ki jih je imenoval »najmanjša Evropa*)), ki se premo sorazmerno s tem združevanjem oddaljujejo od Anglije in skandinavskih dežel. Za bonnsko vladno koalicijo in za vladajoče politične sile v Franciji in Italiji, je dejal Ollenhauer. pomeni to krepitev njihovih konservativnih in re-stavrativnih pozicij, za Evropo pa pomeni to izključevanje sil, ki se pojavljajo na površju in ki bodo oblikovale bodočnost, svoje najmočnejše stebre pa imajo prav v delavskih gibanjih Anglije. Švedske, Danske in Norveške. Glede nemškega vprašanja je Ollenhauer obtožil Adenauerja, da se je sprijaznil z mislijo, da bo razcepljenost Nemčije ostala za dalj časa nespremenljivo dejstvo. Nato je napadel »nekatere kroge nemških podjetnikov*, ki se jim zdi dobra rešitev, da lahko živijo na zahodu, obenem pa kujejo dobičke s trgovino z vzhodom, in tiste, ki mislijo, da bo po združitvi mogoče vzhodno Nemčijo preprosto vskladiti s sedanjimi družbenimi razmerami v zahodni Nemčiji. Morda najbolj ostro pa napadajo socialni demokrati gospodarsko politiko Adenauerjeve vlade. Ollenhauer je dejal, da je buržoazija postala nesposobna za reševanje nalog, ki jih postavlja sedanji čas, in da v poskusih nove organizacije Evrope ne vidi «pohoda v nov svet*, temveč »ustvarjanje naddržavne trdjavne za okrepitev svojih političnih in duhovnih prevladujočih pozicij*. Socialni demokrati ne trdijo, je rekel Ollenhauer, da Ade-nauerjeva vlada ni storila ničesar, pravijo pa, da je storila mnogo preveč, da bi vrnila nemški veleposesti staro moč in stari vpliv in da bi vrnila v družbeno življenje «ljudi in sile od včeraj in predvčerajšnjim* Gospodarska in finančna politika zahodnomenške vlade je vseskozi konservativna in restavrativna, pravijo socialni demokrati SKLEPI evropske skupščine STRASSBURG, 26. — Med predlogi, ki so jih danes odobrili v evropski posvetovalni skupščini, so tudi načrti za graditev stanovanjskih hiš, načrti za zaščito prebivalstva med vojno, programi o social, nem skrbstvu in o povečanju transportov. Izglasovali so sklep za usta., novitev evropske »gradbene družbe*, ki bo obstajala v kreditnem. zavodu, ki naj ima na razpolago fonde tu zidanje stanovanjskih hiš v državah, kjer je zaželena mednarodna intervencija s tem v zvezi. Skupščina je tudi izglasovala priporočilo, na podlagi katere, ga morajo vse države članic« ratificirati ženevsko konvencijo iz leta 1949 o zaščiti civilnega prebivalstva medi vojno, Jutri, nedelja. 2». septembra Venceslav, Vidica PRIMORSKI DNEVMIK — 2 — 27. septembra ^ Danes, sobota 27. septembra Kozma. Radomn-a 6 Sonce vzide ob 5.57 »n »tone « 17.54. Dolžina dneva 11-S7. L . Lep vzgled GORICA, 26. — Te dni so se s svojega potovanja po Koroškem vrnili podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS tov. Ivan Regent in člani trboveljske «Svobode». Ljubljanski časopisi so dogodku posvetili veliko pozornost. Z veseljem so naglasili, da so slovenski delegaciji prišli predstavniki koroške deželne vlade mtproti prav do Jezerskega, ki je v Jugoslaviji in jih od tam pospremili v Celovec. V času stx>jega bivanja na Koroškem so si tov. Regent m člani {(Svoboden ogledali številne zanimivosti na Koroškem; ljudje pet so jih povsod sprejeli z velikim veseljem in godbo. Odšli so tudi k Oscj-skemu jezeru in se z vzpenjačo povzpeli na Kanzel. Ob čitanju takih vesti se Slovenci v Italiji sprašujemo, kako je mogoče ustvarjati tako dobre odnose med Avstrijo in Jugoslavijo in zakaj mora med Italijo in Jugoslavijo vladati vedno isto nasprotje in sovraštvo, ki prinaša samo škodo obema državama. Nedvomno je na jugoslovanski strani velika pripravljenost, da ima s svojimi sosedi prijateljske stike in odnose in to tudi doseže, če so njeni sosedi enakih želja. Kot vidimo iz prakse so vsi nekominfor-mistični jugoslovanski sesedi razen Italije istih misli z Jugoslavijo, da je prijateljstvo v sedanjem mednarodnem položaju najbolj potrebno in najmočnejše orožje za preprečitev novih spopadov. No, na italijanski strani niso istega mnenja. Italijanski politiki skušajo ribariti v kalnem in mislijo, da sta napet mednarodni položaj in {(jugoslovanska osamljenost» najboljše jamstvo da Italija uresniči svoje imperialistične namene na Balkanu. Zato odklanja vsak sporazum glede tržaškega vprašanja, ki bi temeljil na pravičnosti, zato noče pristopiti k reševanju ostalih spornih in nerešenih vprašanj, ki obstajajo med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska politika je v tem pogledu kratkovidna in avanturistična. Kar dela Sovjetska zveza v velikem, to dela De Gasperijeva Italija v malem: Mcskva skuša pripraviti napad proti {(kapitalističnemu taboru», Rim p>a je skromnejši in bi si radi zavojeval Bal-krl nekaj dni kasneje v videmski bolnici. Della Rovere je takrat naglo zavrl in se je avto celo prevrnil, pred sodišče Pa je prišel zaradi prevelike naglice. Sodniki, so ga proglasili za krivega in ga obsodili na štiri mesece zapora z vsemi zakonskimi olajšavami. Poleg tega bo moral povrniti škodo in plačati sodne stroške. času pritegnili k sodelovanju. Nato je odbor pregledal prošnjo Avtomobilskega kluba za nakup občinskega zemljišča v Ul. Cadorna, kjer namerava graditi svoj novi sedež. Prošnji je Avtomobilski klub priložil tudi gradbeni načrt. Prošnjo je odbor v glavnem odobril. Pred zaključkom so odborniki pregledali poročilo komisije, kateri so poverili ureditev prednostne lestvice za občinske vrtnarice. Predavanje za izboljšanje pridelka pšeaice v pokrajini Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo v Gorici bo v sklopu kampanje za zboljšanje in povečanje pridelkov pšenice organiziralo kmečka predavanja v raznih krajih pokrajine. V nedeljo 28. septembra ob 11 uri bodo izvedenci Poljedelskega nadzorništva predavali o pridelovanju pšenice in pomen državnega natečaja v letu 1952-53 v sledečih krajih: v Sovodnjah, Gabrijah. Vrhu, Sv. Martinu in Doberdobu; v soboto 4. oktobra ob 20, uri pa v Turjaku. Šempetru ob Soči, Pierisu, Škocjanu, Staran-canu; v nedeljo 5 oktobra ob 11. uri v Romansu, Vilesah, Versi, Fratti, Marianu in Me-deii. Pri predavanjih bodo izvedenci seznanili kmete tudi z odredbami o posojilih za razvoj gospodarstva in o drugih vprašanjih. Pred beneškim Diiziiim sodiščem Kmet iz Tainsne zaradi uboja Ubil je pastorka iz malenkostnega razloga, ker mu je prepovedal prebod mimo hiše Oblasti obiskale delovni center pri Fojdi Oblasti so te dni obiskale de lovni center, ki gradi cesto Valle - Fojda. Spremljal jih je župan iz Fojde dr. Giuseppe Pelliazo. Ob tej priliki so povedali oblastem, katera so najbolj nujna dela v občini. Poslanca Carrona so naprosili, da bi poskrbel še za eno delovno središče, kf bi koristilo zaključku cestnih del, hkrati pa omililo veliko brezposelnost v Fojdi. Obvestilo čedadskim vinogradnikom Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in najemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne. da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje: a) do 10. