Izhaja vsak četrtek JJREDNISTVO IN UPRAVA: im ' ^oa Martiri della Libertž se medtem tudi sporazumeli, da ne bo na s®ji noben svetovavec dajail nobenih izjav, tcm-(ij bodo takoj prešli k volitvam predsednika vlade, 8 odbornikov in 2 namestnikov, "ostopek, o katerem sklepajo le nekateri sveto- vavci °liclen seji ■n povrh še izven sejne dvorane, je zares Zastopnik SSL dr. fikerk je nameraval na t govoriti, a je tudi njegov govor zaradi pie-tir'cga postopka izostal. : j,aradi važnosti obravnavanih vprašanj ga obijamo skoraj v ccloti. dovolite mi, da v imenu »Slovenske skupki« opozorim zbornico na nekatera te-e|ina vprašanja, ki zadevajo slovensko y'av^išino v deželi Furlaniji-Julijski krajini'. te^ln° vprašanj lahko rešuje dežela, ka-n ie bila prav zaradi tega priznana poseb-aytonomija. Pozitivno in lojalno vključevanje slovenske |j. Icne skupine v življenje demokratične rta-lanske države more potekati samo ob s^ro-upoštevanju demokratičnih in krščan-^ načel. Do takšnega vključevanja lahko Pridi ^ ae samo, če se spoštujejo posebne norme, v' s° bile v korist etničnih manjšin sprejete : °stavi italijanske republike, v posebnem a'Utu dežele Furlanije- Julijske krajine, v ■ sebnih mednarodnih pogodbah in spora-v Splošni izjavi o pravicah človeka 1 J^davno tudi v encikliki »Pacem in terris«. ry l°boko sem prepričan, da bomo v okvi-jt ^ežele lahko učinkovito prispevali k spo-yanju in izvajanju duha ustave in člena 3 i^sebnega statuta. Čeprav ta člen ne vsebu-^Podrobnih določil v korist slovenske et-tj "e skupine, kar se je zgodilo po krivdi t(J Političnih strank, ki so ga v parlamen-. ^glasovale, vendar priznava enakoprav-gast vseh državljanov in pravico do enake-j. ravnanja z vsemi, ne glede na njihovo vJ pripadnost. Ta člen nadalje pred- 6Va/ da je treba zaščititi etnične in kul-r^6 značilnosti raznih jezikovnih skupin. l rnora dežela upoštevati splošno načelo koPravnosti, iz česar izhaja, da ne sme Sft'disk riminacija med državljani za-Njihove pripadnosti določeni jezikovni c|0|Pn°sti, je torej jasno, da ima pravico in Vtjr*y0st< da tudi izdaja zakone vsaj za tista 7 asanja, ki so omenjena v členih 4, 5, 6 in da ^knega statuta, in ne samo dolžnost, j?v ^PoŠteva že omenjeno splošno načelo pri okirSevaniu svoje zakonodajne in upravne °iasti, r^ato želim poudariti, da bo 3. člen poseb-^a statuta popolnoma izveden samo tedaj, (Nadalievanle na 2. strani) NASPROTJA V KOMUNISTIČNEM SVETU Sestanek med. jugoslovanskim predsednikom Tilom in romunskim predsednikom Gheorghiium Dejem v Te mo Švaru onstran jugoslovansko-romunske meje je vzbudil zelo veliko komentarjev v svetovnem tisku. Na splošno si ga poMtični opazovavei tolmačijo tako, da je Tito na prošnjo Hruščova, morda pa nekoliko tudi na lastno pobudo skušal prepričati romunskega komunističnega voditelja, naj bi pristal na svetovno konferenco komunističnih partij, na kateri naj bi razpravljali o sovjetsko-kitajskem sporu. Kot znano, so se namreč skušali Romuni do-zdaj držali izven tega spora, ki se jim zdi škodljiv za svetovno komunistično gibanje, verjetno pa tudi zalo, da bi poudarili svojo nepristranost in neodvisnost, katero kažejo zadnji čas z naglim navezovanjem stikov z Zahodom, zlasti gospodarskih. MAO TSE TUNG ODLOČEN ITI PO LASTNI POTI Tudi jugoslovanski komunisti so bili v začetku proti taki konferenci, ker imajo slabe izkušnje s konferencami, ki se končajo z obsodbo kake partije. Bali so se, da bi se to ponovilo ludi v primeru kitajske partije i>n da bi bil dokončen prelom neizogiben. Vendar so si v zadn jem času premislili, verjetno zato, ker je Hruščov zagotovil Titu, da sc konferenca ne bo izrodila v »sodišče«, ampak bo ohrani'a svoj diskusijski ton, delno pa najbrž tudi zato, ker so spoznali, da postaja kitajska politika vse bolj predrzna in izzivalna, pa tudi tvegana, ker lahko spravi vse komunistično gibanje na svetu v slepo uliieo, v primeru kakega širšega spopada v južnovzhodni Aziji ali z odkritim in dokončnim prelomom s Sovjetsko zvezo. Mednarodna konferenca komunističnih partij naj bi z mirno in »bratovsko« diskusijo poravnala ali vsaj omilila nasprot ja med sovjetsko in kitajsko partijo ter ohranila osnovno enotnost svetovnega komunizma. Druge partije na konferenci bi lahko vplivale kot posrednice, ali pa kot pomirjevav-ke in razsodnjce, pri čemer bi nedvomno pripadla važna vloga jugoslovanski partiji, ki bi bila gotovo tudi zastopana. Hruščov si, kot sc zdi, veliko obeta od take konference, bodisi ker res upa, da bo poravnala spor, ki vzbuja pohujšanje v komunističnem taboru im si'no zmanjšuje njegovo udarno moč, bodisi ker upa, da mu bo uspelo na njej prepričati vsaj veliko večino partij, da ima v tem sporu prav sovjetsko, ne pa kitajsko vodstvo. Vendar pa si najbrž dela nekaj iluzij, ker ima sovjetsko-kitajski spor zelo globoke korenine in sega daleč v preteklost, vse do konca dvajsetih let, ko je Čang Kaj Šek popolnoma razbil prvo organizacijo kitajske partije in je bilo treba začeti vse na novo. Mao Tse Tung pripisuje krivdo za tisto katastrofo sovjetskim direktivam, ker so silile kitajske komuniste, da organizirajo re- volucijo iz velikih mest in s pomočjo komaj nastajajočega industrijskega razreda, po klasičnem receptu komunističnih revolucij, medtem ko se je to izkazalo na Kitajskem za nemogoče. Mao Tse Tung se je potem samostojno lotil organiziranja milijonov in milijonov revnih kitajskih kmetov ter je z njihovo pomočjo zmagal. Zamere so torej stare in prihajajo pač zdaj na dan, ko se čuti Mao Tse Tung močnega, ker je dokončno utrdil svojo oblast in se ne boji več, da bi ga lahko kaka sovjetska intriga odstranila. Hkrati pa je prepričan, d.a je s svojo revolucijo s pomočjo revnih kmečkih mas nakaza! novo pot revolucionarnemu komunističnemu gibanju v svetu. Ta pot po njegovem bolj odgovarja •razmeram v zaostalih, neindustrializiranih deželah v Aziji in Afriki, česar pa — kot mis'i — sedanji tolmači marksizma leninizma v Moskvi nočejo priznali. Čuti se enega izmed velikih ideologov komunističnega tabora. In v tem je morda tudi iskati njegovo strastno nasprotovanje jugoslovanskemu komunizmu, ker ga kot ideolog pač smatra za strujo, ki ne gre v njegov koncept. In nekoliko v'oge igra pri vsem verjetno tudi' nekaka ljubosumnost, ker je tudi Titov revolucionarni komunistični koncept revolucije v obliki 'judsko-osvobodilne vojne našel veliko posnemovavcev v azijskih in afriških deželah. Spričo vsega tega perspektive za novo enotnost v komunističnem taboru niso rožnate in sestanek med Titom in Dejem bo morda res prispeval k sklicanju svetovne komunistične konference, toda na njene rezultate se Hruščovu ni treba vnaprej veseliti. Kitajski komunisti so se s fanatično odločnostjo in ogromno samozavestjo odpravili po lastni poti. Nihče ne more reči, kam jih bo pripeljala. Gotovo je le, da na njej ne bo manjkalo presenečenj, niti zanje, niti za druge, kar zadnji čas že ugotavljajo Američani v južnovzhodni Aziji, kjer se je komunistom po Mao Tse Tungovi doktrini posrečilo zrevolucionirati kmečke mase. Deželna vlada Za predsednika prve vlade Furlanije-Julij-ske krajine je bil s 34 glasovi izvoljen kršč. demokrat iz Vidma dr. Berzanti. Zanj so glasovali demokristjani in socialdemokrati. O-stali svetovavci so oddali bele glasovnice. Za odlornike so bili izvoljeni: Masutto (KD) iz Trsta, Comelli (KD) iz Vidma, Vi-cario (KD) in Giust (KD) iz Pordenona, Tripani (KD) iz Gorice, Dulci (PSDI) iz Trsta, Nardini (PSDI) iz Vidma in Marpillero (PSDI) iz Tolmezza. Namestnika sta demokristjana Ciocianni iz Gorice in Leschiutta iz Tolmezza. Deželno vlado torej sestavljajo samo demokristjani in socialdemokrati. Negovorjeni govor RADIO TRST M e NEDELJA, 28. junija, ob: 8.30 Pok ušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 S pesmijo na planine; 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Lepi Janičar«. Napisal Rado Murnik, dramatizirala Mara Kalan. Tretji del. L ra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Raidijsika novela - Prežihov Vorane: »Vetmilk«; 18.30 Po društvih in krožkih: »Pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta«; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje (»Priš!a ie miška«, pesmi o živalih); 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Peter Iljič Čaijikovski: Tema in variacije iz suite v G-du-ru, št. 3 op. 55. s PONEDELJEK, 29. junija, ob: 8.30 Praznična matineja; 9.30 Od melodije do melodije; 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice sv. Justa; 12.15 Iz slovenske folklore - N:ko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje (»Prišla je miška); 13.30 Melodije iz revij in glasbenih komedij; 15.30 Simfonična glasba; 17.00 »Andrejček išče botra«. Mladinska radijska igra, ki jo je napisal Saša Martelanc. