/Priimki
Št. 247 (15.348) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - H. Montecchi6-Tei. 040/77%600____
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
jcnn I ID POSMNAPIAČANAVGOTOVN I ZJUU LIK sra>. IN ABB.POCT.GR. 1/50%
CISALIMNA
(iKSTIO.M
investicijski skladi
pri
b/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TOREK, 12. SEPTEMBRA 1995
^ f 1	1 *
imski
klic
rimski
vladi
Bojan Brezigar
Srečanje o gospodarskem sodelovanju med Trstom in Slovenijo, povezano z obiskom ljubljanskega župana in slovenskega zunanjega ministra, bi še pred letom dni v Trstu pričakala vsaj Stanjša skupina običajnih nacionalistov, ki bi s transparenti proti dvojezičnosti, o italijanstvu Trsta in o italijanskih zahtevah po Istri dokazala, da del tržaške javnosti Se vedno pojmuje sosednjo državo predvsem kot nasprotnika, nikakor Pa ne kot partnerja, s katerim bi se bilo vredno in celo koristno pogajati.
Nobene take manifestacije ni Trst doživel včeraj, ko so se v mestnem središču pod okriljema županov Trsta in Ljubljane zbrali predvsem gospodarstveniki z obeh strani meje ž namenom, da poživijo medsebojno sodelovanje in da poiščejo priložnosti, da bi italijanski gospodarski dejavniki lahko učinkoviteje posegali na slovensko tržišče.
Zasedanje samo je paC eno izmed tolikih priložnosti, na katerih Slovenija kot država v tranzi-oiji seznanja potencialne Partnerje s svojo gospodarsko stvarnostjo. Pomembnejša od zasedanja samega so torej nekatera druga dejstva: na primer, da je do tega srečanja prišlo v Trstu prav sedaj.
Izbira kraja ni samo Posledica dogovora županov Trsta in Ljubljane, da začneta poglabljati možnosti medsebojnega sodelovanja. Dejstvo je namreč, da Trst prav v zadnjih Časih Čuti potrebo po sodelovanju s svojim naravnim zaledjem, ki ga sestavlja Slovenija oziroma za dosego katerega je potreben Prehod čez slovensko ozemlje. Za mesto, ki se počasi, a vztrajno vtaplja v gospodarski krizi, je to odpiranje proti zaledju adina možnost, da preživi.
Prav tako ni naključna izbira trenutka. Zelo visoko raven udeležencev je namreč mogoče razumeti samo kot znak Rimu, naj vendar preneha s Politiko odlašanja v zvezi z vstopanjem Slovenije v EU ter naj pri odločitvah o tem sicer zelo Pomembnem vprašanju misli predvsem na inte-mse Trsta in celotne severovzhodne Italije, ne Pa na načela, v katera Verjetno tudi sam ne verjame. Cas bi bil, da bi Agnellijeva prisluhnila hidi tem dejavnikom.
I Za las preprečeno trčenje I letal je razburilo javnost
RIM - Minister za prevoze Garava- da je do zapleta prišlo zaradi preu-le se je vCeraj sestal s sindikalnimi trujenosti in ne izključujejo, da je predstavniki nadzornikov poletov, vsaj eden od pilotov obeh potniških da bi. vsaj okvirno razčistil nedeljski letal sokriv. Za las preprečena trage-incident, ko je le prisebnost pilota dija je seveda razburila javnost in potniškega letala MD80 za las pre- politike, ki so zahtevali takojšnje uk-precila trčenje z drugim Alitalinim repe in celo omejitev pravice do potniškim letalom. Nadzorniki za- stavke in drugih oblik boja v javnem vračajo vsako odgovornost in trdijo, prevozu.
Na 2. strani
I
Štiri smrtne žrtve v nesreči športnega letala v Brkinih
KOPER - V športnem letalu, ki je nedeljo proti večera strmoglavilo pri vasi Javorje v Brkinih, naj bi po neuradnih podatkih poleg pilota izgubile življenje še tri potnice, 20-let-na Katica Traba, 41-letna Lejla Sila in njena 18-letna hci Tanja Fičur, vse iz piranske občine. Stirisedežno enomotorno letalo francoske izdela-
ve, last družbe Kondor Air iz Portoroža, je bržkone vodil pilot Adrie Airways Vlado Voglar. Glede na pričevanje treh očividcev je do nesreče najverjetneje prišlo zaradi prenizkega letenja in manevra hitrega vzpona. Letalo je bilo namreč novo in je malo možnosti, da je šlo za tehnično okvaro.
TRST / POSVET O PRILOŽNOSTIH ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE S SLOVENIJO
Zastoj v pridruževanju Slovenije k Evropski uniji ovira gospodarsko sodelovanje na meji
Župan llly gostil ljubljanskega kolega Rupla, komisarja EU Montija in predsednika GZS Cuka
Američani Bsfrelili kar 13 manevrimih raket Tomahavvk na bosanske Srbe
SARAJEVO, BRUSELJ (Reuter, dpa) -Američani so dokončno spoznali, da jim s klasičnimi letalskimi napadi vojske bosanskih Srbov ne bo uspelo prisiliti k umiku iz okolice Sarajeva. Zato so vCeraj na srbska oporišča protiletalske obrambe izstrelili kar trinajst vec kot milijon dolarjev vrednih manevrir-nih raket vrste Tora ahawk. Kmalu naj bi nad Bosno poletela, tudi »nevidna« letala F-117A, ki se že pripravljajo na vzlet iz svojega opori š Ca v New Mexicu.
Stopnjevanju napadov pa se močno upirajo v Rusiji, ki je na sedež zveze Nato v Bruselj poslala veleposlanika Vitalija Curkina. Ta je svet Nata opozoril, da bi utegnila letalska operacija popolnoma ustaviti mirovni proces. Svoje trditve je podkrepil z vztrajnostjo bosanskih Srbov, ki še vedno niso umaknili težkega orožja iz okolice Sarajeva. Mladičevi borci so včeraj celo znova obstreljevali civiliste v bosanski prestolnici.
Na 18 strani
TRST - S posegi tržaškega župana Riccarda Illyja, njegovega gosta, ljubljanskega župana Dimitrija Rupla, evropskega komisarja Maria Montija in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Cuka se je vCeraj popoldne v Trstu začel dvodnevni posvet o priložnostih za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Danes se bo srečanje nadaljevalo ves dan z bolj izrazito gospodarskimi temami, prva poročevalca pa bosta dopoldne minister za ekonomske od-
nose RS Janko Deželak in guverner Banke Slovenije France Arhar.
Tržaški Zupan je vCeraj opozoril na nujnost rešitve problemov, ki ovirajo dokončno pridružitev Slovenije k EU, saj ta korak ni pomemben samo za sosednjo državo, ampak tudi za Furla-nijo-Julijsko krajino in Trst, po besedah njegovega ljubljanskega kolega pa lahko prav ta dva veliko prispevata v to smer. Evropski komisar Monti je splošneje razgrnil problematiko pri-
bodocega centra off shore, predsednik GZS pa je opisal aktualne ekonomske razmere in možnosti za tuje partnerje v Sloveniji.
ZveCer je Illy priredil slavnostno večerjo, katere gost je bil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki se je popoldne sestal s predsednico deželne vlade Guerrovo in imel na slovenskem konzulatu novinarsko konferenco.
Na 3. strani
POČITNIC JE ZA LETOS KONEC
Nižje srednje šole spet oživele Težave na treh naših zavodih
S problemi se srečujejo v Gorici, Rojanu in na Proseku
TRST - Dijak »novega« oddeljenega oddelka nižje srednje šole na Proseku je včeraj sramežljivo pogledal iznad zajetnega šolskega nahrbtnika (foto Balbi/KROMA). Zanj in za ostale nižješolce na Tržaškem in Goriškem se je včeraj zaCelo novo šolsko leto.
Začetek je bil ponekod manj slovesen kot ponavadi: goriška šola Ivana Trinka bivakira od včeraj v »novih«, za šolo povsem neumestnih prostorih, na Proseku in v Rojanu sta šoli letos ostali brez ravnateljev in avtonomnih tajništev zaradi »racionalizacije.« Postali sta »oddeljena oddelka« šol na Opčinah in pri Sv.
Jakobu. »Osamljeni smo in zapuščeni...« je potožila namestnica ravnatelja na rojanski šoli Lučka Peterlin.
Na 6. in 11. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Vlom v redakcijo II Giomale
Rimsko redakcijo dnevnika, pobudnika afere o privilegiranih najemnikih, so obiskah tatovi, ki so odnesli predvsem diskete in trakove z zaupnimi podatki.
Stran 2
Z lokom grozil policiji
Policija je nekemu tržaškemu mladeniču, ki se je odločil za usodni korak, hotela rešiti življenje, pričakal pa jo je z uperjenim lokom.	Stran 6
Nov niz glasbenih popoldnevov
V cerkvici na Tabm se je z nastopom flavtista Gian-nija Lazzarija, s katerim sta igrah Dina Slama in Irena Pahor, zaCel letošnji niz koncertov, ki jih že tradicionalno prireja skupina Gallus Consort.
Stran 13
Proces zaradi eksplozivnih pisem
Na Dunaju se je začel proces proti neonacistoma Binderju in Radiu, ki ju obtožujejo, da sta kriva za eksplozivna pisma, ki so v Avstriji ranila štiri osebe.
Stran 15
Danes tekme pokala UEFA
Danes bodo na sporedu tekme 32-ine finala pokala UEFA. Od slovenskih ekip bosta nastopila SCT Olimpija in Maribor Branik, od italijanskih pa Milan, Inter, Roma in Lazio.	g ^
KAOS V LETALSKEM PROMETU / ZA LAS NI PRIŠLO DO TRČENJA DVEH POTNIŠKIH LETAL
Nadzorniki poletov so se znašli na zatožni klopi
Obtožbe zavračajo in trdijo, da so njihove zahteve upravičene
RIM - Potem ko je prisebnost pilota potniškega letala McDonnell Douglas MD80 v nedeljo zvečer za las preprečila trčenje z drugim Alitali-nim potniškim letalom 36 kilometrov, severno od Parme, se je včeraj minister za prevoze Gio-vanni Caravale včeraj sestal s sindikalnimi zastopniki nadzornikov poletov in kasneje tudi s predsednikom vlade Di-nijem. Položaj na italijanskem nebu je zaradi bele stavke in drugih oblik sindikalnega boja nadzornikov poletov postal namreč dobesedno dramatičen. Nadzorniki seveda zavračajo vsako odgovornost in trdijo, da je do zapleta prišlo zaradi preutrujenosti in ne izključujejo, da je vsaj eden od pilotov obeh potniških letal sokriv. To bo seveda morala razčistiti preiskava. Za sedaj je znano, da je MD80 vzletel z milanskega letališča Linate s skoraj peturno zamudo. Deset minut po vzletu, ko so si potniki že odpeli varnostne pasove, je kapitan Maurizio De Martini v drobcu sekunde opazil, da se proti letalu približuje drugo letalo in v trenutku je nagnil MD80, tako da je kot bombnik znižal višino in spremenil smer. Za 163 potnikov so bili to najdaljši trenutki njihovega življenja. 46-letni De Martini pa je bil deset let pilot italijanskega vojnega letalstva in prav temu se je treba bržkone zahvaliti, da je tako hitro reagiral.
Za las preprečena tragedija je seveda razburila
vse, ki se za premike poslužujejo letal, politiki pa so na ves glas zahtevali takojšnje ukrepe. Reformist Taradash je celo zahteval omejitev pravice do stavke in drugih oblik boja v javnem prevozu. Drugi zahtevajo pojasnila in se sprašujejo, ali so resnične govorice, da letali ni-
sta imeli radarja, ki preprečuje take zaplete. Nadzorniki poletov so se tako znašli na zatožni klopi in so se z vsemi sredstvi trudili, da bi dokazali, kako je kaosa krivo nezadosto število nadzornikov, ki dežurne kontrolorje sili v prekomerno delo. Ministra Ca-ravaleja so obtožili, da je
vlada po podpisu okvirnega sindikalnega sporazuma spremenila mnenje in hoče sedaj službo nadzornikov poletov spremeniti v delniško družbo in s tem še poslabšala položaj.
Sindikalni spor pa kot vedno občutijo potniki. Včerajšnji položaj na rimskem letališču je bil
dobesedno kaotičen. Bela stavka nadzornikov poletov (niso opravljali nadurnega dela) pa je negativno vplivala na ves italijanski letalski promet. Včeraj so na Fiumi-cinu zajamčilili 24 poletov za otoke, drugih 51 poletov so morali črtati, vsi ostali pa so imeli od 30 do 50 minut zamude.
NARKOMANIJE / ZAČASNA PREPOVED MINISTRSTVA
Polemike o postopku Urod
RIM - Ministrstvo za zdravstvo je včeraj odredilo, naj tudi v turin-ski bolnišnici Maria Vittoria prenehajo z zdravljenjem abstinenčnih sindromov pri narkomanih po novem postopku Urad. Gre za farmakološki pristop do abstinenčne krize, M povzroča največ težav zasvojencem, ko prenehajo z uživanjem mamil. Pred dnevi je okrog postopka Urad nastala prava afera, ko je ministrstvo prepovedalo delovanje zasebni kliniki San Raffae-le pri Milanu. Takoj zatem pa je prišlo na dan, da so na isti način že dalj časa in v breme javnega zdravstvenega sistema zdravili narkomane tudi v turinski bolnišnici. Med drugim so v tej bolnišnici suspendirali zdravnico, ki je vodila zdravljenje narkomanov po siste-
mu Urod, ker je več zasvojencev zdravila zasebno in brez dovoljenja uprave.
Postopku Urod, ki so ga prvi poiskusili zdravniki v Izraelu, so že nadeh ime »Dash« po istoimenskem pralnem prašku: »Narkomanu izperejo kri in ga prenovijo v času, ki zadošča za namakanje perila...«, je bil ironični komentar nekaterih izvedencev. Med kritiki je tudi don Giotti, znani organizator centrov za pomoč zasvojencem: »Ni mogoče odpraviti mamila iz zasvojenčevega življenja samo s farmakološkim postopkom in še to proti plačilu. Treba ga je predvsem motivirati. Abstinenčni sindrom je manjši problem, pravi problem je psihološka zasvojenost, in te ne more odpraviti nobeno zdravi-
lo...«, je bil Ciottijev komentar.
S tem pristopom se sicer strinjajo tudi sami zdravniki, ki so doslej delovali po postopku izraelskih kolegov, vendar pripominjajo, da je zasvojencu lažje, če mu prihranijo večdnevne muke, ki ga pestijo prve čase potem, ko preneha uživati heroin. Vsekakor je psihološka pomoč potrebna še dolgo časa potem, ko so zasvojencu med spanjem s kemičnimi sredstvi izči-stili kri in organizem.
Na vsak način bo morala posebna komisija ministrstva za zdravsto preučiti postopek in samo če bo privolila, bodo lahko nadaljevali z zdravljenjem narokomanov z novo terapijo. Medtem so družine mladih, ki so morali prekiniti zdravljenje, ostra protestirale.
PREMIER JE OPTIMIST
Lamberto Dini: Kmalu dogovor o »par condicio«
Po odobritvi tega dekreta bo politično preverjanje
RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini (na sliki) je prepričan, da bodo politične sile v parlamentu kmalu dosegle sporazum o zakonu (tako imenovani ”par condicio") o enakih možnostih v javnih občilih med volilno propagando. Premier je na včerajšnji predstavitvi novih Fiatovih avtomobilov povedal, da je odlok o ”par condicio" zadnja obveza sedanje vlade in da bo odobritvi odloka sledilo politično preverjanje. Dini ni pojasnil, če bo zatem odstopil in če bo preverjanje zadevalo le stranke (levo sredino in Severno ligo), ki podpirajo vladni kabinet.
Dini v kratkem pogovoru z novinarji ni hotel komentirati zadnjih javnomnenjskih raziskav, po katerih se njegova priljubljenost med ljudmi iz dneva v dan krepi, tako da mu, kot znano, že dalj časa vneto "dvorita" tako leva kot desna sredina. To kar danes ponosno leti, jutri lahko nenadoma pade, je te sondaže pikro komentiral ministrski predsednik, ki mu je očitno prva in najvažnejša skrb vladni program. Sedaj ga zanima, da bo parlament čim-prej odobril ”par condicio", o drugih zadevah pa bo, kot kaže, odločal potem.
Politično soočenje med strankami, če ga lahko sploh imenujemo, pa se še dalje dolgočasno vrti okrog datuma morebitnih
predčasnih volitev ter o raznovrstnih vladnih in strankarskih kombinacijah. Na tem področju so še dalje najbolj aktivni voditelji CCD-Krščansko demokratskega centra, ki se krčevito upirajo volitvam in se v resnici prizadevajo za oživitev Krščanske demokracije, čeprav pod krinko nove velike sredinske stranke. Pierferdinando Casini in somišljeniki izkoristijo vsako najmanjšo priložnost za napade na Prodija in na Berluscopija, njihov "idealni" kandidat za ministrskega predsednika pa je Dini.
Med odločnimi nasprotniki predčasnih volitev je tudi Umberto Bossi. Njega seveda zanima predvsem federa-
lizem, medtem ko je v zadnjih dneh nekoliko omilil polemiko o ljudskem referendumu za odcepitev severnih dežel. "Senatur" je tudi včeraj ostro napadel zagovornike neposredne izvolitve predsednika republike in vlade in rekel, da je federalizem popolna antiteza takozvane predsedniške republike.
NOVICE
RIM / NOČNI VLOM
Muccioli v bolnišnici
RIMINI - Včeraj popoldne se je zdravstveno stanje Vincenza Mucciolija, ustanovitelja skupnosti San Patrignano, nekako ustalilo, potem ko je ponoči prebolel krizo. Mucciolija so namreč predvčerajšnjim odpeljali v bolnišnico, saj se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo. Najprej so namreč menili, da ima pljučnico, kasneje so zdravniki dejali, da ga je morda prizadel edem pljuč.
Kronisti proti omejitvam v milanski sodni palači
MILAN.- Milanski sodni kronisti so včeraj izdali ostro sporočilo, s katerim so označili kot »absurdno in nerazumljivo« odločitev, da ne smejo na enega od hodnikov, kjer so uradi državnega pravdništva: gre za hodnik, kjer dela javni tožilec Piercamillo Davigo, ki naj bi bil tudi izdal ukrep. Kronisti se namreč pritožujejo, da so jim tako preprečili dostop še do drugih številnih namestnikov državnega pravdnika. Gre za diskriminacijo, pravijo, ker so drugi uradi ostali povsem dostopni, a ukrep sledi tistemu, s katerim so jim z verigami in karabinjersko stražo zaprli pot do uradov, v katerih delajo inšpektorji pravosodnega ministrstva.
Elia in ustavne reforme
GROSSETO - Leopoldo Elia, bivši predsednik ustavnega sodišča in sedaj parlamentarec Ljudske stranke, nasprotuje celotni reviziji drugega dela ustave, za kar se zavzema »Pol svoboščin«. Elia meni, da bi bila taka revizija nevarna: lahko smo federalisti, trdi ugledni izvedenec, vendar proti predsedniškemu sistemu in obratno.
Iz redakcije dnevnika II Giomale so tatovi odnesli zaupne podatke
Privilegirani najemniki: na trakovih in disketah naj bi bili zbrani novi dokazi
RIM - »Nočni obiskovalci« niso bili običajni tatovi, temveč so se želeli polastiti informacij časopisa o privi-ligirancih, ki so za malo denarja dobili v najem stanovanja javnih ustanov. Namestnik odgovornega za rimsko redakcijo milanskega časopisa II Giomale Fe-derico Guiglia po prvi za-prepaščenošti nad nočnim vlomov v stanovanje, kjer je nameščena rimska redakcija dnevnika, nima več dvomov. Natančnejši pregled razmetanih prosto^ rov, predvsem pa oropane blagajne, naj bi odgovorne za časopis utrdil v prepričanju, da je bil napad uperjen proti pobudi časopisa o razkrivanju priviligi-ranih najemnikov.
Afera, ki jo vztrajno vodi II Giomale in ki je zadobila velik obseg, je nam-
reč požela že veliko uglednih žrtev, dokazno gradivo o novih pa naj bi bilo shranjeno prav v blagajni, ki so jo tatovi zlahka odprli (ključ je bil v predalu odgovornega za rimsko redakcijo Puccija in predal ni bil zaklenjen) in iz katere naj bi odnesli tudi dva milijona lir. Odgovorni za časopis niso povedali, kaj je bilo na disketah in na trakovih, ki so bili, očitno ne preveč varno spravljeni v blagajni in v predalih pisalnih miz nekaterih novinarjev. Vendar pa dnevnik nikakor ne misli odstopiti od namena, da bi nadaljeval z objavo imen priviligiranih najemnikov, nočni vlom bo kvečjemu za kakšen dan zakasnil navedbo nekaterih dobljenih podatkov, je še dejal Guiglia.
D/n/ navdušen
RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini je bil navdušen nad novim modelom Fiatove hiše, »bravo« in »brava«. Gianni Agnelli mu je namreč včeraj razkazal zadnje proizvode turinske tovarne in poudaril, da povpraševanje na splošno upada, vendar se Fiat drži in mu gre bolje kot ostalim. Agneli je omenil strateški pomen teh modelov, ki sta si jih ogledala še predsednik senata Scognamiglio in predsednica poslanske zbornice Pivettijeva, tudi glede na evropsko tržišče.
Na slikah:
Pod naslovom župana llly in Rupel na včerajšnjem zasedanju;
sPodaj minister Thaler med pogovorom z novinarji; spodaj desno Alessandra Guerra.
Foto Davorin KrižmanCiC/KROMA
Thaler: Zaščite manjšine ne smemo podrejati izvajanju rimskega sporazuma
TRST - »Samo predstavljajte si, kje bi bili danes, če bi bili Francija in Nemčija tedaj iz političnih, ideoloških ali nacionalističnih razlogov vztrajali, da morata, preden se vključita v proces evropske integracije, najprej poravnati vse račune, ki so se nabrali med njima v preteklih stoletjih in desetletjih!« S tem stavkom je slovenski zunanji minister Zoran Thaler nazdravil udeležencem dvodnevnega seminarja o možnostih gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. Ta stavek je bil pravzaprav tudi odgovor na osnovno vprašanje, ki so ga Thalerju postavili številni novinarji - njegova razpoložljivost, da se na kratko sreča z novinarji, se je spremenila v zelo živahno tiskovno konferenco - in ki je osrednja tema odnosov med Slovenijo in Italijo: Kaj se pravzaprav dogaja v meddržavnih odnosih?