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov b) do 20. oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled. Pri igri si je zlomil roko Pri igri s svojimi sovrtstni-ki se je včeraj popoldni ponesrečil 11-letni Pavel Mosetti iz Modene, ki je na počitnicah pri svoji stari materi v Ul. Arcive-scovado 5. Deček je namreč padel na dvorišču in si pri tem zlomil levo roko v zapestju. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdrayel bo v tridesetih dneh. Nekaj dni od tega smo pisali o bodočih obravnavah na prizivnem sodišču v Benetkah, v katere so vpleteni tudi obtoženci iz Beneške Slovenije. Opisali smo, kako je zaradi nekaj zastrupljenih gosi kmet ubil soseda in njegovega sina. Pred prizivnim sodiščem se bo moral zagovarjati tudi 66-letni Luigi De Belllis iz Tajpa-ne, ki je 9. marca 1944, zaklal z nožem svojega pastorka Jožefa, ker se je bal, da ga bo ta prej ubil. Pastorka je našel vsega v krvi neki kmet pred stanovanjem očima. Pastorek je nekaj dni prej prepovedal De Bellisu, da bi šel mimo hiše in mu grozil s smrtjo. Med njima je tlela stara mržnja zaradi malenkostnih zadev. Pastorek je večkrat rekel očimu, da ga bo prej ali slej ubil. De Bellis je nekega dne v prepiru zabodel pastorka in mu rekel: «Ali ti, ali jaz«. Nato se je sam javil orožnikom v Tarčentu, še prej pa je povabil soseda, naj pogleda, kaj je storil. Pred videmsko poroto je bil De Bellis - obsojen na 16 let ječe in sedaj upa, da mu bodo kazen pred prizivnim so diščem znižali. Kakor smo že zadnjič omenili, je tudi ta zločin primei miselnosti naših ljudi. Ta zločin je predvsem posledica be de. Prav zaradi bede se ljudje sovražijo zaradi malega koščka zemlje ali pa samo zaradi prehoda čez zemljišče. Torej ni iskati vzrokov za take zločine v značaju ljudi, marveč v njihovi bedi. Prav zato bi morali misliti na izboljšanje gospodarskega položaja teh ljudi. Beda je namreč slab svetovalec, ki zastruplja ljudem duše, če dolgo traja. Popust na železnicah za upokojence GORICA, 26. — Upravni svet državnih železnic je sklenil, da -bodo upokojenci odslej deležni osem voženj na leto z voznimi listki s popustom. Doslej 'šč' Upokojenci' dobivali železniške-vozne listke s popustom samo za šest voženj na leto. Ministrstvo za šolstvo* je "poskrbelo, da bo ista odredba veljala tudi za učitelje, updkoje-jie pred 1. oktobrom 1942. katerim so že prevrednotili po kojnino. Dovoljenja za prevoz blaga Prometno ministrstvo bo izdalo za goriško pokrajino 10 novih dovoljenj za prevoz blaga, in sicer za tovorne avtomobile z nad 25 stotov nosilnosti Prošnje za prevozna dovoljenja je vložiti z vsemi potrebnimi dokumenti na ravnateljstvo pokrajinskega EAM najkasneje v treh mesecih Po objavi zgoraj omenjenega ministrskega odloka. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na urade EAM v Gorici, Korzo Ita-lia 1 in v Tržiču, Ul, N. Bixio 1- grozdja. V ta namen bodo namestili po ulicah kioske in v njih prodajali grozdje vseh vrst. Po ulicah se b0 ob 16. uri pričel sprevod z alegoričnimi vozovi, ki bodo prikazali praznik grozdja. Najlepše c-krašen voz b0 nagrajen, Nagrade bodo razdeljevali ob 17. uri. Avtobusi za vrtno veselico v Šte verjenu Na vrtno veselico v Stever-janu bodo vozili sledeči avtobusi: ob 14.30 bo odpeljal avtobus iz Doberdoba na Poljane, Dol, Gabrije, Rupa; ob 14.30 So-vodnje, Sta-ndrež; ob 14.30 Podigora Pevma. Goričani naj se poslužijo rednih avtobusnih zvez s Travnika. Avtobus pelje ob 15., 15.10, 15.15 in 15.25. Isti avtobus bo odhajal iz Steverjana ob 19.30 19.40. 19.45 in 19.55. Vesti za učitelje Šolsko sporoča, skrbništvo v Gon-da so na občinski razglasni deski na vpog lestvice prosilcev za .zaCaS,"! namestitev na osnovnih s v goriški pokrajini. R udarji Belgijo Okrožni namestitveni ura<*^ Čedadu, ki ima svoj set*e* da sprejem3 bi hoteli sporoča, delavcev. ki sodniji. prijave ------------- - ., „ e. iti v Belgijo kot rudarji- j •n m 3 jemajo moške med letom. zobozdravnik Dr. HLAVAT/ na o p c i N* (pri Fabčiču) ZOPET O R D I i ADEX KINO 17: «Toto barvah«. VERDI Toto. VITTORIA. 17: «Grešnica Wan-da», V. Šanson. CENTRALE. 17: «Akcija Cice-ro», J. Mason in D. Darrieux. MODERNO. 17: «Lepe, mlade in perverzne«. P. Hendried. DVODNEVNI v 11. IN 12. OKTOBRA Opatijo Postojno St. Peter na Kras« 11. Bistrico Vpisovanje do *'• " 01. pri «Adria-Express8’9243. F. Severo 5 b ZVEZA StOVfNSKIH PROSVEINIH DRUŠTEV V priredi jutri 28. hm. ob 15.30 uri VRTNO VESELICO V steverjano na dvorišču Formentini „Med borovci SPORED: 1. PEVSKI KONCERT ZBOROV IZ GORIŠKE IN • 2. IGRA GODBA IZ DOBERDOBA. * 3. PLES IN PROSTA ZABAVA. 'Ker -je ta kulturno zabavna prireditev povezana r ,» tvijo in bo deloval tudi odličen bufet, ki bo ložen s kranjskimi klobasami in prvovrstno ^jiiii kapljico, vabimo vse ljubitelje enega in drugega * udeležbi. _ o odbor Praznik grozdja v nedeljo v Krminu Pod pokroviteljstvom kr- PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULMANOM V beooraR minske nedeljo občine bodo v Krminu imeli v praznik ogovarja gen. fintertomi (Nadaljevanje s 1. strani) Ker predstavlja Zavezniška vojaška uprava že sedem let državno oblast na tem področju. se morajo Slovenci z upanjem obračati nanjo. L. 1948 jc Zavezniška vojaška uprava pokazala čut za svojo odgovornost in dala pripraviti načrte za gradnjo slovenske dvorane; 1. 1950 je iz nerazumljivih razlogov te načrte opustila za nedoločen čas. Vsekakor je Zavezniška vojaška uprava dolžna skrbeti, kakor za italijansko tudi za slovensko prebivalstvo iz državnih sredstev, glede škode iz fašističnih zločinov pa vsaj toliko, kolikor za židovsko prebivalstvo, ki se mu je škoda poravnala. Gradnja Osrednjega slovenskega prosvetnega doma ne bodi j breme davkoplačevalcem. Prispevajo naj požigalci Narodnega doma, kolikor so dosegljivi, ostalo naj se črpa podobno kakor za povrnitev škode 2idom. Glavni požigalec, multimilijonar Francesco Giun-ta, je prejel za požig visoko državno odlikovanje in uživa sadove svojih zločinov kakor njegovi sokrivci v Italiji in Trstu Zavezniška vojaška uPr® va je tu že sedem let nasled- nica fašistične države tudi v odškodninskih zadevah. Poudarjate, da Zavezniška vojaška uprava «nima ničesar proti temu, da pripadniki slovenskega občestva postavijo Prosvetni dom z zasebnim prizadevanjem«. Ce država, ki jo tu predstavlja Zavezniška vojaška uprava, ne popravi krivice in ne povrne škode, kakor jo je povrnila Zidom, si bodo fašisti in neofašisti to prav gotovo razlagali kot priznanje ngkaznivosti, kot so-glašanje z njimi, kot odobravanje zločinov, ki v Vašem odgovoru niso obsojeni, in kot izpodbujanje a novim požigom, če bi si Slovenci brez odškodnine sami znova postavljali uničene domove To bi res ne bilo v skladu z odgovornostjo Zavezniške vojaške uprave, nasprotovalo bi najpreprostejšemu pravnemu čutu, temeljnim načelom listine Organizacije združenih narodov in razglasu o človeških pravicah in osnovnih svoboščinah, ki naj jih Zavezniška vojaška uprava razglaša brani in uveljavlja po ualogu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. To bi bila na'hujša diskriminacija v škodo enega dela prebivalstva. Slovencev. Nadejam se, da vzamete to zadevo ponovno v še temeljitejši in še skrbnejši pretres, ki naj vodi pravičnejše in stvar-nejše odločitve. V