Posamezne Številke i Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—j UREDNIŠTVO k nahaja v Mari-bom, Jurčičeva ulic« St. 4» I. n a datr • j UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi j ■Hei St. 4, pritličje desno. Tel©. I it. 24. SHS poatnočekovsi j račun *t«v- 11.787. Na naročila brc« denarja mm 1 •sira. Kokopiai •« n« vračajo, j I Po&nTna plačana v gotovini Itae Cena današnje štev. Din 1*53 j iOR Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1”—a '*boja vaak dan, nurven 1 nedelje m prašnikov, ob 18, uri a I datumom naalednjeva dne tar stane 1 mesečno po poiti D 10*—-, Sa in» I semstvo D 18‘ , dostavljen na do« O 11’*—. na izkaznice D 10* — inserati po dogovora. J Naroča se pri upravi .TABORA* j MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. i. Naslov 1 __ . Politične razmere na Češkoslovaškem Maribor, 12. avgusta- Strankarskih bojev, kakor so se šknf« zadnje tedne na Češkoslova-’ menda še ni bilo, odkar obstoji impii' J8l°vanska država. Poprej so tudi pa srve°Cla*ne in nacionalne boje; topot Prepiru la čisto poiitično-strankarskc vaško ♦ začenjnjo polniti češkoslo-mom /\n o sfero z vedno gostejšim di-seda ’ j?‘era generala Gajde je samo za-sc izza nje bore razni politični mom A r ^ o z ve ono 6e'da * it. ra generala Gajde je samo za nezirf ‘Sc i//za nJe bore razni politični IV oJj0voltneži. Politična strast potiska ment \Je vectno razne osebne m c K,- fVendar pa bi bilo napačno, č ke p ’ ^a gre zgolj za osebe in sfcran-pr .. ^Ucti za važna načela-ki h^V^0, S(? Pripravlja nova vlada, agra ■ -0 ^estavili češkosflov. in nemški dejsu' v tein ie dvoje pomembnih Atrr • Cno s°eialno, drugo nacionalno. Vrvri fni interesi naj bodo merodajni pri be k Politike? In Nemci naj do- 2 besedo v vladi, v vodstvu države? 8ocialistične stranke, ki se naslanja- na_ proletarske aloje (in le-ti imajo “Račne interese ko agrarci) je že sa-str dejstvo, da bi odločevale agrarne sfrn L.e’ povocj k boju. Za nacionalistične Pr n 'n s'cer za one' ki svoj narodni g ?ra'n nete do šovinizma, pa je bojno Nem* Sc bajo v vladi zastopanim nnnouertl kake koncesije, ki ojačujejo Tn i na češkoslovaškem- a, z druge strani se zadeva pro-, ' n;a tako-le: Agrarna stranka je tako a ^cŠki. kakor na nemški strani naj-nocnejša. Ostale stranke so zdrobljene a med njimi je že toliko trenja, da se s 1 bova pjetka nemogoča. Navsezadnje dn , nes razmere drugačne in je treba, a država krene v gospodarskem smi- slu ali ba levo ali na desno, v socializem X agrarizem. Češki agrarci niso kaki "ejeni kmetje, temveč umevajo v pol- hi g*-, ruai porreoc mousirije in me-r abstva. Če se tedaj agrarci obeh na-. onosti najlažje sporazumejo, zakaj ne j. Prevzeli državnega krmila? Kar se re tiče, je treba v državnem inte- 1 Su Pozdraviti, da se pritegnejo Nemci odgovornosti in k treznemu politične- 2 11 delu. Nemcev je v republiki več kot 'bi ild j ona, manjšinski problem je silno j. Lee; razumna državna politika mora iČfu'bati ž njimi, zato se tudi ne more ftOgnlti izvestnim koncesijam. Narodna Jjhnilaoijo ne gre tako kot si jo zami-1 Jajo vroče glave, ona pa tudi ne mo-. biti vodilno geslo državne politike. skrajne levice kriče komunisti, da j vse to piškavo, treba je državo raz-Jjpj in potem graditi znova po načrtih biternacijonale. Na skrajni desnici, pa jjj zbirajo fašisti, ki vpijejo, da komu-^'”1. socialisti An Nemci minirajo te-jj|ehe čsl. države, sedanja politika pa v’ Po krivdi Masaryka i-n Beneša ščiti. se au, tako se je pisal, je s svojo-adrav^ in krepko osebnostjo predstavljal čist turensko.-rasov. -• -• Arzen Cbantoiseau-: je. stanoval v Mo” bazonu, v enem izmed naj-lepš-ih kotic kov,- In d rine doline. Njegova hiša krneč ke zunanjosti, je tonila med orehi. izv*? vasi na robu sadovnjaka, ki je rahlo v* sel proti reki. Hiši je vedno pravil P“ ščavnikov dom. In v resnici je bil J*- nik. star kakih 50 let - podoiben-pušča niku- Živel je v blaženi tišini s ®v gospodinjo, ki je že davno prešla .“°PrJ ko se žene snubijo- Sicer pa je-b>l ^ žen bolj naklonjen dobri kuhi nego J ^ bežni; ravno tako mu-je-bila klet založena od biblioteke.. Kuhinja m'v . čemer zaostajala ža kletjo, kajti Arsen.^ rad pogostil .majhen krog svojih, P je tel je v. Večerje so pri njem vedno ™ 'g. pozno v noč in-rad je videl, da 2-oUj-. stje zamudili vilak ter se vračali v- Nekega jutra, ko sem nenadoma ^ kal Arsena. je bil ravno priprav*)« V -odide z doma. - V 3ris WXUTJW*' Sfrati 3/ K platneni obleki kupite platneno obutev Moški Din 99--Ženski Din 65*-Otroški Din 49'- ■H i ■ ■ S ■ ■ * ■ o> * — Prostovoljno gasilno društvo Pekre Priredi poletno veselico, katera je bila namenjena 8. avgusta, 15. tm. z enakim sporedom. — Odbor. 