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 18.00 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Kako je končal rogač-pretepač«; 18.30 Iz clk'a 'koncertov, ki jih je ipirredilo društvo »Arte viva« v Trstu; 19.15 Radijska univerza - Jože Peterlin: Michelangelo Buonarroti: »Pesnik«; 21.00 Giacomo Puccini: »Tosca«, opera v treh dej. - V odmoru (približno ob 21.45) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar. • TOREK, 30. junija, ob: 11.45 Naš jukebox; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz album i lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože -Peterlin. XXVIII. in zadnja oddaja; 22.00 Slovenski in jugoslovansiki solisti. Tenorist Dušan Pertot, pri klavirju Caudio Gherbitz Na sporedu so samospevi Ivana Flogla. • SREDA, 1. julija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Slovenski romantični samospevi; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert orkestra mestnega glasbenega liceja v Vidmu. - V odmoru (približno ob 21.20) Knjižne novosti: Franc Jeza: »Carlo Bernari in njegova knjiga: ,,Era 1’anno del sole quieto”«. • ČETRTEK, 2. julija, ob: 1145 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Po društvih in krožkih: »Pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta«; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju; 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Ernesto Solvay« iz Tržiča; 19.15 Prazgodovina naše dežele: »Geološke formacije; 21.00 »Zvonovi in vlaki«, radijska drama, \ki jo jc napisal Yehuda Amihai, prevedla Nada Konjedic. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.30 Slovenski in jugoslovanski solisti. • PETEK, 3. julija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Tri libanonske cedre«, pripravil Ju-ri-j S’ania; 18.30 Najlepše romantične simfonije; 19.15 Radijska univerza - Jože Peterlin: Michelangelo Buonarroti: »Michelangelo danes«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. - V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika - Tone Penko: »Nauki bionike«. • SOBOTA, 4. julija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Po tujih krajih; 14.40 Pesmi za tercete; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Pomlad v vesolju«, fantastična dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Mirko Mahnič. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Jernej Kopitar nakaže pot v novo dobo«; 18.30 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. Orkester slovenske filharmonije vodi Samo Hubad. Solistka: Jelka Stanič; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Zbor »Kras«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Simfonične pesnitve. TEDENSKI KOLEDARČEK 28. junija, nedelia: Zorana, Irenej 29. junija, ponedeljek: Peter in Pavel 30. junija, torek: Emilija, Milica 1. julija, sreda: Bogoslav, Teobald 2. julija, četrtek: Marija, Oton 3. julija, petek: Nada, Hiacint 4. julija, sobota: Uroš, Urh (Nadaljevanje s 1. strani) ko bodo vsi pripadniki slovenske etnične skupine v deželi — torej Slovenci s Tržaškega ozemlja, iz videmske in goriške pokrajine — mogli prispevati k utrjevanju medsebojnega zaupanja in k pomiritvi duhov. Prvi bistveni pogoji za dosego tega cilja pa so: enakopravnost med vsemi jezikovnimi skupinami in enakopravnost med vsemi državljani ne glede na njihovo narodno pripadnost ; pravica, da vse narodne skupine dejansko sodelujejo pri vodstvu krajevnih avtonomij; določitev zakonskih in drugih sredstev, ki naj v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja omogočijo gospodarski, kulturni 'in socialni razvoj, s čimer se bo lahkot težilo k uresničevanju idealov vsake jezikov^ ne skupine in k zaščiti njenih koristi, kar velja tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu. Medtem ko so se nekateri problemi, ki zadevajo slovensko etnično skupino že rešili ali se s težavo rešujejo, obstaja cela vrsta mnogih in zelo važnih vprašanj, ki sploh še niso bila načeta, kaj pa šele da bi bila rešena. Nerešena so ostala n. pr. naslednja vprašanja : enakopravnost slovenskega jezika z italijanščino in zaposlitev primernega števila Slovencev v vseh javnih uradih v krajih, kjer živi slovenska etnična skupina; pravično predstavništvo Slovencev v vssh upravnih organih in komisijah, zlasti deželnih, ki bodo obravnavale in sklepale o vprašanjih, ki zanimajo slovensko manjšino j zaščita slovenskega etničnega ozemlja pred spreminjanjem njegove etnične sestave; ustanovitev slovenskih šol in strokovnih tečajev vseh vrst in stopenj; prilagoditev učnih programov v slovenskih otroških vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah zahtevam narodne individualnosti slovenske etnične skupine; pravica do uradnega priznanja slovenskih nazivov krajev ter do namestitve dvojezičnih napisov v krajih, kjer bivajo Slovenci; pravica, da slovenske kulturne, vzgojne, športne ter dobrodelne ustanove ter organizacije dobivajo javne prispevke ter lahko u-porabljajo javne naprave, kakor je predvideno za italijanske organizacije in ustanove; pravica slovenskih gospodarstvenikov do enakopravnega ravnanja z italijanskimi pri prejemanju podpor in pri soudeležbah; modernizacija in okrepitev kmetijstva z o-mejitvijo ali odpravo vojaških služnosti v videmski in goriški pokrajini; ustanovitev novih delovnih mest z jamstvom, da bodo pri delu imeli prednost stalni prebivalci dežele brez diskriminacij na škodo pripadnikov etničnih manjšin; podelitev olajšav pri gradnji in dodeljevanju liudskih hiš tudi pripadnikom slovenske etnične manjšine; stvarna preureditev osnovnega ustroja socialnega skrbstva in zdravstvene službe; dopolnitev pojma »žalitev države« z vključitvijo žalitve imena, jezika in kulture etnične manjšine. Prepričan sem, da bodo zahteve slovenske jezikovne manjšine, ki je govorniki na prvi svečani seji deželne zbornice žal sploh niso neposredno omenili, našle razumevanje pri sodržavljanih italijanskega jezika, in si cer tudi zato, ker gre za pravice, ki so bile Slovencem Tržaškega ozemlja jasno priznan? v Posebnem statutu londonskega sporazum^ o soglasju. I V skladu z mandatom, ki sem ga prejel od svojih volivcev, je moja dolžnost podpirati vse tvorne pobude za zadostitev potrebam prebivalstva naše dežele. Prav tako pa je moja dolžnost, da se upiram vsemu, kai' bi lahko povzročalo motnje med državljani italijanskega in slovenskega jezika ali bi u-tegnilo škodovati slovenski etnični manjšini- Če bodo pravične in neodtujljive pravice in zahteve naše etnične skupine zadostno upoštevane in uresničene, vam lahko zag°' tovim, da si bo slovenska manjš:na priza-devala, da ne postane razlog trenja, ternve' da postane most, ki bo olajševal razvoj življenja, ki se odraža v stiku različnih tradicij in omik. —0— ENAKOST ZA VSE Ameriški sonat je sprejel v petek po p1-'1' najstih tednih vročili razprav zakon o enakih državljanskih pravicah vseh prebivalcev Združenih držav. S tem zakonom je pr0' glašeno za protiustavno vsako rasno raz'J' kovanje. Plemenska mržnja proti črncem je majala že iizza Lincolnovih časov temelj6 države. Izzvala je -krvavo secesijsko vojn0 med jugom in je še vedno živa. V mnogi11 zveznih državah črnci ne smejo obiskovat1 javnih šol skupaj z be’ei, ne zahajati v iste lokale, in sc ne kopali v istih kopališči!1, Imajo jih za manjvredne ljudi. Z novim konom so te raz'ike odpravljene, vsaj urad' no. Senat je odobril zakonski predlog s ^ glasovi proti 27. Zakon pa mora še na lž' glasovanje v poslansko zbornico. Sodijo, $ bo -protirasni zakon podpisan 4. julija ^ ameriški državni praznik. HOČEJO SAMOSTOJNOST V zahodni Evropi je še nekaj manjših |ia' rodnih skupnosti, ki sc zadnje čase kre-p^0 trudijo, da bi si tudi pridobile popolno ^ vsaj čim večjo samostojnost. Med njimi Maltežani, katerim je Anglija že obljubi*1 neodvisnost. Gre le še za točen datum 1 za sporazum med malteškimi stranka'111' kakšna naj bo nova država. Za popolno avtonomijo se potegujejo *l1 di prebivavci otočja