Ti odnosi, je dejal Thaler, so težki in mestoma mučni. »Na tehnični ravni čaka Slovenija odgovor na poslane predloge. Do srečanja pooblaščencev naj bi prišlo že 5. septembra, vendar Italija tega datuma ni sprejela. Mi Čakamo, kdaj bo italijanski pooblaščenec prišel v Ljubljano,« je dejal Thaler. Ker pa vprašanje ni tehnično, ampak politično, je slovenski minister pojasnil, da pogajanja pooblaščencev ne bodo mogla trajati v nedogled. »Ta etapa se izteka in nikakor si ni mogoče predstavljati, da bi dvanajstim sestankom sledilo še drugih dvanajst,« je dejal. In kaj potem? » Treba ho poiskati nekaj novega; v mednarodnih odnosih obstajajo tudi arbitraže,« je Thaler bežno nakazal možnosti, ki bi lahko pripomogle k premostitvi sedanjih zapletov.
Kaj pa medtem? » Upamo, da bodo ostale vse oblike sodelovanja na sedanji ravni in da nanj ne bo vplival spor, ki je umeten, na-mišljen in nepotreben.«
Vendar pa se pogovori nadaljujejo in zadnji predlog Slovenije, ki ga je Thaler pred dnevi v Strunjanu obrazložil manjšini, je vsekakor novost. Gre za predlog, da bi v nadalj-nih pogajanji ločili vprašanje nepremičnin	od
vprašanja zaščite manjšin. »Prišlo je do določenih nesporazumov, ki jih Želim pojasniti,« je dejal minister in dodal: »Mi meni-nao, da vprašanji nepremičnin optantov in zaščite nianjšin med seboj nista primerljivi.
Verjetno ne bi bilo dobro, da bi bil status manjšine odvisen od izvajanja rimskega sporazuma na tak ali drugačen način. Sto ali
200 nepremičnin namreč ne more biti na drugi strani tehtnice pravice manjšin in v tem je bila napaka osnutka dokumenta izpred leta dni, ki je obe vprašanji povezoval. Gre seveda za tehnično ločitev, časovno pa morata biti vprašanji reševani ali vzporedno, ali pa imajo problemi manjšin, ki so tudi akutnega značaja, vsekakor prednost« je poudaril slovenski zunanji minister. Italija, je pojasnil Thaler, na predlog o ločitvi teh dveh vprašanj Se ni odgovorila, do srečanja z Agnellijevo pa včeraj ni prišlo in Thaler je pripomnil, da se ji Trst morda ne zdi primerno mesto za tako srečanje.
In še vprašanje o oglejski listini. »Kaj bi rešil iz te listine,« je hotela vedeti novinarka italijanske tiskovne agencije. »Tisto poglavje je bilo zaključeno že lani jeseni in stvari je Pripeljalo v slepo ulico, iz katere ne moremo. Upam, da nam bo uspelo prestopiti lastno senco in se izvleči iz teh težav,« je Thaler končal tiskovno konferenco z noto optimizma.	„ „
B.Br.
Priložnosti za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo bo brez rešitve političnih vprašanj le težko (ali nemogoče) izkoristiti
■
■
TRST - Z uvodom generalnega direktorja rimskega zavoda Business International Eli-da Fazija in direktorice centra za usposabljanje menedžerajev na Brdu pri Kranju (International Execu-tive Development Centre) Danice Purg, ki sta opisala dejavnost svojin institucij, se je včeraj v Trstu začel
Riccardo Illy, o katerem je Danica Purg dejala, da se je kot sposoben podjetnik takoj vključil med kliente centra na Brdu, je v svojem pozdravnem nagovoru navedel dva temeljna namena, ki so si ju zastavili organizatorji okrogle mize. Po eni strani naj bi služil za spodbujanje italijanskih podjetij za blagovno izmenjavo in vla-
dvodnevni posvet oziroma okrogla miza o priložnostin za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Pobudo za njeno realizacijo je dal tržaški župan Riccardo Illy, ki je bil gostitelj prvega dne zasedanja, na katerega je povabil svojega ljubljanskega kolego Dimitrija Rupla in člana Evropske komisije v Bruslju, ekonomista Maria Montija. Danes bo posvet prešel v živo z eminentno ekonomskimi temami, včeraj pa jih je že uvedel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk, ki je podal prvo okvirno podobo aktualnega gospodarskega položaja Slovenije.
ganja v državah srednjevzhodne Evrope in v prvi vrsti v Sloveniji, kjer ta še vedno zaostajajo, po drugi pa naj bi služil za promocijo priložnosti, ki jih v ta namen daje Trst s svojimi znenstveno-tehno-loškimi dejavnostmi in geopolitično lego. Illy, ki je poudaril, da je Slovenija lani dosegla 5-od-stotno stopnjo gospodarske rasti, je posebej opozoril na potrebo po čimprejšnjem podpisu sporazuma o pridružitvi sosednje države k Evropski uniji. To namreč ni samo v interesu Slovenije, ampak tudi Italije in območja ob njeni vzhodni meji, ki je še vedno neke
vrste zamašek. Prvič v psihološkem smislu, ker se zdi Slovenija italijanskim podjetjem še vedno zelo oddaljena, drugič pa v carinskem, saj je pretok blaga južno od Alp veliko bolj zapleten in počasen kot na severni strani, kjer Avstrija meji na že pridruženo članico Evropske unije Madžarsko.
Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je udeležence posveta podrobneje seznanil z novejšo zgodovino Slovenije in z njenimi prizadevanji za«pot v Evropo«, posebno pozornost pa je posvetil odnosom z Italijo in podal tri možnosti za rešitev medsebojnih problemov. Ena bi bila sporazum o dodatku k Rimski pogodbi, ki bi zajel še nekaj dodatnih nepremičnih nekdanjih optantov; druga možnost bi bila nekakšna uravnovešena pogodba med državama, ki bi druga drugi ugodili pri nekaterih glavnih zahtevah (vrnitev nepremičnin na obeh straneh meje, zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji, privolitev Italije v pogodbo o pridružitvi itd.); tretja možnost bi bila internacionalizacija spora, pri Čemer pa ne gre spregledati, da je za mednarodno arbitražo potreben pristanek obeh stran k sporu. Zadnji del svojega izvajanja je Rupel posvetil Ljubljani, ki se je kot najmljaša prestolnica v Evropi znašla v središču gospodarskih sprememb. K bolj kvalitetnemu življenju v Ljubljani in drugod mora prispevati predvsem povečana dejavnost zasebnih podjetij, je opozoril, javni denar pa bo šel za kulturne, izobraževalne, športne in druge dejavnosti, za kakovost zraka in vode, za ureditev prometa
itd. V mnogih primerih se bo mesto vedlo kot podjetje in se pojavljalo kot investitor, je zaključil Rupel, ki je h gospodarski dejavnosti v Ljubljani - tudi takšni, ki je izrazito mestna, prometna in ekološka - povabil tuje vlagatelje.
Evropske komisarja Maria Montija je župan Illy povabil v Trst predvsem zato, da bi spregovoril o finančnem centru off shore iz bruseljske perspektive, vendar je posvetil nekaj misli tudi približevanju srednje in vzhodno evropskih držav k Evropski uniji. Decembra lani je Evropska unija v Essnu sprejela svojo strategijo za predvključevanje novih clanic in nato izdelala posebno belo knjigo, v katero je kot eno glavnih diskriminant za približevanje držav k EU vpisala pripravo (beri demokratizacijo in ureditev) notranjega trga. 2e kak mesec pa se je s kandidatkami za vstop začel tim.
strukturni dialog, ki odpira tudi vprašanje trga kapitalov. Za Evropsko komisijo - je zagotovil Monti - ima Trst optimalne pogoje za prispevanje h gospodarski rasti Slovenije in v tem okviru je zanjo posebno zanimivo Čezmejno gospodarsko sodelovanje, v katerega se vključujejo tudi evropski projekti in sam center off shore. Usoda oziroma vrednost tega centra pa bo po besedah evropskega komisarja v veliki meri odvisna prav od same Italije oziroma od mesta, ki si ga bo ta uspela zagotoviti v novi, zahtevnejši fazi evropskega združevanja, ki jo je bil določil sporazum iz Maastrichta.
Posvet v tržaškem hotelu Savoia Excelsior se bo nadaljeval danes ob 9. uri s poročilom ministra za gospodarske odnose RS Janka Deželaka o blagovni menjavi in industrijski kooperaciji Slovenije z Italijo.
Vlasta Bernard
Thaler sprejel Alessandra Guerra
TRST - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je vCeraj popoldne na slovenskem konzulatu srečal s predsednico deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Alessandro Guerro.
Govorila sta predvsem o sodelovanju med deželo in Slovenijo, predvsem na področju infrastruktur, Guerrova, ki bo imela na današnjem zasedanju o gospodarstvu sklepni poseg, pa je izrazila tudi željo po nadaljni okrepitvi gospodarskega sodelovanja. Govor je bil tudi o italijan-sko-slovenskih odnosih in o približevanju Slovenije Evropski zvezi, vendar Guerrova o tem ni hotela povedati ničesar. »To so vprašanja države, jas sem samo predsednica ene izmed dežel,« je dejala.
GOJMIR DEMŠAR
Glasbena matica skozi desetletja (24)
Šolo GM je bila vsa ta leta zelo aktivna na področju mladinskega zborovskega petja
____V KOPRU SO SE ZBRALI NEKDANJI SOBORCI_
Srečanje prekomorcev ob 50. obletnici zmage
Govorniki opozorili predvsem na pojav desničarskih napadov na narodnoosvobodilni boj - Kučanova brzojavka
Prvi pomemben vrh mladinskega petja v šoli Glasbene matice predstavljata mladinska pevska zbora Opčine-Trst od leta 1967 dalje s pevovodkinjo Nado Žerjal in kasneje s pevovodjo Jankom Banom ter v istem obdobju Mladinski pevski zbor Kraški slavček v Nabrežini, ki sta ga vodila Erminij Ambro-set in Sergej Radovič. Otroški pevski zbor Kraški slavček (na sliki) pa je nekaj let vodila Rosanda Kralj. V obeh zborih so sodelovali številni gojenci. Tako je Kraški slavček običajno štel do 100 pevcev. Zbora sta se lepo uveljavljala na revijah pevskih zborov v Zagorju in na Celjskem mladinskem festivalu.
Drugi vrh delovanja šole na področju mladinskega petja predstavlja Mladinski pevski zbor šole Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta. Ta je z njim dosegel vrhunske rezultate tudi na evropski ravni. Zbor se je leta 1982 na festivalu v Belgiji uvrstil na prvo mesto. Uveljavil se
je tudi s samostojnimi koncerti, tako v Cankarjevem domu v Ljubljani, v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Trstu in v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice. Ta mladinski pevski zbor je deloval dobro desetletje, nato nekaj let v sestavi dekliškega pevskega zbora. Ko so se temu leta 1992 pridružili moški glasovi iz drugih tržaških slovenskih zborov, je začel delovati kot mešani pevski zbor Jacobus Gallus, s čemer se je navezal na nekdanji istoimenski pevski zbor, ki ga je vodil Ubald Vrabec. Ce se ozremo na leta, ko se je šola Glasbene matice ponašala z izvrstnimi otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori, ugotavljamo, da je danes to področje precej zanemarjeno. To nas čudi, saj obiskuje šolo Glasbene matice samo na Tržaškem preko 300 gojencev in med profesorji ne manjka sposobnih pevovodij. Vodstvu šole svetujemo, da bi čim-prej to pomembno dejavnost za glasbeno vzgojo zopet oživilo.
Prikaz delovanja Glasbene matice ne-bi bil popoln, če ne bi omenili kvalitetnih glasbenih ansamblov, ki se kot njeni člani uveljavljajo s koncerti v javnosti. Poleg pevskega zbora Jacobus Gallus, ki ga vodi Janko Ban, se v okviru Glasbene matice udejstvujejo Godalni kvartet z umetniškim vodjo Žarkom Hrvatičem, Tržaški oktet z umetniškim vodjo Danilom Čadežem in harmonikarski ansambel Synthe-sis 4, ki ga vodi Claudio Furlan. Koncerti teh ansamblov ter gostovanja v matični domovini in v inozemstvu predstavljajo prestižno afirmacijo slovenske glasbene poustvarjalnosti v Italiji.
Nekako od šestdesetih let dalje se je dokaj ozkosrčno gledanje odločujočih političnih in kulturnih institucij v matični domovini na delovanje tržaške Glasbene matice začelo spreminjati v pozitivnem smislu. Okrepile so se vezi med Glasbeno matico ter glasbenimi in kulturno prosvetnimi ustanovami ter posameznimi glasbenimi osebnostmi v Sloveniji.
Kvaliteten vzpon šole Glasbene matice v zadnjih tridesetih letih, ki je razviden zlasti iz programov koncertnih nastopov ob zaključku šolskega leta, je postopoma vplival na boljše odnose z italijanskimi glasbenimi ustanovami. Glasbena matica danes vzdržuje prijateljske stike s tržaškim konservatorijem in z onim v Vidmu ter z mestno glasbeno šolo v Gorici, kakor tudi z ita-lijanskimi glasbenimi ustanovami, ki delujejo na področju organizacije javnih koncertnih prireditev.
Pregled 85-letnega delovanja Glasbene matice zagotovo ni izčrpen, a bo morda vzpodbudil k razmišljanju o njenem tehtnem prispevku za slovensko kulturno dogajanje v Italiji.
Ob njenem nedavnem jubileju želimo tej naši nepogrešljivi slovenski ustanovi, da bi tudi naprej uspešno nadaljevala s svojim kulturnim poslanstvom, tako v glasbeni šoli, ki ima danes priznano raven konservatorija, kakor tudi pri organizaciji koncertov.
KONEC
KOPER - Gostinski prostori hotela Triglav v Kopru so bili v soboto pretesni, da bi lahko sprejeli množico bivših borcev prekomorskih brigad in povratnikov "slovanskih čet” iz 7. ameriške armade, ki so se zbrali za počastitev petdesetletnice zmage nad nacifašizmom in osvoboditve. Njihovi domicilni odbori so bili prisotni tudi s prapori.
Po "Zdravljici”, ki jo je zapel oktet "Bori” iz Postojne, je bivše borce-prekomorce pozdravil najprej koprski Zupan Aurelio Juri in izrazil zadovoljstvo, da so si prekomorci ponovno izbrali Koper za kraj svojega tradicionalnega srečanja, saj je prav koprska občina ena tistih, ki še vedno goji svetle postulate narodno-osvo-bodilnega boja: mir, enakopravnost in sožitje dveh narodov. Zupan je govoril v slovenščini in italijanščini. V odsotnosti obolelega častnega predsednika Osrednjega odbora prekomorcev-borcev NOB Staneta Bobnarja, je zbrane nagovoril podpredsednik odbora Stojan Troha in obudil spomin na posamezne prekomorske enote in na njihovo bojno pot. Alojz Stegu, predsednik domicilnega odbora političnih pregnancev na Sardiniji, je oživil njihova prizadevanja pri zaveznikih, da
bi si izbojevali vključitev v vrste NOVJ, član izvršnega odbora RO ZZB in udeležencev NOB Slovenije, Emil Škerl, pa se je v daljšem posegu zadržal predvsem pri političnih in družbenih razmerah v Sloveniji in napadih desničarjev na narodnoosvobodilni boj. Pri tem je omenil, da so nasprotniki narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, samo v zadnjih dveh letih porušili ali drugače oskrunili 199 spomenikov in obeležij NOB.
Udeležencem srečanja je poslal pozdravno brzojavko tudi predsednik republike Slovenije Milan Kučan in izrekel bor-cem-prekomorcem priznanje za težko in junaško
prehojeno borbeno pot pri osvobajanju domovine in jim zaželel dobrega počutja.
Iz zamejstva so zbrane udeležence pozdravili: Jože Koren v imenu Združenja aktivistov NOB na Tržaškem in Zveze vojnih invalidov NOB, ki se je spomnil tudi 65-letnice mučeniške smrti bazoviških junakov in zborovanja bivših borcev IX. korpusa na Lokvah; tajnik pokrajinskega odbora ANPI iz Trsta Dušan Košuta, ki se je dotaknil tudi razmer v Italiji, in pa Oskar Kju-der v imenu tržaškega partizanskega pevskega zbora "Finko Tomažič”.
Kulturni spored so izvedli: oktet Bori iz Postojne s petjem partizan-
skih in narodnih pesmi, Stane Raztresen in Andrej Jelačin s podajanjem partizanskih besedil in še Oskar Kjuder s svojo "frajtonarco”.
Med gosti so bili tudi narodni heroj Vida Tomšič, podpredsednik RO ZZB Slovenije Lado Pohar, član predsedstva RO ZBB Tone Poljšak, udeleženci pa so s ploskanjem toplo pozdravili neumornega organizatorja, pisca mnogih knjig in pobudnika široko razvejane dejavnosti bivših prekomorcev, Alberta Kluna.
Srečanje se je zaključilo s skupnim kosilom in tovariško družabnostjo, saj je to bilo srečanje starih soborcev in priložnost za obujanje spominov.
j.k.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdidvo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRDEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PISMO UREDNIŠTVU
»Načela žal ne dajejo kruha«
Pod tem naslovom (PD, sobota 9. septembra 1995) g. Vlasta Bernard razvija svoje misli ob srečanju predstavnikov slovenske manjšine v Italiji, »ali bolje rečeno organizacij in pohtičnih formacij, v katerih so njeni predstavniki zastopani«, z ministrom za zunanje zadeve Republike Slovenije g. Zoranom Thalerjem. V sestavku lepo prikaže kako se slovenska diplomacija suka kot maček okoli vreče kaše v začaranem krogu optantskih nepremičnin in zaščitne ravni slovenske manjšine v Italiji. Znotraj tega kroga se nahaja »ključ za bruseljska vrata, do katerega ima Slovenija (sicer) sveto pravico, a ji ga Italija nagajivo skriva«.
Novinarka ugotavlja da: »Rešiti problem nepremičnin in vzporedno doseči dvostranski sporazum o manjšinah bi bila rešitev dveh pomembnih ciljev:«
1.	»Meja, ki nas loči od matice bi se z umikom italijanskega veta(...J krepko stanjšala.«
2.	»Naše pravice pa bi dobile zanesljivo perspektivo nadaljnjega razvoja.«
K tem ugotovitvam le dve pripombi.
Ah ni meja med Italijo-Evropo že sedaj (in tudi prej) najbolj odprta meja v Evropi?
In še, raven zaščite, ki jo uživa ita-Ujanska manjšina v Sloveniji občutno presega evropske tozadevne standarde. Posledično bi se morala slovenska manjšina še nadalje boriti za dosego standardov, ki ne dosegajo tistih, ki jih uživa italijanska manjšina v Sloveniji. Mogoče je taka perspektiva zanesljiva, a vse prej kot ugodna
za slovensko manjšino!
»Ce se komu zdi to premalo« -pravi g. Vlasta Bernard - »kot se je izkazalo pri včerajšnjem srečanju v Strunjanu, naj mi oprosti«
Oprostim, oprostim gospa Vlasta.
A jutri, ko se bova srečala (?) na Bazoviški gmajni, bi Vas rad spomnil, da prav ta gmajna in vsa narodno osvobodilna epopeja pričata o resničnosti Vašega zaključka: Načela so še (?) vedno zelo pohvalna stvar, a žal ne dajejo kruha.« Res je, bili so časi ko so načela terjala mlada življenja! Vendar se vselej najdejo ljudje, ki se opredelijo za načela, drugi pa za kruh.
Pino Pečenko
Pripis avtorice inkriminiranega »razmišljanja«:
Hvala g. Pečenku za pozornost, ki mi jo je namenil, vendar bi ga za naprej prosila, naj bo pri branju bolj natančen. Moja opredelitev delegacije, ki se je srečala z ministrom Thalerjem, ni bila ravno taka, kot jo Vi navajate, glede zaprtega kroga pa nisem zapisala, da se v njem nahaja slovenska diplomacija, pač pa reševanje odprtih vprašanj med Italijo in Slovenijo. Kar zadeva najbolj odprto mejo v Evropi to slovensko-ita-Hjanska meja nikoli ni bila in žal ni niti danes, g. Pečenko pa se najbrž nanaša na staro opredelitev, ki je pomenila »najbolj odprto mejo med vzhodnim in zahodnim delom celine«. Glede mojega zaključka imajo seveda bralci sveto pmvico, da se niti približno ne strinjajo z njim. Sama ob tem menim, da k sreči ne živimo več v času krvave revolucije in da je probleme mogoče reševati z razumom in s spoštovanjem stališč sogovornika, kajti objektivna resnica ni nikoh na eni sami strani, (vb)
Od društva Edinost prejemamo in objavljamo naslednji zapis, ki ga je Edinost poslalo predsedniku vlade R Slovenije dr. Drnovšku.
Vaše izjave v Alpbachu so nas utrdile v prepričanju, da ste na strani civilizacije, katere osnove so opredeljene v načelih Organizacije Združenih narodov. Vest v tržaškem dnevniku II Piccolo, da se bo Republika Slovenija najprej pogajala o nepremičninah optantov in šele nato o varstvu slovenske manjšine pa je za nas zaskrbljujoč znak, da ste pripravljeni popustiti barbarstvu, ki ga Vi označujete ideološko izkrivljeno kot Balkan, je pa močno prisotno v miselnosti premnogih rimskih politikov in diplomantov, in seveda, kot ste povsem pravilno ugotovili, še marsikje na demokratičnem Zahodu. Mi smo prepričani, da vodi pot, ki jo je po pisanju Maura Manzina izbrala Vaša vlada, v permanentno konfliktualnost, ki ne bo v korist skupnemu blagru slovenske in italijanske države.