tem upanju se priporočam Vaši naklonje nosti. Z odličnim spoštovanjem za upravo Slovenskega narodnega gledališča za STO Dr upravnik: ANDREJ BUDAL Uprava SNG nadaljuje na svojem področju skupno akcijo tržaških Slovencev za povrnitev škode, ki jc nastala zaradi fašističnih zločinov. Zeli, da sc prebivalstvo tega ozemlja brez razlike narodnosti in jezika, zavzame za pravilno in pravično rešitev vprašanj, ki ne smejo zanimati samo Slovencev. Pravilna iti pravična rešitev teh vprašanj lah ko pripomore k boljšemu reševanju celotnega tržaškega vprašanja, da se na tem ozemlju ustvarijo trajni pogoji za mir in za mirno sožitje. Brez povrnitve škode, ki so jo povzročili fašistični zločini brez enakopravnosti obeh domačih ilarodov in brez dvojezičnosti pa bi ostalo mirno so žitje le varljiv privid, ANDREJ BUDAL OD 23. DO 27 OKTOBRA 1952 SPORED: 1. DAN: ob 5. odhod iz Trsta; ob 14, Z3*1 .r** 'i** prihod 2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba; ob 13. prihod v 3. DAN: ogled mesta Beograda; Tri1' 4. DAN: ob 13. odhod iz Beograda; ob 19 prihod v 5. DAN: ob 9. odhod iz Zagreba: ob 13. prihod LjU«^ no; ob 15. odhod iz Ljubljane; ob 19. PrW hrano Prijave za izlet se sprejemajo za vožnjo^ nočišče ali pa samo za vožnjo. ^ gj-pn Vpisovanje od 22. septembra dalje pri «Adria Ul. Fabio Severo 5 b — Tel. 29243, ess*’ OBIŠČITE mednarodni zagrebški tielfiseij® od 13. do 28. sept- 1 ki ima letos trgovski znj bogate zaloge najra/."ri'e|^n proizvodov, ki nodo zanimali vs*" ^ potnike in prevoz blaga 50% popusta »a Razstavljene bodo Za slovanskih urevoznih progah, z Brezplačne vstopnice za velesejem dobite pred-- sejmsko legitimacijo pri vseh jugosiovan nlštvlh v inozemstvu. vstl) h° Udobna prenočišča po zmernih cenah v dl. v Zagrebu. K,|, >° prl Obvestila prejmete pri Jugoslovanskih trg a|| pa B plomatskih predstavništvih v inozemstv ^ za Upravi zagrebškega velesejma, Savska ces dnevi zn sklepauje kupčij: a ZAHVALA. Ob izgubi naše nepozabne mate,e' JOSIP1NE sestč ce, nohC BOLČIČ tj3 HaroV»lce<1V pjt«’ se najtopleje zahvaljujemo vsem ^ iievCeU> ^e'1' I iv/ , boljunskemu g. župniku, bol junsk irlpr jmorsK«*2 lim vaščanom, članom uredništva “ ,vtyv»li nika« in vsem, kj so z Boljunee nami sočustv' Družina BOLCIC in 1952- S0I roJ" i,# Trst, 27. septembra PRIMORSKI dnevnik — 3 — 27. septembra 1934 IRVING STONE llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII'^ r GENERAL NAGIB PRIPOVEDUJE J X Odlomek iz romana „Mornar na konju' ''''''''''''HmHimmjinnuminiiniiiMiitiiiiiniiiiii,,, življenje Jack Londona) je bij nemalo začu-D> ko je videl, da je pri-nakupom čolna Vrto-^a^r° tudi v posest » !8' kralj'ce piratov, ki L ,ra v gojišča ostrig po K® zalivu. Bila .ie JJ*« ijubica. pa se je IPnvit j 2aS)edaJa v zalega Kkr S83 lanta’ ki se ie «an poprej domenit ‘“Dnino. Mamie je bila _aJstletna brhka in raz-J“~i6na brezdomka. Jack CVi‘°.njej'da ie bila Piisrčen deklič in da Kako smo zrušili Faruka Grozdje so pobrali.., ®u. ie niti uredila v tesni kabi- »iJT6 n°v dom' prvi kdai v tapib- 3e naimlajš' hltrat tdn * ^ v tej capinski tolpi, ai ž Pa edini, ki je preva- 2e«sko s seboj. Moral se gjm;enorner Preklariti z dru- r feapit * dekleta ob deklp?itani’ da ni Priše! ja . a- in imel je srečo, 'tabo! Spr'®° Frenchevega ■ u®la sploh še odnesel 'j 2|irav, > kožo. ‘o noč ttvi tatinski se. je odpravil na j 2a *SlCi po*lod na ostri-^ .^ornagača si je vzel črnih zaliscev. pri-imeo 0 Podlasico in Mamie-lit ° ,S rica Spiderja, ki je Preišnjim lastnikom Hs na tej šalupi. Pohoda e udeležil) «veliki» Ge-hudič Nelson — y z njegovim oče-iit 1 s° mu rekli stari hu-^ G^11 ~~ ^*am’ Whisky, < r. Nicky in še cela ftiož Bre^ernih, neustrašenih H ^ katerimi si videl seboj 2S*U*?ne kaznjence. S ^Vrvj ,Pr’nesli tudi jadral-H ttv 'n Mornarsko obutev 'ia s,°'^erji so jim štrleli Stiiij I°V' Na'Prej so se ze-Pa v a skupen -načrt, nato N,;SV*> teme odrinili Hoj* T*1 ostrig. Bila je !»!» junijska noč in si* s)etn za)- na *una. V spod- 1)aji!Vu 80 sneli jadra svo- Hlt[ nitl ladjic in veslali, j^150 žadeli v grezno otlc je potegnil krmo ■lak 'Mi Sp, ine ’Pe . na obalo večji-..:' odvezal vrečo in \ 5 O r*" grede. Kakor V^ ' -Je. bila vreča pol ' še' je vrniti v V,,-,50'’0 vrečo. Ob p'r- ■!Vitu ; ie že hitel proti variša. Oaklandu, da bi ujel prve jutranje kupce. Razpečal je svoj plen po raznih pivni cah in gostilnah in izkazalo se je, da je v eni sami noči zaslužil toliko, kakor če bi se tri mesece ubadaj v tovarni pločevinastih škatel. Zanj je bila to kajpada prekrasna dogodivščina. Vrh vsega je še lahko odplačal mami Jenny nekaj dolga, ostalo pa je dal materi za dom. Ze v nekaj tednih se je razvil v enega najhujših rokovnjačev te piratske tolpe. Ko ga je French Frank zasledoval s svojo veliko dvo-jamborico, da bi mu ugrabi) svojo nezvesto Mamie. je Jack krmaril kar z nogami in v tej drži z nabito puško v roki ukrotil petdesetletnega tekmeca, da je lepo obrnil smer in jo odkuril. Bil je ponosen dan za Jacka, ko se je vračalo Vrtoglavo jadro v pristan z obilnejšim tovorom, nego katero koli tatinsko plovilo s posadko dveh mož. Ko so se drugi še obirali po ostrižnjakih, je bil on že zasidran v plitvinah okrog otoka Asparagus. V noči od četrtka na petek, ko je vse drlo v oaklandsko luko, da bi tam vnovčili svoj plen, ie Jack brez krmila prehitel vse druge in tako* posnel smetano petkovega jutranjega trga. Kadar je prišel na krov ribiški paznik, je Jack postavil predenj najbolj izbrane ostrige in poprnico in mu kar moči uslužno zalil s pivom vso godmjavost. Ni bil odljuden, rad je imel tovariše in trudil se je, da bi jim bil tudi sam po-všeči. Kadar so pijančevali, ni hotel delati izjeme in se je složno nacejal z njimi. Da, to petnajstletno revše, k; ti je na vse kriplje razkazovalo svojo možatost, se ga ni nakresalo nič manj, nego kdor koli izmed teh gusarjev. Uveljavil se je med njimi kot eden najspretnej-ših mornarjev, kot neustrašen in od sile nevaren pretepač, ki pa je_imel v zalogi cele salve gromkega smeha. Hočeš, nočeš, morali so ga priznati kot sebe enakega to proglašen za nacionalni jezik ■ An-po ustavi uradni jezik za dobo 15 let igej. , J ^iltj1/19 tako pestrost gle-oito j°l V *ndiii- «Census V> v ,e. leta 1921 trdil, da i> ^vife deŽ61i 188 iezikov' tov,V '''S0 všte,a nareč fes.’ kUive’ g.OVore razni ro-* drUa °d dl'U' V S>na . mbl'ejsa jezikov • • -'‘2:1(1. Je 'ndo-arijska. V Vv 1iud?0Vori nad -50 mi-Cn**. azvit se * iz tt s,tega Sa mimo indo- Vna °ku,Janskrta- la ie' L 0 *tidijD a zajema vso se- W SleviJč'n 1161 Potoku De 1» UslaHski Hajmočnejši je nai'eilk- To je sploh gSC^nejš is k, ■'•“Kjša jezikov att> so hujrati in m •: tia ,, ■- S.J1* sevn ^du' rnajratski *( j, '*ki n '"Kanadi, Dekana. k l'S'**Sk> nV2r.0rlU- ^O^ni so Orionu. lin ti VSr,tovij Jeziki pojavili. ^|. , n' f^Vi pismeni S’/ajeti XUI sto‘ si4S?wlskew-ki i(- - - Prej ’e?lk' so se poja- ^ ,oV:rb-tami^v srerivs: nd Širokem fv sreH^- si \ laDisu, lnciiip. Prvi ! Qleija dati,- ki «. |;r'% dnskr». 