Foer-Oer v Scvern®, morju, ki spadajo pod Dansko, pa sc čiitiJ() poseben narodič. Laponci bi tudi radi nekaj več avtonort11 je za reševanje svojih zadev. Enako Eski|11 na Groen'andiji. TITO KOT POSREDNIK Odkar sc je jugoslovanski predsednik f' to vrnil z obiska pri Hruščovu, je razvil *?, redno dip'omatsko dejavnost. Najprej sc r srečal z romunskim predsednikom GeorS, jem Dejem v bližini Temešvara O politi0' vsebini razgovorov ni bilo podano prav j3 _ no poročilo. Sklepajo pa, da je imel Tilo 'n‘ logo prepričati Romune, naj ostanejo v sf ru med Moskvo in Pekingom zvesti sovje ski politični smeri. ^ Danes pa je odpotoval predsednik Td° . večjim spremstvom na Poljsko. S prvim 11 £ nistrom Cyriankiewiczem bo imel pod o® ^ razgovore kot z Dejem. Pri vseh teh va/ c\. vorih gre za to, da sc utrdi povezava zap^. nih komunističnih strank napram Pekiro V proti atomskem V Dortmundu v zahodni Nemčiji so napravili zanimiv poskus za primer atomske vojne, pred katero nas sicer Bog obvaruj. V velikanski železobctonski bunker s tri me-tre debelimi stenami, ki je ostal še iz druge svetovne vojne, so zaprli 144 ljud.i, starih od 16. do 70. leta, da bi ugotovili, kako hi prenesli daljše bivanje v bunkerju. Seveda so se vsi prostovoljno javili za ta poskus, ki je bil plačan. Šlo je predvsem za Psihološki poskus. Strokovnjaki so namreč Prepričani, da bi ljudje v dobro zgrajenih Podzemeljskih bunkerjih vzdržali tudi atomsko vojno. Vzrašanje pa je, če bi psihološko vzdržali da'jše razdobje v bunkerju To 'e bil glavni namen preizkusa, ki je trajal h d,ni, in zato so zanj tudi odbrali ljudi različnih starosti in obeh spolov. Spremljalo §a je (od zunaj) 50 zdravnikov in tehnikov, v bunker pa se je dalo zapreti tudi 13 časnikarjev. Za Nemčijo je imel ta preizkus poseben P°men, ker je nemško ozemlje majhno in sredi Evrope. Prebivavstvo bi se v primeru domske vojne ne moglo nikamor dovolj naglo umakniti in vsaka atomska bomba, ki h> padia na nemško ozemlje, bi povzročila Zarad;i goste naseljenosti ogromno žrtev. Jemcem bi ne preostala druga rešitev kakor čim trdnejši bunkerji in upanje, da bombe ne bodo padle ravno nanje ali preblizu. Nemška javnost je zato z zanimanjem spremlja'a preizkus, zanimanje pa je vzbudi tudi v tujini. kako so ga prenesli tisti, ki so bili za-Prh v bunkerju? Vzdržali so vsi razen neke ženske, ženski, ki je stara 51 let in je doma iz Dortmunda, so popustili živci, pad-la je v nezavest in dobila krče. čez deset Plinu! so se odpr'a težka železna vrata in c,va bolničarja Rdečega križa sta jo odnesi1 na nosilih, čez nekaj ur je hotela nazaj v bunker, ker ji je posta'o žal za 50 mark dnevnice. Izgubila je tudi nagrado 75 mark, , je bila obljubljena tistim, ki bodo vzdrži do konca. Vendar je morala ostati zu-haj. Ostalih 47 žensk, starih od 50 do 67 let, Pa je kar dobro prenašalo bivanje v bunker-1P Pletle so in klepetale. Napravile so si iz r°Čnih del tudi nekak koledar, od katerega ?? vsako uro odrezale določen košček; bilo lnti je v uteho gledati, kako se »vidno« k aj-čas, ki ga bodo morale še prebiti v bun-erju. Najbolj so pogrešale kavo in nekale-r° tudi — pivo. Za najbolj »labilno« skupino pa so vclja-,a dekleta od 16. do 21. leta. Te so pogrebe najbolj sladoled, in jagodno torto. Sadile so o tem, kakšen kos jagodne torte Snm.rim.nn.. do “ogromno« smetane bodo pojedle, ko bo-prišle iz bunkerja. Ena izmed njih je že ^gi dan obupala in ni hote'a o »ničemer o več vedeti«. Apatično je ležala na svojem dri nič , 'ežiš gobi ti ou. Vzdrža'a pa je le, ker ni hotela iz- plačila. Pokazalo se je, da ljudje FAGANELOVA RAZSTAVA \ galeriji Rossoni v Trstu razstavlja otl 21. do 1 Unija mladi slikar Robert Faganel, ki jc rojen Vrtojbi. - Njegovi pokrajinski motivi v olju se odlikujejo Z«1 laneni občutju in slogu. Faganel ne hlasta . novimi —izmi, anvpak z nekim za njegovo mla-t kar izrednim mirom in samozavestjo slika dlu>. kakor mu prija. Tn to je jamstvo, da je res PPietnik. takih okoliščinah psihološko zelo različno reagirajo. Nekateri so bili kar dobre volje ali pa so flegmatično prenašali tudi tisto, kar jint ni bilo prav, med,tem ko so se drugi razburjali za malenkosti in razdraženo pazili na besede ter bili pripravljeni na pre-•rekanje. Nekaterih se je začela polaščati tudi melanholija. Vsi so se morali hraniti le iz konzerv in strogo varčevati z vodo. Vsak je imel za pitje in umivanje na razpolago le 2 litra vode na dan, zaželjeno pa je bilo, da bi še od tega kaj prihranili. Ko so nekoga zalotili, ki si je umil vrhnji del telesa, so ga gledali postrani kot »zločinca«. Nad hrano v konzervah so se skoraj vsi pritoževali. Pogrešali so zlasti sadje, posebno še mladina, čas pa so si preganjali največ z branjem detektivskih in pustolovskih romanov, medtem ko po resnejših in debelejših romanih, ki so bili na razpolago, ni bilo veliko povpraševanja. —0— ZELO OBISKOVANA HIŠA Malokatero poslopje na svetu ima tolilko obiskovavcev kot velikanska steklena palača Organizacije združenih narodov v New Yorku. Po njenih hodnikih in sobanah se drenjajo dan za dnem ne le številna uradna zastopstva raznih narodov, ampak tudi stotine radovednih ljudi. Do prejšnjega četrtka si je ogledalo palačo Združenih narodov že deset milijonov ljudi. Ko je tisti dan stopil v palačo deset-milijonski gost, so mu pripravili slovesen sprejem. Peljali so presenečenega moža v 38. nadstropje, kjer ga je pozdravil sam glavni tajnik U Thant. Seveda so ga tudi bogato obdarili. OI> desetletnici Trinkove smrti Jutri bo minilo deset let, odkar ni več med živimi msgr. Ivana Trinka. Deset let — skoraj bi človek ne verjel, da je že toliko časa od takrat, ko je prenehalo biti srce očaka Slovencev pod Matajurjem, buditelja vseh zamejskih Slovencev. Po svojih delih je on še vedno živ med nami. Postojmo v mislih za trenutek ob Trinko-vem grobu, ki zre z višine na njegovo zemljo in rod, kateremu je razdajal bisere iz bogate zakladnice svojega duha in srca. Svojo molitev in besedo, pesem in povest, slikarski čopič in skladbo, vse to je uporabljal, da je svoje rojake dramil in vzgajal k verski in narodni zavesti. Skozi njegovo šolo je šla dolga vrsta duhovnikov in razumnikov, ki so sprejemali njegove nauke in spodbude v najtežjih časih. Njegova semena so sejali in jih še pokladajo v srca sedanjega rodu. Semena so vzklila in se bodo ra-zrastla v drevo. Trinko se pa ni zaprl samo v meje svoje ožje domačije. Kot predstavnik benaških Slovencev v deželnem zboru, kot član znanstvenih družb, kot filozof in pisatelj je predstavil svoje kraje in ljudi tudi zunanjemu svetu. On je prvi pokazal sosedom in svetovni javnosti, da živi na koščku zemlje ob Nadiži, Teru in Beli vodi najzapadnejša veja našega rodu On je prvi pokazal pot za sporazumevanje in dobro sožitje med sosedi. Kot Mojzes je hodil pred svojim ljudstvom... Te misli vstajajo ob grobu, ki krije njegove zemeljske ostanke, duh njegov se pa še vedno pne nad nami kot dobri genij, ki čuva svojo zemljo in svoj rod. Hotel je poravnati krivdo Egiptovskim oblastem je padel pred krat-, predstavo o pokončavanju judovskega Ijud- kim v roke mlad vohun, k.i je hotel izvohu-niti tajne v zvezi z izdelovanjem egiptovskih raketnih izstrelkov, s katerimi bi Nasser rad zasul Izrael. To je bil nemški študent Fro-vvald Huttenmeister. Na procesu v Kairu pa je prišla na elan njegova čudna vohunska zgodba. Izkazalo se je, da je prišel vohunit v Egipt iz golega idealizma m sicer zato, da bi kot Nemec nekoliko poravnal krivdo svojega naroda nad Judi in pomagal pri utrjevanju današnje judovske domovine nasproti njenim sovražnikom Arabcem. Nemški listi, ki so pisali o tej zadevi, so ga označili za »žrtev vneme pri poravnavanju krivde« in niso skrivali svoje simpatije do tega čudnega »vohuna«. Frovvald Huttenmeister je bil ob koncu vojne star šele osem let; osebno ni torej prav nič kriv za tisto, kar so počenjali nacisti z Judi. Poleg tega je iz družine, ki je morala pod nacisti sama veliko prestati. Vendar mu že kot mlademu dijaku misel na grozotno krivdo, ki si jo je naložil nemški narod nasproti Judom, ni da'a miru. Takoj po maturi je odšel v Izrael in je nekaj časa študiral na judovski univerzi v Jeruzalemu. Tam je prišel vsak dan v stik z ljudmi, ki so bili sami v uničevalnih taboriščih. Tako si je lahko ustvaril realistično stva v njih. V nekem svojem pismu, ki je prišlo na dan v zvezi s procesom, je zapisal: »Vedno se izgovarjajo, češ nismo vedeli, da so toliko Judov usmrtili s plinom... Toda ali niso videli, -kako so leta 1938 gorele sinagoge? ...Niso opazili, da so vodili Jude proč?... In zdaj se poskušajo opravičevati s cenenim izgovorom: Nismo vedeli, kako strašno je bilo uničevanje v koncentracijskih taboriščih. Ali pa ni bilo že vse tisto drugo dovolj ?