Naša zavedna pripadnost slovenskemu narodu in italijanski državi nas sili, da si prizadevamo za vzpostavitev razmer, ki bodo na temelju osnovnega civilizacijskega naCela Pada sunt servanda, ki je tako drago našemu predsedniku Oscarju Luigiju Scal-faru, zagotovile trajen mir ob polnem spoštovanju temeljnih zakonov obeh držav.
Odločitev, ki jo navaja Mauro Manzin v dnevniku U Piccolo, pa kaže na zadržanje, ki je nasprotno določilom Ustave Republike Slovenije, in izredno ustreza najveCjih sovražnikom Ustave Italijanske republike in zlasti temeljnega ustavnega načela o varstvu jezikovnih manjšin.
Zato smo prepričani, da je neobhodno potrebno, da najprej italijanska republika dokaže voljo in sposobnost, da korektno & polnjuje že sprejete pogodbene obveznosti in šele potem bo možno na resnično civilizirani osnovi začeti pogajanja o drugih vprašanjih.
Z odličnim spoštovanjem
za dp.dEdinost Lucijan Malalan
DANES SPET SEJA PO POLETNEM PREMORU
REFORME / TA ČETRTEK V PASSARIANU
V deželni skupščini novi politični »premiki«
Nova svetovalska skupina se sklicuje na federalizem
TRST - Po poletnem Premoru se bo danes znova sestal deželni svet, ki ima na dnev-ftein redu predvsem odgovore predsednice odbora Alessandre Guerre ln odbornikov na interpelacije in vprašanja svetovalcev. Seja pa najbrž ne bo rutinskega značaja, saj smo bili avgusta priča marsikateri Politični polemiki, začenši z afero Autovie venete, ki Se zdaleč ni razčiščena. Koalicija, ki temelji na krhkem sporazumu med Severno li-g° in Ljudsko stranko, !e torej tudi avgusta r^nela precej težko Življenje.
Predsednik deželnega jrveta Giancarlo Cruder lua sliki) je medtem Uradno vzel na znanje Ustanovitev nove sveto-
valske skupine, ki se sklicuje na federalizem. Politični režiser te skupine (vanjo je doslej, kot kaže, pristopilo 13 svetovalcev) je nekdanji
socialist Ferruccio Saro, ki se je, vsaj tako pravijo, v zadnjem času zelo približal Berlusconijevi stranki. Gre vsekakor za zelo pisano
druščino, v kateri najdemo bivše ligaše, Furlansko avtonomistično ligo LAF, bivšega demokristjana Angela Compa-gnona in celo melonarja Gianfranca Gambassi-nija. Nova svetovalska skupina bo skušala za vsako ceno vstopiti v deželno vlado, za sedaj pa bo gotovo podprla koalicijo predsednice Guerre, ki je zaradi številnih afer in notranjih nesoglasij iz dneva v dan vse bolj šibka.
Ustanovitev nove "federalistične skupine" je včeraj pozdravil bivši načelnik Severne lige Sergio Cecotti, ki pravi, da bodo morali Saro in somišljeniki v kratkem dokazati, da so federalisti v pravem imenu besede.
Predsedniki dežel o federalizmu
Predsednik avtonomne pokrajine Bočen Durnwalderže najavil vrsto predlogov
TRST - Ta četrtek se bodo v vili Manin pri Passarianu v videmski pokrajini sestali predsedniki vseh italijanskih dežel, da bi razpravljali o federalistični preureditvi države. Vrh je sklicala predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Alessandra Guerra, ki v tem semestru predseduje konferenci avtonomnih dežel in pokrajin.
Kot beremo v tiskovnem poročilu, ki ga je včeraj objavila deželna uprava FJK, naj bi na sestanku izdelali politične smernice za institucionalne reforme v federa-lističnem smislu. Na osnovi teh smernic naj bi potem izdelali tudi zakonski osnutek, ki bi ga sama Guerrova predstavila oktobra vladi in parlamentu na vsedržavnem posvetu, ki bo v Rimu.
Medtem je predsednik Avtonomne pokrajine Bočen Luis Durnvvalder že najavil stališče, ki ga bo zagovarjal na četrtkovem srečanju v Passarianu. Predlagal bo federalistično reformo, in sicer v tem smislu, da bi natančno določili pristojnosti, ki bi jih imela država, medtem ko bi vse ostale prepustili deželam oziroma Se nižjim upravnim enotam. V tem
smislu naj bi spremenili člen 70 republiške ustave.
Durnvvalder je med drugim napovedal tudi, da bo predlagal, naj avtonomni pokrajini Bočen in Trident postaneta avtonomni deželi. To stališče je že osvojila stranka Siidtiroler Volkspartei, kateri Durnvvalder pripada, po vsej verjetnosti pa ga bosta zagovarjali tudi DSL in LS, s katerimi SVP tvori upravno večino v pokrajini Bočen.
Po mnenju Dumvvalderja oziroma SVP bi morali tudi prenesti sedanje pristojnosti deželnih vladnih komisarjev na predsednike deželnih uprav. Deželni zakoni naj bi nadalje stopili v veljavo takoj po njihovem sprejetju v deželnih svetih, se pravi brez predhodne odobritve rimske vlade. Slednja naj bi pa imela možnost vložiti priziv proti spornim deželnim zakonom na ustavno sodišče. Senat naj bi postal zbornica dežel, deželne uprave pa naj bi imele tudi besedo pri sestavi ustavnega sodišča. Nova ustava bi po mnenju Dumvvalderja oziroma SVP morala urediti tudi možnost čezmejnega sodelovanja.
-{KATOLIŠKI GLAS IN NOVI USTh
Združitev tednikov
Novi urednik KG je Andrej Bratuž
GORICA - V kratkem ~ najbrž Se pred koncem leta - bo prišlo do združitve med Katoliškim glasom in Novim listom. To nam je včeraj potrdil novi odgovorni urednik katoliškega tednika Andrej Bratuž, ki je s septembrsko Številko lista prevzel mesto dosedanjega urednika Dušana Jakomina. Novi urednik je v predstavitvenem uvodniku povedal, da bo ostal na krmilu Katoliškega glasa le za krajše prehodno obdobje. Do sprememb Pri vodenju katoliškega tednika - je napisal Bratuž - je prišlo zaradi objektivnih razlogov, ki zahtevajo, da se omogoči nadaljnje izhajanje lista. V pogovoru nam je Bratuž pojasnil, da je bil objektivni razlog, ki ga omenja v uvodniku, v prvi vrsti Jakominov odstop.
»V tem času so v polnem teku pospešeni razgovori za združitev Katoliškega glasa in Novega lista, za kar sta zadrugi, ki izdajata glasili že soglasno dali povoljno mnenje. Menim, da je združitev le stvar Časa, sam pa v resnici ne vem, ali bo snovanje novega lista trajalo nekaj tednov ali pa celo nekaj mesecev. Do združitve bosta seveda lista izhajala ločeno in do takrat bom odgovorni urednik Katoliškega glasa. Zato časovna prehodnost oziroma omejenost mojega urednikovanja«, nam je nadalje pojasnil Bratuž. Glede Jakominovega odstopa pa čisto diplomatska pripomba, da je očitno šlo za objektivne razloge, za katerimi seveda stojijo tudi njegova osebna gledanja na vso zadevo, morda tudi
na sam načrt za napovedano in že odobreno združitev listov.
Na vprašanje, kako bo potekala združitev med listoma, ki imata za sabo tako različno zgodovino, tradicijo in nenazadnje svetovnonazorsko usmeritev, je Bratuž odgovoril, da so se v zadnjih letih splošne vsebinske, in torej tudi politične razlike med listoma zelo zmanjšale. Te razlike so bile po njegovem zelo izrazite predvsem v petdesetih in v šestdesetih letih, s časom pa so se, kot rečeno, močno zmanjšale, »tako da bo združitev danes za oba časopisa v marsičem neboleča, kot sta ugotovili tudi založniški zadrugi, ki aktivno sodelujeta pri snovanju novega tednika«.
Bratuž, ki je po poklicu šolnik, je novinar publicist in s Katoliškim glasom sodeluje že celo vrsto let. Nekaj let je bil tudi deželnik tajnik stranke Slovenske skupnosti in odgovorni urednik goriškega strankinega pokrajinskega glasila Naša pot.
Novi odgovorni urednik je uradno podpisal številko Katoliškega glasa, ki je izšla v četrtek, /.septembra. Jakomin, ki nam ni hotel pojasniti razlogov zamenjave urednika, pa je svoje delo formalno končal s številko tednika, ki je izšla 31.avgusta. Tudi v poslovilnem članku, ki nosi naslov "Slovo od bralcev" vsekakor ni omenil razlogov svojega odstopa, pač pa se je izrecno zahvalil vsem, »ki so tedniku od januarja 1993 dajali nov obraz, ga odpirali v širino in ga skušali posodabljati«.
ŠOLSKI ZVONEC JE SPET ZABRNEL
Scalfdrov pozdrav šolarjem
RIM - Osem miljonov dijakov se počasi vrača za šolske klopi, nekateri so prestopili šolske duri že 7., za najsrečnejše pa se bo šolsko leto začelo sele 21. septembra. Tudi letos je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro zaželel učencem, dijakom in učnemu osebju uspešno šolsko leto, tokrat pa je svoj pozdrav posredoval direktno preko radija in televizijskih zaslonov.
Predsednik je najprej nagovoril mlade in sicer dobre dijake in tudi tiste, ki ponavljajo šolsko leto ter jih spodbudil k iskanju človeških vrednot v študiju. Pri tem je poudaril pomen omenjenih vrednot in orisal zgled ljudi, ki so te vrednote ščitili in za katere so celo žrtvovali svoje življenje. Predsednik je opo-
zoril mlade, naj za trenutek pomislijo na vrstnike, katerim je onemogočen študij in trpijo vsak dan vsakovrstne grozote. Voščil je dobro delo tudi šolnikom, katere bremenijo številni problemi in imajo včasih velike težave pri izvajanju svojih dolžnosti. Se naprej naj jih žene ljubezen do njihovega poklica, ki bo omogočila premostitev številnih težav, kljub nezadostnemu zanimanju in pomoči s strani pristojnih' organov. Scalfaro je tradicionalni pozdrav zaključil z metaforo belih listov: »Profesorji z besedo in z zgledi pišete na bele liste, na vaše dijake, vendar boste včasih srečali že popisane, zmečkane liste, s katerih lahko s požrtvovalnostjo in z ljubeznijo zbrišete sledove pokvarjenosti.»
ZANIMIVA POBUDA PANATHLON KLUBA n
MANJŠINE / SREČANJE V CAGLIARIJU
Ali bomo leta 2005 gostili Sredozemske igre v severovzhodnem Jadranu?
Jutri posvet o Sredozemskih športnih igrah pri nas - K projektu že pristopili župani Benetk, Trsta, Reke in Kopra
Ob praznovanju 70. obletnice ustanovitve društva Canot-tieri Pullino, ki je bilo ustanovljeno leta 1925 v Izoli, že 27 let pa ima sedež v Miljah, namerava Panathlon Club iz Trsta organizirati posvet o možnosti gostovanja Sredozemskih športnih iger leta 2005 v severovzhodnem Jadranu. Srečanje, kateremu bo predsedoval miljski župan Sergio Milo, bo na sporedu jutri, 13. t.m. ob 17.30 v miljski kongresni dvorani na Trgu Republike, 4. O možnosti realizacije Sredozemskih športnih iger v naših krajih so se zainteresirani, to so tržaške športne organizacije (med njimi italijanski olimpijski odbor CONI) in sogovornice iz Slovenije, že pogovarjali. Na prvem srečanju so pripravili seznam vseh športnih obratov, s katerimi razpolagamo na tem širšem območju ob seve-
rovzhodnem Jadranu. Tovrstna športna prireditev bi seveda od Italije, Slovenije in Hrvaške terjala veliko finančno in organizacijsko zmogljivost, veliko objektov bi bilo namreč treba dograditi, toda dobiček in daljnosežne ekonomske posledice bi pripomogle k premostitvi začetnih problemov. Sredozemske športne igre vključujejo 22 držav za skupno 5000 tekmovalcev v 23 različnih disciplinah.
K ambicioznemu podvigu so že pristopili župani Benetk, Kopra, Reke in Trsta. Zaradi svojih izkušenj pa so bili na posvet povabljeni tudi tajnik organizacijskega odbora za zimske Olimpijske igre na Trbižu, Piergiorgio Baldassini in Michele Barbone, predsednik deženega odbora Coni v Bari, kjer bodo leta 1997 priredili naslednje Sredozemske športne igre.
PSdAz, SSk, SVP in UV bodo priredile posvet o federalizmu
V soboto, 9. t.m., so se v Cagliariju zbrali predstavniki manjšinskih strank Partito sar-do d’Azione, Slovenske skupnosti, Siidtiroler Volkspartei in Union Valdotaine. Izmenjali so si informacije o položaju posameznih manjšin, potrdili voljo po okrepitvi medsebojnega sodelovanja, posebno pozornost pa so posvetili vprašanju federalistične preureditve italijanske države, kajpak z vidika manjšin.
Delegacijo PSdAz je vodila tajnica Cecilia Contu. Med drugim je obžalovala, da se je njena stranka v bližnji preteklosti nekoliko oddaljila od drugih manjšinskih strank. SSk je zastopal član deželnega tajništva prof. Andrej Bratuž. Med prikazom sedanjega trenutka Slovencev v Italiji je posebno izpostavil problem zastopanosti v izvoljenih telesih, sicer pa se je tudi dotaknil odnosov med Italijo in Slove-
nijo. V imenu SVP se je sestanka udeležil Franz Pahl. Potrdil je novo usmerjenost svoje stranke glede sodelovanja z drugimi manjšinskimi in avtonomističnimi gibanji. Spomnimo naj, da se je SVP prvič udeležila takšnega srečanja novembra lani. UV pa je zastopal aostanski deželni odbornik Josef Perrin.
Udeleženci srečanja so zavrnili predlog o osnovanju makrore-gij, kakršnega je predlagala Severna liga, pa tudi Fondacija Agnelli. Zavzeli so se za okrepitev avtonomij sedanjih dežel, pri čemer bi morali tudi ovrednotiti vlogo manjšin. Predlog v tem smislu je že pred časom izdelal poslanec UV Luciano Caveri. Sicer pa so se udeleženci načelno dogovorili, da bodo celotno problematiko temeljiteje pretresli na posebnem posvetu mednarodnega značaja. Posvet bi morali prirediti še v tem letu, in sicer v sardinskem glavnem mestu.
ŠOLSTVO / PRVI DAN POUKA NA NI2JIH SREDNJIH ŠOLAH
Novi oddelek v Rojanu: »Osamljeni in zapuščeni...«
V sekciji na Proseku je tajništvo včeraj delovalo - Skupno 462 dijakov
Sole odpirajo duri. Včeraj so stopili v šolo niž-ješolci, v petek jim bodo sledili še osnovnošolci, medtem ko so na višjih srednjih šolah začeli s šolskimi dejavnostmi že pretekli teden.
Začetek pouka na nižjih srednjih šolah ima letos grenak priokus. Namesto dosedanjih sedmih deluje le pet šol, ker nas je znani »racionalizacijski« ministrski odlok obubožal za dve avtonomni šoli in »obogatil« za dva oddeljena oddelka. Na Proseku in v Rojanu včeraj ni bilo tako slovesno, kot bi priložnost prvega dne pouka zahtevala. Soli Frana Levstika in Frana Erjavca sta bili ob ravnateljstvi in tajništvi, pa čeprav je tajništvo na Proseku včeraj redno delovalo, ker je ravnatelj openske šole Srečka Kosovela (vsaj začasno) oddeljil šoli dosedanjo tajnico. Se dobro, da je bilo tako, saj se je ob osmih zjutraj, ob začetku pouka, zvrstila pred tajništvom kopica staršev (predvsem dijakov prvega razreda). Prišli so, da bi kupili učbenike za svoje otroke. V jutranjih urah je bil na šoli prisoten tudi ravnatelj šole Srečka Kosovela Venceslav Devetak, da bi preveril, kako bo z začetkom pouka. V njegovi odsotnosti bo delo na šoli koordinirala namestnica, profesorica tehnične vzgoje Erika Košuta, ki je bila prejšnji teden imenovana za podravnatelja »sekcije Prosek«. Včeraj je torej na Proseku pouk vendarle stekel brez večjih težav. A tajnica je opozorila: »Križ se bo začel, ko bodo prišli starši na šolo, in se znašli pred zaklenjenimi vrati
tajništva...«
Na rojanski šoli Frana Erjavca si ob prihodu takoj opazil, kaj ni v redu: na koncu dolgega hodnika sta samevali prazno ravnateljstvo in prazno tajništvo. Ce si telefoniral, ti je vljudno odgovorila slu-ginja. Sama ni vedela povedati, ali spada med njene pristojnosti tudi odgovarjanje na telefon. Naj bo kakorkoli že, nekdo je pač moral odgovarjati, ko je zvonec zabrnel.
Na rojanski šoli včeraj ni bilo tajnice, pa tudi ravnatelja »matične« šole Ivana Cankarja ne. Ko je bilo treba komunicirati z ravnateljstvom, je morala namestnica ravnatelja (in »dovčerajšnja« poverjena ravnateljica) Lučka Peterlin zapustiti razred, v katerem je poučevala, in steči k telefonu. Ce se bo ta praksa nadaljevala tekom šolskega leta, je povsem jasno, da se bodo pri učnem procesu pojavile nekatere težave. Namestnica je takole ocenila včerajšnji prvi dan pouka: »Ozračje je bilo mnogo bolj zadržano in manj slovesno kot prejšnja leta. Imela sem občutek, kot da smo bili osamljeni in zapuščeni...«
Starši in profesorji bodo imeli verjetno šele v prihodnjih dneh jasnejši vpogled v realnost, ki jo šolama prinaša novi status oddeljenih oddelkov.
Včeraj se je zamejska dijaška populacija okrepila za 146 novih dijakov. Toliko je šolarjev, ki so z letošnjim šolskim letom prestopili z osnovnih na nižje srednje šole. Največ jih »premore« šola S. Gregorčiča v Dolini (33), sledijo ji sekcija Prosek (27), šola S. Kosovela (26), šola
Prihod prvih dijakov v novo sekcijo nižje srednje šole naProseku (f. Balbi/KROMA)
Na sekcij v Rojanu: posnetek na hodniku pod kipom Frana Erjavca (f. Balbi/KROMA)
L Cankarja (21), šola Sv.	nih v prvi razred več di-	sekcija Prosek (68), šola L
Cirila in Metoda (14), šola	jakov kot na »matični« šo-	Grudna (44), šola Sv. Ciri-
I. Grudna (10), sekcija li na Opčinah...	la in Metoda (39), sekcija
Rojan (9) in sekcija Križ Openska šola S. Koso- Rojan (30), sekcija Križ (6). V oddelku na Katinari	vela je vsekakor v sku-	(22) in sekcija Katinara
letos nimajo prvega razre-	pnem merilu najbolj šte-	(16). Nižje srednje šole
da. Ob teh podatkih je res	vilčna (92 vpisanih). Sle-	obiskuje letos skupno 462
zanimivo ugotoviti, da je v	dijo ji šola S. Gregorčiča	dijakov,
oddelku na Proseku vpisa- (80), šola L Cankarja (71),	M.K.
rMANJŠINA / ZA ZAŠČITNI ZAKONh
9. novembra naj bi šli v Rim manifestirat
Predlog s praznika SSk
Ce je v soboto slabo vreme skvarilo Naš praznik v Nabrežini, pa je ta prireditev SSk v nedeljo lepo uspela. Nastop folklorne skupine iz Rezije pod vodstvom Nevia Madotta je pritegnila pozornost udeležencev, ki so se zbrali v velikem številu, dobro pa se je odrezal tudi ansambel Status Symbol, ki je igral za ples.
Udeležence je pozdravil Nanti O lip, prvi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, izvoljen na širših manjšinskih volitvah, govorila pa sta tudi de-vinsko-nabrežinska podžupanja Vera Tuta Ban in strankin tajnik Martin Brecelj. Slednji je med drugim spomnil, da je bil v senatu pred
nedavnim vložen zakonski osnutek za globalno zaščito, ki so ga oblikovale najpomembnejše politične in družbene organizacije Slovencev v Italiji, in pristavil, da bo isti osnutek v kratkem vložen verjetno tudi v poslanski zbornici. Po mnenju SSk pa bi morali zdaj Slovenci v Italiji pokazati, da nam je res veliko do čim prejšnje odobritve tega besedila. V tem smislu je predlagal, da naj bi v podporo osnutka priredili manifestacijo v Rimu 9. novembra letos, se pravi na predvečer 20-letnice sklenitve Osimskih sporazumov. Manifestacijo naj bi priredile komponente naše skupnosti, ki so osnutek sooblikovale.
PO TRČENJU V AVTOBUS
Za mladega motociklista so si pridržali prognozo
V predoru, ki pelje od Trga Sansovino do UL Alberti, se je včeraj popoldne težko ponesrečil 21-letni Luča Sorgo, ki so ga v katinarski bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo: huje si je namreč poškodoval prsni koš in se udaril v glavo ter druge dele telesa. Mladenič, ki prebiva v Ul. Ra-cheli 21, je s svojo vespo 125 vozil po predoru, v smeri proti Ul. Alberti, vendar naj bi po pričevanju nekaterih očividcev peljal na nasprotni strani cestišča. Nasproti mu je prihajal avtobus ACT št. 29, šofer ga je si-
cer opazil, začel je zavirati, vendar težkega vozila ni mogel povsem zaustaviti. Trčenje je bilo neizogibno in silovito: Sorgo je z glavo celo prebil vetrobran, verjetno mu je življenje rešila čelada. Na kraj nezgode je prihitelo osebje Rdečega križa, prišli so gasilci in karabinjerji iz Istrske ulice, ki so opravili potrebne izvide. Na srečo se kljub sunkovitemu zaviranju nihče od potnikov avtobusa ni poškodoval. Neka ženska se je sicer pritoževala, da se je udarila, vendar kaže, da ni bilo nič hujšega.