6fetei{i0„ Mas v»dljo rajo Se iz san« __ v v dobo ve S, v flobr, !'ever9zahodno ;?c :°8 xv- "('- l\ le*ikr,v ; e,)eni v od '8ra KriV. Uj , DndoK njeKa ,z' rr>rn- -n<> Vln*° knl V Ss-?r;h ^ G Severnj ie 11 nov v? ttj,.Sriniai,'e Dod«'t>na K Mu 2l)ski pa Popoi- ^ >ah" )c*ik ‘hurabski- To h',rd<‘ ' v*/1?’ Wlnduskl S ■ ki * h kr“iev- V Ve»ikih^ 'l'«u1(,0l0*ei L!e?it vkliučltt v < k«C"" °Pi ime- Urdu 'ez!k jf in hin bi se brez dvoma končala s krvolitjem, če bi tisti mladi oficir ne ostal hladnokrven, Sobota 26. julija. Ponoči se skočil pred vojake in začel na ves glas klicati, naj takoj prenehajo streljati. Vendar jih je bilo 6 ranjenih. Ogenj in krik je centralni komite Dobbata ponovno sestal. Sestavili smo ultimatum, ki naj bi ga zjutraj izročili Faruku. Postavili smo naslednje zahteve: 1. da se B’aruk odreče prestolu 26. ju- sts vplivala na nadaljnji raz voj dogodkov. Kralj se je prebudil in takoj razumel, da je lija točno ob 12. uri. 2. da za- vsak odpor zaman, ker smo se Ji X . etej. r*av na svetu, kjer Naravno je, da želi imeti Indija svoj nacionalni jezik. Cepi a v neke dežele, kot n. pr. Švica, žive prav dobro v neki vrsti jezikovnega kondominija, je to težko doseči pri tako ve liki deželi, kot je Indija, kjev b> jezikovna In dialektična cepitev lahko privedla do anarhije Ni torej čudno, da je eden izmed prvih aktov Konstituan te. 18. sept. 1949, proglasil za narodni jezik hinduski. Določeno je bilo tudi, da se ta jezik obvezno uči po vseh srednjih šolah. Jasno je, da ni šlo brez težav. Pravica hinduskega jezika, da postane splošni nacional ni jezik je le v njegovi številčni premoči, Drugi jeziki, ki imajo bogatejšo literaturo in starejšo tradicijo, ne žele biti potisnjeni v ozadje. V deželi ta-mula, kjer je hinduski jezik koro nepoznan, se pojavljajo velika nasprotstva. Res je, da ima centralna vlada močno ro ko in sredstva, s katerimi bo «prcpričala» ljudi v pravilnost svojih ukrepov. Ne obstajajo težave samo zaradi jezika. Hinduski jezik ne more še igrati vloge, ki jo od njega pričakujejo. Obogatiti si mora besednjak, slog pa poeno v"‘cl«klosl VUU'J° v staviti. V naglici je treba se-'«%. ,at*°v v «».V. ve staviti učbenike. V prvi vrsti pa se je treba zediniti, kateri hinduski jezik bo postal nacionalni, tisti, v katerem prevladujejo narodne besede, ali tisti, v katerem je dosti perzijskih in uranskih besed, in ki Jih uporabljajo že od XVI. stoletja dalje. Nekateri ekstremisti pravijo, naj bi postal nacionalni jezik morfološko poenostavljen sanskrt, ki se pa ne razlikuje mnogo od hinduskega, za katerega je večina. Zelo značilno pa Je, da določa ustava, naj bo uradni jezik v prehodni dobi 15 let angleški. Ta doba pa se lahko «za-radi posebnih namenov« tudi podaljša. Ta ukrep je bi| dejansko pameten, ker Indija res ne more prekiniti z edinim jezikom, ki jo veže z mišljenjem iu tehniko civiliziranega sveta. pusti deželo ob 18. uri isti dan. Ob 4. zjutraj. Enote, ki so bile zbrane v Kairu, zapuščajo vojašnice, da bi obkolile kraljevi palači Abdin in Kubo. V Aleksandriji se je zgodilo isto s palačama Ras el Tin in Montaža. Ob 7. uri. Močne motorizirane sile, jurišni topovi in motorizirana pehota začenjajo zasedati palačo Ras el Tin. Vsi topovi in tanki so obrnjeni proti oknom palače. Oddelki pehote vdirajo na dvorišče in zasedajo vse vhode v prestolno dvorano. Ob. 7,30. Neki mlad pehotni častnik je slabo razumel moja navodila. Zapovedal sem, da se pohota postavj za tanke. On je ukazal rfivno obratno in dal naredbo, da gre pehota naprej. Vojaki so prodrli vse do ha remskih zidov, ko je kraljeva straža nenadoma začela streljati. Naši so odgovorili. Stvar iiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiitiitiitiimiiiiiiiiiiiiiimiiiii Zločin in «kazen» Nedavno so odstavili na Madžarskem. ministra za gradbe Sandora Lazslo. Uradno — «šel je z lini je.» Dejansko — poneveril je tri milijone forintov. To ga je, tako je videti, tudi rešilo. Ce bi res ušel z li-nijen, bi ga gotovo likvidirali, kakor toliko drugih. Tako je postavljen za direktorja traktorske postaje v Arektu. Biti lopov — v madžarskem ne pomeni «iti z linije». Edini Laszlov pogrešek je ta, da j e delal preveč odkrito in tako predstavljal hudo konkurenco ostalim. Vsekakor, madžarska proizvodnja traktorjev je še preneznatna, da bi vsem Laszlovim kolegom mogla zagotoviti direktorske položaje. «Stalinska luč» V Bolgariji imajo termocen-tralo «Stalin». Pred časom jo je tisk navdušeno hvalil: aGlavnemu. mestu Bolgarije ne bo nikoli več primanjkovalo električne energije.)) Časopisi so pisali, Bolgari sc čakali, namesto tega pa so dočakali mrak. Pq najnovejših odredbah glavne direkcije e-lektroenergije pri ministrstvu za elektrifikacijo Bolgarije, je omejena potrošnja električne struje po vsej državi. Električno energijo lahko uporabljajo samo od 10. zvečer do 6. ure zjutraj. Gosnodinjstva smejo uporabljati samo po eno žarnico, mesečno pa ne smejo potrositi nad štiri kilovate, Nastal je splošni mrak — toda, kot nekateri trde, vendar ne tako velik, da ne bi videli. kako Bolgariji naprave za namakanje polj kot električne naprave, ki bi jim tako ali tako nič ne koristile. V Bolgariji je termocentrala «Stalin». Se vedno. Toda luči ni. Bolgare je simbolično ob-sjala vstalinska lui». odločili, da brez usmiljenja speljemo do konca. Faruk odstop Vodil sem vse operacije iz vojašnice Mustafa paše po radiu in telefonu. Ker imamo v rokah telefonsko centralo v A-leksandriji, lahko kontroliramo tudi vse razgovore v palači, ker so posamezna krila vezana z mestno centralo. Po načrtu bi moral biti ultimatum predan kralju ob 9. uri zjutraj — nikakor ne prej, da bi imel čas razmisliti, kaj nai ukrene. D0 tedaj je lahko opazoval naše čete pred palačo in se odločil. Ob. 8. uri. Grem k predsedniku vlade. Ali Maher še ni bil prišel; bil je pri kralju. Čakal sem ga v spremstvu predsednika Državnega sveta Soli-mana Hafiza. Ali Maher je prišel ob 9.20. Imeli smo najprej konferenco v treh, tedaj pa sem predsedniku vlade izročil ultimatum vojske, ki naj bi ga on odnesel kralju. Maher je odšel v palačo Ras el Tin. V pol ure je pregovoril Faruka, da se je odrekel prestolu. Vrnil- sem se v glavni stan in čakal na rezultat. 10,15. Javili so mi, da si neki tuj diplomat na vse načine prizadeva, prodreti skozj kordon pred palačo Ras el Tin. Izjavil je. da želi govoriti s kraljem. Cim sem za to zvedel, sem odločil, da puste ameriške, ga diplomata. Naknadno sem slišal za dogodke, ki so se tedaj odigrali. Faruk je zagledal Amerikan-Ca in mu zaklical: «Pridite, pridite! Se nikoli v življenju mi ni bil kak diplomat tako drag kot; vi sedaj v tem trenutku. Ne smemo izgubljati časa. Ali bi hoteli zaprositi vašega poslanika, da podvzame vse, kar je v njegovi moči. da mi zagotovi življenje Nato ga zaprosite, da pride in se z menoj poslovi. 11/ ura. Po avdienci v palači se je Ali Maher vrnil v predsedstvo vlade. Tedaj .sem se odpeljal k njemu. Prišla sta tudi predsednik in podpredsednik Državnega sveta. Toda Mahe;- nam javlja, da je kralj pristal na abdikacijo. Pokazal mi je akt, ki ga je Faruk podpisal. 