102. Dr. med. Klara Kukovec 1647 ordinira Gosposka ni. 2 zopet od 14. avgusta. /port Jutršnji nogomet Rapid I. nar, : Svoboda 1. nar. ob *- uri S& Rapid II. nar. : ISSK Maribor II. nar- ob pol 11. uri Rapid rez. : SD Merkur rez. ob t5. uri SD Rapld : SD Svoboda ob 17. uri. l*V n-tenis-turnirza prvenstvo mariborske oblasti ( ’ V nedeljo, dne 28- t. m. se bo pričel 14 tenis igriščih ISSK Maribora tenis ^■11 - .......................... turnir za prvenstvo naše oblasti, za katerega je tukajšnji dnevnik »Marburger Zeitung« razpisal ličen pokal. Turnirja se bodo udeležili: ISSK Maribor, SD Rapid, STK Ptuj m SK. Celje. Natančnejše podatke daje sekdjski blagajnik ISSiK Maribora g. Babič. Kolesarska dirka „P«runa“ Radi slabega .vremena minule nedelje se je za takrat napovedana kolesarska dirka Maribor—Št. Itj preložila in se bo vršila v nedeljo dne 15. t. m. ob 2. uri popoldan. Startale bodo tri skupine: pri seniorjih se bodo najbolj borili za pla-cement Kosič. Pahor in Moravec, do-čim bodo pri glavni dirki najostreje konkurirali Skrabar. Ferkanec in Nabergoj. Pii juniorjih imata največ izgledov Petan in. Šibenik. Za dirko ao se prijavili tudi člani slovenjebistriškega odseka. Po dirki se bo vršila v Št. liju velika vrtna veselica, na kateri bodo sodc i o; vali tudi pevci Jadranaši in tamburaški zbor napredne trgovske mladine. Izletniki kolesarji se bodo zbirali pri »Prahu« ob /<■ na 2. uro, dočim se ostali izlet-niki odpeljejo z vlakom ob 13- uri 30. Kino GRAJSKI KINO Četrtek 12. avgusta do vključno nedelje 15. avgusta igra Fantom opere. Silno napeta senzadjonelna drama po romanu, ki je bil izdan v vseh deželah sveta in pisan v v-seh jezikih. (Pred kratkim ga je objavljal list »Jutro«.) Lon Chaney in Mary Philbin v glavni vlogi. APOLO KINO Od 13- do 16. avgusta Človek z brazgotino. 7 činov o ljubezni in silnem brezzakonju. Najnovejši in najsijajnejši Hen-ny-Porten-film. V glavnih vlogah prvovrstni igralci, kakor Henny Porten in Memo Benassi. KINO »DIANA« STUDENCI Od sobote 14. do vključno torka 17. avgusta Pat in Patachon! Tragikomedija v 6. činih. Umetniško življenje na naši deželi Načrti g. Valo*Bratine o enotnem delovanju diletantskih odrov. : r»Pose^anii ravnatelj mariborske dra-znani rež'*er jn inscenator Valo oratina zapušča naše gledališče. Ne bi T”0 prav, če bi se ob njegovem odho^ ®u Dovdarjale zgolj senčne strani, ne bi t* sc naglasile tudi njegove nedvomne f^sluge za umetniško poglobitev mari-“orske drame. Tudi v kulturnem življenju »o potrebni jasni in čisti računi. No-. objektiven poznavalec gledališkega v Mariboru ne bo spregledal pro-oiematičnth in celo šibkih strani delovala, naše drame, toliko podenja pa mora "Ih v slehernem, da da vsakemu svo-t®* in to že moramo priznati, da je bil ,v šestih sezonah, v katerih je deloval t'\ Bratina v Mariboru, nivo naše dra-tuo, kljub skrajno pomanjkljivemu ansamblu tak. da se nam je ni bilo treba sramovaH nrti pred večjimi kulturnimi centri. S tem ne rečemo, da ni šla povprečna linija včasih navzdol, da se ni jdaisb v zadnjih dveh sezonah čutila nekaka odrevenelost Glede g. Bratine, kot gledališkega činitelja. je treba čisto odkrito reči, da smo se včasi strinjali z o poglobitvi našega kulturnega dela in ki z užitkom posluša vsako tuje mnenje, da si izkristalizira sodbe in nazore, sem ga poiskal v »Veliki kavarni«, kjer vsak popoldan prebira dunajske časnike in razne žurnale. — Torej boš vendarle odšel iz Taliji-nega hrama na Slomškovem trgu? — ga vprašam. — Ne najdem prave podlage, da bi mogel udejstviti svoje načrte. Imam jih, verujem v svoje ideje in jih hočem zastopati. Toda sedanji teaterski ustroj mi ne ugaja. Ne samo v Mariboru, tudi drugod pri nas. Preveč birokratizirano je vse. — Kaj čutiš po dietnem delu v Mariboru? — Da nerad odhajam. Verjemi, da sem mislil noč in dan na teater. Sodite me. kakor me hočete, ali jaz vem, da sem šel svojo pot, ki sem jo moral. hi. Ob od hodu me veseli fo-le: Dana je taka podlaga, da gledališče ne bo moglo nazaj. Ljudje bodo sami zahtevali umetnosti. Prejalislej. Morda se bodo sedaj nekaj časa najrajše smejali, ali to naveliča in disgustira. — Svoje dni sem pisal o Tvojih tea-terskih ciljih. Zdelo se mi je, da jim zadnje čase nisi bil dosleden. Kaj si ho(el pravzaprav? — Nekaj sem imel vsekakor pred očmi: vzpeti pestro mavrico dramatske umetnosti iz preteklosti v bodočnost Dva konca je imel ta lok: antični Sophokles in ekspresionistični Hasenclever. Ondan sem pregledal bilanco svojega dela v Mariboru. Iz 14 .literatur sem dal 75 avtorjev s 113 deli. od teh so 6 literatur s 15 avtorji im 17 deli absolvirali gostje. Domači ansambl je v teh 6 sezonah odigral 96 del, izmed teh sem jih jaz zrežiral 33, igral pa sem 49 vlog. Ali hočeš še več? Pa inscenacija . . . — Ni moja reč! — Kaj pa slovo od Mariborčanov? — Tekom večletnega opazovanja sem spoznal, da imajo ljudje v splošnem veliko več smisla za resno umetnost kot mislijo nekateri »kritiki«. Jaz nisem dobrega okusa občinstva nikoli podcenjeval, zato se hočem tudi posloviti dostojno. Morda Cankar, morda Shakespeare ali pa vsaka nova slov. drama. Izbera je velika. : * • e Potem sva prišla na načrte — pr a. vi namen, ki me je privedel k njemu. Kajti, — če sem bil prav podučen. — so taki, da jih javnost mora izvedeti. — O, načrtov pa imam poln koš! — je dejal. — Kakor vsi. Daj, razodeni poglavitne! — Hote! bi sestaviti majhen, izboren ansambl. Kakih 10—15 dobrih igralcev in igralk. S to umetniško družino bi priredil propagandna gostovanja s slovenskimi deli širom Jugoslavije. Naštudirali bi kakih 5—6 del, predvsem Cankarja. Toda to bi moralo biti vzorno naštudirano. Vsak bi moral dati maksimum. Saj veš. kako slabo nas poznajo. Morda bi si bili potem bližje in bi se bolj razumeli s Srbi in Hrvatj. — Idealist si. Ni jim veliko do tega, da nas poznajo s *e sfrani. Toda, povej še kaj! — Kot igralec in režiser bi znabiti