ČIŠČENJE / AKCIJA WWF
HOTEL Sl JE VZETI ŽIVLJENJE
Pri Pesku so olišpali naravo
Cisti gozd so tržaški naravovarstveniki poimenovali nedeljsko ekološko akcijo pri Pesku. Udeležilo se je je kakih dvajset, vključno s člani skupnosti za zdravljenje narkomanov S. Martino al Čampo, ki jo vodi duhovnik Mario Vatta. V nedeljo dopoldne so se - oboroženi s črnimi plastičnimi vrečami in najlonskimi rokavicami -zbrali pri Pesku v bližini motela Val Rosandra in začeli čistititi ob državni cesti v smeri proti Bazovici. V vreče so stlačili nesnago in odpadke, ki so jih brezvestne roke odvrgle med grmičevje ali pustile na parkirnih mestih ob cesti.
»Našh smo vsemogoče: avtomobilske gume, plastične tanke, embalažni karton, lepenkaste škatle, ki so jih tamkaj najverjetneje pustili običajni kupci predno so nadaljevali vozno do bližnjega mejnega prehoda,« je povedal koordinator akcije, član Sve-
tovnega sklada za naravo (WWF) Andrea Ballarin.
Mnogo je bilo tudi papirja, plastičnih vrečk in izsušenih pločevink, ostanki prigrizka in okrepčila. V dobrih treh urah nabiranja odpadkov vzdolž ceste do križišča za Drago so ljubitelji narave napolnili kakih 50 velikih plastičnih vreč in s to-
vornjakom odnesli za kakih 800 kilogramov odpadkov. Res neverjetno je, kaj vsega se lahko nagnete ob cesti.
Nedeljska akcija (na sliki: foto KROMA) je bila v glavnem repriza podobne pobude, ki jo je WWF priredil junija v vsedržavnem merilu. Pretekli teden je organizator povabil na
čiščenje občane, ki jim je narava pri srcu. Odziv na poziv je bil sicer pod pričakovanji, kljub temu pa je naravovarstvenikom s pomočjo članov skupnosti S. Martino in Čampo uspelo izpeljati zadano si nalogo: od nedelje popoldne je cesta, ki pelje iz Bazovice proti Pesku za oko lepša in bolj zelena.
Z lokom grozil policiji in gasilcem
Mladeniča so naspoled le prijeli in odpeljali v bolnišnico
Ko so agenti prišli v Ul. Foscolo, jih je mladenič sprejel z žaljivkami, njim in gasilcem pa je celo grozil z napetim lovskim lokom. Kasneje so ga le onesposobili ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili primerno zdravstveno oskrbo, ga pomirili in zadržali na opazovanju: v trenutku živčne krize si je bil namreč hotel vzeti življenje, kar so na srečo agenti preprečili.
Mladenič, 21-letni Cri-stian Visintin, se je zaprl v stanovanje v 1. nadstropju poslopja v Ul. Fo-colo 34, kjer prebiva. Prvi so na kraj prihiteli agenti letečega oddelka, kmalu so se jim pridružili še gasilci. Ko je Visintin opazil, da se gasilci s premično lestvijo skušajo povzpeti do okna in vdreti skozenj, je stopil na balkon in vanje uperil svoj lok. Medtem so se agenti razporedili okrog stavbe, vodje patrulj pa so
fanta skušali prepričati, naj se odreče svojemu namenu. Njihove besede očitno niso nič zalegle, saj je lok usmeril proti pomočniku Alessandru Monteju in izstrelil puščico. Monte je bil delno skrit za enim od službenih avtomobilov, puščica ga ni zadela, zarila se je v neko dostavno vozilo, ki je bil tam parkirano.
Policija je tedaj pričela zahteven manever približevanja, medtem ko je Visintin držal na muhi izbranega agenta Roberta Della Noče. Slednji se je podal proti Visintinu, na njegovo zahtevo je bil neoborožen: pištolo je položil na tla, fant se je je skušal polastiti, kar pa mu ni uspelo.
Della Noče se je naposled prikradel do vhodnih vrat, kjer je počepnil, da bi ga Visintin ne opazil skozi kukalo. Medtem so ostali le prepričali mladeniča, da je odprl vrata, kar je Della Noče takoj
izkoristil in se kljub uperjenemu loku pognal v notranjost. Visintina je podrl na tla in po krajšem prerivanju mu je pobral še nož, ki ga je skrival v enem od hlačnih žepov.
Visintin se še vedno ni pomiril, upiral se je. vendar so ga z rešilcern Rdečega križa le odpeljali v glavno bolnišy nico, kjer so mu nudili prvo pomoč: z nožem si je namreč namerno povzročil nekaj ran. Zatem so ga premestili na ustrezni oddelek, kjer je ostal na zdravljenju. P° prvo pomoč se je zatekel tudi 17-letni Stefano Crevatin: Visintinu je skušal preprečiti namero in mu iztrgati nož, s katerim si je povzročal rane po telesu, prijatelj pa ga je pri tem ranil. O dogodku je policija obvestila tudi namestnika državnega poravdnika Frezzo, kateremu je p°' slala vso potrebno dokumentacijo.
_______ZARADI PRIREDITVE AN NA TRGU UNITA_
Občinski odbor tarča hudih kritik z vseh strani
Podžupan Damiani se je javno opravičil za spodrsljaj
Nacionalno zavezništvo je za ko-^ec tedna napovedalo na Trgu Unita tridnevno strankarsko prireditev z nastopom tajnika Gianfran-
Pinija, z vrsto razvedrilnih pobud in tudi z boksarskim dvobojem 1116d Italijo in Hrvaško. Občinska uprava je za uporabo osrednjega uiestnega trga izdala vsa potrebna dovoljenja, njen sklep pa je sprožil ostro polemiko v občinskem svetu, fi se je ogradil od zelene luCi, ki so )Q občinski upravitelji prižgali praz-uiku nacionalnega zavezništva.
Odbornik za kulturo in podžu-Psu Roberto Damiani je moral na Pritisk Zavezništva za Trst, a tudi ostalih strank večine in opozicije sinoei formalno napovedati, da bo odbor še enkrat proučil prošnjo Fi-uijeve stranke. Vprašanje ne zade-Va te ali one stranke in Finijevega shoda, saj bi bilo to prvič, da bi se na Trgu Unita odvijala tovrstna Večdnevna prireditev, neke vrste šagra.
Nacionalno zavezništvo je sprva
zaprosilo za grad Sv. Justa, ki je muzej in ki je torej popolnoma neprimeren za take prireditve. Ob odsotnosti odbornika Damianija pa so občinski uradi vseeno izdali dovoljenje za grad, ki ga je odbornik, ko se je vrnil z dopusta, takoj preklical. V zameno za grad Sv. Justa pa je odbor izdal dovoljenje za praznik na Trgu Unita, pri Čemer pa je popolnoma spregledal, da je bil trg doslej vedno nedostopen za take in podobne pobude. Da je šlo za hud spodrsljaj občinske uprave je potrdil sam Damiani, ki se je javno opravičil za storjeno napako, s svojim sinočnjim izvajanjem pa je prilil dodatnega goriva na ogenj. Ustvaril je napetosti v levosredinski koaliciji in tudi v vrstah nacionalnega zavezništva, ki je po sprejemu prošnje za Trg Unita že zaCelo s pripravami na prireditev.
Zadevo je sinoC sprožil zastopnik Zavezništva za Trst Alberto Rusignan, ki je glasno kritiziral II-lyjevo upravo in ugotovil, da si ni
niti župan Staffieri upal dovoliti na Trgu Unita podobnih strankarskih prireditev, šagr in podobno. Od podžupana Damianija (Illy je ob Rusignanovem posegu zapustil dvorano) je zastopnik zavezništva za Trst zahteval takojšen preklic dovoljenja nacionalnemu zavezništvu, kar se bo morda zgodilo danes ali jutri.
Prišlo je kot reCeno do polemik in do prekinitve seje, med katero so se sestali načelniki skupin. Damiani je na seji spet priznal napako (tokrat je govoril tudi o neizkušenosti občinskih funcionarjev in samega odbora) ter pozval skupščino, naj se izreče o tem vprašanju. Načelniki skupin pa so soglašali, da je afero po nepotrebnem zakuhal občinski odbor, ki naj torej v prvi osebi popravi storjeno napako. Zvedelo se je tudi, da je za konec tedna napovedan na Trgu Unita tudi mimohod občinske godbe Verdi in še nekaterih mestnih godb na pihala.
IACP / PREVERJANJE DOHODKOV
Stanovalci na prepihu
Stotine družin s previsokim dohodkom
Afera o ugodnih stanarinah, ki so jo italijanski mediji že poimenovali »af-fittopoli«, doslej sicer še ni odmevala v Trstu - razen senzacionalnih informaciji, ki so jih napovedali občinski svetovalci Svobodnega severa, o katerih pa doslej ni ne duha ne sluha. Kaže pa, da se bo. vendar nekaj premaknilo tudi pri nas, vprašanje pa je seveda, Ce bodo prizadeli res prave privilegirance.
Ustanova za ljudska stanovanja lacp namerava namreč preveriti dohodke svojih najemnikov. Stanovanja lacp so namenjena samo družinam z manjšim dohodkom in že kaže, da je na Tržaškem vsaj 500 najemnikov z višjim dohodkom. Lani je deželna uprava sicer zvišala na 33 milijonov lir najvišji letni dohodek, ki ga lahko imajo najemniki ljudskih stanovanj. Vendar zakon nima vzvratnega učinka, prejšnja meja pa je bila 26 milijonov 600 tisoč lir letnega dohodka.
Vodstvo lacp je zato uvedlo preiskavo o dohodkih svojih najemnikov in to
za obdobje od leta 1989 do 1992. Oni, ki so v tem štiriletju presegli mejo 26 milijonov lir družinskega dohodka -od skupnega čistega dohodka vseh družinskih elanov je sicer treba odšteti po zakonu določene vsote za elane brez dohodka, ki bremenijo družino -se bodo morali posloviti od stanovanja, ki so ga prejeli v najem od ustanove lacp po zelo ugodnih pogojih. Znano je namreč, da so najemnine lacp krepko pod tržnimi cenami.
Medtem ko bi moralo biti po mnenju združenj stanovalcev nič manj kot 500 takih primerov, je vodstvo lacp delno pomirilo razburjene duhove: za predsednika lacp Erriqueza naj ne bi na Tržaškem število stanovalcev, ki nimajo več pravice do ljudskega stanovanja, presegalo sto primerov. Vsekakor pa bo uprava lacp morala nastopiti tako, kot določa zakon, in v vseh primerih, ko bi se dokazalo, da imajo stanovalci višji dohodek od onega, ki so ga predvidevale zakonska določila v preteklih letih, bo seveda morala izgnati dotične stanovalce.
DANES PODPIS
MORDA V TRSTU KONGRES ETIOPSKE UMETNOSTI
NOVICE
Dogovor med Rdečim križem in Univerzo
kem vseučilišču pred-stavitev predhodnega sPorazuma, ali skupne-8a pisma o namerah tržaškim RdeCim križem in Tržaško uni-verzo. Slavnost, ki bo ZaCela ob 11.30 in bo Potekala v predavalnici Cammarata (t.j. na glav-nem sedežu, v nepo-Sredni bližini rektora-Prisotna bosta dr. ^ornenico Mazzurco, Predsednik Rdečega križa v Trstu, rektor tjiacomo Borruso, in Predstavniki študentov.
Rdeči kriz bo v sode-
lovanju s Tržaško univerzo organiziral tečaje za prvo pbmoC, nudil bo pomoč prizadetim študentom, načrtujejo pa še številne druge pobude. Univerza bo nudila predavalnice in ostale potrebne prostore.
Tečaji so namenjeni študentom, ki naj bi na tak način pobliže spoznali človekoljubne namene in naCela RdeCega križa, poleg tega pa se bodo konkretno naučili, pravilnega obnašanja v primeru nesreče in kako je treba nuditi prvo pomoč.
Damiani sprejel prof. Sumnerja
Etiopski razumnik je med najuglednejšimi afriškimi filozofi
Včeraj popoldne je tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani sprejel izredno uglednega afriškega gosta, in sicer etiopskega razumnika Clauda Sumnerja. Profesor Sumner, ki je - kot večina sodobnih afriških intelektualcev - pri nas in nasploh v Evropi malo poznan, je med najvidnejšimi afriškimi filozofi in med drugim tudi med ustanovitelji univerze v Adis Abebi. O njegovi splošni razgledanosti priča nadalje podatek, da obvlada deset jezikov, med temi je tudi italijanščina, doslej pa je izdal približno 500 publikacij. Večinoma se je posvečal filozofskim temam in pri tem je izhajal iz afriškega gledišča, pisal pa je tudi o antropologiji, poeziji in teologiji. Veliko je tudi predaval po univerzah, imel konference širom po svetu, med raz-
nimi naslovi pa se lahko ponaša tudi z vrsto univerzitetnih diplom hono-ris causa, ki so mu jih podelili v ZDA in Veliki Britaniji. In ne nazadnje je prof. Claude Sumner elan številnih mednarodnih znanstvenih in humanitarnih ustanov, predvsem tistih, ki si prizadevajo za uveljavitev vloge kulture v humanitarne namene.
Tržaški podžupan je afriškega gosta sprejel zelo spoštljivo, vendar pa je včerajšnje srečanje imelo tudi konkreten namen. Jeseni 1996 naj bi v Trstu priredili 4. svetovni kongres etiopske umetnosti. Pobudnik ambicioznega projekta je italijanski ambasador v Adis Abebi Maurizio Maloni, ki je zanj pridobil Roberta Damianija. SreCanje s prof. Sumnerjem naj bi torej sodilo v nekakšne tržaške predpriprave na veliki dogodek.
1CERKEV / MINULO NEDELJO OB LEPI UDELEŽBI-]
JUTRI DEMONSTRACIJA
Marijanski shod na Opčinah
Shod, ki je bil 47. po vrsti, je vodil piranski župnik Ravbar
»Marija, pomagaj nam sleherni Cas« je bilo geslo letošnjega Marijanskega shoda na Opčinah. Gre za eno najbolj zakorenijenih verskih prireditev pri nas, kot pove že dejstvo, da je bil letošnji shod kar 47. po vrsti. Pristavimo lahko, da je prireditev tudi priljubljena, saj je bila letošnja udeležba na njej kar velika.
47. marijanski shod Se je odvijal v nedeljo popoldne, vodil pa ga je župnik iz Pirana Bojan Ravbar ob sodelovanju slovenskih duhovnikov iz vseh slovenskih župnij in kaplanij v tržaški Škofiji, Kot običajno, se je shod zaCel z molitvijo rožnega venca v openski župni cerkvi. Nato se je razvila procesija po openskih ulicah. Sprevod je krenil po Pro-seški in Narodni ulici do trga pri postaji open-skega tramvaja in nazaj do cerkeve, pred katero
je bila maša. Na Čelu procesije so stopali skavti s križem, za njimi so hodile redovnice, nato narodne noše, sledila je skupina skavtov, ki je nosila Marijin kip, nato je bila duhovščina, v drugem delu sprevoda pa so bili pevci in ostali verniki.
G. Ravbar je med homilijo govoril o uveljavljanju ženske v cerkvi in v svetu. Pri tem se je navezal na razmišljanja papeža Janeza Pavla H., ki se je k tej tematiki v zadnjih časih, kot znano, posebno pogosto vračal, in to tudi v okviru priprav na svetovno konferenco OZN o ženskah, ki se ta Cas izteka v Pekingu. G. Ravbar je v svojih izvajanjih postavil Marijo za zgled tudi današnji ženski, vse to pa je povedal s kar se da preprostimi in zato toliko bolj neposrednimi besedami.
Pri maši in še prej pri procesiji so vseskozi sodelovali pevci, ki sta jih vodila deloma g. Dušan Jakomin in deloma ške-denjska organistka Dal-ka Sturman. Pri petju so sodelovali tudi skavti, ki so se udeležili letošnjega Marijinega shoda v posebno velikem številu, saj jih je bilo kakih sto. K tako številni udeležbi je prav gotovo nekaj prispevalo tudi vreme, saj je bil v nedeljo lep sonCen dan po daljšem obdobju kislega vremena.
Omenimo naj, da so prireditelji Marijanskega shoda pripravili posebno brošuro, ki je bila udeležencem prav gotovo v veliko pomoC, tako da so lažje sodelovali pri maši, molitvah in pri petju. Prvič so takšno brošuro objavili lansko leto in kaže, da bo tudi to odslej postalo del te verske tradicije na Opčinah.
Naravovarstveniki WWF za ukinitev lova na ptice
Naravovarstveniki iz Furlanije-Julijske krajine se odločno zavzemajo za ukinitev lova na ptice in v ta namen bodo jutri ob 9. uri pred sedežem deželnega sveta, ki ima na dnevnem redu razpravo o zakonskem osnutku o lovskem koledarju, priredili protestno manifestacijo. WWF namreč meni, da je osnutek nesprejemljiv, Ceš da je izredno popustljiv do najbolj skrajnih zahtev: medtem ko državni okvirni zakon predvideva največ tri dni tedensko lova na ptice, hočejo pri nas imeti na razpolago pet dni, a vsak lovec lahko dnevno odstreli celo do 30 primerkov. Poleg tega, pravijo pri WWF, skušajo omogočiti nadaljevanje lova na številne vrste ptic, ki bi jih morali zaščititi, bodisi zato, ker se njihovo število zaskr-bljujože niža kot tudi zato, ker so zelo podobne nekaterim, ki so že zaščitene in se zato zlahka zmotijo. Ob vsem tem gre upoštevati še, da je kontrola katastrofalna, saj je na razpolago le okrog 40 lovskih Čuvajev, medtem ko bi jih potrebovali vsaj dvesto.
S svojo pobudo Zeli WWF zlasti sensibilizirati deželne svetovalce, da bi zavrnili najbolj skrajne zahteve v zakonskem osnutku in se izrekli za ukinitev lova na ptice. Zakonski osnutek v tem smislu je bil predstavljen februarja letos, podpisalo pa ga je enajst deželnih svetovalcev iz skoraj vseh političnih skupin. S tako zahtevo so se do deželnega sveta in posameznih svetovalcev v prejšnjih dneh obrnili predstavniki WWF iz Avstrije, Velike Britanije in Švice, apel na deželne oblasti pa je naslovilo tudi 47 vidnih osebnosti (med njimi Altan, Gianola Nonino, Margherita Hack, Fulvio Tomizza itd.), pod ljudsko peticijo proti lovu na ptice pa so doslej že zbrali okrog 10 tisoč podpisov.
Razstava Vojka Gašperuta
V prostorih Ustanove za turistično promocijo v Sesijama se odvija razstava likovnih del Vojka Gašperuta. Slikarstvo koprskega avtorja je realistično in pretvarja v podobe staro arhitekturo rodnega Bre-ginjskega kota ter istrsko pokrajino z zapuščenimi solinami. Njegova dela, ki so po motivih pejsaži, vedute ah tihožitja in se odražajo skozi pretanjeno obdelavo površine, si lahko ogledamo do Četrtka od 10. do 13. ure ter popoldne od 16. do 19. ure.
Izvolitev lepotic
Na Četrtem deželnem natečaju »Nov obraz mode«, ki je potekal v diskoteki Machiavelli, sta zmagali devetnajstletni tržaški študentki Fabiana Braiuca in Michela Giovannini. Medtem ko je bila Giovanni-nija izvoljena za »lepotico Machiavellija«, je prva odnesla naslov natečaja, ki je pomemben za poklicno pot bodočih manekenk.
Tečaj za bolničarje onkološkega oddelka
Italijanska zveza za boj proti rakastim obolenjam sporoča, da se bo kmalu začel tretji tečaj, namenjen tistim, ki bi radi nudili psihološko in praktično pomoC na domovih bolnikom onkološkega oddelka. Predavanja bodo vodili specializirani zdravniki, psihologi, poklicni bolničarji in so odprta vsem, ki jih to zanima. Interesenti lahko za podrobnejše informacije pokličejo na telefonsko številko 771173 vsak dan, razen ob sobotah, od 9.30 do 12. ure.
Vpisovanje na tečaje jezikov zdiuženja Euroest
Združenje Euroest cultura obvešCa, da je odprto vpisovanje na brezplačni pripravljalni tečaj ruskega jezika, ki bo v dneh od 25. do 29. septembra 1995. Prav tako je odprto vpisovanje na redne teCaje ruščine, kitajščine, japonščine, slovenščine, madžarščine, slovaščine in hrvaščine. Informacije nudijo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 20. ure na sedežu združenja v Ul. deU’Eremo 10, tel. 946713.
Fotografski natečaj
Tržaški fotografski krožek prireja v nedeljo, 1. oktobra, nagradni fotografski natečaj na temo »Človeški lik«. K udeležbi so vabljeni vsi fotografi ljubitelji iz Furlanije-Julijske krajine. Fotografije je treba izročiti do 23. septembra na sedežu krožka v Ul. Zoven-zoni 4. Podrobnejše informacije nudijo po tel. 635396 vsak torek od 17. do 20. ure. Sedež krožka bo od 18. do 23. septembra odprt vsak popoldan od 18. do 20. ure.
Nagrajevanje zmagovalcev natečaja Krožka Maritain
Danes opoldne bo na tržaškem županstvu podžupan Roberto Damiani izročil nagrade zmagovalcem gledališkega natečaja »La sera del di di festa«, ki ga je to poletje priredil Krožek Jacques Maritain. Poleg nagrade za najboljšo predstavo bodo izročiti priznanja za najboljše igralce, kostime, glasbo ter za odnos z občinstvom.
8
Torek, 12. septembra 1995
TRST
__________OBISK PRI VZGOJITELJIH___
Slovenski dijaški dom kot velika družina
Spomladi bodo začeli popravljati stavbo
»Dijaški dom je kot velika košara, polna najrazličnejših stvari.« Tako opisuje ustanovo v Ulici Gin-nastica v Trstu ravnatelj Edvin Švab. In inventar stvari, ki jih vsebuje košara Dijaškega doma bi bil res predolg, da bi zanj zadostoval časopisni članek. Se najbolje, da za prikaz raznolikih dejavnosti in načrtov slovenske vzgojne ustanove začnemo tam, kjer je začel ravnatelj: pri jubileju, ki ga bo dijaški dom praznoval naslednje leto.