•< V svoji vnemi, da bi vsaj malo popravil nemško krivdo nad Judi, se je študent Huttenmeister odločil, da bo šel v Egipt in skušal zbrati kaj podatkov o Nemcih, ki izdelujejo rakete za Nasserja. Seveda so to po večini stari zagrizeni nacisti. Toda že prvi dan je naletel Huttenmeister na provokatorja, ki ga je izdal, in tako so ga postavili Egipčani pred sodišče. Odmerili so mu sicer milo kazen, vendar pa bi bili sodniki bolje storili, če bi bili priznali, da se je odločil nemški študent za svoje dejanje iz kar najbolj poštenih namenov, in bi ga bili oprostili. Tako pa so sc v utemeljitvi obsodbe raz-besedičili v hvalo nemškim tehnikom, ki delajo za Egipčane, in upoštevali pri obsodbi samo to, da jim Huttenmeister še ni napravil s svojim poskusom vohunstva veliko škode. „Tu je počivala Albina Počastitev nacističnih žrtev v »rižarni« 22. junija je poteklo 20 let, odkar so nacisti sežgali v krematoriju v tržaški »ri-žarnj« (nekdanji čistilnici riža dz preteklega stoletja) prvih 40 umorjenih žrtev, 20 moških in 20 žensk. Pozneje so sežgali do konca vojne v »rižarni« še več sto ljudi, med njimi tudi otroke. Žrtve so izbirali med vsemi, ki so se upirali nečloveškosti nacistične diktature ali pa so o njih vsaj sumili, da sc ji upirajo. Mnogi pa so bili krivi že samo s tem, da so bil.i judovskega rodu. Vsekakor je bilo med žrtvami zelo mnogo Slovencev, ne samo iz Trsta, ampak verjetno še več iz osla’e Pirmorske in Istre, kot je sklepati po ohranjenih podpisih v celicah. Prosvetno društvo v Skednju — na pobudo g. Dušana Jakomina — in Slovenska skupna lista sta priredila v nedeljo dopoldne slovesno komemoracijo za žrtve s položitvijo vencev. Ob desetih dopoldne je bila v škedenjski cerkvi maša za tiste, ki so morali pretrpeti grozno smrt v rižarni, nato pa se je razvil sprevod do »rižarne« pri Sv. Sabi. Ta spada zdaj v kompleks begunskega taborišča. Pred spominski kamen na dvorišču »rižarne« so slovenski skavti položili venec prosvetnega društva in venec Slovenske skupne liste s slovenskim trakom ob ganjenem in zbranem molku navzočih, med katerimi je bilo mnogo takih, ki so morali svoj čas živeti v soseščini groznega kraja in so videli, kako se je vzdigoval iznad poslopja dim iz teles razmesarjenih žrtev. Monsignor Ukmar je imel nato kratek komemorativen govor, v katerem je poudaril pomen žrtev in trpljenja tistih, ki so jih nacisti mučili in ubijali v tej grozni zgradbi. Hkrati je opozoril Slovence na nujnost medsebojne sloge in treznosti v zasledovanju višjih ciljev, kakor pa so malenkostni prepiri lokalne politike. Po mrtvaških molitvah, ki jih je opravil za žrtve g. Dušan Jakomin, je škedenjski pevski zbor zapel žalostinko. Bila je preprosta komemoracija brez donečih fraz, z verskim poudarkom, saj je bila vera najbrž edina tolažba, ki je preostala žrtvam »rižarne«. Hkrati pa je bila to gotovo najbolj pretresljiva komemoracija od vseh, ki jih prirejamo na mnogih krajih medvojnega mučeništva na naših tleh, saj niso bili ljudje nikjer izpostavljeni tako strašnemu trpljenju kakor ravno tukaj. To sc je razodelo tistim, ki doslej še niso na lastne oči spoznali, kaj je pomenila »rižarna«, po komemoraciji, ko so si šli ogledat celice, k,i so še ohranjene. Celo tisti, ki so šli skozi najhujše fašistične ječe in skozi nacistična koncentracijska taborišča v Nemčiji, so si mora’i priznati, da si kaj tako groznega niso mog'i predstavljati. Celice so široke komaj približno en meter in visoke morda 1,80, tako da visoki ljudje v njih sploh niso mogli stati pokonci. Prostora je bi'o v njih samo za dva grobo zbita pograda, eden vrh drugega, in še toliko, d,a sta lahko po dva nesrečna jetnika stisnjena stala med njima in betonsko steno. če so bila vrata zaprta, je vladala v celicah skoro popolna tema. Zrak je prihajal le skozi okroglo linico na strehah celice. Linice so bile tudi v vratih, da so stražarji lahko opazovali svoje žrtve. Ponekod je še opaziti zaprašene, do konca dogorele končke sveč, s katerimi so si nekateri nesrečniki skušali razsvetliti celico in katere so si preskrbeli bogve kako. Tam so čakali na smrt, morda tedne in mesece, sedeči v temi na pogradih in prisluškujoč groznim glasovom zunaj. Na kaj so mislili, na kaj so upali? Smrt se jim je počasi spreminjala v edino upanje, v odrešenje. Nekateri so počasi; dolbli svoja imena v betonski zid, z datumom, o katerem ni mogoče reči, če pomeni dan, ko so jih pripelja'i tja, dan, ko so neha'i dolbsti, ali dan smrti. Večina napisov je slovenska (toda napisa na spominskem kamnu in na plošči mestne občine sta samo italijanska...) V eni izmed celic je vdolbeno v zid: Tu je počivala Albina... Kakor da je nesrečno dekle, bogve odkod iz naše sončne Primorske, napisala že živa v tej temni grobnici sama sebi nagrobni napis; v preteklem času, ker njenega telesa pač ni več... Morda pa je hotela le povedati, da je morala ležati, ker stati ni mogla. Odločne poteze črtk kažejo, da je bila mlada in da morda še ni izgubila vse volje do življenja in upanja... Ker so nesrečneži pisali v temi, je večina črk zve-rižena in napisi skoro nečitljivi. Na kaj pa so mislili nacistični krvniki, ko so skozi linice opazovali, kako gnijejo in ganejo nVada življenja v teh grobovih za žive? Kdo ve... Monsignor Ukmar je v svojem govoru pozval tudi k molitvi zanje, rc koč Bog naj jim odpusti, saj v svoji slepoti niso vedeli, kaj počenjajo. —0— TRŽAŠKI VELESEJEM V nedeljo je odprl vladni zastopnik, kmetijski minister Ferrari Aggradi 16. tržaški velesejem. Predsednik te mednarodne vzorčne razstave Suttora je naštel v uvodnem govoru nekaj tehničnih podatkov. Vseh raz stavljavcev je 1057, nad polovico je Italijanov. Na velesejmu sodeluje 33 tujih držav, kar opravičuje potrebo tržaškega velesejma, ki bodi stična točka v gospodarskih odnosih sosednih držav. Isto misel je poudaril tudi minister Ferrari Aggradi, ko je dejal, da je potreba iz Trsta nuditi roko prijateljem in delovnemu ljudstvu Jugoslavije, Nemčije in Avstrije. Govorili so še drugi predstavniki oblasti in gospodarstvenikov, ki so poudarjali, da bo moral tržaški velesejem postati verna slika gospodarske ravni nove dežele. Ponedeljek je bil odmerjen jugoslovanskemu dnevu na velesejmu. Na posebni tiskovni konferenci je gospodarski ataše Ka raman podal sliko o jugoslovanski-italijan-ski trgovinski izmenjavi. Nato so si gostje ogledali jugoslovansko razstavo, ki se odlikuje predvsem po lesnih izdelkih. Zvečer je povabil jugoslovanski generalni darskih političnih in kulturnih krogov n;1 sprejem, ki je potekal v izredno prisrčne'1' okolju. NAGRAJENI NAJBOLJŠI DIJAKI Pred predstavo Cankarjeve drame »Jakol) Ruda«, ki je bi1’a v soboto zvečer v AvdiR riju, so bili nagrajen), štirje najboljši dij®*1 višjih srednjih šol v Trstu. Ravnateljica sl°' venskega znanstvenega liceja dr. Lavra A brami je poklicala nagrajence na oder, kar je prebrala utemeljitve nagrad in j'1" izročila zalepke z lepimi denarnimi nag1"3' dami. Nagradi za najboljše znanje slovenščin sta dobila Marija Terčon z znanstven®# liceja in Andrej Beličič s klasičnega licej3' Za najboljši uspeh na svojih šolah pa sl3 prejela nagradi Aleksander Zupančič z stvenega liceja in Tanja Prinčič s klasič®8' ga liceja. Vsa dvorana pa jih je nagradil® prisrčnim ploskanjem. Pridnim dijakom <-stitamo tudi mi. ŠOLSKE RAZSTAVE NA OPČINAH IN DRUGOD Slovenska osnovna šola na Opčinah, kij največja slovenska osnovna šola v trž®’ občini, je priredila skupno s popoldan9* šolo v nedeljo razstavo risb in ročnih 31 učencev, ki je bila ves dan odp ta. Razst®' Ijenih je bilo na stotine risb, prtov, k®1^ mičnih izdelkov, pletenin in drugega, 'kar (Nadaljevanje na 9. strani) foviie&hu tflouevUla in vseh beneško-slovemskih vaseh ž.alos n® vica, da je umrl mons. Ivan Petričič. P° ne da bi mogla napraviti en sam korak. | konzul Rudi Janhuba predstavnike gospo- SMRT ČASTITLJIVEGA DUHOVNIKA V torek opoldne se je raznesla po čeckJJ w nik je učakal 93 let in je bil najstarejši , hovnik videmske nadškofije. Izšel