nastopal v Ljubljani, kot scenograf y, Zagrebu. — In Maribor? — Zanj imam čisto posebne načrie. Marijonetnega gledališča nimamo. Kar Je bilo doslej poizkusov, vsi so bili nezadostni. In vendar je za malčke ogromnega pomena- Tu jih začnimo šolati za gledališče. Potem bi hotel naštudirati par mladinskih iger z deco. Dalje nameravam obiskati večje kraje in citati slovenske avtorje, pesmi in prozo- To pri nas še ni upeljano. Še imam en načrt: dobil sem neke zveze in bi hotel placi-rati našo drarr.o, zlasti Cankarja, v Nem-čijj. Toda treba bi bilo denarja. In zopet denarja. A Meceni so, zdi se, izumrli, kakor ichtiosauriji. — Toda, slišal sem vse kaj drugega, nam bližjega. Naše podeželske odre misliš organizirati? O tem kaj povej. G- Bratina se je nasmehnil in izpil požirek medtem že ohlajene temnobele kave. ki mora imeti pri njem izvestno barvno nijanso, sicer jo vrne. Križ za pie-oola! — To so moji stari načrti, V drugi Številki zgodaj zaspale mariborske Helgoland Maribor. 14. avgusta. njegovimi zasnovami, drugikrat pa razhajali. ne moremo in ne smemo pa utajiti, da je edini med mariborskimi igralci, ki ima široko gledališko obzorje, ljubezen do umetnosti in tudi umetniško kulturo. Ni prijatelj tiste izlizane malomeščanske »kulture«, ki pretvarja gledališče v boljšo vrstto kabareta, kjer se sita gospoda smeje in si krati dolg čas, ali to ni noben, ki mu umetnost ni prazna fraza, temveč vsakdanje duhovno obhajilo. Pisec teh vrstic je v »Ljublj. Zvonu«, »Kritiki« in drugod po svoji najboljši vednosti in vesti označil senčne strani naše drame in nje dosedanjega ravnatelja, vendar pa meni. da je ob odhodu, ki zanj ne bo in ne more biti tragičen korak, treba baš s te strani povedati, da nje-j gova setev ni bila zaman. Naj umetnik ne misli, da ga odpravljamo kot hlapca Jerneja, tudi če mu ne damo pravice. 1 • Izvedel sem. po ovinkih, da ima g-Brathia razne interesantne načrte o svojem nadatjnem delovanju izven mariborske drame. Kot človek, ki rad sliši TT577,—S--; mm . S**': ; •***>>. • Vr- * Igli 'j |p 9. in 10. avgusta praznoval otok Hel- novitelju kopališča Jakobu Andresenu gol and lOOletnlco, odkar je postal kopa-llški kraj. Omenjenega dne je bila usta- Siemensu vzidana na Helgolandu spominska plošča. — Prijatelj, mi je dejal, prišli ste o pravem času . . • Moja stara oskrbnica le ohromela in rad bi ji bil poiskal po-ttioanioo, predvsem radi tega. ker bom brihodnii mesec slavil petdesetletnico, ba bi hotel povabiti na kosilo v«e svoje prijatelje. Želim si. da bi bila goetija teka, da bi se o njej še dolgo govorilo. P* pa bo to mogoče, moram najti služ-jdnjo, ki bo znala pomagati Radcgondi. Ni lahko privesti v hišo novo žensko. Rripomčali so mi sestro vrtnarja iz Ku-ziera, pa grem k njej, da se prepričam. *li je za rabo- Pojdite z mano, mi bo-^te svetovali. Kuzjcre je oddaljen skoro eno miljo °d Monbazona in je znan predvsem radi kradu, v katerem je stanovala Marija Medioejska. Služkinja, ki so jo priporo P3# Chamtoiseau. je stanovala v vratar-hiši, predstavil pa nam Jo je njen bra. Ime ji je bilo Florenca in kakor ®rt mnogih Turenkah, se je tudi. P^t njej zdeilo, da ima nekaj plemenitaš-ke krvi v: sebi. Bilo je dekle petindvajsetih fet, vitkega stasa, visoka, bela kot kostanjevih kodrastih las in strast-čmih oči. Sporazum je bil takoj «kle-Za časa pogovora sem opazil, da pogledi lepega dekleta delj časa *^ževali na močnem prijatelju in pr-se mi je zazdelo, da je Ar^en dobro °**J^rijen in lep možak • . . Dogovorila afca se. da pride dekle že. nasledtrjcga dne na njegovo posestvo, (»mila ava «e MM Arsenov dom- Arsen je molčal im zdelo se je, kakor bi se bil udal globokemu razmišljanju. Sele ko sva prišla pred Mambaizon, je prekinil molk in dejal: — Naj vrag vzame to belo polto dekle kozjih oči . . . Bojim se, da se bo Radegondi zdela premlada - . . Bil sem prepričan, da je vso pot mislil na lepo Florenco. Ob Arsenovi petdesetletnici smo bili vsi pri njem. Obedovali smo v hladni obednici prvovrstno kosilo. Krasna Florenca pa ga je sladila s »vojo ljubkostjo in krasoto. Gostje so jo požirali z očmi in jo prijazno ogovarjali. Toda to ni vzbujalo pri ujej niikake pozornosti. Njeni pogledi so mirnodušno ogledovali goste in gospodarja. Toda mož je bil ves prevzet in se ni brigal za to. Pred zaključkom gostije je Arsen postavil na mizo štiri prašne steklenice in .vsklik-nil: — Prijatelji potrebno je, da spijemo to vino na ča«t moje petdesetletnice. Pokojni oče ga je natočil v te steklenice ob mojem. rojstvu. Pričeli smo piti na čast njegovi petdesetletnici. napijali smo duši njegovega očeta m menda tudi na čast Florenci-nim črnim očem. Arsen je bil neutrudljiv; vsekakor je imel n^jnen, da nas o-pijani: neprestano je polnil kozarce. Toda zmotil se .je- Govori! je mnogo, a pil je rayQ0 toliko, kakor mi. Ko nas je po- spremil na postajo, ga noge niso nosile sigurno. Mi smo odšli v Tour, on pa sc je vrnil domov, ko je že noč pokrila vso dolino. Arsen je vstopil v svojo sobo oprijemajoč se zidu in se spustil v naslonjač. Nenadoma se je razsvetlila »oba in na pragu se je pojavila Florenca. — Kako se počutite, gospod Chautoi-seau? ga je vprašala nežno- — Ah, vi ste. otrok moj ... je zagodel Arsen. Kje je Radegonda? — Trudna je in je že v postelji. Jaz pa sem ostala, da vam postrežem, če boste kaj rabili . . . Zdi se mi, da ste močno utrujeni . . • — Nisem . . ., nisem • . .. samo glavo imam precej težko . . • Rad bi čašo čaia. .Ona je to pričakovala m topel čaj je bil v trenutku postrežen. Arsen je bil močan človek in dve čaši čaja sta zadostovali, da sc je streznil. — Hvala vam, Florenca:; Vi ste dobro dekle ... Sedaj mi je popolnoma dobro . . . Samo, da še zadremam za četrt ure . , . ^ Naslonil je glavo ob naslonjač in začel dromati. Še sam ni vedel, koliko časa je dremal, ko ga je nenadoma prebudil svež prijeten dotik. Oči so se mu hitro odprle, toda občutek je bil tako prijeten, da se ni zganil, ampak pustil, da so se Florencine ustnice ponovno do-tftknile njegovih lic. — Mar ste vi to. Florenca? je zašepetal presenečen in blažen . . . Toda . . 