»Dijaški dom, ki nosi danes ime po Srečku Kosovelu, je bil ustanovljen leta 1946, leto potem, ko so bile na Tržaškem obnovljene slovenske šole. Dom je nastal z namenom, da konkretno odgovori na potrebe slovenskih dijakov in študentov.« Naseldnje šolsko leto bo torej za Dijaški dom jubilejno, petdeseto leto delovanja, vztrajanja, premagovanja cikličnih kriz in težav. Po polstoletnem delovanju je postala slovenska vzgojna inštitucija del mestne stvarnosti, slovenske in italijanske. Tako da so morale tudi oblasti priznati enkratni pomen Dijaškega doma: v naslednjem letu bodo v Ubci Ginnastica stekla dela za prenovo stavbe, v kateri ima dom svoj sedež. »Hiša je stara že 40 let, odtlej pa ni bila nikoli temeljito prenovljena. Danes je to potrebno; moramo jo namreč prilagoditi novim pravilom v zvezi z odpravo arhitektonskih zaprek. Poslopje bomo tudi zvišali za nadstropje. Na ta naCin bomo pridobili nove prostore - spalnice, ki bodo odgovarjale sodobnim potrebam študentov.« Z obnovitvenimi deli bodo zaceli po vsej verjetnosti spomladi, vendar pa delovanja ustanove zaradi le-teh ne bodo okrnili, kaj šele, da bi ga ukinili. Velikanski, pisani koš bodo torej na novo prepletli, stvari, ki jih hrani, pa ne bodo zmetali iz njega.
Temeljiti gradbeni posegi pa ne bodo edina oblika praznovanja petdesetega rojstnega dne. »Načrtujemo kulturno prireditev. Vse skupaj je šele v povojih, toda... po vsej verjetnosti bomo predstavili Ribičičevo igro V kraljestvu palčkov. Knjigo je svoj čas ilustriral Černigoj,
glasbo pa je napisal Kogoj. Enkratno bi bilo, če bi projekt izpeljali in bi lahko po rahli predelavi nastopili tako v Ljubljani kot v Rimu...«
V naslednji sezoni bo v dijaškem domu živelo kakih štirideset študentov najrazličnejših starosti, od osnovnošolcev do univerzitetnikov. Mnogi prihajajo iz Beneške Slovenije, nekateri iz slovenske in hrvaške Istre. Poleg dijakov, ki v domu med tednom tudi spijo, je veliko takih, ki sem prihajajo po pouku, zvečer pa se vračajo domov. »S kombijem jih pripeljemo iz mestnih šol najprej na kosilo, nato jim damo možnost, da se za urico prosto igrajo, telovadijo, gredo v bazen. Ob treh imamo učno uro. Oboke in mladostnike stalno spremljajo vzgojitelji, čeprav je naš namen, da jih privajamo k samostojnemu delu.« Sonja Pečar, ki koordinira skupino sedmih stalno zaposlenih vzgojiteljev in nekaterih sodelavcev, nam opisuje delo tistih, ki so stalno na razpolago mladim: »Skušamo jim dati predvsem občutek, da je vsak posameznik za nas pomemben, da smo mu pripravljeni prisluhniti, mu pomagati.« Vsak obok je seveda svet zase, z lastno osebnostjo, z lastnimi željami... in seveda tudi z vsakdanjimi težavicami. Kaj pa storiti, ko se pojavijo resnejši problemi? »Oboci s posebnimi po-bebami - zdravstvenimi, značajskimi ali družinskimi težavami - po-bebujejo seveda sbokovno pomoč, obenem pa se morajo neprisilno integrirati v družbo vrstnikov. V takih primerih se posvetujemo najprej s starši, v dogovoru z njimi pa se nato lahko obrnemo še do strokovnjaka, ki ga obok pobebuje.«
Ena od pobud, ki so zaživele v okviru “družine” Dijaškega doma, je tudi služba Ptički brez gnezda. »Najprej smo želeli nuditi zatočišče mladoletnikom iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so pobegnili pred vojno. Toda kmalu je gnezdece sprejelo tudi ptičke iz drugih krajev: Albanije, držav vzhodne Evrope in Afrike.« Ptički brez gnezda je edina tovrstna služba, ki deluje na Tržaškem, zato jo občina
priznava in podpira. Ker gre za mladoletnike brez italijanskega državljanstva, mora biti ravnateljstvo Dijaškega doma v stalnem stiku z oblastmi in sodiščem za mladoletnike, ki odloča o usodi “ptičkov”. »Služba terja od nas požrtvovalnost, organiziranost, sbokovno in psihološko pripravo,« pravi ravnatelj. Vzgojitelji, ki so zaposleni v dijaškem domu, se prav zato na pedagoškem in psihološkem področju stalno izpopolnjujejo, se med sabo posvetujejo in skušajo udejanjiti dragocene nauke svojih številnih izkušenj z oboki in mladostniki.
Junija se pouk konča, dijaki si lahko privoščijo nekaj tednov počitnic, študentje polagajo še zadnje izpite poletnega roka, Dijaški dom pa ne zapre svojih vrat, čeprav se zimski stalni gostje za nekaj Časa poslovijo. V najtoplejših mesecih prirejajo vzgojitelji letovanja v Sloveniji in poletni center na bžaškem sedežu. »Med letovanji imajo oboci priložnost, da se uživijo v povsem slovensko okolje in da preživijo nekoliko neobičajne počitnice. Letos so na Medvedjem brdu na primer imeli t.i. šolo v naravi s tečajem za preživetje. To je eden od bendov sodobnega mladinskega turizma in mi lahko to možnost nudimo svojim gostom.« Poletni center v središču Trsta pa je namenjen dograjevanju sožitja med oboki obeh narodnosti. Od 12. junija do 1. septembra se je na prijetno svežem dvorišču doma zvrstilo stodvajset obok, med temi jih je bilo več kot polovica italijanske narodnosti.
»Težko je povedati, kaj vse se dogaja v okviru Dijaškega doma,« meni ravnatelj Edvin Švab. Težko, seveda, saj se tu prepletajo dejavnosti različnih skupin, vsaka s svojo specifiko, vsaka s svojimi zahtevami. »Vzgojitelji, univerzitetni študentje, najstniki, osnovnošolci in malčki, ki pri nas obiskujejo vrtec,« našteva Sonja Pečar. »Smo paC kot velika družina, kjer mora imeti vsakdo svojo vlogo in mora spoštovati bližnjega.«
Matejka Grgič
SALEŽ / ODBOR ZA PREUREDITEV SPOMENIKA
Dmžabni večer ob veselih zvokih
Odbor za preureditev spomenika je prejšnji čeb-tek priredil družabni večer na tipičnem kraškem borjaču pri Budinovih. Večer je začel v veselem vzdušju ob zvokih harmonike, na katero je igral Miloš Milič in z nastopom domačega pevskega zbora. Velik uspeh je požel nastop Jagode, Pebe, Daše in Gorana, odigrali so namreč zelo zabaven prizorček, s katerim so želeli prikazati nekdanje življenje na vasi. Vaški oboci so popestriti večer z glasbeno točko. Na sporedu je bilo tudi nagrajevanje ekip, ki so osvojile prva bi mesta na nočnem orientacijskem pohodu, posebno nagrado pa je prejela najstarejša tekmovalka Marija Milič. Glasba je vseskozi zabavala prisotne, ki so se po kratkem programu posladkali z domačim pecivom.	(Ig)
Opčine in njeni prebivalci nekdaj: za strnjen prikaz zgodovine Opčin je že pred časom poskrbel Angel Vremec, juti zvečer pa bodo na pobudo domačega kulturnega društva Tabor in Knjižnice Finko Tomažič in tovariši predstavili drugo izpopolnjeno izdajo Vremčeve knjige Vas, ljudje in čas. Jutrišnja prireditev v Prosvetnem domu se bo pričela ob 20. uri, predstavitev knjige, v kateri je tudi krajši ita-lijanski prevod, pa bodo dopolnili s prikazom Utrinkov iz starih
časov na Opčinah. Gre za dramatizacijo po Vremčevi knjigi, za katero je poskrbel Drago Gorup. Nastopili bodo Daša Bolčina, Lilijana Berginc, Dragotin Da-nev, Drago Gorup, Lidija Sosič, Viktro Sosič, Armando Skerlavaj in Rinaldo Vremec, sodelovala pa bosta tudi moški in ženski pevski zbor Tabor, ki ju vodi Sveto Grgič. V Prosvetnem domu je še do predstavitve izpopolnjene izdaje zanimive Vremčeve knjige Vas, ljudje in čas odprta razstava Človek in zemlja - openski jus.
HJUTRI ZVEČER / PROSVETNI DOM]-!
Preteklost Opčin v knjigi in priloaiosli predstavi
RAZSTAVA
ČASOPISI / KAKO PREMAGOVATI KRIZO
Škedenjska kmšarca danes v Ljubljani
Skedenjski etnografski muzej, ki ga je ustanovil in ga vzorno vodi Dušan Jakomin, obhaja letos 20-letnico svojega obstoja. V tem času je veliko vrednost tega muzeja lahko spoznala bžaška javnost (in ne samo slovenska), spoznala pa jo je lahko tudi širša javnost zunaj našega zamejskega prostora. Tako so bile etnografske dragocenosti skedenj ske-ga muzeja prikazane v vili Bartolomei v Solkanu, v Doberdobu, v Sv. Antonu pri Kopra ter v koprskem Etnografskem muzeju. V vseh teh krajih so razstave škedenjska krušarce doživele velik uspeh.
Sedaj pa je na vrsti slovenska prestolnica. Ske-denjska krušarca bo v vsem svojem zgodovinskem razkošju zaživela danes v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstavo bo slovesno odprl ob 18. uri državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Peter Vencelj, uvodni besedi pa bosta seveda prepuščeni ravnateljici ljubljanskega muzeja ter ravnatelju Skedenjskega muzeja Dušanu Jakominu. Slovesnost bo nato popestrila ljudska pesem z glasom pevke Bogdane Herman. Razstava bo odprta do 15. oktobra, ob zaključku pa bo poseben skedenjski literarno glasbeni večer, na katerem bo nastopil tudi škedenj-ski pevski zbor pod vodstvom Aleksandra Sluge.
Ravnatelj Jakomin, ki se s škedenjskim muzejskim bogastvom obrača na sodobnega človeka, vse bolj oddaljujočega se od pristnih ljudskih in narodnih vrednot nekdanjega življenja, s tem še ni izčrpal vseh svojih načrtov. Ni nam jih še hotel razkriti, od njih pa si prav gotovo lahko veliko obetamo.
S filmskimi priboljški gre lažje
V zadnjih časih preživlja državni tisk precej kritično obdobje. Ljudje širom po Italiji kupujejo vse manj dnevnih in tedenskih glasil. Po največjih tržaških časopisnih kioskih smo se pozanimali, kakšno je stanje v našem mestu glede tega vprašanja.
Brez vsakega dvoma je najbolj bran tržaški dnevnik 11 Pic-colo. Takoj za njim pa so državni časopisi Corriere della sera, La Repubblica in II Giornale. Zlasti na železniški postaji je veliko povpraševanja tudi po rimskih II Messaggero in II Tempo, pa tudi po tujih časnikih. Na športnem področju ima veliko uspeha La Gazzetta dello Sport, kot politični glasili pa sta med najbolj branimi L’ Unita in II Manifesto. Kar se tiče tednikov, je največ zanimanja za Panorama in Espresso. Zanimivo je dejstvo, da ob splošni krizi takorekoč resnega časopisja, narašča interes za ženske in modne revije, kot so Chi, Donna moderna, Oggi in Gente. Mladina najraje stika za klasičnim Topolinom, v zadnjih letih pa tudi za stripoma Dylan
Dog in Nathan Never. Primorski dnevnik prodajajo v glavnem po vseh kioskih, na železniški postaji pa le ob nedeljah. Da bi si časopisi pridobili CimveCje število bralcev, so v zadnjih časih začeli izdajati skupaj s časopisnimi izvodi tudi razne priloge, knjige, zemljevide, magnetofonske in filmske kasete, vedno več je tudi reklamnih plakatov po zidovih, pa tudi reklame
na televiziji in radiu. Tako je na primer z La Repubblica trikrat tedensko izdajala zbirko o medicini, še prej pa zbirke različnih vrst glasbe, sedaj pa že tretji teden izhaja enciklopedija Za-nichelli. Corriere della sera je začel istočasno izdajati veliki vizuelni slovar. L’ Unita pa že več časa enkrat tedensko pristavlja knjige in filme.
V kiosku na železniški po-
staji so izjavili, da na tak način ljudje še manj segajo po časopi' sih in da jih razen vesti ne zanima nič drugega. Ostali prodajalci časopisov pa so se med seboj strinjali, da je to odlična propaganda za boljšo prodajo in da nekateri kupujejo časopise izrecno zaradi prilog. Pri Unita so se po zelo uspešni zbirki Italijanskega filma odločili še za ameriški film. Ze s prvo sobotno kaseto so prodali 450 tisoč izvodov časopisa. Tudi drugi dnevniki in tedniki (Espresso izdaja kasete erotičnega filma) so ali pa nameravajo v prihodnosti poskusiti to pot. Sicer pa so si mnenja verjetno tako nasprotujoča, ker ima vsak kiosk različne izkušnje s kupci.
Kljub vsemu ostaja dejstvo, da je stanje časopisovglede na prejšnja leta precej slabše. Vzrok za to gre mogoCe poiskati v časopisih, ki postajajo vse preveč slični eden drugemu in pjj sanje vse bolj klišejsko, pa tudi v bralcih, ki raje prisluhnejo televizijskim in radijskim dnevnikom, kot da bi vzeli v roke časopis.
Biserka Simoneta
TRST
Torek, 12. septembra 1995
9
PETNAJSTA JUBILEJNA IZVEDBA
Okrog 230 ljudi na Pohodu Bazoviški junaki
Polovica jih je prišla iz raznih krajev Slovenije
Nedeljski jubilejni 15. »Pohod bazoviški ju-naki«, ki ga je kot vedno priredil planinski odsek sPortnega združenja Slo-8a’ je odlično uspel. Na startu se je zbralo približno 230 ljubiteljev hoje, ki s° se nato skupno podali na jezero, Drago, Pesek, Grocano in odtod na vrh nriba Kokos. Po krajšem Postanku so se nato spustili na bazovsko gmajno, kjer so po opravljenih for-tnalnostih (žigosanje 12kaznic in podeljevanje znack in priznanj najzaslužnejšim planincem) Vsi udeležili osrednje spo-nainske svečanosti ob Ustrelitvi štirih bazo-'nskih junakov.
Načelnik planinske sekcije SZ Sloga Viktor štopar je bil nad to 15. iz-vedbo pohoda navdušen: »udeležencev je bilo res veliko, več kot polovica Pa jih je prišla iz Slove-upe. Gre v glavnem za Nane planinskih društev čežana, Ravne na Koroškem in planinskega uuištva Snežnik iz Ilirske justrice, za katere postaja a Pohod že stalnica in ga tedno vključujejo v svoj etni program delovanja. Goenem pa se vsi še ude-ežimo bazovske kome-uioracije in s tem še enk-rat dokažemo, da smo Planinci z obeh strani j^aje zvesti idealom, za katere so padli štirje bazo-Viski junaki.« Po proslavi s° se planinci SZ Sloga zadržali s svojimi gosti v sproščenem vzdušju do večernih ur. (INKA)
Skupina pohodnikov ob povratku na bazovsko gmajno (foto KROMA)
Dva večera pristnega jazza na drugem Jazz TriesHvalu
V	soboto in nedeljo, 16. in 17. t.m. bo v gledališču Miela drugi festival »Jazz Triestival«, ki ga prireja tržaški krožek ljubiteljev te glasbe in ki je že dosegel pomembno raven v okviru podobnih prireditev v deželah Alpe-Adria. Namenjen je predvsem tradicionalnejšemu dixie-jazzu, vendar bodo ljubitelji lahko prisluhnili tudi sodobnejšim pristopom k tej glasbeni zvrsti.
V	soboto bo najprej nastopil znani tržaški pianist Stefano Franco, ki je pred kratkim nastopil tudi na festivalu v New Orleansu. Nato bo na vrsti »Brbtie Dbde Jazz Band« iz Brix-na na Južnem Tirolskem, ki izvaja predvsem tradicionalni jazz, pa tudi
dbde-revival. Večer se bo zaključil z nastopom ene najbolj priznanih italijanskih jazz skupin, »Milano Jazz Ganga«.
Tudi nedeljski večer bo uvedel tržaški pianist Stefano Franco, nato pa bo na vrsti sodobnejši jazz milanske »La Svvingheria«, ki v svojih vrstah šteje saksofonista in klarinetista Vittoria Castellija. Festival se bo zaključil z nastopom »Greentovvn Jazz Banda« iz Ljubljane: na tržaškem jazz festivalu je to že drugi nastop slovenske skupine, ki jo vodi priznani klarinetist Borut »Bodo« Bučar.
Oba večera tržaškega jazz festivala se bosta pričela ob 20.45.
VCERAJ-DANES □ LEKARNE
Danes, TOREK 12. septembra
GVIDO
Sonce vzide ob 6.39 in ^tone ob 19.23 - Dolžina neva 12.44 - Luna vzide ob °-25 in zatone ob 10.11.
Jutri, SREDA,
13. septembra
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. GRl: temperatura zraka 21,6 Popinje, zračni tlak 1015,3 ^ uarašCa, severozahodnik Veter 5,8 km na uro, vlaga 7'odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje ^oraj mirno, temperatura morja 21,1 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI SO SE: Katarina lsani, Cristina Sponza, An-
, a Godez in Andrea Marfo-glia.
UMRLI SO: 90-letna An-jm Maria Karnitshnigg, 74-etni Giuseppe Facchinetti, 8'letni Giorgio Sbaiz, 88-let-aa Stefania Svetlic, 96-letna ecilia Ledovich, 87-letna eresa Bubnič, 78-letni An-onio Meriggioli, 87-letna Lima Freibaver, 70-letni Ar-mendo Michelon, 87-letna jovanna Cesnich, 75-letni iulio Vengust, 94-letna Gio-Vanna Policardi, 93-letni Gio-vartni Giaschi, 90-letna Mar-8 erita Gallo, 82-letni Dario Marussi, 75-letni Santo Ago-stino, 64-letni Luigi Raniolo.
Od PONEDELJKA, 11.
do NEDELJE,
17. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 (309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998)
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELE VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZURRA-16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Donald Sutherland.
AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’isola dell’ingiustizia (Alcatraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.00	»L’incantesimo del lago«, risani film; 20.15, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anal Club: attivita non stop««, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Free Willy II«.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Amata immortale« r. Bernard Rose, i. Gary Oldman, Valeria Golino, Isabel-la Rossellini.
LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Covv Girl, il nuovo sesso«, i. Uma Thurman, Keanu Reeves, John Hurt, Sean Young.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
IZLETI
KINO BI PRIREDITVE
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom. Jutri, 13. t. m., ob 20. uri A. Vremec: VAS, LJUDJE IN CAS -ZGODOVINA OPČIN. Predstavitev druge izpopolnjene izdaje s krajšim italijanskim prevodom.	Sledijo
UTRINKI IZ STARIH ČASOV NA OPČINAH. Po gornji knjigi priredil Drago Gorup, sodelujejo recitatorji MoPZ in ZePZ Tabor. Zadnji dan razstave ČLOVEK IN ZEMLJA r- OPENSKI JUS.
8. RAZSTAVA - SEJEM
značilnih pridelkov Krasa GROCANA, pokroviteljstvo Kraška gorska skupnost. Program: v soboto, 16. t. m., ob 17. uri odprtje razstave-sejma; od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri odprtje razstave-sej-ma; ob 16. uri kulturni program; od 19. ure dalje ples z ansamblom Primorski Fantje. Oba dneva od 9. do 18. ure prost prehod državne meje GroCana -Lokev. V srenjski hiši bo razstava gob.
KD RDEČA ZVEZDA
prireja ob 50-letnico delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Prijave sprejemamo v občinski knjižnici v Saležu tel. št. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om prireja v nedeljo, 17. t. m. enodnevni izlet v Praglio (PD) z ogledom znamenite abacije in Padove. Vpisovanje in informacije do jutri, 13. t. m. na sedežu krožka v uradnih urah, tel. št. 360072/3720062.
3 SOLSKE VESTI
UČITELJI devinske šole sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 14. t. m., ob 11. uri v devinski cerkvi.
SEMPOLAJSKI UČITELJI sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 14. t. m., ob 9.30 v šempolajski cerkvi.
UČITELJSTVO na-brežinske osnovne šole sporoča, da bo šolska maša v Četrtek, 14. t. m., ob 9. uri.
UČITELJI osnovne šole Salež-Zgonik sporočajo, da bo začetna šolska maša v petek, 15. t. m., ob 16.30 v zgoniški cerkvi.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vpisuje v Nabrežini danes, 12. t. m. od 17. do 18. ure v prostorih godbe (na trgu).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Sv. Jakob sporoča, da bo prvi dan pouka v petek, 15. t. m. na osnovnih šolah od 8. do 12. ure, brez kosila. Vse nadaljnje informacije dobijo starši pri učiteljih posameznih predmetov.
□ OBVESTILA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča, da razstava mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, Gorice in Benečije, ki smo jo v sodelovanju s SKD Slavec iz Ric-manj odprli ob praznovanjih za 50- letnico ZSKD v Babni hiši, bo na ogled še jutri, 13. in četrtek, 14. . m. od 20.30 do 22.30. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO SKL obvešča, da bo prvi sestanek sezone 1995/96 glavnega odbora danes, 12. t. m., ob 12. uri v Ul. Montorsino 2. Prosimo za prisotnost!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v SošCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje.