je iz Tr kove šole. Za novo mašo mu je očak beI ških Slovencev posvetil krasno odo. M0'1, Petričič je pastiroval po mnogih krajih ^ neške Slovenije. Dolgo let je 'bil dek®3 Šempetru Slovenov, zadnjih 28 let pa k® nik čedajskega kapitlja. Do zadnjih Iet :tj še opravljal dušnopastirsko službo, kot spovednik v stolnici. Njegova znac' , osebnost je bila poznana po vseh s loven9 , in bližnjih furlanskih krajih. Pred 11e’ kadar 5e spomnite na ,pod steklom niso dopuščene. Informacije daje do I.jubljano? To, da je kljub sijajnemu vzponu ostala po srcu in življenjskem razmahu ozka. Kajti pričakovati je bilo, da bodo ljudje, ki so izšli zmagoviti iz preizkušnje druge svetovne vojske, zares odprli oknice in dali (kulturi možnost, da se nasrka novega, antično čistega sonca. Mi v tujini prič kujemo, da bo mlada slovenska republika moderna v vseh pogledih, ne samo v industrijskih izdelkih in v stavbarskem slogu. Ali ste optimist po naravi ali po življenjskih izkušnjah? Kraški človek je bil v svoji trmi najveiji ott'-mist na svetu. Kdo bi kakor on v košu nos'l zem- 1. julija Kultureel-Ostende, Festpalais, Wapenplein, Ostonde. ROMAN O STRUNJANU Pri založbi Rebellato je izšel avtobiografski ro-man pisatelja Guida Posar-Giuliana pod naslovom »S?_nt'iane«. Guido Posar-Giuliano se je rodil v Strunjanu pri Piranu, zdaj pa živi v kraju San Dona del Piave. V romanu opisuje življenje v Strunjanu, v kamniti vasi na hribu, v kateri je prežive1 svojo mladost. —0— V Innsbrucku je v teku od 25. do 27. junij8 p. vi »Jazz festival alpskih dežel«, 'ki se ga bodo udeležile Švica, Bavarska in Avstrija. šDiiiij&hi i9ltAhoft Hitela 66 Skupina dijakov slovenskega državnega znanstvenega liceja v Trstu je pripravila za zaključek šolskega leta uprizoritev Cankarjeve drame »Jakob Ruda«, v režiji prof. Peterlina. Predstava je bila v soboto zvečer v Avditoriju in je pomenila lepo presenečenje, predvsem zaradi skrbne režije in kvalitetne igre nekaterih dijakov. Ce upoštevamo dejstvo, da so bili igravci za nekatere vloge premladi, zlasti tudi glasovno, proti čemur niti dobra maska nič ne zaleže, moramo reči, da so bili nekateri 'kar odlični. To velja zlasti za Igorja Jogana v vlogi posestnika Jakoba Rude in za Tanjo Prinčič v vlogi njegove hčerke. Igor Jogan se je zelo dobro vživel v osebnost mogočnega posestnika, ki ga nesreča zlomi, in je ustvaril igravski lik, ki mu ni bilo, glede na okoliščine, skoraj ničesar očitati, razen morda tu m tam nekoliko preveč patetičnosti, čemur pa je kriv tudi Cankar sam, ki ga je taikega napravil. Joganova igra je bila premišljena, uravnovešena in moška. Razodel je nenavaden igravski talent. Isto pa moram reči tudi o Tanji Prinčič. Večkrat smo imeli pri njeni igri vtis, da bi niti kaka nciklicna igravka ne mogla boljše igrati t; vi g2. Tako telesno kot igravsko je predstavljala pristno Ano, ljubeznivo, mimo, nekoliko preresno dekle, ki jo hoče oče žrtvovati, da bi se obdržal na površju, ena pa se iz ljubezni do njega in iz ponosa temi' niti mnogo ne iroira. ker je v njej čut dolžnosti močnejši kot teženje po lastni sreči. Tanja Prinčič se je gibala na odru naravno in je ustvarila dekliški lik, ki je gledavce ganil, ne da bi bila pretiravala v sentimentalnosti. Pohvaliti pa moramo tudi druge. Anica Trento je zaigrala Marto, Rudovo sestro, zelo naravno, kar ni bilo lahko, ker je morala kot mlado dekle poosebiti staro devico, polno sebičnosti, preračunljivosti in zagrenjenosti. Matjaž Bidovec je igral slikarja Ivana Dolinarja, nekoliko preveč pasivno, toda tudi tu nosi glavno krivdo Cankar, katerega junalki so sicer veliki uporniki v besedah, v odnosu do življenja, lahko bi rekli tudi na odru življenja, pa zelo pasivni. V maski je bil dovolj izrazit. Boris Fabjan je poosebil podjetnika Petra Bro-ja, ki hoče poročiti Ano, Rudovo hčerko. Bil je gotovo po svojem nastopu in v maski bolj simpatičen, kot ga je hotel Cankar, tako da je nazadnje marsikateri gledavec simpatiziral bolj z njim kot s pasivnim zaljubljencem Dolinarjem, ker je Broš edini v drami, ki je aktiven in sposoben odločitve in dejanja. Ob tej uprizoritvi smo se še posebno zavedli (ako odliik kot tildi š-bkosti Cankarjeve drama'tke in posebno »Jakoba Rude«. Medtem ko sta prvi dajanji v svojem zapletu, razgibanosti Vi vsebini š’ kar zanimivi in vplivata skoraj moderno, pa je zadnje dejanje zelo šibko in vpliva v svoji pate- tični tragičnosti na današnjega gledavca skoraj tra; giikomično, skoraj kot farsa. Proti temu niso mog'1 mladi igravci ničesar, 'ker jim manjka odrske kušonosli in — let. Morda bi bilo bolje, da bi S1 bili izbrali za uprizoritev kaiko vedrejše in sodobnejše delo, ki bi bolj odgovarjalo njihovi duševn0 sti in sodobnemu občutju. Prostor nam ne dopušča, da bi izčrpneje spre-govorili o igri vseh ostalih nastopajočih. Dodamo naj le, da so tudi Danilo Možina kot posestnik Dobnik, Marija štrekelj kot njegova hčerka Alm». Marjan Kravos ikot inženir Koželj, Stojan Žerja'' kot učitelj Justin, Boris Karij kot pisar Košul;1 ter Aleksander Perlot, Simon Kralj in Ivo Sl'Cgu kot delavci ter Rado Škerl, Milena Šušteršič, Igo1' Simonič in Mira Stegu storili vse, kar so mogli, za uspeh uprizoritve in da je vsak po svoje prispeval k temu, da je bila na dostojni višini. Nekateri s° vendarle nekoliko pretiravali komične ali satirične značilnosti in poteze svojih likov. Besedo pohvale posebej zasluži vsekakor še Marija Štrekelj ko1 Alma. Prikazala je samozavestno, prekipevajoče, klepetavo moderno dekle, ki ji problemi vsaj na-videzno ne gredo do živega, in ustvarila dober karakteren lik. Predstavljala je pravo nasprotje mirne Ane in je bila eno izmod gibal dogajanja na odru. Režija profesorja Peterlina je bila skrbna, živa in dovolj dinamična. Dejanje je teklo -tokrat glacl' ko in zgodba se je odvijala v primernem ritnim Priznati moramo, da je napravil iz »Jakoba Rude« z neizkušenimi igravci, ki jih je imel na razpolag0-največ, kar je mogel, in to ni bilo malo. Verjetno bi si bil lahko izbral kakšno hvaležnejšo komedij0-ki bi bila napravila večji vtis na mlado občinstvo, pa se je zavestno odločil za eno izmed del Ivana Cankarja, da bi dal tako poudarek slovenski dramatiki. Sceno so izdelali dijaki sami. Bila je nakoi ekstravagantna, pa okusna, čeprav ne čisto v duh11 s časovnim vzdušjem drame, ki je vsebinsko ž® nekoliko zastarela. Vendar pa to ni nikogar inot*' lo. Pred uprizoritvijo je bila odprta v veži pred Av-rl 'orišem razstava risb in slik dijakov višjih srednjih šol. Med razstavljenimi deli je najti vse mogoče sloge, tudi najmodernejše, iin opaziti je, t]1' naši dijaki pridno obiskujejo umetnostne galerije in zasledujejo slikarsko dogajanje v svetu. Nekatera dela bi lahko srečali tudi na kakih zahtevnej' š li razstavah, ne da bi se jim začudili. Pri ureditvi razstave je pomagal svojim učencem prof. Avgust Černigoj. Uprizoritev je pritegnila veliko gledaivccv, največ seveda mladih, ki so živahno komentirali it'r° svojih tovarišev. fi- GOSPODARSTVO Krompirlevec ali koloradski hrošč Krompirjevec se imenuje zato ker najraje objeda krompirjeve liste in mlade poganjke. a če teh ni, mu teknejo tudi listi jajčevcev - mclancan, papriko in paradižnikov, v skrajni sili tudi tobačni. Koloradski hrošč pa mu pravimo po reki in pokrajini Kolorado v ameriških Združenih d.ržavah, kjer iso ga najprej opazili in preučili. Znanstvena imena vseh rastlin pa so vedno latinska in tako se la hrošč znanstveno imenuje »Leptinotarsa decemlineata«. Hrošč je navadno en cm dolg in malo manj širok, svetlo rumene barve z 11 črnimi vzdolžnimi progami. Odraščena ličinka je 12 mm do'ga, rdečkasto-rumena s črno glavo. Hrošč prezimi v zemlji, navadno v plasti med 5 in 10 cm globine. Prezimi kot buba. Iz te vzleti od sredine aprila do sredine maja — kar je odvisno od lepega vremena — že doraščen hrošček. Posamezno ali v skupinah odletijo hrošči na krompirišča, kjer začnejo objedati mlade krompirjve liste. Po nekaj dneh samčki oplodijo samičke, ki začnejo legati jajčeca na spodnjo stran krompirjevih listov. Leganje jajčec traja kakšen teden. V 4 - 5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki prve dni še skupaj grizejo liste, a se kma'u razlezejo. Ko ličinke dorastejo, zapustijo gostitel jske rastline in zlezejo 5 do 10 cm globoko v zemljo, kjer si uredijo malo ce'ico, v kateti se v 4 do 5 dneh zabubijo. Buba se v