4 otrok moj. pomislite vendar, da sem sW že petdeset let ... in da . . • Njene drzne ustnice so mu zaprle u-sta. Toda tudi on je bil iz zemlje ljubezni, iz Turenske in vino mu je dalo mladeniško moč. Pričel je poljubovati Florenco . . . Ko se je prebudil naslednjega, dne je bil močno raztresen in težko se je spominjal nočnega 'prijatelja . - . Toda, ko je videl Florenco, ki je vstala in se hitro oblačila, mu Je bilo vse jasno. — Florenca, jo je nežno poklical. Zdrznila se je, pokrila lice z rokami in obrnila glavo. Florenca, je ponovil, kaj misliš? — Mislim, da sem ničvredno dekle in da me boste odpustili iz službe . - . — Kaj še! ... Povej mi, ali me v resnici ljubiš? — Prav od srca, gospod Chautoiseau! Čutil je, da je iskreno govorila. Prijel jo je za roko in potegnil k sebi- — Ne boj se, otrok moj . . . Samo eno je mogoče. Čez tri tedne boš gospa Chautoiseau . . . Arsen je bil mož beseda ... In po veseli proslavi svojega petdesetletnega sa-motarjenja. je postal dober zakonski mož. V MarfRomT&ne TOL' »Drame« z "dne 15. decembra 1921. sem obelodanil »Par besed o naši gledališki umetnosti«:. Tu sem sprožil načrt, kako naj bi se temeljito poživela naša gleda liska umetnost. Predlagal »cm zvezo dramatičnih in sfploh kulturnih društev, ki bi si naj pridobila več dobrih potovalnih režiserjev. Le-ti bi strokovnjaški naštudirali posamezne igre, reformirali odre s tehnične strani, sploh poenotili in dvignili odrski diletantizem na naši dc-- želi; Umetniškim gledališčem pa bi odkrili marsikak talent. — In tega se misliš lotiti? S kom? — Za sedaj še nimam nikakih zvez Ponujal sem. ali saj veš kako je v naši deželi. Pa pogum je bil zmeraj v vipav ski krvi. Izbral sem si za poskus 5 krajev v enem okrožju: Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer, Gornjo Radgono. Povsod imajo odre in radi igrajo. Tisti, ki igrajo z veseljem, čutijo potrebo šole, iz lK>poln.icvania. Zato jun bo nemara moja ponudba dobro rabila. Takole mislim: Izbral sem 5 iger: »Hlapce«, »Desetega brata«. »Magdo«, »Namišljenega« in »Bolnike« in »Kamelo skozi uho šivanke«. Vsak izmed teh krajev si izbere eno. Najprej čitamo v Ptuju, potem grem po vrsti v ostale kraje, se vrnem v Ptuj ’n aranžiram igro in pojdem v ist| namen naprej, tako da v Ptuju vprizorimo in potem vpr>zore ostali odri vsak svoje. Sedaj pa bi gostovali med sabo. Zakaj ne bi šii Ptujčani v Središče in L ju tomerčani v Ptuj, če so dobri? Če se nam bo kje kaka uprizoritev prav posebno posrečila, se pridemo tudi v Maribor pobahat. Ni treba govoriti, kako zelo bise s tem- poglobil naš odrski dilentatizem z jgralske. tehnične, režiserske, insce-načne in jezikovne strani. Narodni kul- . turi bi se storila velika usluga. Seveda bi potem prišli tudi drugi kraji na vrsto-Toda vse jc v tem: treba je iti na deželo, k' deblu iij v korenine naroda! In še nekaj: Na nvojih potovanjih bom . imel vedno pri rokah svoj model odra. kajerega prepričevalnosti podleže tudi "največji skeptik. — In ^gmotni uspeh? — Računam, da bo dala vsaka predstava najmanj 500 dinarjev čistega. S tem, Je načrt izvedlji,v. V Ljutomeru se že strinjajo, upam. da se bodo tudi drugod- Priznal sem mu, dn_ bi bilo tako delo, •če bi še dalo'izpeljati. kulturno važnejše od dela med. nezadovoljno, razvajeno Jn filrstrsko inteligenco v mestih. In sva •se počasi poslovila. B. Borko; **rnard ' Nekoč sc je Shaw sestal z znanim raziskovalcem severnega tečaja Fritjofom Nansenom. Le-ta mu je tožil, da ga po-: gosto boli glava- Ali nrte nikoli poizkusili najti —ga jc vprašal Shau — dobrega sredstva zoper glavobol? . — Ne. — Glejte, to je čudno — je rekel Shaw — vse življenje ste sc trudili, da bi odkrili severni tečaj, kar je navsezadnje ljudem vseeno — ali sredstva zoper glavobol. ki ga vse človeštvo išče, niste iskali... n L. 1903- je bil Sha\v navzoč na premieri svoje komedije »Človek in nadčlovek.« Imela je lep uspeh. V parterju so burno ploskali, le na galerijah se je oglasilo par žvižgov. Ogorčeno občinstvo sc jc obrnilo tja. a Shaw, ki se jc zahvaljeval za ovacije, je dal z roko znamenje, da želi govoriti- Obrnjen na galerijo jc dejal: »Gospod, ki žvižgate, dam vam docela prav in sem enakega mnenja ko vi. Toda, kot vidite sami, sva ostala v veliki manjšini in ni trenutno nobene pomoči.