GLASBENA MATICA TRST - Šola M Kogoj v sodelovanu z Godbeniški-mi šolami vpisuje za pihala, trobila in tolkala v godbenih prostorih po naslednjem razporedu: Breg: torek in četrtek od 20. do 22. ure, Nabrežina: ponedeljek in Četrtek od 20.30 do 22. ure, Prosek: torek in petek od 20.30 do 22. ure, Ricmanje: sreda od
17.30	di 19.30 in Trebče: ponedeljek in petek od
20.30	do 22. ure. Informacije - tajništvo GM, Ul. R.Manna 29 Trst, tel. št. 418605.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR V.VODNIK začenja vaje v torek, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. št. 228438 -Valentina.
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in četrtek, 5. oktobra plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone, tel. š. 3720062 ali 360072 v uradnih urah.
KRUT	prireja
zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 24.9. do 4.10. in od 4. do 14.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo urad odprt za Člane ob torkih od 9. do 10.30.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PIVNICA Sancin v Boljuncu je ponovno odprta. Na voljo originalno pivo “Oktoberfest" in vse vrste sendvičev. Čakamo vas!
VPISOVANJA v poklicne teCaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na št. 040/368705.
PRODAM za simbolično vsoto pregrinjalo novo, nikoli rabljeno za avto golf voklsvvagen. Tel. ob urah kosila (13-14) na tel. št. 820630.
AUDI 80 AVANT 2.0 E,
letnik ’93 v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na st. 040/369858 - 362014.
PRODAM skoraj nov kostanjev plavnik ( 17 hi). Tel. (0481) 21517.
PRODAM keramično barvano peC na drva Pa-lazzetti, široko 60 cm in visoko 70 cm, 120 kg. Tel. št. 208936.
PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje s premerom 60 cm v dobrem stanju. Tel. št. 200156.
V ZGONIKU, prodam zazidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. št. 045/7571180 ali 215258.
SLOVENSKO podjetje v Gorici išCe skladiščnika sposobnega za vodenje in organizacijo skladišča, lahko tudi upokojenec izkušnjo. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost".
PRIZNANA slovenska firma išCe osebo z višjo izobrazbo iz ekonomije in večletno izkušnjo v financah. Pošljite vašo ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 -maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost".
PODJETJE import/ex-port v Gorici išCe izkušeno uslužbenko za komercijalno dejavnost. Zaželjeno znanje tujih jezikov. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica, pod šifro “IBM".
IŠČEMO prostore za urade na Opčinah. Tel. št. (040) 214538.
GOSTILNA na Krasu išče izkušenega kuharja. Tel. št. 362949 ali 362925 (ob uradnih urah).
IŠČEM hišo ali zazidljiv teren v Miljah s pogledom na morje. Tel. št. 662023.
AGENCIJA za prevode išCe sodelavce za občasno prevajanje. Pismeni curri-culum pošljite na naslov: Studio Guštin, Narodna ul. 24 - 34016 Opčine.
PREVAJAM slovensko, italijansko in srbohrvaško. Tel. št. 212055.
PODARIMO v Križu dva psička. Zainteresirani naj pridejo v Križ št. 242 ali tel. na št. 220807.
COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebe išCe pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na št. 214300 (šola) ali 211119 ( ravnateljstvo v dopoldanskem Času).
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti dragega Antona PauletiCa darujejo žena in otroci
100.000 lir za Kul

9»;
dom Prosek-Kontovel.'liipv-:?.,
V	spomin na pok. lankn ; Milica daruje družina Zi- ' gon (Zgonik) 20.000 lir za
ŠK Kras.
V	spomin na Bruna Kuk, Jožefa Sardoč in Štefanijo .S-ggtliC darujeta Silvana iniiBftoro 100.000 lir za popravilo, orgel šempo-lajske cerkve.
Ob priliki fotografske razstave v Dolini, posvečene Saši Ota, darujejo starši 100.000 lir za Fotokrožek Trst 80 in 100.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Ob smrti drage Zofije Knez por. Zobin daruje mož Luciano z družino 100.000 lir za KD Primorsko MaCkolje.
Namesto cvetja na grob pok. Ninita Purič darujeta družini Škabar in Rebek (Repen 30) 50.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na sestrično Zofijo Knez por. Zobin daruje Renato Doljak 30.000 lir za popravilo spomenika padlim v Saležu.
V	spomin na Jankota Milica daruje Renato Doljak 20.000 lir za popravilo spomenika padlim v Saležu.
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona, pranona in teta
Štefanija Svetlič vd. Peric
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v šempolajsko cerkev.
Posebna zahvala nečakinji Anici.
Hvala vsem, ki bodo počastili njen spomin.
Žalujoči sin Vinko, hčere
Cvetka, Vida, Zora, Anita in Jerica z družinami
Prečnik, Trst, Ohio,
12. 9. 1995
t
10. septembra nas je zapustil naš dragi
Franc Juriševič
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo žena Romana, nečakinja Roberta ter vsi sorodniki in prijatelji
Trst, 12. 9. 1995
Ob izgubi dragega moža izreka najgloblje sožalje Romani JuriševiC
uredništvo in uprava Primorskega dnevnika
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
GORICA
Torek, 12. septembra 1995
SELCE / PARTIZANSKI MITING VZPI
KRMIN / PO VINU MIRU SPREVOD VOZOV IN DRUGIH SKUPIN
Proti revanšizmu za mir in sožitje
Borce zelo skrbi potvarjanje zgodovine
V nedeljo je bila v Selcah osrednja prireditev tradicionalnega partizanskega mitinga. Prisotni so bili tudi predstavniki združenj borcev iz Slovenije in Hrvaške. Pokrajinski predsednik VZPI Silvano Bacicchi je predstavil sklepe posveta srednjeevropskih združenj borcev v odporništvu, ki se je odvijal meseca marca v Vidmu. Na njem je sodelovalo enajst združenj borcev iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Češke, Slovenije, Hrvaške in Italije. Tema posveta je bila mir in sožitje med narodi proti rasizmu in ksenofobiji. Na kongresu so ostro obsodili uporabo kateregakoli fašističnega ali nacističnega simbola, skrunitev spomenikov, saj je to izraz nespoštovanja do narodnoosvobodilnega boja, ki je terjal toliko človeških žrtev. Ljudje so se kompaktno borili
za osvoboditev izpod okupatorja in za demokracijo. Udeleženci posveta zaskrbljeno ugotavljajo, da skušajo v Italiji ponovno rehabilitirati fašistične osebnosti in potvarjati zgodovino. Sliši se namreč, da je bilo osvobodilno gibanje omejeno na sever države, borci pa poudarjajo, da so pri osvoboditvi sodelovali številni tovariši z juga države. Kongres se je dotaknil tudi vojne v Bosni in je odločno zavrnil take rešitve, ki bi pomenile izgon iz Bosne za enega izmed narodov, ki tam živijo. Edina možna in sprejemljiva rešitev je torej sožitje in medsebojno spoštovanje vseh ljudi.
Med številnimi nastopi in pozdravi bi omenili Karla Černiča v imenu Zveze borcev iz Doberdoba, predstavnika združenja borcev iz Slovenije Poljšaka, ki je podaril srebrno medaljo za
sodelovanje predsedniku Silvanu Bacicchiju, predstavnika borcev iz Pule Pastrovicchia, ki je izrazil zaskrbljenost nad hrvaško politiko do borcev v NOB, nad katerimi izvaja najrazličnejše pritiske. V javnem mnenju to ustvarja nenaklonjenost do borcev in jim nalaga zgodovinsko krivdo, po drugi strani pa se ustanavljajo fašistične in ustaške organizacije.
V imenu ronške občinske uprave je pozdravil župan Enzo Novell!, ki je poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja za rojstvo nove, demokratične Italije, ki sloni na njegovih vrednotah. Za demokracijo je mnogo ljudi dalo svoja življenja, zato jo moramo na vsak način čuvati. Borci sopokazali, da želijo tudi danes imeti aktivno vlogo v prizadevanjih za demokracijo, sožitje in prijateljstvo med ljudmi. VJ
Vesel praznik grozdja v pustnem vzdušju
Zmagala "kokoš" iz Borgnana - Rekordna polenta
Velika kokoš, ki je na vozu iz Borgnana znašala čudežna zdravilna jajca, je zmagala na sprevodu okrašenih vozov na pokrajinskem prazniku grozdja v nedeljo popoldne v Krmi-nu. Drugo mesto med osmimi sodelujočimi si delita skupini iz Romansa in Starancana, ha tretje pa se je uvrstila Medeja. Praznik je imel nekakšen pustni prizvok, saj so ob vozovih sodelovale v sprevodu tipično pustne skupine, večerni spored pa je ponudil še nastop brazilskih plesalk Rio Carnaval.
Občinstvo so ogreli tudi “bičarji” iz Miinchna ter orjaška, 700 kg težka polenta, ki jo je skuhalo 10 polentarjev iz Verzegnisa.
GORICA / NASTOP LETALCEV SKLENIL SREČANJE PROSTOVOLJCEV,
Letališče kot center za civilno zaščito
S priredih/ijo opozorili na možnosti izrabe objekta, ki bi jih financarska šola okrnila
Dvodnevno srečanje civilne zaščite, o katerem smo že poročali, se je v nedeljo popoldne sklenilo na mirenskem letališču z ekshibicijo letal in akrobatskih pilotov. Prispeval jo je Goriški aeroklub, ki je želel tudi na ta način spomniti na vlogo letališča kot centra za delovanje civilne zaščite. To vlogo bi gradnja financarske šole gotovo okrnila ali celo onemogočila. Prireditev je ponudila številnim gledalcem akrobatske polete malih turističnih letal, jadralnih letal, helikopterjev pa tudi starega letala iz prve svetovne vojne (na sliki - Foto-studio Reportage).
\
PUPPET FESTIVAL / NESREČEN KONEC KAKOVOSTNEGA PREGLEDA
Nevihta pregnala lutke
V soboto se je zakjučila 4. go-riški pregled evropskega lutkovnega ustvarjanja Puppet festival, ki je bil letos posvečen temi “Umetnost in animacija”. Popoldne so slušatelji laboratorija “Gita-nerie”, ki ga je vodil Ugo Sterpini - Ugo, predstavili svoje kreacije v animaciji Balet za Lutke. S svojimi stvaritvami, ki so jih izdelali po Picassovih skicah, so uprizorili ples na glasbe Manuela de Fal-la. Niz predstav, ki so se zvrstile na gradu, pa se ni zaključil pod najbolj srečno zvezdo. Ob 21. uri se je po sončnem dnevu na Gorico in še posebno na grad zlila silovita nevihta. V prireditveni šotor je voda je pritekala z vseh strani. Predstava je tako odpadla, ker je neurje poškodovalo kulise in lutke skupine “Teatro del Drago” iz Ravenne. Otroci so tako ostali brez Ostržka, organizatorji pa so bili ob denar.
Razočarano in mokro občinstvo je potolažil Ugo Sterpini - Ugo s svojimi “ritualnimi plesi patafi-zične animacije” ali bolje rečeno s predstavo “Archeopteryx”. V dvorani pokrajinskega muzeja je Sterpini animiral svoje neverjetne lutke, ki so plesale, zvončkljale in
šelestele na glasbe Johna Cagea, Giacinta Scelsija, Gyorgya Ligetija in Nicola Cisternina. Gledalci so se popolnoma izničili v hipnotičnih gibih Sterpinijevih umetnin in tako sledili navodilom avtorja, ki je od njih zahteval, da zaplešejo, znotraj njih samih, počasi, po robu misli.
Letošnji drugi del Puppet festivala je po pohodu lutk po mest-
nih ulicah v juliju ponovno navdušil tiste, ki so se v teh večerih junaško podali na grajski grič. Organizatorji so bili kar zadovoljni z obiskom predstav. Zmanjkalo je sedežev, ni pa zmanjkalo zabave. Imena izvejalcev so bila na mednarodnem nivoju in njihove predstave, zazen v redkih slučajih, niso razočarale. Cilj raziskovanja stičnih točk med animacijo in umetnostjo je povsem uspel. Pozorni opazovalci so poleg zanimivih in zabavnih zgodb opazili tudi umetniško dovršenost in genialnost lutk, scenografije, kostumov in glasbene kulise. Umetnost animatorjev in ustvarjalcev lutk je tako v tem tednu zaživela v polnem pomenu besede.
Puppet festival se bo nadaljeval še decembra v zaporih na gradu, kjer bo Mario Serenelli vodil laboratorije o papirnatih gledališčih za lutke. Istočasno bo na to temo tudi razstava - predstava papirnatih lutkovnih kulis iz Španije, Anglije, Nemčije in Francije.
ET
Na sliki: lutka iz predstave “Archeopteryx” Uga Salvinija -Uga
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1995/96 v Gorici naslednje tečaje: tečaj računalniške tehnike win-dows office (windows, winword in excel - 100 učnih ur - dva tečaja), začetniški tečaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tečaj tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do petka, 15. septembra, na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da se vpisovanje gojencev v .šolsko leto 1995/96 nadaljuje za: godala, pihala, tolkala in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, kjer sprejemajo priajve še do petka, 15. septembra 1995, vsak dan od 11. do 16. ure (tel. 531508).
^3 OBVESTILA
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in KRUT bosta poskrbela (ob zadostnem številu prijav) za prevoz na plavalne ure v bazen v Gradežu vsako sredo začenši s. 4. oktobrom. Prijave na sedežu društva in pri g. Anamariji v Ul. Malta 2, tel. 531644, do 13. septembra.
KRUT	prireja
zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 24. septembra do 4. oktobra in od 4. do 14. oktobra. Prijave sprejema g. Anamarija v Ul. Malta 2, tel. 531644.
Ob rojstvu malega
Nikolasa
Čestitajo Silvii in Li-viju in se z njima veselijo
Člani SMReKKa in prijatelji
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Terrore dalla sesta luna«. I. Donald Suther-land. Ozv. Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Scemo e piii scemo«-I. J. Carrey in J. Daniels.
J' LEKARNI
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341
POGREBI
Danes: 8.00, Antonio Gior-gi iz bolnidšnice sv. Justa; 9.15, Emilio Valente iz splošne bolnišnice; 9.30, Graziano Culot iz splošne bolnišnice; 11.00, Ana Hvalic iz splošne bolnišnice; 12.00, Gianfranca Degrassi por. Rosso v cerkvi na Rojcah; 12.30, Valentino Tomasin iz splošne bolnišnice; 13.15, Giacomo Pacorig & splošne bolnišice; 13.15, Gi-sella Lorenzut iz splošne bolnišnice.

ŠOLSTVO / PRVI DAN SOLE V NEMOGOČIH POGOJIH
Šola Trinko od včeraj bivakira v Ul. Cappella
Sinoči nov sestanek protestnega odbora staršev
Dijaki šole Trinko hitijo iz šole po prvem dnevu pouka (foto Studio Reportage)
Telefon v zapuščenem šolskem poslopju v Kapucinski ulici je včeraj dopoldne dolgo časa br-uel v prazno. Slovenska srednja šola Trinko se je preselila v Ul. Cappella, tajništvo in ravnateljstvo sta našla zatočišče v likovni šoli, telefoni pa so ostali še na starem sedežu. V pristojnem občinskem uradu niso pravočasno obvestili telefonske družbe o selitvi. Njihovo opravičilo je Polno nenamernega birokratskega humorja: v Oradu menda niso bili obveščeni o selitvi šole, ki jo je odredil drugi občinski urad.
Problem telefonov žal Oi edini, s katerim so se spopadli v šoli Trinko ob včerajšnjem prvem dnevu pouka. Po maši so Profesorji pospremili dijake v “nove” prostore v pritličju šolskega poslopja v Ul. Cappella, ki v prvem nadstropju gosti osnovno šolo Fumagalli. Slovenska šola ima na razpolago točno šest učil-nic, kolikor jih je tieobhodno potrebnih za redni pouk. Kaj pa laboratoriji, knjižnica, glasbena soba, prostori z^ dru-8e šolske dejavnosti in za alternativni pouk, na pri-JUer za dijake, ki ne sledijo verouku? Vsega tega ni. Pridobitev nekaj zasilnih prostorov za te dodatne dejavnosti je prepuščena domiselnosti ravnateljice in drugega šolskega osebja. Tako so knjižnico uredili v nekdanji hišnikovi kuhinji, v dužnjem prostoru (je to bila nekoč spalnica?) so Pridobili mini-učilnico za dodatne dejavnosti, v katero so lahko strpali
kateder in nič več kot devet klopi. V hišnikovem hodniku bodo lahko “kraljevali” postrežniki, seveda če jim bo ostalo kaj prostora med tu nagrmadenimi omarami in mizami. - Nekdanja kuhinja šolske menze, kot je razvidno iz nape nad vogalom, kjer je stal štedilnik, bo postala laboratorij, le da v njem ne bodo mogli razmestiti novih, lani nabavljenih miz in opreme, ker je ves prostor pretesen. Se en prostor so si dobesedno izmislili tako, da so v eni učilnici, ki je na srečo imela dvojna vhodna vrata, z omarami ustvarili pregrado: na eni strani bo učilnica, na drugi prostor za profesorsko knjižnico in morda za alternativni pouk, če to ne bo motilo dijakov onkraj omare.
V primerjavi s to rešitvijo je profesorska zbor-
nica v stari in že dolgo let neprebeljeni sobani v prvem nadstropju skoraj pravi luksuz, čeprav je natrpana z mizami, omarami in drugo opremo, med katero je tudi klavir, za katerega ni bilo nikjer drugje prostora. Se slabši so po besedah ravnateljice Simčič - Lojkove, ki nas je včeraj spremljala med ogledom, pogoji v likovni šoli, kjer imajo za tajništvo in ravnateljstvo na razpolago eno učilnico in še en manjši prostor, ki je tako ozek, da ni uporaben. Pouk telesne vzgoje naj bi tudi imeli v telovadnici likovne šole, vendar zaenkrat še ni uporabljiva.
To so torej pogoji, v katerih se je začelo šolsko leto za edino slovensko srednjo šolo v Gorici. Odveč je dodajati, da so taki pogoji neprimerni za uspešno šolsko
dejavnost in da je zato povsem razumljivo negodovanje tako šolnikov kot staršev. Prav starši so se po skupščini, na kateri so se prejšnji teden podrobneje seznanili s stanjem in problemi po selitvi, v teh dneh aktivno spoprijeli s problemom. Njihov odbor se je sinoči ponovno sestal, da bi se dogovorili o nekaterih protestnih potezah. Ob že napovedani peticiji, pod katero bodo zbirali podpise vseh staršev in jo nato nesli na županstvo ter drugim oblastem, imajo v načrtu še nekaj drugih korakov. »Nekaj naj bo jasno«, nam je včeraj povedala predstavnica staršev: »Poslužili se bomo vseh možnih zakonitih sredstev, da se šola čimprej preseli v dostoj-neše in za pouk primerne prostore.«
GORICA / DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA
Večino pretresa spor o novih odbomištvih
Trije svetovacli KDC besni, ker jih zavezniki s pretvezo o "tehnikih" nočejo v upravi
Goriški občinski svet se bo po poletnem premoru ponovno sestal danes ob 16. mi in nato spet v petek ob isti uri. Na dnevnem redu so številne upravne zadeve in tudi nekaj zahtevnejših točk. Med temi naj omenimo določitev odškodnin za rajonske svetovalce in upravitelje mestnih podjetij za storitve ter občinskih lekarn, ki je že bil na dnevnem redu pred nekaj meseci, a ga je morala uprava takrat umakniti zaradi nesoglasij v vrstah večine. Na prvem mestu je tudi zamenjava svetovalca Nacionalnega zavezništva Roberta Altierija, ki se umika iz občinskega sveta iz osebnih razlogov.
V začetnem delu so napovedana sporočila župana in interpelacije svetovalcev, pri čemer je pričakovati, da bodo v
občinski dvorani javno odjeknili konflikti, ki pretresajo večinsko koalicijo v zvezi s pričakovano razširitvijo občinskega odbora od sedanjih šest na osem odbornikov. Že nekaj mesecev je na eno od napovedanih novih odborniških mest (gre za odborništvo za urbanistiko, ki ga bodo ločili od javnih del, in za novo odborništvo za odnose z drugimi javnimi inštitucijami) reflektiral načelnik Krščanskega demokratičnega centra Giovanni Glessi. KDC ima tri svetovalce, sicer izvoljene na listi Forza Italia, a nobenega odbornika.
Toda župan je v zadnjih dneh odločno zavrnil ta pričakovanja in dal vedeti, da namerava novi odbomištvi poveriti dvema “tehnikoma”, ne-glede na njuno strankarsko pripadnost. Sobotna
izjava občinske uprave, ki »zavrača stare metode delitve mest med strankami z lekarniško tehtnico«, je še prilila olja na ogenj. Frustrirani pripadniki KDC besnijo in ugotavljajo, da so še sedaj mesta razdeljena z lekarniško tehtnico (Forza Italia ima župana in štiri odbornike, Nacionalno zavezništvo dva), le da so oni prikrajšani. Ge se bo ta diskriminacija nadaljevala, dajejo vedeti, bi utegnil KDC izstopiti in večinske koalicije. To bi povzročilo verižno reakcijo: trije svetovalci CDU (bottiglionejevci, ki so zapustili Ljudsko stranko) se namreč s pospešenim tempom približujejo desničarskemu kartelu, vendar potrebujejo za to posredovanje “bratrancev” iz KDC, da pred svojimi volilci ublažijo videz premika na desno.
Poseg deželnega odbornika glede krize Meteor v Ronkah
Srečanje med sindikalnimi predstavniki in deželnim odbornikom Gianfrancom Morettonom včeraj v Trstu ni prineslo bistvenih novosti glede krize tovarne Meteor v Ronkah. Tovarna, kjer proizvajajo sisteme in sodobno tehnološko opremo za civilna in vojaška letala, pripada javni družbi Alenia. V krizi se je znašla zaradi negativnih razmer na tržišču, kjer se niso uresničili pogoji, na katere je računalo vodstvo podjetja in je zato zmanjkalo naročil. Zaradi tega je vodstvo izoblikovalo načrt redukcije osebja, ki predvideva po podobnih ukrepih v prejšnjih letih še nadaljnje občutno krčenje števila zaposlenih. V ronški to-
varni naj bi do začetka prihodnjega leta število zaposlenih zmanjšali od sedanjih 267 na približno 175.