11.30. V tem času je ščl v palačo Ras el Tin ameriški poslanik, Jefferson Caffery, da bi prisostvoval kraljevemu odhodu. Faruk je videl v pcslaniko- vi prisotnosti zagotovilo, da se mu ne bo nič zgodilo. Jefferson se je potem vrni) iz palače in šel do Ali Maherja. Z Ali Maherjem se je razgovar-jal četrt ure. 12. ura. Farukov odstop se uresničuje. Faruk ni več kralj Egipta. 17,35. Kraljica Narriman. novi kralj Fuad II. in trj Faru-kove hčerke se vkrcajo na kra ljevo jahto «Marusa». ki je vsidrana v aleksandrijski luki. Faruk ostane v Ras el Ti-nu. Okrog kralja so se zbral-i njegova sestra princeza Favzi-ia s svojim soprogom Ismailom Čerinom, druga sestra Faiza s svojim soprogom Ali Raufom, predsednik Ali Maher, ameriški poslanik Jefferson Caffery ter Robert Simpson, član poslaništva. Zadnja čast kralju 17.45. Faruk se poslavlja od svojih sester. Nato gre s Caf-feryjem in Simpsonom do dvigala in se spusti v pritličje. Temu prizoru nisem prisostvoval. Palača Ras el Tin je ob morju. Kralj je šel počasi do pristanišča palače, kjer ga je čakal čoln, ki ga bo odpeljal na «Maruso». Godba kraljeve garde igra državno himno. Prine-so kraljevo zastavo, gardni oficir jo izroči Ali Maherju, ki jo da Faruku. Dvorska služinčad joče. Topovi mornarice izstrelijo na čast bivšemu kra-lju Egipta . enaindvajset topov skih strelov. Vse to poteka izredno dostojanstveno. Gardni oficirji stoje «mirno» in pozdravljajo. Faruk govori še trenutek, dva z Ali Maherjem in Cafferyjem nato pa se vzpne v čoln. Točno ob 18. uri se je vzpel bivši kralj na čoln, ki ga je takoj odpeljal na jahto ((Maruša«. Preden je sprejel ultimatum, je postavil Faruk dve zahtevi. Zahteval je, da mu pustimo jahto «Maru?a», da bi lahko na njej odplul. Ta predlog je b;I čisto naraven in nihče se mu ni čudil. Drugi pogoj je bil malo nenavaden: Faruk je želel, da ga obiščem pred njegovim odhodom. Odbor je pristal na oba pogoja. Tako je bilo določeno, da grem v palačo. Ras el Tin in se tam poslovim od bivšega suverena. Menil sem, da je poleg tega tudi moja dolžnost kot častnika tega bivšega kralja. Vsekako sem želel priti v Ras e! Tin pred 18. uro. Toda nisem predvideval neke stvari: ljudskega navdušenja. Vse ulice So bile polne ljudstva in ko so me spoznali, so vsi navalili. da mi stisnejo roko. da mi vzklikajo, da me vidijo. V tej zmedi je moj šofer še zgre šil ulico. Ko sem prišel pred Ras el Tin je bilo že 18 in 4 minute. Kralj je odšel točno pred štirimi minutami. Ali Maher mi je prišel naproti in . me vprašal. razburjeno: «Iih znanstvenih izsledkih si zamišljajo uče njaki kmetijo bodočnosti nekako tako kot kaže slika. ko. Dogodila se je čudna, stvar. Nenadoma sem ;e zmedel in pozabil sem popolnoma na besede, ki sem jih hotel reči: Bil sem tiho. Tudi Faruku, kakor se mi je zdelo, se je beseda zaustavila v grlu. Sledila je mučna tišina, ki je trajala dve, tri minute! Vsi so stali «mirno» in nihče ni imel moči, da prekine molk. ki je imel v sebi istočasno nekaj dostojanstvenega in strašnega. Slišati je bilo samo, kako u-darjajo valovi polagoma v robove jahte, a nad nami so križarili in nekako porogljivo grulili galebi. Tedaj sem vendarle spregovoril. «Efendi,» sem dejal, «efen-di...» (Efendi pomeni gospod. Ta naslov se daje navadnemu državljanu. V mojih ustih je zvenela sedaj ta beseda čudno, tako da so vsi nehote dvignili glave.) «Efendi,« sem dejal. ((Spominjate se, da sem podal de-misijo, ko so Angleži vdrli v kraljevo palačo s tanki in vas prisilili, da podpišete ukaz, po katerem postane predsednik vlade tisti, ki ga oni žele. Bolelo me je tedaj tisto' ponižati j«, ki ga je Egipt doživel v | vaši osebi, zato nisem hotel ostati oficir.« «Spomnim se,« je odgovoril j Faruk. I «Tedaj smo bili lojalni in smo želeli vedno tako ostati. Toda zadnja leta se je mnogo spremenilo.« «Da», je rekel Faruk, »mnogo se je spremenilo«. «Toda v prvi vrsti ste se spremenili vi, efendi. Vi ste nas prisilili, da napravimo to. kar smo napravili.« «Zelim vam, da uspete tam, kjer jaz nisem uspel,« je dejal Faruk. Trenutek smo molčali. Tedaj sem stisnil kralju še enkrat roko v znak, da se želim posloviti, Faruk je dal roko tudi mojim oficirjem. «Vaša nova naloga je zelo težka«, nam je dejal vsem. ((Veste. ne bo vam lahko. Vsekakor, da niste vi tega napravili, bi napravil jaz.» To so bile njegove zadnje besede pred slovesom. Kaj je hotel pravzaprav s temi besedami povedati, še danes ne vem. Ne vem, ali je hotel reči da bj on začei borbo, ki sm0 jo mi sedaj začeli ali pa bi nas vse postavil pred zid, če bi mu dali samo še štirin-avajset ur časa. (ftONEC) m ........ VŽIGALICE dajejo velikanske dobičke italijanskim monopolistom Italijanska vlada nesposobna ukinili la sistem, ker je pretesno vezana s predstavniki finančnega kapitala Proizvodnja vžigalic je v Italiji še večja tajna, kot proizvodnja atomske bombe pravi v nekem svojem članku italijanski tednik «11 Mondo«. K tej zelo točni ugotovitvi bi pripomnili, da ne‘velja samo za vžigalice, temveč za celoten sistem, italijanskega gospodarstva. Nihče v Italiji ne ve, koliko v resnici zaslužijo največja - podjetja in največji magnati italijanske korumpira-ne oligarhije. Davčne prijave nam ne dajejo niti najmanjše osnove, ker so sestavljene tako, da zakrivajo resnične dohodke in dajejo »cesarju« le zelo, zelo majhen del ((Cesarjevega«, kljub temu. da so finančni magnati po večini dobri ka-161 ičani in v odličnih stikih z Vatikanom. Ostanimo pri vžigalicah, ki so sicer na prvi pogled neznaten artikel, vendarle prinašajo producentom milijarde. Vžigalice spadajo v Italiji v isto kategorijo kot tobak in proizvodnja ter prodaja banan, to je v državni monopol. Tak položaj ni nastal zaradi naravnih pogojev nazorujejo, s kako velikim poslom imamo opravka ter, da so tudi zaslužki, zlasti upoštevamo monopolni položaj podjetij ogromni. Prav tako je zelo težko oceniti različna podjetja, ki proizvajajo vžigalice. 1895. leta so namreč uvedli na proizvod njo vžigalic posebno dovoljenje poseben davek, 1916. leta pa so vžigalice postale monopol in produkcija je postala Izključno državna. Mus?olini je ta moroi ol ukinil ter ga zame-njal s posebnim davkom, ki ga je predpisoval zakon izdan 11. maroa 1923. To je bil eden mnogih načinov s katerimi se je duče oddolžil tistim, ki so finansirali »marcia su Roma«. To je bil le skromen način, ker moramo upoštevati važnejše, na pr. zvišanje carinskih pregrad, reševanje «Banca di Roma« itd. Ob času izdaje Mussolinijevega zakona je delalo v Italiji 72 tovarn vžigalic, ki so pripadale 56 različnim družbam: 12 tovarn je tvorilo prvo milansko industrijsko skupino (SAFRF) in 5 drugo milansko ititiiimiiiiniiiiiitiiiiiMiiiHttimiiuiiiiiiiiHiit KULTURNE VESTI Ansambel narodnih plesov in pesmi mladinskega kulturno - umetniškega društva nivo Lola Ribari, iž Beograda bo odpotoval 1. oktobra na. Nizozemsko na enomesečno gostovanje. Na. vabilo nizozemskega urada za mednarodne študentske zveze, bo ansambel imel 20 koncertov v Rotterdamu, Haagu, Amsterdamu, Utrechtu in drugih večjih mestih. Ansambel «Ivo Lola Ribar» je dobil vabilo po velikih uspehih, ki jih je na svojem lanskoletnem gostovanju doživel na Nizozemskem. Ansambel narodnih plesov in pesmi LR Srbije. * * * Slavni organizator