« Nekega večera je bil Shaw gost iz-vestne londonske družbe- Tu je sviral tudi neki violinski virtuoz. Domača gospa je vprašala Shawa: — Kako vam ugaja njegova igra? — Spominja me Padere\vskcga- — Paderevvskega? — ic rekla dama presenečeno. — On vendar ni violinist. — Imate prav. gospa, ali ta-le tudi ni. uporabo; lahko bi nadomestila mednarodne umetne jezike kot sta ido in esperanto. V Berlinu je izšla že v osmi izdaji latinska konverzaeijska knjiga od Capcllana, kjer so latinski govori o telefonu, o trgovskih in gospodarskih vprašanjih, naročilih pri krojaču in čevljarju itd. Skrivnost leži v tem. da se besedni zaklad in hareologija ne omejujeta na staro plastično latinščino, marveč se obilno črpa. iz srednjeveške latinščine, ki je bila res živi jezik. Ta sistem jc izpeljal posebno dosledno v svoji učni knjigi latinskega jezika za odrasle dr. K. Leitj, ki podaja kar najmanj slovnice in čim več konverzacijskega gradiva. V čitanko niso povzeti zgolj rimski klasiki, ampak tudi odlomkii iz evangelija, Spinoze, Leibniza. Komenskega in drugih novejših pisateljev, ki so pisali v latinščini. x Če sc v uredništvu mudi . . . Nerodno stiliziran stavek, ki ga radii naglice. s katero mora delati, često zagreši časnikar, je lahko, včasi usoden. Tako še danes italijanski listi radi obnove smolo, ki se je zgodila 1- 1903 listu Giornale d’ Italia«, List je primšal sila podroben opis življenja papeža Pija X. in Je zapisal med drugim to-le: »Ko gre papež časnike jn sneer. kakor smo dobro po-1 učeni, razen Os^ervatore Romano tidl naš Jist »Giornale d Italia«. nakar za* spi«. Ta stavek je vzbujal po vsej Kami veselost in »Gionnalu d’ Italia« danes hudomušno rogajo, da je dobro uspavalno sredstvo, ki celo papeža u- bPxVV kalifornskl kaznilnici. Mesto tort Angelo« v Kaliforniji si Je zgradijo no* vo. ogromno kaznilnico, ki je sala » milijonov dolarjev. Kaznjenci ne čepe M temnih in vlažnih luknjali, marveč j**, vajo zelo visoko, v zadnjih nadstropja* oblakodera, kjer često tuli veter, kjer sveti solnce v celice in poleta/vajo pic* in acroplani. Kljub temu se je že nino^ girn kaznjencem posrečilo, da so pooe gnili, čeprav ne za dolgo, ker so se zunaj kaj kmalu vlovi-Ji v policijske mrez ^ Navadno so si odpirali ključavnice pomočjo vilic in žlic. Nekega ™ie našli neko celico prazno, ne da bi poškodovana ključavnica ali stena, u* bežnik se ie čez nekaj dni zopet P°^’. v svoji cclici. Ko ga je sodnik vprašat, kaj jc počenjal, jc dejal, da jc imel ne majhne nakupe v_ mestni!). Dol m S jc splezal IX) dimniku (zaprt je bil v* nadstropju). Kakor je videti, so razmer v tej kaznilnici dokaj idilične . . . s 80 Iz živllenia in sveta Rodbinske žaSoigre Iz ^Berlina poročajo o strahotni rodbinski ^ žaloigri v Liebteiifeldu pri Berlinu: Tam bivajoči 70Ictni ravnatelj Gross ima sina, ki je star 28 let in je nenor malcn. Povzročal jc očetu neprestane x Izumitelj dežnika. B. Shaw pripove- , . .. , „ ,, dujc v uvodu svoje komedije »Zdravnik ■P/emozonJc in se kla-v zagati«: Ime Tomaža Hanwava se nam je ohranilo radi tega. ker je tega moža dičila izredna hrabrost. Mož je bil prvi, ki si je na našem deževnem otoku drznil z dežnikom na ulico. Bil ie radi^ tega policijsko kaznovan, češ, da na čudaški način straši ljudi. Njegov pradežnik je bil, kajpa. zelo okoren. Ni ga bilo mogoče zapreti. Neka noseča ženska, ki je srečala Hanwaya z dežnikom. je baje od strahu porodila na u-ici. _ x Spomenik ptičem. V Zedinjenih državah imajo D-tiči kot prijatelji človeka svojo tradiciio. V Salt Lake City stoji i til po svetu. Oče sc ie bal. da bo nebogljeni .sin osta! po njegovi smrti brez po moči in sc jc odločil, da je najbolje, če umrjeta oba skupno. .Minuli petek jc nameni revolver na sina, ki jc spal v postelji in je trikrat ustrelil. Kljub temu, da je bil sin ranjen, ic skočil pokonci in pobegnil iz sobe. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, so našli starega Grossa, mrtvega. Četrto kroglo je bil namenil samemu sebi in je zadel naravnost v me- • ■ V : ■■■ ■: :\k< —:— fm, m " m ■ To jc znameniti angleški dramatik in pisatelj, ki jc minule dni slavil 70 letnico. Shavv je jako duhovit mož. Ima ostro pero in pikro besedo. Biča angleško družbo še z večjo ostrino nego je naš Cankar udrihal po slovenski družbi. Tudi kot člo-. yek jc velik zabavljač, ki ima — kot pravijo — jako hud jezik. Nikomur ne osta ne dolžan odgovora in o niein krožijo številne anekdote- Evo nekoliko Sha\vovih . dovtipov in zgodb:. • ■ Nekoč .ie prišel v Monakov (MOnchen). Opazil ic, da dajejo v gledališču njegovo komedijo »Candide«. Ker ni še nikoli slišal nobenega svojega komada v nemščini je sklenil, da poide v gledališče. Pro-. Sil jc hotelskega slugo, da mu nabavi gledališko vstopnico. Le ta pa je videl, da je Anglež in mu jc rekel: • — Ali ni škoda denarja? Nc boste nič razumeli. Ko mu je odvrnil da ga tone.moti. .ie začel sluga kritizirati Shawovo komedijo. ' . . — To vam je popolnoma za nič. Ne samo da boste razočarani, ampak tudi smešno sc vam bo zdelo. Shaw ga je zaman prosil, da bi mu o-mogočil to smešnost. »Naposled«, pravi Shaw sam. »sem spoznal, da sluga nemškega hotela noče s kupovanjem vstopnic za »Cadido« škodovati svojemu dobremu imenu in sem si moral.sam preskrbeti vstopnico. pdini. spomenik te vrste na svetu, ki Je bil postavlien ptičem kot pomočnikom človeka. Bilo jc tn prvo leto, ko so Mormoni po dolgi in težavni poti pri* >:peli k Velikemu slanemu jezeru in so jeli ondi obdelovati zemljo. Setev .ic u-spela in je obetala bogato