približno 10 dneh spremeni v hrošča, ki vzleti in začne urejati drugi rod, .ki je pri začetku pomešan še s prvim, tako da najdemo na krompirju istočasno jajčeca, mlade in skoraj doraščene ličinke ter leteče hrošče. Drugi rod nastopi navadno v začetku julija, to je prilVižno 2 meseca po prvem zaleganju jajčec. Hrošči, katere opazimo še v začetku septembra ali še pozneje, pripadajo 3. rodu, ki pa se pri nas razvije le, če je vreme dolgo lepo. Drugače ostanejo v zemlji bube iz drugega roda kot nadaljevaljke rodu, prezimijo in iz njih vzletijo spomladi razviti hrošči, ki se oplodijo, samica zleze jajčeca, itd. Krompirjevec povzroča veliko škodo, zato je nujno potrebno, da ga zatiramo in varujemo pred njim krompir ter druge, zgoraj navedene rastlinske kulture, katerih listi mu tudi gredo v slast. Zatiranje krompirjevca pa ni več tako enostavno, kot je bilo pred leti, ko je bilo proti njemu učinkovito skoraj sleherno sredstvo za zatiranje škodljivega mrčesa. Danes so izgubila svojo učinkovito! mnoga sredstva, ki so bila v prejšnjih letih — tudi lani še — prav dobra; nekatera učinkujejo j v enem kraju, ne pa v drugem; v enem kraju je prej zadostovalo sredstvo v manjši količini — zgoščenosti, v drugem je morala bili količina večja. Vse mogoče primere poznamo. Tz tega sledi, da je postal škodljivec imun (zavarovan, nedosegljiv) za nekatera sredstva. Tste slučaje imamo pri muhah komarjih in tudi drugemu mrčesu Zato pa moramo proti mrčesu uporabljati vedno močnejša sredstva. Pri krompirju — in enako tudi pri drugih kulturah — pa določenih sredstev ne smemo uporabljati, ker bi tr-Pel okus gomoljev. Trenutno uporabljamo za uničevanje | krompirjevca naslednja sredstva: »Gcsarol 50« — »Gaberol 50«, »Cytox 50« — in ista sredstva še pod drugimi imeni, ki so pripravki na podlagi DDT in učinkujejo letos, če razstopimo v 100 lit: ih vode po 300 gramov prahu in ne 200 gramov, kot je pisano na omotu škat'je in kot je zadostovalo še lani. Z navedenimi sredstvi škropimo tako, kot s svinčenim arzenatom — 1 kg za 200 do 250 litrov vod.e —, s »carposanom 50«, »doriigama super« in še drugimi sredstvi. V zadnjem času se zelo uvejavljajo škropiv-na sredstva na pod'agi »sevin« ( N-metil -l-naftilkarbammat čist), ki za ljudi niso strupena, a uničijo vsak mrčes in tudi krompirjevca. Tako sredstvo je »panam«, katerega je za škropljenje proti krompirjevcu potrebno raztopili po 100 do 150 gramov v 100 litrih vode. Za prašen je proti krompirjevcu nimamo nobenega zanesljivega sredstva, odkar je začel odpovedovati »gesarol 5« (»ga-lerol 5«), ki ne učinkuje več povsod. Krompirja pa ne smemo nikdar škropiti samo s sredstvom proti koloradskemu hrošču, ker bi porabljena voda služila za razvoj pevonospore. Da to preprečimo in krompirju še koristimo, dodamo pripravljenemu škropivu tudi sredstvo proti peronospori in razstopimo v 100 litrih škropiva po 200 gramov asporja ali drugega podobnega sredstva ali I kg -prahu Caffaro. Lahko pa napravimo tudi narobe: Najprej pripravimo človek se je zanimal že v najstarejših časih za ugotovitve, kakšni bodo prihodnji dnevi, srečni ali pogubonosni, mrzli ali deževni. Pri starih narodih se zanimanje za »koledarsko« napoved ni toliko tikalo vremena. Grški, rimski in tudi kitajski svečeniki so po raznih znakih, kot letanju ptic, iz drobovja daritvenih živali, pošumevanja dreves v svetih gajih, napovedovali, kateri dan v mesecu bo srečen. Vendar so našli že pri Babiloncih glinaste plošče s prvimi skromnimi vremenskimi napovedmi. Segajo v dobo 4000 let pred Kristusom. Ves stari in srednji vek so se redki prirodopisci zanimali za vremensko stanje, toda niso še imeli ne meteoroloških priprav, še manj pa kako urejeno mrežo opazovalnic. Sele v 17. stoletju se začne znanstveno, redno proučevanje vremenskih činiteljev (topline, pritiska, vlage, padavin i. dr.) na več krajih istočasno. V tem oziru moramo pripisati velike zasluge toskanskemu velikemu vojvodu Leopoldu, ki je ustanovil v Florenci znanstveni zavod »Accademia del Cimento«. Kmalu so vremenoslovci u-videli, da je nemogoča vremenska napoved za eden ali dva dni naprej, če si ne izmenjujejo izsledkov opazovanj na različnih postajah. Pošta in brzojav sta bila šele v povojih. Sele na londonski svetovni razstavi leta 1851 se je vse čudilo, ko so s pomočjo br-zojava zbirali vremenska poročila z 22 o-pazovalnic in so prišle na svetlo prve vremenske karte, ki so še dovolj točno kazale vreme za naslednji dan. Ljudje so jih škropivo proti peronospori, kateremu potem dodamo še sredstvo proti koloradskemu hrošču. q GLAVNA INDUSTRIJA ITALIJE JE TUJSKI PROMET Po uradnih podatkih je bilo 31. marca letos v Maliji 35.728 hotelov in penzijonov, od tega 13.355 samih holelov. V enem letu je narastlo število hotelov in vsakovrstnih penzijonov za 1.132 in za skoraj 55.000 postelj oziroma nad 31.000 tujskih soh. Velika večina teli sob ima kopalnice, namreč nad 26.000. Prenočnin je bilo letos v marcu za 10,6Ho več kot v istem mesecu lani, gostov pa za 12,4"/» več. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v italijanskih hotelih 30.7" u tujcev več kot lani v istem razdobju, prenočnin od tujcev pa je bilo 18,8% več. Nad četrtina tujcev so bili Nemci, slede Američani s 17,5% in Francozi s 15,7%. ANGLIJA TRGUJE Z VZHODOM Mod londonsko in varšavsko vlado je bila pod pisana trgovinska pogodba, ki predvideva povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. V zadnjih dveh mesecih je podpisala Velika Britanija pogodbi o povečanju trgovine tudi z Madžarsko in Češkoslovaško, v teku pa so pogajanja z Romunijo. Iz Poljske ho Anglija uvažala v glavnem industrijske izdelke. Anglija je bila tudi tista, ki je že od vsega začetka zastopala mnenje, da se v mednarodni trgovini ne bi smeli ozirati na ideološke spore. SADOVI »ZELENEGA NAČRTA« Po zaslugi »zelenega načrta« za poljedelstvo je nastalo v Italiji že okrog šeststo novih industrijskih podjetij za obdelavo, predelavo in prodajo pridelkov in živinorejskih produktov. 114 majhnih industrij pa je bilo deležnih kreditnih ugodnosti po tem načrtu. To so predvsem vinorejska in vinska, sadjerejska, vrtnarska, mlekarska in sirarska podjetja, oljarne, podjetja za predelavo mesa, tobaka, semen in lesa, kot je bilo predvideno z zelenim načrtom, zlasti kar zadeva zadružni sektor in konzorcije. Skupni izdatki v te namene so znašali nad 60 milijard lir. kupovali kol pravo čudo po en penny 7.a izvod. Kako velike važnosti so vremenske karte, so spoznali pa šele v vojni na Krimu leta 1854. Pred Sobastopolom je bilo vsi-drano francosko brodovje. Nenadoma pa je prihrumel vrtinčast orkan, ki je potopil največjo ladjo »Henrik IV.« z vso posadko vred. Vreme je torej odločilo pomorsko bitko. Koliko tisoč človeških žrtev bi bilo pred trdnjavo manj, če bi imeli admirali pri rokah vremenske napovedi. Ravnatelj pariškega meteorološkega observatorija Le Verrier je že naslednje leto predlagal, naj se razprede mreža dobrih opazovalnic po vsej Franciji. Napoleon III. je predlog hitro sprejel iz vojaških razlogov. Začele so izhajati vsak mesec vremenske karte, koristne za vojne namene, še bolj pa za kmetijstvo in promet. Pred 100 leti so v Parizu začeli izdajati dnevne zemljevide z vremensko napovedjo za 24 ur naprej. V Ameriki so prišli v rabo šele leta 1871, v Srednji Evropi pa leta 1876. Danes je ves svet proprežen z vremenskimi opazovalnicami, ki si po radiu izmenjujejo svoja opazovanja. Iz teh podatkov sestavijo v centralah vremensko napoved. Brez vremenskih napovedi in ne da bi vedeli, kakšno bo vreme za prihodnjih 48 ur, bi se ustavil ves zračni promet, kakor če bi mu zmanjkalo bencina. Kakšnega važnega pomena so dnevne vremenske karte danes tudi za gospodarstvo, je pa vsakomur jasno. Kakšno bo vreme? ! VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Toda preden je Mussolini prišel na oblast, se je zgodila v deželi nesreča brez primere. Dne 15. junija 1922. so postavili Italijani spomenik padlim alpincem na našem sivem Krnu. Dne 21. junija se je razširila v Kobaridu vest, da je spomenik poškodovan. Odbita je bila 80 kg težka bakrena plošča. Radi tega so domači kobariški fašisti, katerih je 18 po številu in jih vodi neki Cle- i D--. E. BESEDNJAK mente Giuseppe, vrgli Volaričev spomenik na tla, zakurili sredi trga kres, vlačili kip okrog in nazadnje, ko je bil že popolnoma razbit, opravili svojo potrebo