pustolovske ekspedicije ((Sončni Tiki», Thor Heyerdahl, je izdal te dni novo knjigo pod naslovom ((Ameriški Indijanci na Pacifikur>. Njegova ekspedicija je imela resi ejši znanstveni značaj, ker mu je šlo za to, da reši skrivnost, ki je antropologom znana pod imenom npolinezijskt problem». Pisec je uspešno proučeval staro ljudstvo, k> živi na teh otokih Polinezije od Havajev na severu do Nove Zelandije na jugu. Raz lično od dosedanjih razisko valcev, ki so poudarjali, da so Polinezijci prišli na te otoke z obale Pacifika ob Aziji, dokazuje Heyerdah\ da so prišli v svojo sedanjo domovino čez ameriški kontinent. Heyerdahl in njegovi tovariši so prav s svojim potovanjem na «Sončnem Tiki-juy> dokazali, da so imeli ti narodi možnost priti z vzhoda Pacifika. Knjiga je napisana na osnovi lastnih raziskovanj na «Sončnem Tiki-jun in na temelju dosedanje celotne literature. Delo ima znanstven značaj. « * * Mario Lan za, Ki je doživel svetovno slavo g glavno vlogo v filmu vVeliki Caruso», bi moral nastopiti za hollv-tvoodsko tvrdko « M e t r o Goldwyn Mayer» v filmu «Stari Heidelberg)). Ko bi se snemanje moralo začeti, Lan-za ni prišel v ateljet tako da je moralo biti snemanje odloženo. Tedaj se je tvrdka sporazumela z Lanzo, da bodo najprej snemali tiste prizore, kjer on ne nastopa. Toda tudi ko so bili ti posnetki dovršeni, Lanze ni bilo nikjer. Vse osebje je nekaj dni zaman čakalo glav nega in brezobzirnega pevca. Tedaj je «MGM« prekinil pogodbo z njim in opustil nadaljnje snemanje. Zakaj je Lanza tako napravil, ni znano. s tem svojim ravnanjem ie Lanza prizadel delavcem tn igralcem okrog milijon dolarjev škode. 6.000 ljudi, ki bi bili zavosleni pri filmu, je sedaj bre- dela. Studio je imel s pripravami izgubo nad 700.000 dolarjev. skupino (SAUIF). Zakon od 6. marca 1923 je uredil odnose med državo in proizvajalci za devet let. Proizvajalci so se s tem dogovorom obvezali, da bodo proizvajali in prodajali vžigalice po Italiji in kolonijah ter plačevali državi predpisano proizvodno takso — država pa se je obvezala, da ne bo dovolila ustanovitve nobenega novega podjetja. Prodajne cene pa je določalo ministrstvo za finance po predlogu komisije, ki jo, je imenovalo ministrstvo, katere člgn pa je bil tudi član konzorcija Dekret št. 396 izdan 5. aprila 1925. pa .je vključil vžigalice med ostale monopolne predmete in-’določil, .da bodo prodajali vžigalice na enak način kot tobak in sol. Vsi ti zakoni ter fašistični dekreti veljajo v Italiji (ter tudi na STO) še sedaj. V naslednjih letih in zlasti med zadnjo vojno se je število družb, ki se bavijo s proizvod-njo vžigalic stalno zmanjševalo, ker so si velika podjetja priključevala manjša. Sedaj je menda vsega skupaj 13 družb in med njimi je najpomembnejša SAFFA, k; ima tovarne Po vsej Italiji. Dve ostali družbi imata po dve tovarni, vse ostale pa samo po eno. SAFFA je svoja podjetja .p-premljal z najmodernejšimi napravami ter dela po najmodernejših metodah. Nekaj majhnih tovarn pa še vedno dela po starinskim načinu. Razumljivo je, da so stroški proizvodnje teh podjetij mnogo večji kot stroški SAFFA, da pa ne bi ta podjetja propadla, so prav proizvodni stroški malih podjetij osnova za računanje prodajne cene. Tu je izvor velikih ekstraprofitov in samo zaradi tega so ta mala podjetja še pri življenju. Najvažnejša družba, ki proizvaja vžigalice je SAFFA; Osnovni kapital tega monokla je znašal 1938. leta 125 milijonov in je danes cenjen na 2.000 milijonov. Razjiko med starimi delnicami in novimi je pokrila družba s tem. da je razdelila delnice med delničarje brezplačno in jim s tem jDodarila 1.875 milijonov lir. Kljub tej 'velikodušnosti pa kvotirajo delnice na borzi namesto nominalnih 200 lir od 705 do 876 lir. Tako pridemo tudi do realne vrednosti kapitala te družbe, ki se suče okoli 8,5 milijard Ur. Najvažnejši podatek o poslovanju te družbe pa nam daje razdelitev dividend. Lani so razdelil; 42 lir na vsako delnico ali 21 odstotkov na nominalno akcijo 200 lir. lt’50. leta je znesej ta odstotek 22. Odlični rezultati poslovnega leta 1951 so tudi omogočili, da je družba razdelila med člane upravnega odbora 17 milijonov 753.489 lir. Ker je teh članov 14, je vsak dobil po 1.268.000 lir kot posebno nagrado. Kljub temu, da so podatki o italijanski industriji vžigalic žal nezadostni, nam vseeno zelo jasno prikazujejo izkori-ščevalni sistem. Zelo malo u-panja je, da bi sedanja italijanska vlada bila sposobna ukiniti ta monopolni sistem, ker je sama pretesno povezana s predstavniki finančnega kapitala in je od njega odvisna. IIIIIIITIIIIIIIIHItiMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllltlllllllf f llllllllltlllllllllHII Mussolinijev zaklad Bivši narednik v nemški avia-ciji, Gustav Nagel, je izjavil, da bi rad poskušal-dvigniti zaklade, ki so jih po nalogu Mussolinija nemški vojaki pod vodstvom Nagla spustili v jezero Como. Nagel trdi, da je bilo na ta način skritih več zabojev denarja, biserov in draguljev. En zaboj je baje sam Nagel spustil v jezero. Bivši narednik pravi, da so ga po koncu vojne nekateri italijanski funkcionarji in privatniki nagovarjali, da pride v Italijo in pomaga iskati zaklade. Pravi, da ie vse te ponudbe odbil iz stra-ht; pred komunisti. Tud; danes noče odkriti imen teh funkcionarjev. Dejal je. da je pripravljen dvigniti skrito blago, ker baje gotovo ve. kje je potopljeno. Naočniki, s katerimi vidiš za hrbtom Neka italijanska tvrdka je za. čela nedavno proizvajat; naočnike, ki so napravljeni tako, da lahko gleda človek tudi na zaj, oz. človek, ki jih nosi vidi, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. ne da bi se mu bilo treba obrniti. Sicer pa je stvar prav enostavna. V zunanjem kotu naočnikov je nameščeno zrcalo, v katerem je videti, kar se dogaja za hrbtom človeka, kj te naočnike nosi. Trikrat na dan čez Atlantski ocean Britanska zrakoplovna družba Handley Page je uvedla nov zračni promet z letali na reakcijski pogon. Trikrat dnevno bodo letala prevozila po 150 potnikov čez ocean. Tri aparati te vrste bodo v enem letu lahko prevozili čez Atlantik več potnikov kot «Queen Mary» ali «Queen Elisabeth«. Letalska zveza London -Tckio čez Severni tečaj 1945. leta bo verjetno vzpostavljena direktna zveza med Londonom in Tokijem čez Severni tečaj. V ta namen je bi-i-tansko zrakoplovno društvo proučilo 26 novih avionov, posebnih za ta promet. To so šti-rimotorni avioni «Britania». s katerimi sedaj izvršujejo poizkusne polete. V Čudna bolezen V muenchenski bolnišnicj leži neka žena, ki je že dvajset lej nepremična. Njeno telo je toliko poapneno, da ne more premakniti niti enega uda. Med milijoni ljudj je samo en primer takega obolenja. Veliko zanimanje zdravnikov je vzbudila neka deklica, ki že od svojega četrtega leta trpi zaradi poapnenja. Brez vidnega vzroka nastajajo v raznih mišicah trda mesta, ki 'se vse bolj večajo, dokler končno ne pride do popolne otrdelosti. Zdravniki menijo, da vsled napake v žlezi za notranje izločanje pri takih ljudeh proizvodnja kalcija nastaja napačno in snovi, potrebne za rast kosti. prehajajo v tkivo mišičja. Nastaja postopna otrdelost