žetev. Tedaj pa so priletele z gora črne kobilice, ki so uničile celo žetev in spravile uboge ;naseljence v obup. ostalo jim jc pa dovolj zrn.ia za prihodnjo setev. Ko ie žito začelo zopet kliti, so se pojavile kobili ce iznova in se vrgle na polja. Tedaj pa sc jc zgodilo nekai nepričakovanega: priletele so velike jate ptičev in so sc zakadile v kobilice. Kmalu so bile'uničene. V hvalo za ptičjo pomoč jc prebivalstvo tega kraja postavilo ptičem lep spomenik, ki jc stal 40.000 dolarjev. Spomenik simboli-zira sodelovanje ptičev in ljudi. x Kako velik uspeh ima reklama. Neka angleška tovarna mila je dosegla nedavno izredno velik uspeh s svojo duhovito reklamo, ki ji je malo enakih. Prva stran londonskega dnevnika ^Daily Mail«. ki se tiska v nakladi približno poldrugi milijon iz H sov, ie vedno izpolnjena s kako veliko reklamo. Inscrat na nrvi strani lista stane 15000 angleških liber, v našem denarju skoraj pol mili- srce. Sinovp rane niso nevarne in rti jo: da bo okreval. V Frankfurtu se jc pripetila drugačna žaloigra. Mladi uradnik Vijočim lierr-mann je prodrl, navsezgodaj v stanovanje Hiifnagiove rodbine in pomeril revolver najprej v hčerko, nato na mater in slednjič na .teto. Hčerka j c bila takoj mrtva', mafi ,ic umrla v bolnici- teta pa med potjo v bolnico. Vzrok je nesrečna ljubezen, ki jo je goji! Herrmann nasproti lepi in mladi Huf naglo vi hčerki. O-blast človeške strasti je ■‘•trašna, če Jih človek nd umeje brzdati. O tem nam tudi priča sledeči dogodek. ki po strahoti prekaša prva dva: V občini Romania na Romunskem je 16 letni sin kmeta Nikolaja iz maščevanja ker mu domači niso hoteli dajati sredstev za njegovo razuzdano, izprijeno življenje, umoril v«o svojo družino: očeta. mater in tri sestre. Da bi bil odvrnil od sebe sledove groznega zločina, je svoje žrtve zanesel v gozd tik občinske ceste, kjer so jih zjutraj našli mimogre-doči ljudie. Najprej so orožniki mislili, da so zakrivili zločin blizu bivajoči cigani, ker pa je 161etni sin izginil iz hiše. je padel sum nanj in »o ga takoj izsledili. Svoje dejanje jc hladno priznal in nii kazal, da bi se kesal. žan.ic deldeta in njenih stari se v služi Ic kot znak malomeščanstva, Ki ga še niso mogli otresti, kajti vsak £ munist se lahko loči. kadar se mu zdi«. Toda, ta izjava je bila. v samem so^ jetskem tisku močno ožigosana, svari merodajne činitelje pred posl caini tako napačnega razumevanja sP šne svobode in ugodnosti- Lastjo nogo le sneciej V zadniih dneh so imeli v Bo>srtu (B gijskl Kongo) nenavaden proces. Ne , mu zamorskemu kralju se je nam ^ pripetila nesireča, ki se tudi kraljev . izogiblje, zlasti še ne zamorskih- t rali so mu odrezati nogo. Ko je bila ov racija srečno končana, .ie nesrc^i(vd kralja zadkomina-lo po njegovi lastni » in je zahteval od zdravnika, da naj vrne. ker bi jo rad snedel. Evropski zdravnik seve ni hotel diti vladarjevi želji, sklicujoč se „na..v,0> gijski zakon, ki zabranjuje liudozersf s' Vzvišeni pacient pa se ni zadovoj-'' tem ugovorom in jc proti belemu 7 ^ niku in boelnici vložil tožbo, češ. **a nočejo vrniti njegove lastne nog®- tumorsko sodišče je tožbo ugodilo ifl nica je morala vrniti nogo, da io le ^ morodni vladar pohrustal, najbrže 2 sihom in oljem. Dober teki Dveurni zakon ... r, , - v , - - v •••;• Pred dnevi sc je pripetil v Odesi ne-j ona denarjev. Pred nekaj dnevi je bila, navaden slučaj, ki je vzbudil precejšni0 senzabijo. Sovjetski komisar Sigov se je sezna- ta stran po&večcna reklamni novega izdelka neke tovarne mila. Inscrat i> ini"l v oglu nakaznico, s katero je Hobil vsak č'tatelj po nizki ccn' kos mila. Na ta način jc milo zaslovelo širom Angljip in tovarna jc imela tohko dela. zzV Z največjo senzacijo; deliti so jo niorafli.^ij Io boljševiški krogi, ki so vendar vai®^ najstrašnejših zločinov in najbolj krvavi, dogodkov. Še bolj zanimiva je nje#0/., osebna korespondenca, ki jo jc Dzerdz1” ski skrival v stanovanju. Iz pisem je vidno, da je šef boliševiške Čeke imellB. sne zveze z nekaterimi veleindustrija!^ katerim Jc proti velikim denarnim tam dajal razne koncesije. Anketa Pr“y obtožencem radi misterijozne Dzandzinskega napreduje zelo počasi, K® ^ so v afero vpletene najuglednejše nS.,_ nosti sodobnega režima v Rusiji. Verjet no je da bo oblastim uspelo izslediti tajnejSe načrte tega krvnika. Ravno J,-ko se bodo mogoče izsledili tudi najie njegovih nasprotnikov. Najširše nato^ plasti Rusije so s presenečenjem le. da ie celo Dzerdzlnski. v katerega ralo se .le neomajno verovalo, bil. 5*^, človek, ki je delal zgolj iz osebnih resov in koristoljubja. Med korespotid“ co so najdena tudi njegova Ijubavna sma. ki so pisana nekaterim kmnP^^. tiranim osebam. Ta pisma so ruski ^ ^ pisi takoj objavili, ne da bi imeli n^pr. ^ »krvavemn« človeku toliko spoštovanj da bi počakali, da. se ga pokoplje. delo se je, da ie od leta 1922. bil Y a bavnl zvezi s Tatjano Bach, umetnic , Berlinu. Dalje daje hil organizator * j, rodne_ ekonomije« jako radodaren v posteljo, nc zaspi takoj, marveč bcrcljc za komu-uihla nepoznan pojem. Zgra- mec. Svojo ljubico ie vsako leto v Pariz in jo založil z ogromnimi ^ mi denarja- Odtod se je vračala z kraljevsko garderobo in se ponašala z , med ruskim ljudstvom, ki mu Je r5L>sti. cija odvzela vse materljalnc >) za samo ob sebi u-inevno. Povodom