Sindikalni predstavniki so na srečanju z Morettonom podčrtali, da je to posledica napačne podjetniške strategije. Vodstvo, trdijo, nadaljuje z napakami, saj namesto novega razvojnega načrta sprejema le odločitve o zmanjševanju dejavnosti.
Deželni odbornik za industrijo je obljubil, da se bo zavzel za rešitev navedenih vprašanj. Se ta teden se bo srečal z vodstvom Alenie, problem pa bo predočil tudi vladni komisiji za probleme zaposlovanja, ki jo vodi poslanec Borgluni.
Prvi izbor na natečaju R.Upizer
V Kulturnem domu v Gorici so se sinoči sklenili izločilni nastopi violinistov, ki sodelujejo na letošnjem mednarodnem natečaju za mlade violiniste Rodolfo Li-pizer. Zaradi sočasnosti drugih mednarodnih tekmovanj je letos udeležba številčno skromnejša: od prijavljenih 61 tekmovalcev jih je v Gorico prišlo samo 24. Žirija bo ocenila, ali je s tem ob številčnosti prizadeta tudi kakovostna raven natečaja. Prvo selekcijo so opravili že pozno sinoči. Danes bodo znana imena polfinalistov, ki se bodo danes in jutri (vsi nastopi so v Kulturnem domu) Potegovali za uvrstitev v finale.
ZSKD / OB 50-LETNICI SPOMIN NA POKOJNA PREDSEDNIKA
NOVICE
Poklon A Budalu in V. Nanulu
V okviru tridnevnih manifestacij ob letošnji 50-letnici ustanovitve Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so jih oblikovale skupine in posamezniki iz vseh treh pokrajin, kjer ZSKD deluje, so se spomnili tudi na nekdanje, danes že pokojne predsednike.
Tržaški predstavniki Zveze so položili cvetje na grobove Justa Košute v Križu, Ubalda Vrabca v Rodiku ter Roberta Hlavatyja in Vladimira Bartola v Ljubljani. V nedeljo pa so se nekdanji in zdajšnji goriški elani Zveze skupaj s predstavniki standreške skupnosti in same SKGZ oddolžili spominu Viljema Nanuta in Andreja Budala, ki sta pokopana na standreškem pokopališču. Slovesnosti so prisostvovali tudi sorodniki obeh nekdanjih predsednikov ZSKD.
Priložnostni nagovor je imel član predsedst-
Rudi Pavšič je spregovoril zbranim na pokopališču v štandrežu (foto Studio Reportage)
va Zveze Rudi Pavšič,	je dodal, nosijo veliko	Njihove misli so še da-	|
ki je podčrtal pomemb-	zaslugo prav tisti kul-	nes povsem aktualne,
no vlogo, ki jo organiza-	turni delavci, ki so or-	saj v njih izžareva lju-	j
cija ljubiteljske kulture	ganizacijo postavili na	bežen do ljudske kultu- 1
odigrava v našem pro-	noge in jo oblikovali v	re, ki sega najgloblje v
stom. Da je temu tako,	težkih povojnih časih.	srca naših ljudi.
Grofu Coroniniju bodo jutri odkrili spominsko ploščo
Jutri poteka 5. obletnica smrti goriškega grofa Gu-gliehna Coronini Cronberga, ki je preminil 13. septembra leta 1990 na Dunaju. Uprava Coroninijeve-ga sklada bo počastila spomin grofa Guglielma in njegove sestre Nicolette z odkritjem spominske plošče. Slavnostni obred bo jutri ob IS.uri v kapeli ob vili ob prisotnosti predstavnikov oblasti ter članov Coroninijevega sklada. Zatem bo ob 16. uri koncert, ki ga bosta izvajala flavtista Giorgio Samar in Gianfranco Canali. V primeru slabega vremena bosta flavtista nastopila 17. septembra ob 16. uri.
Tudi goriški mirovniki na pohod Perugia-Assisi
Zelena Usta v Gorici vabi somišljenike in prijatelje na mirovniški pohod Perugia-Assisi, ki bo v nedeljo, 24. septembra, in bo letos posvečen Bosni. Iz Gorice bo avtobus odpeljal v soboto, 23. t.m., ob 7.30, povratek bo v nedeljo zvečer. Informacije in prijave na sedežu ZL, Ul. Formica 3, tel. 32540 vsak dan med 18. in 20. uro.
Posmrtni ostanki italijanskih vojakov se vračajo iz Rusije
Vojaška uprava sporoča, da bo 16. oktobra pristal na ronskem letališču vojaški zrakoplov s posmrtnimi ostanki 1.321-tih vojakov, ki so padli v Rusiji in Ukrajini med drugo svetovno vojno. Ob priložnosti bodo na letališče pripeljali tudi ostanke 50-tih italijanskih vojakov, ki so jih pred kratkim izkopali v Nemčiji in na Češkem. Vojaška administracija obvešča sorodnike padlih, da lahko vložijo prošnjo za zaseben pogreb v teku šestih mesecev.
TOR SRE ČET PET PON
16243 16313	16213	1621,1 16113
D83 1103,7	10973 10903 1096,1
Poraba v Italiji med najmanj obdavčenimi
RIM - Letos se je davek na dodano vrednost (IVA) že občutno povišal, vendar ostaja Italija ena izmed tistih industrializiranih držav, kjer je poraba najmanj obdavčena. Med Članicami EU je Italija po podatkih OECD v tem oziru na zadnjem mestu, v svetovnem merilu pa jo po blagem davčnem pritisku na porabo prekašajo samo ZDA, Avstralija, Švica in Japonska, Toda pri tem je treba upoštevati, da prvi dve davka na dodano vrednost sploh ne poznata, medtem ko so ga na Japonskem in v Švici uvedli šele pred kratkim, in se to v zelo nizkih odstotkih.
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Rx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
mo PR/MA9
COSMETICS ITALV
agrar
IMPORT - E X P O RT ZASTOPSTVA
TRST
Ulica Valdirivo 19
Telefon (040) 631900, 631846
Fax 040/361850
Slinfordata
s.r.l.
OKI
©usE/n«
PERSONAL COMPUTER
FUJITSU
ODDATA
Vse za AOP:
HW OPREMA POTROŠNI MATERIAL SW APLIKACIJE STORITVE
Via Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. 9939 - 40 - 381616 - Fax 9939 -40 - 381110
CutUalopid
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Sedež: TRST Ul. C. Ghega 2 Telefon (040) 3738 (16 linij) Telex 460140 CENTTS I Telefax 662211 - 634947
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI - RABUJEZ - PESEK
■	Carinska služba
■	zbirni promet, skladišča, aviopromet
■	pomorski in kontejnerski prevozi
■	suhozemski transport
BORZA / PO PETKOVI SUSPENZIJI KOTAČU IN NAPOVEDI O REKAPITALIZACIJI
De Benedettijeve delnice izgubile več kot 300 milijard
Premier Dini; Položaj je zelo resen, a ga je zanesljivo mogoče rešiti
MILAN - Po petkovi suspenziji kotacije delnic in po napovedi močne dokapitalizacije je bil za grupo De Benedetti vCeraj na milanski borzi pravi križev pot. Borzni sestanek se je začel z moCnim padcem tečajev delnic Cofide, Cir in Olivetti, kar je prisililo k ukrepanju borzni svet, ki je povečal nihalni pas za De Benedettijeve vrednotnice. Tako kot se je zaCelo, se je zanje tudi končalo, slabo seveda, pa Čeprav s precej ublaženimi izgubami glede na najnižje teCaje, na katere so delnice strmoglavile v teku sestanka.
Za opis sprejema, ki ga je »Piazza Affari« pripravila operaciji Olivetti, so dovolj zgovorne že gole številke. Seštevek včerajšnjih borznih izgub naj bi dosegel 305 milijard lir, torej toliko, kolikor je pogorelo zaradi strmoglavljenja tečajev delnic družb, ki so vpletene v operacijo za povišanje kapitala za 2.900 milijard lir. To so delnice Olivetti, Cir in Cofide v njihovi redni, prednostni in varčevalni obliki. Redne Olivetti so pustile na terenu 10,15 odstotka vrednosti, Cir 6,96, Cofide pa 13,4 odstotka.
Toda številke niso vse. Iz prvih komentarjev operaterjev jasno izhaja bojazen pred morebitno negativno reakcijo tujih vlagateljev. Trg je že zbegan zaradi operacije Gemina, ki je v tujini naletela na skromno odobravanje, pravijo posredniki, zdaj pa je pred njim še naloga, da podpre operacijo De Benedetti. Obstaja resna nevarnost, da tuji kapitali zbežijo z borze. Predstavniki posredniških družb (SIM) in družb za upravljanje investicijskih skladov pa opozarjajo na še en vidik: tako drag naCrt za relan-
siranje grupe sam po sebi ni negativen, toda spremljati ga mora vsaj zamenjava menedžmenta, kot se je pred Časom primerilo ob preustroju grupe Pirelli po njenem neuspelem naskoku na Continental.
Kriza Olivettija vznemirja tudi predsednika vlade Dinija, ki je vCeraj poudaril, da je treba položaj vzeti v roke. Verjamem v dobro voljo, je dodal, da se to zgodovinsko italijansko podjetje izvije iz krize in vrne v cvetoč položaj, kot se je zgodilo s Fiatom, ki je bil le dve leti nazaj v zelo podobnih razmerah. Trg se nam pač lahko od časa do časa obrne proti.
Zaprepaščenje na milanski borzi zaradi težkih milijard, ki so šle v dim (AP)
BANKE / PROCES KONCENTRACIJE SE NADALJUJE
Zavod Cassaverona se širi na ves severni del države
VERONA - V italijanskem fi-nančno-bančnem se z nezmanjšanim ritmom nadaljuje koncentracija sil. Številne velike banke so si z nakupom pripojile manjše, ki so dotlej igrale tudi pomembno vlogo v krajevnem merilu. Na dokumentih manjših bank so tako izginila stara imena, ki jih je zamenjalo ime novega gospodarja. V nekaterih primerih pa so velike banke kupile odločujoče pakete delnic manjših bank. Te so ohranile svoje ime in seveda svojo kliente-lo, dejansko pa odločitve sprejemajo drugod. Pojav je precej razširjen ne samo v velikih mestih, kjer poslujejo velike banke, marveč tudi v manjših krajih, kjer poslujejo ljudske banke oz. nekadanje kmečko-obrtne posojilnice.
Proces še ni končan, v državo pa so prišle tudi tuje banke, posebno nemške in francoske. Seveda se domače velikokrat temu upirajo, pa Čeprav »denar nima vonja«.
V teku je še ena takšnih operacij. Cassa di Risparmio iz Verone, ki že dolgo posluje tudi v pokraji-
nah Vicenza, Belluno in Ancona, je imela do pred kratkim v svojem polnem naslovu vse štiri italijanske pokrajine, zdaj pa je to le »Cassaverona«. Lani je bila na 19. mestu lestvice vseh italijanskih bank, imela je 320 podružnic, zbrala je 26 tisoč milijard hranilnih vlog, posodila je 11 tisoč milijard, njeno premoženje pa je bilo vredno 3.270 milijard lir. Pred nekaj leti je kupila 25 odstotkov delnic videmsko-pordenonske banke CRUP in s tem dejansko razširila svoje poslovanje tudi do Gorice in Trsta. Do konca leta bodo Cassaverona, Cassamarca iz Trevisa in CRUP iz Vidma v istem finančnem holdingu. Zanima jih tudi slovensko tržišče, tudi zato, ker ima CRUP svoje predstavništvo v Novi Gorici. Z zastopniki CRUP so se zadnjega srečanja italijanskih podjetnikov z italijanskim ambasadorjem v Sloveniji Solarijem udeležili tudi funkcionarji Cassaverone. V zadnjem času so podružnice odprli tudi v nekaterih drugih italijanskih deželah.
Zdaj se zanimajo za nadaljnje
širjenje, vendar tokrat v obliki partnerstva z nekaterimi drugimi večjimi bankami. Kupiti nameravajo 15-odstotni paket delnic banke Ambrosianoveneto, ki ima v vsej severni Italiji 547 podružnic. Ta banka je sicer lani zbrala več hranilnih vlog kot Cassaverona, vendar ima manjše premoženje in rezerve zaradi znanih zapletov z Banco Ambrosiano izpred nekaj let. Povezava z Milanom pa Veroni ne zadostuje. Gledajo še bolj na zahod, in sicer v Piemont. Tam naj bi imeli dve možnosti povezovanja: ali z Banco San Paolo, ki je prva banka v Italiji, ali pa s hranilnico v Turinu, ki je med bankami na 13. mestu. Tudi na severno stran so pogledali: v Trentu in Bocnu posluje Banca di Trento e Bolzano, s katero bi Verona rada navezala tesne stike. Ce bi se te namere uresničile, potem bi nastal velik bančni sistem (niti ni nujno, da je to ena sama banka), ki bi bil med vodilnimi v severni Italiji, od francoske in švicarske do avstrijske in slovenske meje.
Marko VValtritsch
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
•	ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
Člani in uslužbenci goriške Kmečke banke na nedeljskem zborovanju v kinu Vittorio. o katerem smo poročali včeraj (Fotostudio REPORTAGE)

GLASBA
Flavta uvedla letošnje repentabrske popoldneve stare in sodobne glasbe
V nedeljo je skupina Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem javne radiotelevizijske ustanove RAI in tržaško pokrajinsko upravo predstavila prvi koncert iz letošnjega niza »Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«, ki ga kot običajno prirejajo v cerkvici na Tabru. Na otvoritvenem koncertu se je predstavil italijanski flavtist Gianni Lazzari, s katerim sta sodelovali tudi Dina Slama in Irena Pahor v vlogi bassa continua, in sicer s čembalom in z violo da gamba (foto KROMA).
Koncertni spored je bil posvečen posebno glasbeni zvrsti, in sicer »Francoski glasbi za flavto v začetku 18. stoletja«, kakor se je tudi glasil naslov nedeljske prireditve. Lazzari, ki je docent flavte na konservatoriju
v Ferrari in poučuje baročno flavto na Glasbeni šoli stare glasbe v Valdagnu, je že v prvi skladbi dokazal svojo dobro izvajalsko kakovost. Ta pa je še bolj izstopala v Suiti Bo dina de Bolsmortiera, v kateri se je flavtist predstavil brez bassa continua. Tu je Lazzari brez negotovosti podal ekspresivnost te glasbe in obenem postavil v ospredje njene dinamične odtenke. V Blavetovi Sonati pa sta ob flavtistu občasno s krajšimi melodičnimi deli prišli v ospredje tudi gambistka in čem-balistka. Posebno uspešna je bila Suite-Sonata Michela de La Barrea, ki sta jo oblikovala Lazzari in Pahor; delo, ki ga sestavljata dva stavka, in sicer prvi stavek opisne narave ter drugi zgrajen na danem basu, je omogočil izvajalcema, da sta
uspešno dokazala svoje tehnične zmogljivosti. Koncertni spored je dopolnila še Bolsmor-tierjeva Trisonata, v kateri je bilo občutiti še posebno predvsem skupno komorno podajanje izvajalcev v zadnjem stavku. Glasbeno srečanje je zaključila Che-devillejeva štiristavčna Sonata, v kateri se je skladatelj zgledoval po italijanskem stilu. Otvoritveni koncert štirinajste sezone, ki jo prireja skupina Gallus Consort, je letos ponudil prisotnemu občinstvu visoko izvajalsko raven. Poleg flavtista sta se na prvem koncertu dobro odrezali tudi naši domači izvajalki; Dina Slama je na špineti ustvarila gotovo glasbeno bazo, Irena Pahor pa je na violi da gamba le nakazala svoje večje glasbene in tehnične zmogljivosti.
Luisa Antoni
»Recept« skupine La Contrada žanje uspeh občinstva
La Contrada kot zasebno gledališče, pa čeprav s posebnim statusom javnega interesa, tudi po nuji razmer posveča svojemu občinstvu res posebno pozornost: nudi mu skrbno izbran repertoar, ki naj zadovolji željo po zabavi obsežnega dela stalnih abonentov; predvsem klasične postavitve, kakršne so všeč Contradinim gledalcem, ki večinoma niso ravno rosno mladi, vendar pa še vedno radoživi in vitalni, in se praviloma ne navdušujejo nad inovacijami, vendar se kančku novega ne upirajo, zlasti če jim ga gledališče postreže s prijaznostjo in ustrežljivostjo. Sicer pa je večer v gledališču tudi obred, del katerega je vzpostavitev posebnega stika med občinstvom in nastopajočimi, stika, ki sloni na vzajemnem spoštovanju in toplini, kot je prejšnji petek med predstavitvijo nove sezone poudaril Orazio Bobbio, ki je običajno glasnik gledališča. V svojem posegu je še poudaril nujnost po sodelovanju med štirimi večjimi gledališkimi strukturami v deželi, to je 'opernim gledališčem, deželnim stalnim gledališčem, videmskim centrom Centro servizi e Spettacoli iz Vidma in seveda La Contra-do samo.
Načel, ki vodijo delovanje La Con-trade, se je dotaknil tudi organizacijski vodja Luca Rebeggiani, ki se je zamislil predvsem nad nezanimanjem italijanskega občinstva za vse oblike predstav v živo nasploh in ne samo za gledališče, ki ob vsem tem še ni znalo najti prave poti med velikimi željami in tem, kar je treba narediti. La Contrada skuša nuditi kakovostne predstave, obenem pa biti tudi z gospodarskega vidika uspešno podjetje.
Kar se samega repertoarja tiče, je
La Contrada letos odločno zaigrala na smešne strune. Sezona se bo začela že 7. oktobra s komedijo v narečju, ki letos prvič ni prišla izpod peres Car-pinterija in Faragune, temveč sta jo po angleški predlogi predelala Nini Perno in Francesco Macedonio. Ariella Reggio in Orazio Bobbio se bosta predstavila kot zakonca Babu-der, ki skušata ustvariti vtis bogastva tudi z Avtom Isotta Fraschini na vrtu. Druga narečna komedija Gallina ve-cia (Stara kura), tokrat po predlogi toskanskega avtorja Augusta Novellija, bo sklenila sezono. Letos bo La Contrada postavila samo dve predstavi, ker bo ansambel sredi sezone zaseden s trimesečno turnejo po Italiji z lansko predstavo po Achilleju Campani-leju, ki je zunaj Trsta doživela dober sprejem (na sliki glavni izvajalci).
Med gostujočimi predstavami so zlasti zanimive La Fortuna con 1’effe maiuscola (Sreča z veliko začetnico) Eduarda De Filippa in Armanda Curcia v režiji Carla Giuf-freja, ki se že dalj časa sistematično posveča delu svojega slavnega someščana; musical Fregoli skupine Compagnia della Rancia z odličnim Arturom Brachettijem in radovednost zbujajoča postavitev slavne komedije Nella Simona Zares čuden par s kabaretnim parom Zuzzurro e Gaspare v glavnih vlogah. Iz stare gledališke zakladnice izvirajo še Molierova Sola za žene s Sergiom Fantonijem in Machiavellijeva La Mandragola v postavitvi Sardinjskega gledališča. Ostale predstave so večinoma uspešnice sodobnega francoskega in angleškega lahkotnega gledališča.
(bov)
Pino Daniele in Pat Metheney začenjata jutri zvečer v Pordenonu skupno turnejo
Latošnje glasbeno poletje je v naši deželi potekalo v znamenju kakovosti. Velikih, mnoZičnih koncertov ni bilo, saj je tudi edini napovedan nastop, ki bi znal pritegniti vsaj 10.000 ljudi (mislimo na nastop Eltona Johna v Pordenonu) odpadel zadnji trenutek. Vseeno pa smo z nastopi, ki smo jim lahko v poletni vročici sledili, nadvse zadovoljni. Zucchero, Noa, Los Lobos, Joan Baez, Giorgia, Litfiba, Ruggeri, America, Maceo Parker, Pooh, Inti Illimani, Tito Puente in Chuck Berry so ljubiteljem glasbe podali nepozabne ure veselega razpoloženja.
Jeseni se bodo srečanja z znanimi glasbeniki popestila, saj so že najavljeni nastopi Zucchera (4. in 5. oktobra v Trevisu), skupine Primus (14. oktrobra) v Pordenonu, angleški rock zvezd Simple Minds (20. oktobra v Trevisu,
Se prej pa v Ljubljani), hard rock skupine bon Miden (2. decembra v Pordenonu) in Claudia Baglionija (nekaj dni kasneje v Trevisu). Glavni septembrski dogodek pa bo jutri, ko bosta v Pordenonu nastopila Pino Daniele in Pat Metheny (na slikah), v
soboto pa bodo v Selu na Krasu v Sloveniji nastopili Black Sabbath.
Po številnih govoricah je pred nekaj mesecih končno prišlo do srečanja med dvema zelo slavnima kiratistoma, Neapeljčanom Pinom Danielejem in Američanom Patom Methenyjem. Srečanje med partenopejsko moderno glasbo (zmes tradicije, sredozemskih vplivov, rock, soul in drugih glasbenih zvrsti) in fusion melodijo so si ljubitelji različnih glasbenih žanrov že zdavnaj želeli. Turneja, katere začetek bo prav jutri v Pordenonu, pa je morda najvišja možna spojitev. Skupnih točk v glasbi dveh mojstrov je veliko: oba izvrstno obvladata kitaro, oba raziskujeta in izvajata svetovno oz. world mušic glasbo, oba sta zelo priljubeljna v Italiji (ki je Methenyjeva druga domovina), oba se zavzemata za sodelovanje z drugimi glasbeniki. Pino Daniele je lani nastopil na poletni turneji skupaj z Jovanottijem in Erosom Ramaz-zottijem, Pat Metheny z Joh-
nom Scofieldom, oba sta spomladi izdala zelo lepo ploščo in žela precejšen uspeh na številnih koncertih. Prav v okviru teh je v Rimu končno prišlo do srečanja, na katerem sta se zmenila za skupno septembrsko turnejo.