mišic in bolnik postane poapnenjem kip, ki je obsojen na smrt. Dunajskemu zdravniku Sga-litzerju je uspelo z rentgenovi-mi žarki izboljšati zdravstveno stanje dveh otrok, ki jima je pretila poapnitev. Vzrok prevelike proizvodnje kalcija v telesu je do sedaj neznan. | f r\ f" l J 1“ Vremenska napoved za danes: l/ K F* An I" Raztrgana oblačnost s krajev- Y |\LIVl L n*m‘ plohami. — Temperatura brez posebne spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je do segla 19.9, najnižja 16.2 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 27. SEPTEMBRA 1962 ::j::r:::::;i ::::::::: : * jlpjllliiš Žilii u::c JjjiLjJ. iiHalj I Hf Bi mm? H ZGOLJ LETALSKA DEJAVNOST NA KOREJSKEM BOJIŠČU 1 Zaključek premirjal5. oktobra? Zanimiv« izjave republikanskega senatorja v zvezi z mirovnimi pogajanji na Koreji - Angleški univerzitetni profesor Needham je trdno prepričan, da so Američani upnrabili na Koreji bakteriološko orožje WASHINGTON (Indiana), 26. — Republikanski senator Wil-liam Yenner je govoril danes v Washingtonu v državi Indiana in izjavil, med drugim, da razpolaga z verodostojnimi obvestili o tem, kako se zunanje ministrstvo trudi z vsemi silami, da bi doseglo zaključek premirja na Koreji okrog 15. oktobra. Govornik je dejal, da bi vlada že lahko dosegla premirje preteklo leto, vendar je raje počakala do letošnjih vo-Itev, ker si od tega obeta politične koristi. Zaradi neprestanega deževja na korejskih bojiščih je ves napor vojne padel na letalstvo. Leteče trdnjave so se dvignile nad oblake, da bi lahko bombardirale veliko oskrbovalno središče sevemozapadno od Piongjanga, medtem ko so mornariška letala opoldne napadla druge severnokorejske položaje. Oklopna ladja «Jowa» je obstreljevala področje Stangjin na severnovzhodni obali Koreje. Severnokorejci so napadli na osmih mestih vzdolž bojišča, vendar so bili povsod zavrnjeni. Nasprotniško topništvo je v včerajšnjem dnevu izstrelilo samo 1652 granat. Dobro poučeni krogi v Hong Kongu ugotavljajo, da so Kitajci ustavili in preiskali parnik «Tak Shing« zaradi tega, ■ker sta bila na krovu parnika dva ponarejevalca iz Kantona. Kakor znano, je kitajska top-ničarka preteklo noč, prisilila angleški parnik, ki vozi med Hong Kongom in Makaom, da je krenil v bližnje pristanišče in izkrcal dva kitajska potnika. V zadevo sta se vmešali dve angleški vojni ladji in pričelo se je topovsko streljanje med angleškimi enotami in kitajskimi obalnimi baterijami, vendar brez posledic. Sedaj se je dognalo, da sta oba Kitajca v resnici ponarejevalca, ki sta v zadnjih dveh mesecih razpeča-la, potujoč med Hong Kongom in Makaom, za okrog 10 milijonov ponarejenih kitajskih dolarjev. Docent cambridgske univerze dr. Joseph Needham je danes v Londonu izjavil: «Trd-r.(> sem prepričan, da so se ZDA proti Severnokorejcem in proti Kitajcem poslužile bakteriološkega orožja«. Needham je kot angleški član prisostvoval mednarodni komisiji, ki je vodila preiskavo glede bakteriološke vojne pod pokroviteljstvom pekinške in piongjanšk? ylade. Dr. Needham je zagotovil, da v komisiji razen morda sovjetskega delegata, ni bilo nobene ga člana komunistične partije. Ni pa hotel povedati števila Kitajcev in Severnokorejcev, ki naj bi bili pomorjeni z bakteriološkim orožjem, češ da bi to lahko služilo onim, ki so odgovorni za te vrste aktivnosti. Dr. Needham pravi, da je sam pregledal mrčes, k; je povzročil epidemije in da so vse sledi kazale na ameriško letalsko de javnost. S seboj ni prinesel nobenega primerka najdenega mrčesa. Ndjhilrejša prekooceanska ladja LONDON, 26. — Znamenje sinjega traku za najhitrejšo za vožnjo preko Atlantika bodo izročili ameriški ladji «United States« v New Yorku 10. novembra. Kot znano, je navedena ladja, ki ima 53.530 ton, v preteklem juliju prevozila Atlantski ocean v obeh smereh v rekordnem času. Za pot iz New Yorka v Evropo je rabila 3 dni, 10 ur in 40 minut, za povratno vožnjo pa 3 dni, 12 ur in 12 minut. Skoro 89 tisoč civilnih letal v ZO W ASHINGTON, 26. — Prt upravi ameriškega civilnega letalstva je prijavljenih skoro 89.000 civilnih letal, od tega je 54.039 aktivnih in 34.506 neak tivnili. Švica naroča letalsko opremo v ZD NEW YORK, 26. — Švicarska letalska družba «Swissair» je naročila pri družbi «Benedix Aviation Corp.* najnovejšo radijsko in navigacijsko opremo za svoja letala. S to novo opremo bo lahko navedena švicarska letalska družba kot prva izven-ameriška družba uvedla nov sistem pristajanja, ki ga ameriške letalske družbe že splošno uporabljajo. Tolovajstvo na Sardiniji CAGUARI, 26. — Po dvanajstih dneh ujetništva je bil danes izpuščen mladi kmet Mario Cadinu, ki so ga v bližini Mamoiade zajeli in pridržali tamkajšnji tolovaji. Mladenič je izjavil, da je ves ta Čas preživel pod milim nebom z zavezanimi očmi in da sta ga podnevi in ponoči stražila dva bandita. Razbojniki so zahtevali od družine tri milijone lir odkupnine za mladega človeka. Ni znano, koliko je družina plačala. Med Vilicidro in Samassijem so trije oboroženi in zakrinka, ni moški ustavili Francesca Sa-nerisa ter mu pobrali vse, kar je imel na sebi. DUNAJ, 26. —Avstrijska policija je odkrila 9-letnega dečka, privezanega v stanovanju z verigo. Starši so izjavili, da si niso vedeli drugače pomagati, ko so bili odsotni zaradi dela, ker ima baje dečko histerične napade. msmmmmmmam Pritožbe protestantov nad ravnanjem italijanskih oblasti WASHINOTON, 26. — Prato St antske verske organizacije Kristusove cerkve so predložile včeraj zunanjemu ministru Achesoau 16 strani obsegajočo peticijo, ki zahteva, naj posreduje, da bo Američanom v Italiji zagotovljena verska svoboda na način, kakor jo uživajo Italijani v ZDA. Posebej zahteva peticija, da se Ameri-tfunom iaposluje dovoljenje za opravljanje verskih obredov v Italiji brez vmešavanja italijanskih oblasti ini da bi člani in funkcionarji Kristusove cer-kve, ki hodijo v Italiji oprav«-ljal svoje verSko delo, (Šobili viziume z dolgoročno zapadlostjo. V zvezi s temi vprašanjem je zunanji minister izjavil na tiskovni konferenci, da je imel pred kratkim dolg razgovor s predstavniki Kristusove cerkve in dodal, da se ameriško poslaništvo y Rimu posvetuje z italijansko vlado v tej zadevi-Odgovarjajoč na neko točnejše vprašanje, je Acbeson izjavil, da voditelji protestantske cer. kve, ki hodijo v Italijo oprav, be v tej zvezi, ki so v veljavi v Italiji. (______ INNSBRUCK, 26. — Na Tirolskem so se pričeli včeraj jesenski manevri francoskih sil v Avstriji. Vojaške vaje bodo trajale štiri dni. LIZBONA, 26. — V Liaboni se je pričet včeraj 21. kongres svetovne zdravstvene organizacije, ki bo izdelal program za leto 1954. i «ij»ipiii|piiminipiniiiinniiii»iniiwiiiiiiim riagco«, A. p Filodrammatico. 16«>- * ^ pata», M. Brando, ^ ^ Arcobaleno. 16.00. M. Brando, J. pet"L k, st i! Astra Bojan. 16.30: ‘z^jpanini zavedla ljubezni«, . Alabarda. 15.00: ((Rud"«1 Salomona«, S. Gran*9. # Armonia. 15.30: «Z>P°r Setto, C. Luchaire M. Aurora. 15.30: ..Dogodiv^' pitana HornMovvfrja*. Ariston. 16.00: «Cvetje G. Garson. /rizef»’ Garibaldi. 15.00: Fernandel. j, pi», ® Ideale. 15.00: ((Eva P"*' Davis, A. Baxter. . jvojlo1 Impero. 