nosečnosti je moral dva meseca živeti v celibatu; ni rekel niti besedice, temveč je imel sočutje z njenim stanjem. Poznam moža, ki se .ie iz goreče ljubezni poročil z neko žensko. Potem je zadel ob inverzijo in opazil izvesfno napako. Namesto da bi bil tožil, jo je tolažil. ^ In kaj je storila žena v zahvalo? Maščevala se mu je, ubila ga je; in on je umrl, ne da bi bil izdal njeno skrivnost. Umorila ga Je seveda z besedami in je vrgla vso krivdo nanj, ki ni nikdar niti z^ besedico omenil njene slabosti. Toda že samo dejstvo, da je bil odkril to napako, je zadostovalo: zato je moral umreti. On pa je iztuhtal neko fin-girano zgodbo o njem. Koliko mož je pač že odšlo v grob s skrivnostmi svojih žen. ali pa zaradi teh skrivnosti? Pravljica o Tobiji se lahko iz-nova pripoveduje in smrtmi vzrok je treba natančno navesti, v kolikor tega zakon ne brani. Krepost je v najvišji instanci ženino plačilo, toda v zemeljskem življenju lahko spravi moža v veliko nevarnost. N. pr., če sc je poročil z ljubljeno ženo in si želi otrok, medtem ko .iih ona noče; in če mož iz čuta čistost noče ponižati nje in sebe, ga lahko to stane njegove nesreče. Idiot, ki velja v svoji okolici za velikega . modrijana, je nedavno povdaril, da obstoji enakost v zakonolomstvu. Leto je bojda za oba spola brez greha; ali enako-sti kljub temu ni, ker je priroda stvar tako uredila, da žena — pre- šestnica lahko vtihotapi v zakon krivega otroka, medtem ko možev prestopek te posledice nima. Namreč — ako pro-matramo zadevo zgolj z zoološkega vidika . . .____________________Prevel B. Podoba idealnega moža Po mnenju ameriške pisateljice. Znano pisateljico Elinore Glyn smatrajo Amerikanci za prvovrstno strokovnjakinjo v ljubavnih zadevah. Ameriška filmska tvornica »Metro Goldoyn« jo je angažirala, da sodeluje kot režiserka in svetovalka pri izdelavi filmov, ki se naslanjajo na njene romane. Ko so zadnjič filmovali njen roman »Ljubezen in prestol«, je vprašal neki novinar Elinoro Glyn, kakšen mora biti idealen mož, oziroma idealen ljubimec. Elinore Glyn je odgovorila takole: Idealni mož ne sme lagati, mora imeti močno voljo in ne sme v nobenem slučaju dopustiti, da bi ukazovala žena. Mora biti smel in inteligentnejši od žene- Vedno mora biti gospodar in se ne sme izogibati dolžnostim. Nikdar ne sme biti potrt, pa najsi ga zadene še tak udarec. Mora biti simpatičen in podjeten kavalir! Končno mora čestokrat zatrjevati svoji dragi veliko ljubezen in sicer najprej z besedo, nato šele z dejanji.« Tako misli o idealnem možu Elinora Glyn. Na vprašanje, če pozna katerega med moškimi, ki bi imel vse te vrline, je odgovorila, da doslej še ni imela'opraviti s takim moškim, da pa je Conrad Nagel, ki igra glavno ulogo v filmu »Ljubezen in prestol« približno soroden tipu ideal nega moža. Ruski glas proti „bubi-ko^ffu“ Neki ruski novinar je pričel v imenu svojih rojakov strasten boj proti »bu-bikopfu«. ki je osvojil ves svet. Najsi se vsi narodi in plemena — pravi obupno — zedinijo za to *-'niro, najsi se vse mr^rne žene oblačijo s samim žep mm robcem, ruski ženi vendar ne bi bilo treba, da se pridruži te™” nenarav nerau skoku mode. Njenemu slovanske' mu obrazu ne pri*tojajo kratko ostriženi lasje. Široke kosti v obrazu, doslej tako lepo zarobljene z lasmi, izgledajo sedaj surove in Jemljejo sleherni znak nežnosti in lepote. Rusinje, zamislite si Gotheovo Grethen z bubikopfom in pomislite, kako bi izgledale v vašem krasnem sarafanu z moško frizuro. Dolgi lasje, opevani skozi stoletja od pesnikov in slikami od umetnikov, so vam dajali pravi izraz. Z vašo frizuro »te lahko nedolžne, kakor Madone stopile pred oboževatelja in ste mogle s svojimi divnimi kitami v trenutku osvojiti srce vsakega moža; z malimi izpremembamj lege las, ste i-z-preminjale obraz. Danes pa ste dolgočasne. Bodisi, da ste na plesu, bodisi doma v pijami, vedno izgledate cna.ko — nežensko. Vem, da boste odgovorile, da ste se z moderno frizuro osvobodile frizerjev. Toda. vi lažete, ravno narobe je. Če je lepo vreme, nas prosite, naj malce počakamo, da vas brivec med tem olepša. Ako je grdo vreme, pa umirate od skrbi, ker se ondulacija razsipa. Postale ste bolj kot kedai poprej sužnje frizur. Mnoge gospodinje ne sprejemajo o-sobja z bubifrjzuro. ker ne žele, da bi služinčad izgubila ure in ure pri negovanju las in zanemarjala gospodarstvo. Prikupila se vam je nova frizura, ker se vam ni treba česati. Sramota! Podobne ste hčeri, ki je pred plesom vprašala mater: ali sij naj umije roki ali naj obleče rokavice? Nihče se več ne briga za lepoto ženske glave. Vsak ima samo še malo smisla za opazovanje stvari na njeni možakarski zunanjosti. Resolutni obtoževatelj bubikopfa se zgraža tudi nad prekratko oblečeno Evropejko in pravi, da «e pred leti niti v kopališču niti v gledališču ni videlo tako slabo oblečenih žena. kakor se srečujejo danes na ulicah. Svoj članek je zaključil: Kratki lasje, kratka krila, kratka pamet. To sedaj imate, spoštovane dame z »bubikopfom«. Bo-li kaj zaleglo? 0 najvecji velesejem sveta.« 11.000 razstavlj'alcev iz 21 Jerci 160.000 kupcev iz 44 dežel Jesen 1926: 29. avgusta do 4. septembra Tud; X* Vg| jt obtflt velikega, {tomenal Podrobna pojasnila dajei e potnih listih, posebnih vlakih, preskrbi stanovanj, pošiljanju tiskovin častni zastopnik W.Strohbach, Maribor Gosposka ulica 19 in Lipski sejmski urad, Leipzig Dljtfka stanovanja oddajta brezplačno pri „Marw stanti*. RotovSlci trg 4. 