nanj. Ko so to izvršili, so izdali lepak, da pomeni to komaj začetek njihovih dejanj. Z neverjetno naglico se je ustvarilo preko časopisja in lepakov patriotičnih organizacij, fašistov in bojevnikov umetno razburjenje, ki je pritiralo te organizacije do neutemeljenih in nedokazanih trditev, da so Slovenci povzročili ta zločin. In res so bili fašisti s strašansko naglico obveščeni in v številu približno 200 ljudi prišli v Kobarid. Začel se je teror. Sli so po hišah, grozil, ljudstvu, pili in jedli, krad- li, poleg tega so pobrali vse slovenske napise, nesli jih pod lipo na trgu in zažgali. Zgorela je tudi lipa, ki so jo drugi dan še posekali im odnesli kot vojno trofejo s seboj. Fašiste je vodil že omenjeni Clemente Giuseppe. Vse to se je vršilo, ne da bi počakali, da bi se dognalo, če so dejanje res izvršili Slovenci. Medtem se je stvar že raznesla po vsej Kobariški okolici. Ljudstvo je bilo silno preplašeno. Bežalo je na vse strani. NA KRNU V petek 23. junija so se pojavili fašisti v Drežnici. Pred njimi so prišli orožniki, ki so naznanili župniku in županu, naj beže. Živa priča dogodkov je bil sedanji župnik Rutar iz Pevme pri Gorici, ki je doma iz Drežnice in se je nahajal slučajno v vasi. Orožniki niso s prstom mignili, ko je v Drežnico prišlo na enem avtomobilu 30 fašistov in pozneje še 20. Ti so zažgali župnišče do tal, ostali so le zidovi. Zgorel je tudi neki hlev. Fašisti niso pustili gasiti, trobentača, ki je nazna- njal ogenj, so pretepli. Hoteli so zažgati še 1 neko drugo hišo, ki so jo zamenjali z županovo. Panika v vasi je bila strašna. Vreme je bilo viharno, ob največjem nalivu je vse bežalo na prosto in v gozdove. Ko so fašisti opravili svoje delo v Drežnici, so prišli okrog šeste ure zjutraj v Staro selo, kjer je župnik ravno obhajal mašo. Hodili so po cerkvi, govorili in motili duhovnika Med mašo so drugi fašisti ob skali župnišče, premetali in razbili vse, ukradli 2.200 lir župnikovega denarja in 20 do 30 cerkvenega denarja v drobižu. V dvorani Bralnega društva so zažgali harmonij in razmetali knjige. Vseh šip so razbili 90. V Drežnici so aretirali Smrekarja Antona, starega 16 let, Perdiha Andreja, starega 12 let, in Korena Josipa, starega 13 let, vse tri iz Drežnice. Iz Kamnega so zaprli Ivančiča Ivana, starega 23 let, in Bajta Venceslava, starega 16 let. Mikluš Josip, star 37 let, iz Ladrega in Sovdat Ivan, star 17 let, iz Sma-sti sta bila tudi aretirana in sta prebila mesece v zaporu. Ljudstvo, ki zbežalo, se ne upa vrniti. Med begunci je tudi kobariški gospod dekan. Skupna misel vseh naših ljudi je, da dejanja na Krnu ni zagrešil Slovenec. Vdrli so tudi v stanovanje gospoda Kramerja, cestnega mojstra v Kobaridu, poci vodstvom Clementeja, ki je bil podrejen Kramerju. Razbili so šest vrat, pokradli svinjine, sladkorja, razbili posodo in luči. Iskali so g. Kramerja, ki je pa zbaža! v gozdove, da bi imel vsaj življenje prosto pred nasilniki. Ponoči razgrajajo fašisti po Kobaridu in ne poznajo nobene pčlicijske ure. Naj bo ura kolikor hoče, gostilničar jim mora odpreti. Na praznik sv. Petra in Pavla so rogo/ilili po Barnasu. Tam so fašisti vse razbili. KAJ JE UKRENILA POLITIČNA ORGANIZACIIA Ko je politično vodstvo v Gorici zvedelo o dogodkih na Kobariškem, je takoj po poslancu Podgorniku in dr. Bitežniku posredovalo pri vicegeneralnem komisarju. Kot živo pričo sta vzela s seboj župnika Rutarja iz Pevme. I Poslanec Podgornik je energično nastopil proti divjaškim grozodejstvom in zločinom, ki so jih izvršili fašisti nad slovenskim ljudstvom. Poudarjal je, da je v vsaki civilizirani državi zakon temelj vsega življenja. Zato bi se moralo tudi pri nas najprej ugotoviti, kdo je zakrivil škodo na Krnu, in potem krivce po zakonu kaznovati. Posebno ogorčeno je protestiral proti temu, da se obtoži in obsodi dejanja ves slovenski živelj v Italiji. Gospod komisar je izjavil, cla vlada ni mogla zabraniti onega, kar se je zgodilo. Trdil je, da je bilo v Drežnici 5-6 orožnikov, iz poročila pa je razvidno, da jih je bilo 20. Vsak orožnik pa ve, da lahko zadrži v Drež-nici 6 orožnikov cel polk, ker je dohod silne težaven. Seja pododbora političnega društva Edinosti v Gorici. Sklenilo se je načelno, da se mora proti grozodejstvom in vsemu postopanju vlade in fašistov zavzed najbolj ostro stališče. Po triurnem razpravljanju se je prišlo do sledeč h sklepov : 1. V Goriški Straži se objavijo točna poročila o vseh dogodkih na Kobariškem. 2. Odpošlje se deputacija k Mosconiju v Trst, ki naj v imenu politične organ'zacije našega ljudstva izjavi : a) obsojamo poškodbo spomenika, ako je bilo dejanje izvršeno po človeški roki; b) n jodločneje protestiramo, di se pripisuje zločin ' Slovencem; c) protestiramo proti nasilni zahtevi, da morajo naše občine obnoviti spomenik, ko niso povzročile poškodbe; d) zahtevamo od vlade, da plača nesrečnim pogorelcem odškodnino. Ako vlada ne ugodi tej naši upravičeni zahtevi, izjavljamo, da bomo priredili po celi Italiji zbirke. Prisiljeni bomo se obrniti tudi na inozemstvo, predvsem na Francijo, Čehoslovaško in Jugoslavijo ; e) protestiramo najodločneje, da dopusti vlada, da se v dnevnih redih fašistovskih organizacij naša kri in naše pokoljenje tako nizkotno blati in ponižuje,- f) izjavljamo, da je prišlo naše ljudstvo do prepričanja, da je njegovo življenje in imetje v trajni in absolutni nevarnosti. Zato zahtevamo od vlade, da javno proglasi, ali misli ščititi slovanski živelj pred nečloveškimi napadi fašistov, ker bo drugače naše ljudstvo prisiljeno organizirati svojo lastno obrambo. (Dalje) Na vsakem od razbojnikov, ki so 'ežali zvezani na tleh, sta sedela vsaj dva palčka in pazila, da se ni predramil. Če se je le zganil, sta ga povezala še z eno vrvjo. Ko pa je poglavar špičmuh odprl oči in začel brcati in golčati nekaj, kar se je slišalo kot kletve in grožnje, je pograbil eden izmed palčkov kar napol prazno steklenico žganja, ki je stala na mizi, in ga z njo kresnil po buči, da je takoj spet zaprl oči. Usta pa je držal še vedno odprta, da mu je vanje teklo žganje, ker sc je steklenica pri udarcu razbila. Na Špičmuha so bili palčki še posebno jezni, ker je ukradel malo EVico in grozil, da jo bo ubil. No, teh razbojnikov se zdaj ni bilo treba več bati,. Vendar pa s tem še ni bilo vse opravljeno, ker to niso bili vsi razbojniki Špičmuhove lo'pe. Dva sta čakala na robu gozda v zasedi na Evičinega očeta. Janez je razmišljal, kako bi ujeli še tista dva razbojnika in preprečili, da se Evičinemu očetu ne bi zgodilo n č hudega. Morda ga mislita razbojnika ubiti že kar tam na robu gozda, ko se bosta p o! a.s ti'a vreče z denarjem. Potem pa se vrneta sem in jih še presenetita ter rešita Špičmuha in ostale razbojnike. Ne, to se ne sme zgodili. Dečki so pripravili zase in za Evico dobro malico iz razbojniške shrambe, 'ker so bili hudo lačni. Zra- T rije bratje gredo po sveta .. . 14 PRAVLJICA ven pa so se posvetoval s palčkom Oprezalčkom, kaj storiti. N' kazalo drugega, kakor pohiteti Evičinemu očetu naproti in £a pravočasno obvestiti o nevarnosti, ali pa ga rešiti iz rok razbojnikov, če je že padel v zasedo. Kako bodo lo storili, jim ni bil° prav jasno, vendar pa si s tem zaenkrat niso mučili glave. Bij1 so zadovoljni in navdušeni da so zmagali nad razbojniki v koči, in niso dvomili, da bodo premagali tudi nad preostalima razbojnikoma. Palček Oprezalček je takoj zbral palčke, ki so znali naj; hitreje teči, in jim naročil, naj pohite po gozdnih bližnjicah, lkot so bili domnevali. Vse kaže, da je nekdo ukradel iz nje vse dragocene Tartinijeve rokopise. Iz leksikonov in Tartinijevih življenjepisov je razvidno, da so bili rokopisi shranjeni v piranskem muzeju in mestnem arhivu. Kot piše slovenski tisk, so bili Tartinijevi rokopisi od-nešeni najbrž že med vojno ali kmalu po njej. Na gradu sv. Justa v Trstu bodo priredili letošnje poletje najprej festival fantastično-znanstve-nih filmov, nato pa nastop mehiških folklornih plesov. Predstave organizira tukajšnji turistični urad. V grškem gledališču v Sirakusi na Siciliji se je končal 18. ciklus klasičnih uprizoritev z Euripido-vo igro »Andromaha«. Igrali so tudi Euripidovo igro »Heraklej«. 