15.30: “S3®? kesom«, J. Cravvfor«. Italia. 16.00: «KnjegiW» E. VVilliams. -p«0- Viale. 16.00: «Moja £i», C. Colbert.. M^peidia« R6KK. Kino ob morju. Donave«, Marika B . sovfJ' Moaerno- 16.00: Greette. ravaJ^ se- NIKOSIA, 26 — V Enconiju pri Famagusti na Cipru so našli ilovnato ploščico, o kateri domnevajo, da predstavlja pismo, ki ga je eden izmed faraonov pred 3500 leti poslal ciprskemu kralju. Ploščico je našla skupina strokovnjakov ciprskega muzeja med odkopavanjem. Najdbo proučujejo v upanju, da bi morda osvetlila del ciprske zgodovine in zgodovine Srednjega vzhoda o-krog leta 1500 pred našim štetjem. štva» B. Hale, R-Savonal 15.30: «Zabav nocoj!«, D. Kaye-Vittorio Veneto. i5-5*' frizer« Fernandel. ^tva* Azzurro. 16.00: »Meje £ R. Milland, H. La kojn0 kfl‘ Belvedere. 16.00: žarj«ije», G. Bren^ G- Marconi. 16.00: Cooper, P. Neal. uooper, t'. Massimo. 16,: «Prl1^ J**'’1, Rhonda Fleming M -• Novo cine. 16.00: Douglas. m |n ti“ a, 16.00: «Strazn*i žab**' ((Morske R honda Fleming, «, lovo cine. 16.00: «RdeC‘ K. D Od con. vi«, Totd. Radio. 16.00: VVidmark. , ^jde Venezia. 16.00: «Nocoj ce», J. Jones. RADIO IlUJOSliOV**/** < • r T Iv 3 CON E t® 254,6 m ali 1178 SOBOTA, 27. »epi ’teBM o* ženo. 6.45 Pogovor z e „,1 rodila. 7.15 Slovens* ^» 13.30 Poročila. 13-50 Dj* JtjpP ki. 14.20 Od TdglavJ j 18.15 Narodne pesnj- LpA široka cesta. Schubertom. 19.15 Veder sobotni 21.30 Od sobote Spored piesne glasb^^/ ba za lahko poročila. TB» 1’ glasben' g noč. U 306.1 m ali 980 K'4** («■ V :• in dejstva, ‘•‘•‘"jii). u. nekaj. 12.45 P ^1 j(0 - ............. 14.15 Ritmična fo- na glasba. 18.15 18.45 Sambe in rUTp^stra ‘p 11.30 Lahki orkestf‘- £ vSfjj ljube in dejstva,_ 1‘ ‘ .»m. Jj. Eea ----------- Šramel kvintet inh70rrniK. jo. 13.30 Kulturni oMJJ Lahke melodije. govor z ženo. l®-*i na glasba. 19.45 Smetana: pianisti. 20.30 m*'0 V -«a. 21.00 Malo za sa‘° ,, (il- 21.30 Čajkovski-.'-jjsoa * # Znani pevci. 22.1W yeiern mov tn revij. 21^ 23.15 Poročila. T B » * ‘ ‘ B3 ,l<5 11.00 Slmfoničn* ®^nso^ Konec drama*. gall3 .j)0 romana »Gospod _|is00 18.00 Komorno --»Gruppo Strmnen« sigon^ in Trio Sime« „0 20.00 Poročna. *,( VJ oPe Butterfly» Pucc‘nlJC 3 “'j- BI li O v B * 327.1 m 202, 12.00 Slavni b*r‘^'ro«^t#! perne arije. l4 oO 12.30 P°r jirv^e Zabavna glasba. narodna glasb3- 30 Sl j narodne pesrn •- e poj o narodne in ll!!n ,o 10 ^ por^ -rl in ansambli. ^.^30^^ ir* il m . J?-*'” jA klavirske ^'f^oKl. 2°?e|a^ 20,15 selih P1 .ji1 porot,'*- gupl^ spored. 22,w d)a w pltsni orkester reki, de sa melanhollčn, tfcu pa sa sam lblajtairl.a paj obedovala?* kupčijah, Je gledal nekoliko minut na gospoda In s tako zabavo, ki Je Imela ta neprecenljivi čar, da je «Z veseljem,* je odgovoril gospod Pickwick. «Jaz pravzaprav zi modre naočnike In potem je skromno vprašal. združevala koristno z zabavnim, je Weller skoraj ves dan kraj- ne vem, ali ne najdem tu kakilh znancev. Natakar, ali ne sta- zakaj gospod Plckwiok, zakaj sem se neki ,f^5' S2i PICKIIIII CKOIICI Prevedel prof. dr. 1 Medtem so dospeli do mitnice v LZile Endu. Prve dve, tri milje je bila globoka tišina, potem pa se je gospod Weller senior obrnil h gospodu Pickwicku in rekel: »Takle iblajtar ima ve«nderle fudn živlejne, gspud.» «Kdo?» je vprašal gospod Pickwick. «Iblajtar » «Kaj hočete reči s tem iblajtarjem?» je rekel gospod Peter Magnus. «(Xe misli mitnčarja, gspuda,» Je pojasnil Weller. «Aha!» je rekel gospod Pickwick. «Da, prav čudno. In neudobno.* «Ampak tu sa tud navadn Ide. k Jh Je svet prevaru,* Je pripomnil Weller starejši. «Tako?» se je čudil gospod Pickwick. «Da. In zatu sa se udrekl svetu in se dr*eja soje mitnce, ker ho<3Ja bt sami in ker se ma-tfujeja nad ldmi. k jm morja plač-vat mitnlna.« «Moj Bog, to ml še nikoli ni prišlo na misel,* je rekel gospod Pickwick. «Faktum, gspud,* Je dejal Weller. «Ce b bli tu gspudi, b se Sal potnikom dolgčas. Snovi Je bilo zmerom dovolj, kajti tudi C« se Je morda zgovornost gospoda WeHerja za trenutek odpočila, jo je gospod Magnus več ko preveč nadomestil. Posebno željo Je Čutil ta gospod, da bi se seznanil z vsemi razmerami svojih so-potnikov; dalje je na vsaki postaji boJeCe izpraševal, ali sta njegova škatla za klobuke In zavitek v rjavem papirju dobro spravljena. Na glavni cesti v Ipswichu na levi strani ne daleč pred glavnim trgom, kjer je mestna hiša, je gostilna, ki je na daleč in na široko znana pod Imenom «Prl velikem belem konju*; nad vrati zapazi vsakdo kamnito divjo žival s IrfraJoCo grivo in repom ki Je podobna splašenemu kljusetu. »Veliki beli konj* Je slovel v okolici po tem, kar daje vrednost volom ali velikanski repi ali velikemu praMCu, namreč po svoji velikosti. Nikjer ni takih labirintov samih hodnikov brez preprog, nikjer tolike vrste slabo razsvetljenih sob. toliko Jedilnic in spalnic pod edino streho kakor med štirimi zidovi Velikega btflega konja v Ipswichu Pred to velikansko gostilno se Je vsak večer ustavljal londonski omnibus in prav iz tega londonskega omnibusa so onega vetera, o katerem pripoveduje to poglavje, izstopili gospod Plck-wick, Sam in gospod Peter Magnus. «Se nastanite tukaj, gospod?* Je vprašal gospod Peter Magnus, ko so izložlli njegovo rdečo in progasto torbo ter Škatlo za klobuke in zavitek v rjavem papirju v ve*l gostilne. »Ostanete tu. gospod?* «Da,» je rekel gospod Pickwick. «Pri moji veri!* je vzkliknil gospod Magnus, »takega primera se nisem doživel. Jaz ostanem tudi tukaj. Torej bova sku- paj obedovala?* »Z veseljem,* je odgovoril gospod Pickwick. »Jaz pravzaprav ne vem, ali ne najdem tu kakih znancev. Natakar, ali ne stanuje tu neki gospod Tupman?« Zajeten mož s prtičem, ki *e štirinajst dni ni videl vode, pod pazduho in prav tako umazanimi nogavicami na nogah Je na to vprašanje prekinil svoj posel, namreč gledanje na ulico, temeljito premeril poslušalca od klobuka do poslednjega gumba njegovih gamaš ter rekel odloCno: »Ne!* »Tudi ne, gospod Snodgras?* je vprašal gospod Pickwlck. »Ne!* «Ali pa gospod Winkle?* »Ne!* »Potem pa mojih prijateljev danes Se ni tu,» je dejal gospod Pickwick. c Bova torej danes sama obedovala Dajte nama posebno sobo. natakar!* Na ta poziv Je Sel zajetni mož doli, da naroči hlapcu, naj prinese prtljago obeh gospodov, ter Ju Je peljal po dolgem temnem hodniku v majhno, slabo opremljeno sobo s pečjo, polno saj, kjer se Je majhen ogenjček trudil, da bd ogrel sobo, a mu ni uspelo. Nekako čez eno uro so prinesli gospodu Plckwlcku in Magnusu ribo ln potem bržolo, in ko so spet vse pospravili, sta gospoda odnesla vsak svoj stol k pe Slrlne 1 stolpca 73 vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Portruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI.. Tel 1I-M. — Rokopisi se ne vrafato. NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. red. PoStnl tekotl raCun za STO . ZVU: Založništvo triajkega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: __________________ Llubltana TvrSeva 34 . tel. 200« tekotl rafun prt Komunalni banki v Ljubljani S-1-90332-T — Izdaja Založništvo tržai^fCJ Ijud. repub. Jugos|avlja: lzvc^ mozeH^'* , ljo: Agencija demokraUtneg D-Z0^