1643 Slikarski učenec ZT?,; plačiju A. Vaupotič, Sodna »lica 16. 1633 StaSne poplave povečujejo bedo. Kupna moč konsumenta pada. Komur ostane blago na skladišču, zgubi denar na obrestih. .... Mi ponovno znižujemo cene, da postrežemo vsakogar ceno. 1637 i. •• Moški beli aii sivi ?>fra'n -,*r at* O' T? «, V Mariam cine 1g avp-"8^ TUkar; »Mariborska Tinkama« t Mari boru. predstavnik: Stanko De t e 1 a, ra vnatelj. Urednik Boži-n r Borko, novinar, ladajatelj; Koa»orolj »T*b° predstavnik; Vftkoalar Špindler, novinar. Vsi v Maribora. * Vogalna hiša, rTSK velikim vrtom, primeren za starbeni prostor, ter gospodarskim poslopjem in prostim stanovanjem se t>koj proda. RuSkt cesta 18. 1650 ?flslrežnca "it bi prišla pospraviti hišaa dela enkrat na t«den. Naslov t upiavi. 1631 lironra sprejme galanterijska ULCilLu trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 1657 Drflifatn mo4ne Kare> razlie I lUUulU no pohištvo, moške obleke. Anton Kolenc, Tržaška cesta 5, blizu Teina. 1641 Ilronri a^' eil^e s* sprejm ULCilLl jo na stanovanje in hrano. Kopitarjeva ul. 14. pritličje, levo. 1617 lErnnrn nižjih razredov sprej-ULCllLC me na stanovanje in hrano boljša družina. Dobra vzgoja in nai/orstvo. Naslov pove uprava lista 1618 se odda. Ob železnici 8, vrata 7. 1656 Soba v sredi mesta se takoj odda. Naslov v upravi lista._______________________ 1652 se sprejmejo _ na dobro in celo oskrbo. Soha zračna in električna razsvetljava. Naslov v upravi. 1640 Bernardinski psi, “ stari so na prodaj. Maribor. Kopitarjeva u'. 8. 1628 Hfifoll fPreJrne n:> stanovan e UlilClJ in hrano dva dijaka ali di)akinji.Ponudbepod „učiteli“ na upravo. 1645 mestu - okolici, tudi za vpokojence in obrtnike, mline, gostilne in trgovine na prodaj in v najem. Nasloviti: „MARSTAN“, Ro tovški trg 4. 1644 vzamem na stanovanje in dobro hrano. Naslov v upravi. 1651 Hišo posestva * .it a ■ flIfllCIlO fot«-razglednice iz-UnilaliC deljuje po najnižji ceni M. JAPELJ, foto-atelje Aleksandrova c. 25, Trgovski' d o m. 1565 nitaM se sprejmejo na celo Vljjtinl ali delno hrano in stanovanje vTvorniški ulici 15/1. Koroški kolodvor. Vprašati med 12.—15. uro 1556 Zamenjan sfsnmnie 4 sobe, kopalnica s pritiklinami v II nadstropju Aleksandrove ceste proti sličnemu v v pritličju. — Kupi se družinska hisa ali vila s prostim stanovanjem. Ponudbe na upra vo lista. 1659 bolišo gospodično, Slo jjLcUi venko. za dopoldan-ke ure k 5-latni deklici v svrlu konverzacije. Naslov v unravi lista. 1636 Otroška postopa. skoraj nova in otročji voiiček ceno na prod.ij. Nova vas ?7. 1660 Mocariia dobro idota, z vsem UlKafll IlO. inventarjem se od da v najem. Ista. Naslov v upravi 1649 Eapozitura ..Blarstan" se nahaja Aleksandrova cesta št. 45 v gostilni nasproti ko lodvora. 1642 Sf — IKlil! Fiankenhausen 70 Inpf. šota 7.n Avto in strojeejradbo, elektrotehniko. Posebni oddelki 7,» poljodel. stroje in zrakoplovno tebn 16.—31. avgusta VELIKI 5: PROGRAM 1 znamenitimi atrakcijami Welmont-Duo American — Colonrsd Entertaunes Clara Chaumont — In-ge Breton — švedske plesalke Pia Salleierie Carola Ruska A R C A N O kralj tatov. ltui Salame PERILO M1SLERE PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. Le specijalist zamoie strokovno popraviti Vaše pisalni stroje Mehanik Ivan Legat Piva specijalna popravljalnica pisalniških strojev MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 Telefon 434 Zaloga novih ter rabljenih pisalnih strojev! ^3 la novo blago, povsem zrela, ravno tako masti In slanino, razpošiljam po pošti in železnici. Cenik na zahtevo pošiljam brezplačno. Iščem zastopnika (agenta). MiiivoJ Putnifc, Tvornica salame in prekajenega mesa, Bela Crkva (Banat). _____________ Naznanilo! Slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem naznanjam, da prevzamem v nedeljo 15. avg. znano gostilno pri BenderjUi Pod mostom 4. Točil bom pristna vina žganje, sadjevec in Gorka in mrzla jedila kakor tudi prave domače svinjske klobase vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba solidna. Za mnogo-brojen obisk in naklonjenost prosita t Josip in Ana FleiS' ZAHVALA NAZNANILO Ker sem svojo hišo prodala, se tem potom vsem prijateljem in znancem ter cenj. gostom najtopleje zahvaljujem za naklonjenost izkazano mi tekom let gostilniške obrti, s priporočilom, da isto ohranite tudi mojemu nasledniku. MAS3IJA OKOVZi restav. .Vetrinjski dvor* Ob prevzemu revstavracije »Vetrinjski dvor* se vsem svojim prijateljem in znancem, kakor tudi vsem dosedanjim cenj. gostom najtopleje priporočam za nadaljno naklonjenost. Kot priznani gostilničar se bodem potrudil vse cenj. goste v polni meri zadovoljiti. HINKO KOSIČ restav. »Vetrinjski dvor' ZALOGA POHIŠTVA m rrr t1 mn-inirr firrnnTrrnMiwmnwnw» imii ■linruiiiiiiiin iiiihi n iihiiiwhiiiii« i umu IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll® Velika zaloga pohištva, lastnega izdelka od najpriprostejše do najfinejše izdelave. Prevzemajo se vsa mizarska in tapetniška dela. Prost in neobvezen ogled. Ceniki franko. Cene radi uvedbe zelo nizke! ZDRUŽENI MIZARSKI MOJtTRI MARIBORA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO — GOSPOSKA UL. 20 /