5 Tržaškega ŠOLSKE RAZSTAVE Nadaljevanje s 4. struni) izdelale roke malčkov pod vodstvom svojih učiteljic. Veliko teh stvari so izdelali otroci v popoldanski šoli. Razstava je bila v resnici presenečenje za obiskovavce in nekateri obiskovavci so bili kar ganjeni ter niso hoteli verjeti, da so izdelalle vse to res roke njihovih »nebogljenih« malčkov. Ganjeni so se zahvaljevali »učenicarm, k.i so jl|m zagotovile, da je res vse delo otroških rok in otroške vneme. Že prej je priredil razstavo risb in ročnih del openski ot oški vrtec, ki ;e tudi že leta odlikuje pod vodstvom gospe učiteljice Valerije Šinigoj v tej lepi tradiciji. Razstave risb in ročnih del svojih učencev so priredi'e v nedeljo tudi osnovne šo'e na Proseku, v Šempolaju, pri Sv. Jakobu, v Skednju, v ulici Sv. Frančiška, pri Sv. Ani, Pri Sv. Ivanu in v Barkovljah. Druge slovenske osnovne šole na Tržaškem so priredile razstave in večina tudi tepe tradicionalne nastope z igricam'', peljem, rajanjem in deklamacijami že prej, zlasti v tržaški okolici. Druge so to opravile tudli to nedeljo, n. pr. v Dolini, Mačkovljah, Sesljanu in v Trebčah. Učiteljstvo, ki je posvetilo veliko ljubezni 'n truda malokom, da so se vsega tega na- Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo, zadnji čas prirejajo naše slovensko osnovne šo 'u in otroški vrtci na Tržaškem in Goriškem razstave, za ikatere otroci vse leto s tako ljubeznijo rišejo in izdelujejo svoja ročna delca, v propriča-nJ,J, kako bodo razveselili svoje starše in jih prc-■sonotili. Učiteljstvo pa jim posveti veliko ur neplačanega dela ludi izven uradnega časa in ob nedeljah, da razstavo uredi in sprejema obiskovavce. Spričo tega se mi zdi skrajno nekulturno in celo neolikano, da imajo te razstave tako malo obiskovavcev. Niti vsi starši si ne pridejo pogledat, kaj so pripravili njihovi malčki. Mogoče iz brezbrižnosti in omalovaževanja, mogoče pa tudi samo iz lagodnosti in »prezaposlenosti«, ker si pač vzamejo časa. Vsekakor pokažejo s tem, da 'majo malo srčne ikullure in malo zanimanja za slovansko šolo in celo za vzgojo svojih otrok. ?.e lami sem mislil napisati kaj o tem, pa me lc bilo sram, da bi opozarjal še na to slabo stran naših ljudi in njihove brezbrižnosti do šole. Letos Pa me je le premagalo, tla moram ožigosati to sramoto, ker drugače lega ni mogoče imenovali, čeprav se bo komu morda zdelo, da stvar ne za-služi lak o hudega izraza. Name je vendar! ■ zelo slabo vplivalo in vem, tla slabo vpliva tudi na °troke in učitelje. C . K. Spoštovano uredništvo, rada bi nekaj pripomnila k poročilu o 8. številki »Galeba«, ki je bilo natisnjeno v predzadnji številki Vašega lista. Strinjam se s tem, da je številka zelo iepa in zanimiva, ker je vedno lepo brali spise otrok, tako iskrene in polne pristnega dojetja. Pogrešala pa sem v številki sestavke, ki govore 0 sv. Miklavžu, o svetem večeru, in o veliki noči. *Vsobno ®v. Miklavža in božičnega drevesa ter jaslic si ne moremo odmisliti iz duševnosti in doživljanja naših otrok, zalo se mi zdi kar člidno, v »Galebu« o vsem teni ni sledu. Tudi sama 'J^am otroke, zalo vem, kako sta i'm Mik avž in ..°Žič važna, prav tako pa ludi velika noč s svo-■*1 rt)i pirhi Niso morda uredniki »Galeba« iz kakršnegakoli 'azloga nalašč izpustili otroške spise o tem? Čud-n° bi bilo, da bi otorci ne bili n;č napisali o teh svojih tako prisrčnih in lepih doživetjih, na ka-'era se veselijo cele tedne, če je bilo to bole izpuščeno, je zares velika škoda, ker bi bila sicer ’a številka »Galeba« mnogo lepša in boi; pristno otroška. Tako pa le vzbudi nekoliko neprijetnega vtisa, da so odrasli postopali z otroškimi spisi po Svojih pristranskih kriterjih, ki so tuji otroškemu svetu. Mati ŠOLSKE RAZSTAVE Osnovna šola v Rojanu bo imela svojo šolsko razstavo risb in ročnih del 27. in 28. junija. Osnovna šola na Katinari pa bo imela razstavo 28. in 29. junija. Starši in vsi drugi prijatelji mladine vabljeni, da si ju oglodajo. NEKAJ KRATKIH KOZMETIČNO -ZDRAVSTVENIH NASVETOV Ako vas je sonce hudo ožgalo C e ste bile pivi dan sončenja neprevidne in vas zato zvečer hudo peče in boli koža ipo ramenih, si napravite za eno ali dve uri Burow obhladek. Menjavajte ga večkrat, da se preveč ne segreje. Za čez noč si namažite kožo z mazilom, ki si ga napravite iz borvazelina, lanolina in vode, vsakega po eno veliko žlico. Mazilo morate dobro mešati. Razpokane ustnice Ce vam razpokajo ustnice, poiščite najprej morebitni zunanji vzrok, če si ustnice šminkate, je lahko šminka tista, ki jim škodi. Menjajte zato znamko šminke. Ustnice tudi lahko razpokajo, če uživamo prevročo hrano ali pa če si jih slinimo, kadar je veter. Zalo se vsega tega odvadite. Nekaterim se vnamejo ustnice na vročem soncu, zato jih morajo imeti vedno namazane z vazelinom. Bolezni želodca in črevesja so pogosti notranji vzroki razpokanja ustnic in cefranja ustne sluznice. V lom primeru uživajte mnogo korenja kuhanega kot prikuho ali kot solato, okisanega z limono. šminko morate vsak večer dobro zbrisati z ustnic. Potenje rok in nog To je res neprijetna nadloga, če sc zelo potite tudi po lolesu, je potenje rok in nog le tlel splošnega potenja, ki ga povzročajo razdraženi živci. SKAD V GORICI vabi na predstavo Cankarjeve drame JAKOB RUDA ki bo v nedeljo, 28. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici Okopajte si roke in noge vsak večer v prekuhanem ruskem čaju, ipa si boste tako omilile potenje in neprijetni duh. Zaliti boki in bedra Če sle dobile pozimi preveč zalita bedra in boke, kor ste v -svojem poklicu pretežno sedele, jih bosle lahko odpravile s plavanjem. Plavajte prsno in močno odrivajte vodo z nogami. Uspešno je tudi žoganje v globoki vodi, ker se morate držali nad vodo le bolj z brcanjem nog. Plavati morate vsak dan vsaj 20 minut. Mastni lasje Mastne lase boste nekoliko osušile, če si jih boste oprale v kuhani milnici. Za dober prst velik košček navadnega mila nastrgajte v tričotrt litra hladne vode in kuhajte, da zavre. Lase si zmočite v mlačni vodi, po malem vlivajte nanje ohlajeno milnico in jo spenite. Med penjenjem morate lase večkrat sprati v topli vodi. Ko ste si lase na koncu miljenja res dobro izprale, jih splahnite še z okisano vodo. Kako si ohranite vitko linijo? Zelo enostaven recept: Hranite staro obleko, ki je krojena po životu. Pomerite jo vsak mesec. Ce postaja preozka, pazite, da nekaj dni ne boste jedle kruha, sladkarij in mastnega mesa. V enem tednu večerjajte dvakrat samo kompot iz 6 sliv. Tako bo v sedmih dneh obleka spet dovolj široka. ŽE-NA EN DOM ZA v Po povesti 0. Curwooda rise Miki Muster v______________J SM 87. Deset dni je tako Barec na medvedov račun dobro in brezskrbno živel, potem pa se je zgodilo nekaj nad vse pomembnega. Ko je tistega dne zavil okrog skal pri slapu, je nenadoma zagledal Pierrota in Nepeeso. Pred Pierrolom bi najbrž zbežali, pa je najprej videl le Vilko Vrbo, ki je sedela na skali in česala svoje lepe dolge lase. 88. Barceju je bila všeč, da ni mogel odtrgati oči od nje. Tudi ona ga je takoj opazila. Razprla je ustnice in oči so ji zasijale. Takoj ga je spoznala. Pogledala je belo zvezdo na njegovih in opazila belo obrobljeno uho. »Uehi Moosis! — Psiček!« je zašepetala. Da, to je bil psiček, na katerega je bila pred dnevi streljala! 89. Pierrot in njegova hčerka sta bila prenočila v šotoru ob slapu. Stari lovec je pravkar pripravljal zajtrk ob ognju in hotel nekaj povedati svoji hčerki. Dvignil je glavo in zagledal Bareeja. Dvignil se je, tedaj pa ga je Baree opazil. Prestrašil se je in zbežal, ko je že Nepeesa stegnila roki, da bi ga ulovila. 90. »Oče, hitro, hitro!« je zaklicala in stekla za Bareejem. R‘|Z' pleteni lasje so ji plapolali okrog glave, ko je brzela po belem produ. Pierrot je pobiral puško in jo občudujoče, z lju" beznijo gledal. Predramil ga je vesel, nestrpen klic: »Hiti* očka, hiti! Zbežal je v slepi kanjon, zdaj je najin!« Pohitel Je za Nepeeso. 85. Ker je bilo v potoku veliko rib, Wakayoo ni bil lačen. Pojedel je tri, štiri največje, ostanek pa je zgrabil na kup in ga pokril s peskom in kamenjem, povrh pa še z vejami. Niti pol minute potem, ko se je medved odgugal proti slapu, je Baree planil iz svojega skrivališča in se bogato posluži! zalog v medvedovi »shrambi«. 86. Tako je Baree na najlepši način rešil vprašanje svoje prehrane. Wakayoo je vsak dan lovil ribe in jih zakopaval v pesek, Baree pa je prav tako vsak dan hodil za njim in iskal njegova skrivališča. Dober voh je imel in iskanje ga ni preveč zamudilo. Nekega dne je prinesel veliko ribo k jezeru, da bi jo podaril Urnisku.