Pino Daniele in Pat Metheny bosta, kot smo že rekli, začela skupno koncertiranje jutri zvečer na pordenon-skem sejmišču. Tu so pripravili poseben prostor, ki lahko sprejme več kot 12.000 ljudi. Na voljo je v običajnih prodajnih mestih še nekaj vstopnic za sedeže, medtem ko je prostora na travniku še kar precej.
Koncert bo razdeljen na tri dele. Ob 21. uri bo kot prvi nastopil Pino Daniele, ki bo v običajnim bendom v sestavi Rite Marcotulli (klavir), Jimmyja Earla (bas) in Leleja Menot-tija (bobni) predstavil program, ki bo poleg nekaj slanvih uspešnic slonel predvsem na
skladbah zadnjega albuma Non calpestare i hori nel deserto.
Dobro uro kasneje bo ameriški kitarist Pat Metheny s svojo pomerljivo in sanjsko glasbo popestval tisoče ljudi, ki jih pričakujejo jutri v Pordenonu. Pat bo nastopil z istim bendom, ki je maja v Trevisu žel odobravanje navdušene publike. Poleg dolgoletnih sodelavcev, ki so Lyle Mays (klaviature), Steve Rodby (bas), Paul VVertico (bobni) bodo z njim nastopili še vokalista David Blamires in Mark Ledford in bobnar Luis Con-te. Skladbe zadnjega albuma We live here bodo popestrili s starejšimi hiti.
Zaključni set pa je gotovo najbolj pričakovan. Pino in Pat se bosta z obema skupinama srečala na odru za polurni skupni nastop, program katerega je seveda neznan, obeta pa se, da bo med najbolj zanimivimi na svetu.
Pino Daniele in Pat Metheny bosta po Pordenonu nastopila še v drugih italijanskih mestih in ni izključeno, da bosta na tej turneji posnela tudi skupno ploščo, ki bi morala iziti pred božičem.
Aleš VValtritsch
LITERATURA / 10 LET MEDNARODNEGA PISATELJSKEGA SREČANJA VILENICA'95
Taufer: »Vilenica je paradigma«


.
iiiiiHS
m.*?}
: ^:

K 1| ■H
V


Veno Taufer, srce Vilenice (Foto: Bojan Velikonja)
LIPICA - Očeta in vodjo srečanj Vilenica smo vprašali, kako bi označil minulo desetletje te prireditve, kam bi jo umestil ta trenutek in kakšno prihodnost ji napoveduje. Veno Taufer:
»Rekel bi, da je Vilenica nekako koncipirala silne spremembe, M so se zgodile v preteklem desetletju. 2e od vsega začetka je bila njena ambicija spodbuditi in podpreti demokratizacijo Slovenije in utemeljiti položaj Slovenije v svetu ter svetu odpreti pot vanjo. Ce so bili od začetka zato debate ali udeleženci disidentski, je bilo to zaradi vprašanj, ki smo jih tedaj postavljali. Čeprav smo jih postavljali kot literarna, so zahtevala političen odgovor. Srednja Evropa, o kateri smo govorili, je zdaj realnost. Lahko bi rekel, da je Vilenica zato, ker je bila tako ambiciozna že od začetka, ostala še vedno živa. Zdaj se kažejo njene še te-meljnejše usmeritve. V Evropi je treba utrditi izkušnjo srednjeevropejstva: odprtost, toleranco, nasprotovanje oz. zavedanje, kako nevarna je lahko samozadostnost, kako hitro samozadostnost lahko postane agresivna, najbolj na kratko rečeno mora biti ta izkušnja vgrajena v sam temelj prihodnje družbe, za katero upamo, da bo združena Evropa. Morda se ne motim, da se bo Vilenica razvijala naprej v pisateljsko samospraševanje, iskanje vloge pisatelja v svetu, ki je postal mnogo bolj pluralističen v vsakem smislu. Občutek imam, da se pisatelji otresajo popreproščene, spolitizirane vloge, kakršno smo imeli v časih, ki po svoje niso bili lahki, vendar so biti to časi skupnosti, zdaj pa prihaja čas, ko je treba najti mesto individuuma v teh skupnostih. Zato so bile na letošnjem di-sputu razprave dosti bolj osebne, zanimivo pa je, da so se vse zbrano usmerjale v pisateljevo vlogo, čeprav iz različnih stališč. Skratka, optimističen sem glede prihodnosti Vilenice ne glede na to, da njena promocijska vloga ni majhna in je za mlado državo dosti bolj pomembna, kot se le-ta tega zaveda.«
(L. B. N.)
Antologija slovenske poezije v poljščini
LJUBLJANA - Pri poljski založbi Pogranicze, Sejny je izšla antologija slovenske poezije z naslovom Mah in srebro. Pesmi je po lastni presoji izbrala in prevedla Katarina Salamun-Biedrzycka, kot urednica je pri urejanju sodelovala Marzanna Bogumila Kielar. V antologiji so zbrane pesmi petindvajsetih slovenskih pesnikov in pesnic, med njimi so pesmi Franceta Prešerna, Otona Župančiča, Josipa Murna, Lili Novy, Tomaža Salmuna, Aleša Debeljaka in številnih drugih. Katarina Salamun-Biedrzycka je pesmi prevajala skoraj trideset let. Za vsako desetletje je izbrala po dva pesnika, začela pa je s Prešernom. V knjigi sta zajeti dve stoletji, ki označujeta tudi začetek plodnega sodelovanja med poljsko in slovensko kulturo. Vendar pa ne gre za predstavljanaje pesnikov v vseh njihovih fazah ustvarjanja, ampak je to subjektivno videnje določenega izbora pesmi in pesnikov, kar je značilnost antologij. Nekatere avtorje, ki so prevedeni v tej knjigi, so na Poljskem že brali, medtem ko so številni prevedeni prvič. Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, je predvsem pomembno, da je knjiga izšla dvojezično in bo na voljo tudi v naših knjigarnah. Izid je podprla Trubarjeva fondacija iz Slovenije. (A. Z.)
LJUBLJANA - Pretekli teden je od četrtka do nedelje potekalo 10. mednarodno pisateljsko srečanje Vilenica '95. Letošnji nagrajenec, švicarski romanopisec Adolf Muschg, se je denarnemu delu nagrade odrekel v korist beguncem iz BiH v Sloveniji. Med srečanjem so pisatelji razpravljati na temo Ati pisatelji potrebujejo svet, ki njih ne potrebuje? Na štirih literarnih večerih je svoja dela prebralo 27 udeležencev, izmed njih pa je bila za najboljši nastop z vileniškim kristalom nagrajena poljska pesnica Marzanna Bogumila Kielar.
Uvodni esej za razpravo o vzajemni potrebnosti pisateljev in sveta je prispeval slovenski književnik Lojze Kovačič. V petek ga ni bilo v Divačo, da bi začel razpravo, zato jo je uvedel nagrajenec Muschg. V svojem eseju, sestavljenem posebej za to priložnost, primerja svojo domovino Švico - državo, ki bi morala narod posebej zase šele poiskati - s Slovenijo - državo, ki jo je zase našel slovenski narod. Ugotovil je, da prihodnost Evrope ni ne v prvem ne v drugem načinu bivanja. Zanj je Evropa ime za družbo, v kateri ni nihče državljan, pač pa so vsi udeleženci skupnosti. Sicer so razpravljale! k temi pristopati različno: od posredovanja konketnih izkušenj udejstvovanja za uveljavitev tolerance v svetu do filozofskih razmišljanj o zakonitostih življenja.
Program letošnjega srečanja je bil jubilejno bleščeč. Ohranil je svojo tradicionalno zasnovo (začetek z literarnim večerom, nadaljevanje z razpravo, literarno matinejo in drugimi branji - vse v različnih kraških krajih, medtem ko so udeleženci nastanjeni v Lipici - ter zaključek s slovesno podelitvijo nagrade v jami Vilenica), vendar ga je obogatilo število udeležencev (skoraj dvesto) in njihov posebno skrben izbor.
Med njimi se nekateri srečanja udeležujejo redno vse od začetka, na primer avstrijski literat Ludwig
smo v Vilenici razpravljati, kako lahko srednja Evropa postane del Evrope. Vilenica je orfičen kraj: prag pred reko. Za pisatelje z Vzhoda je bilo to srečanje prag v svet. Srednja Evropa je zdaj res sredi Evrope in suverenost, za katero se je prej zavzemalo srečanje, bi danes morala nadomestiti subverzivnost. Zdaj je treba zabroditi v vileniško reko.«
Richard Jackson (Foto: B. V.)
Hartinger, ki pravi, da je star in mlad kot Vilenica: »Pred desetimi leti sem se začel učiti slovenščino, potem ko tukaj nisem le odkril cvet slovenščine in poezije v njej, pač pa tudi spoznal svet različnih sre-dnjeevropskih kultur. Ravno tukaj na Krasu sem našel zatočišče sredi lažnive Evrope in tukaj sem postal tihotapec besed med dvema jezikoma. Danes imam dve duši, ker govorim dva jezika. V začetku
Ludwig Flartinger (Foto: B. V.)
Drugi udeleženec, ki govori slovenščino enako dobro kot svoj materin jezik, je češki prevajalec Franti-šek Benhart: »Nekaj čudovitega je, da takšen majhen narod zmore vileniško in blejsko pisateljsko srečanje. Vilenice sem se udeležil šestkrat. Srečanje se ne razvija premočrtno. Sčasoma se mi je zazdelo, da je na disputu preveč monologov - ni izmenjave različnih gledišč na določeno temo. Glede politike izbiranja nagrajencev (ne smejo biti iz Slovenije, op. ur.) nimam pripomb. Je že tako, da si mora majhna književnost prizadevati, da svet izve zanjo. Zal pa mi je, da so slovenski avtorji zato zapostavljeni. Sicer pa na Češkem za Vilenico vedo tudi tisti, ki slabo poznajo slovensko književnost.«
Richard Jackson, ameriški pesnik, je še eden od navdušenih prijateljev slovenske literature - na Univerzi v Chattanoogi izdaja celo Malo revijo, ki ji je posvečena. Desetletje srečanja komentira takole: »Spremembe je mogoče opaziti predvsem v temah in prispevkih na disputu. So pokazatelj najbolj pomembnih vprašanj na tem območju in v potitiki te države. Sprva je bilo veliko energije posvečeno definiciji srednjeevropske literature. Danes jo umeščamo v širši okvir, specifična vprašanja pa nadomeščamo z esencialnimi. Tako je letos poleg zbornika del srednjeevropskih udeležencev izšla še knjižica z deti tistih iz drugih regij. Ra-
EVROAGENDA
VENEZIA
Moore na otoku
Henry Moore. Fondazione Cini, Iso-la di San Giorgio Maggiore, Vene-zia, do 26. novembra, odprto od torka do nedelje med 10. in 18. uro, informacije na tel. 0039/41/5289900. Obsežna razstava, ki obsega 79 skulptur, 41 risb (na sliki Moorova študija Pieta Giovanija Bellinija, 1975), 22 grafičnih listov in 3 tapiserije, ponuja pregled šestih desetletij ustvarjanja enega napomembnejših in najvplivnejših kiparjev našega stoletja, Angleža Henrya Moora (1889 - 1986). Razstava se navezuje na letošnji jubilejni stoletni Beneški bienale, na katerem je Moore leta 1948 prejel kiparsko nagrado, kar mu je zagotovilo in utrdilo mednarodni sloves.	(V. U.)
BASEL__________________________
Mati in sin
Ilya Kabakov: Ein Meer von Stimmen. Museum ftir Gegenvvartkunst, St. Al-ban-Rhcinvveg 60, Basel, do 5. novembra, odprto od torka do sobote med 11. in 17. uro, informacije na tel. 0041/61/272 81 83.
Sloviti ruski ustvarjalec, Ilya Kabakov (v ljubljanski Modemi galeriji pred meseci v Hiši v času) je lani pripravil instalacijo Mati in sin (na sliki študija zanjo), v kateri je v obliki hiše združil tragične avtobiografske zapise svoje matere in svoje odgovore na materina vprašanja v morje glasov, besed. Instalacijo je odkupila baselska fundacija Emma-nuel Hoffinann, ob njegovih zgodnejših delih pa je zdaj na ogled v Baslu. Vsa dela izhajajo iz švicarskih zbirk. (V. U.)
RIMINI
Rimineška šola
II Trecento riminese. Maestri fra Ro-magna e Marche. Museo della citta, V. Tonini 1, Rimini, do 6. januarja 1996, odprto od torka do nedelje med 8.30 in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro, informacije na tel. 0039/541/21482.
V Riminiju so letošnje leto posvetili svoji umetnosti 14. stoletja; za razstavo rokopisov so odprli še obsežno razstavo tabelnih del najpomembnejših avtorjev rimineške šole (na sliki: Pietro da Rimini: Sv. Gregor, okoli 1325). Sola je zrasla na temelju vplivov likovnih inovacij, ki jih je med svojim postankom v mestu zapustil Giotto. Razvila je svoj slog, ki je pozneje vplival tudi na ustvarjalnost drugih dežel.	(V. U.)
BONN_________________________
Antonin govori vojakom
Klaus vom Bruch: Atraud spricht vor den Soldaten. Kunst-und Ausstellung-shalle der BRD, Friedrich-Ebert-Allee 4, Bonn, do 29. oktobra, odprto od torka do nedelje med 10. in 19. uro, informacije na tel. 0049/228/9171 200. Kolnski kipar in ustvarjalec na področju videa Klaus vom Bmsch je doslej že sodeloval na pomembnih projektih (documenta 8). Predmet njegove tokratne instalacije Antonin Artaud govori vojakom, je petdeseta obletnica izkrcanja zaveznikov. Postavitev vlju-čuje stekleno hišo, ki v okviru razstavišča simbolizira hišo znotraj hiše. Na površine njenih steklenih sten je projiciranih več video posnetkov (na sliki izsek iz videa).	(V. U.)
zvoj Vilenice je povsem logičen, kot da bi se drevo razraščalo iz korenin in s krošnjo pokrivalo več in več prostora.«
Raymond Detrez, prevajalec iz flamskega dela Belgije, ima vtis, da je prvotna potreba po skupnih estetskih in političnih vrednotah danes postala implicitna - iz debate je prešla v poetična besedila udeležencev. Ker pa je »danes postala komunika-
Josip Osti (Foto: B. V.)
cija med Vzhodom in Zahodom izrazito komercialna, je Vilenica dragocena, saj zmore ohraniti in uveljaviti druge vrednote«. Slovenski pisatelj Rudi Šeligo je podobnega mnenja: »Na začetku 80. let sta v Vilenici potekali dve vzporedni akciji: promocija slovenske literature prek konsolidacije srednjeevropskega kulturnega prostora in eminentno politična akcija. Danes ni več treba vztrajati pri uveljavljanju srednjeevropske kulture; to je bilo smiselno, ko je bila ta kaznovana z vključitvijo v federacije pod obnebjem realnega socializma. Danes mora radikalno odločno priti do refleksije ne samo kulture, temveč širše civilizacije vse Evrope in sveta. Račun, ki je samoumeven, je na koncu seveda literarna konstanta.«
Letošnje vileniško srečanje je še bolj kot prejšnja leta ves čas potekalo z ozirom na krizna žarišča v Evropi, zdaj dogajanja v BiH. O tem najbolje govori bosanski pesnik Josip
Osti, lanski nagrajenec Vilenice: »Deset let Vilenice potrjuje ne le lepoto in koristnost takšnih srečanj, marveč tudi, da ima njen koncept trajno vrednost za slovensko književnost, ker se ta tako uveljavlja in ker srečanje v Sloveniji širi vednost o drugih književnostih. Kdo bi lahko rekel, da pesniška beseda, izgovorjena med mašo v pody zemni katedrali - v jami Vilenica - ne seže daleč. Toda koncentrični krogi njenega odmeva so prišli zelo daleč. O tem pričata kakovost tukaj predstavljane literature, podeljene nagrade (doslej so jo poleg omenjenih v tem članku prejeli F. Tomizza, P' Handke, P. Esterhazy, J-Skacel, T. Venclova, Z-Herbert, M. Kundera in L-Monikova, op. ur.) ter kristala, ne nazadnje pa tudi zbornikov, ki izhajajo. Letos ne morem, da se ne bi se zahvalil številnim pisateljem, ki so izrazili iskreno in globoko sočustvovanje z vojno nesrečo, ki j° trpijo ljudje v BiH.«
Lela B. Njatin
AVSTRIJA / NEONACISTA NA ZATOČNI KLOPI
Sodišče bo poslušalo 133 prič, razsodba proti dvojici pa bo znana sredi oktobra
Peter Binder in Franz Radi med policistoma. (Telefoto AP)
DUNAJ - V avstrijski prestolnici se je včeraj Pričela sodna obravnava proti avstrijskima neonacistoma Petrom Binderjem in Franzom Radiom. Oba sta osumljena priprave in izvedbe prvih atentatov s pisemskimi bombami, ki so decembra leta 1993 Šokirali vso avstrijsko javnost in v kateri so bile težko ranjene Štiri osebe.
Oba neonacista sta obtožena desetih poskusov umora in oživljanja nacizma, saj sta Binder in Radia vodilna predstavnika prepovedane avstrijske neonacistične organizacije VABO. Državni tožilec je 28-letnega elektrotehnika Binderja z Dunaja obtožil, da je sestavil deset pisemskih bomb ter jih tudi razposlal, 27-letnega Studenta prava Radia iz Gradca pa je označil kot načrtovalca in pobudnika. Kazenski zakonik za navedeno kaznivo dejanje predvideva °d deset do dvajset let za-Pora, pri posebej nevarnih storilcih celo kazen dosmrtne jeCe.
Državni tožilec je v svoji utemeljitvi obtožbe poudaril, da državno tožilstvo sicer ne razpolaga z neposrednimi dokazi za vpletenost obeh obtoženih neonacistov v omenjena zločinska dejanja, izpostavil pa je, da obstajajo močni posredni dokazi za njihovo vodilno vpletenost pri pripravah in izvedbi ntentatov s pisemskimi Bombami.
Branilca pa sta ob začetku procesa dejala, da Binder in Radi priznavata svojo krivdo glede obtožbe 0 oživljanja neonacizma, ne pa glede obtožbe priprave in izvedbe atentatov s pisemskimi bombami.
Kot glavni razbremenilni argument pa je obramba navedla, da je prvi seriji pisemskih bomb sledila Se druga in sicer Sele oktobra leta 1994, torej devet mesecev po aretaciji Binderja in Radia.
V okviru sodne obravnave, ki bo trajala vsaj do sredi oktobra, bo porotno sodišče poslušalo skupaj 133 prič, med njimi poleg strokovnjakov za raz-streljivo seveda tudi žrtve atentatov, med drugim tedanjega dunajskega župana Helmuta Zilka, kateremu je odtrgalo tri prste leve roke, od pisemske bombe prav tako težko ranjeno urednico televizijskih oddaj za tujce na ORF Silvano Meboier ter župnika za begunce v Hartbergu na Štajerskem, Janischa.
Notranje ministrstvo je v zadnjih dneh večkrat pozvalo prebivalstvo, še posebej pa krog ogroženih oseb, naj bodo Se posebej previdne. Po mnenju varnostnih organov namreč ni izključeno, da bo neonacistična scena v Avstriji
sodno obravnavo vzela za povod za novo serijo atentatov in tako skušala razbremeniti oba obtoženca, češ da so dejanski storilci Se vedno na prostosti.
Avstrijski varnostni organi so Se naprej prepričani, da je prva in druga serija atentatov s pisemskimi bombami tesno povezana tudi z atentatoma na dvojezično ljudsko šolo v Celovcu avgusta leta 1994, ko je bil težko ranjen koroški policist, in s krvavim zločinom v Gornjih Bortah (Obenvart) na Gradiščanskem v prvih dneh letošnjega marca, ko je bomba ubila štiri pripadnike narodne skupnosti Romov. Po vseh teh terorističnih akcijah so se namreč pojavila pisma, v katerih je neka »Bajuvarska osvobodilna armada« prevzela odgovornost, hkrati pa zagrozila z novimi atentati. Grozilno pismo omenjene neonacistične organizacije je oktobra lani prejel tudi nekdanji slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Ivan Lukan
ZDA / TELEVIZIJSKA NAGRADA EMMV
Najuspešnejša je bila televizijska mreža NBC
S svojim nadaljevankami je dobila 28 nagrad
LOS ANGELES - Letos je že 47. potekala prireditev za podehtev ameriških | televizijskih nagrad Emmy. To pot so bile še ' zlasti uspešne tako imenovane zdravniške serije. ; Največ nagrad so si nam-l reč zaslužile nadaljevanke ! »ER«, »Frasier« in »Chicago Hope«.
Velik uspeh je imela nadaljevanka »ER« o življenju in smrti v neki Cikaški bolnišnici. Serija je bila nagrajena za najboljšo režijo, scenografijo in stransko žensko vlogo. Se več nagrad pa je dobila nadaljevanka »Frasier«, komedija o psihiatrih. Serija oziroma njeni igralci (na sliM desno spodaj) je dobila pet nagrad. Obe nadaljevanki sta televizijski mreži NBC prinesli skupno 28 nagrad. Nobena' druga televizijska mreža ni bila tako uspešna, saj je bila slavna CBS Sele druga z 19 nagradami, tretja pa se je uvrstila kabelska televizijska mreža HBO z 15 nagradami. Mreža ABC je letos dobila le Sest nagrad, kar
je njen najslabši rezultat v zadnjih desetletjih.
Candice Bergen (spodaj na sliki z materjo) je dobila nagrado Emmy kot najboljša televizijska komična igralka v vlogi novinarke Murphy Brovvn. Igralka je kljub temu izjavila, da bo konec sezone zapustila istoimensko serijo. To je vsekakor prvič v 47-letni zgodovini nagrade, da je kdo zmagal pet Emmyjev kot najboljši igralec ali igralka v isti vlogi. Pred tem je bila Mary Tyler Moore nagrajena s petimi Emmyji za svojo vlogo v dveh različnih komičnih nadaljevankah.
Emmyjevega večera se je udeležila tudi legendarna Barbra Streisand (na sliki desno). Znano je, da se pevka ne udeležuje rada takih prireditev. Tokrat pa je slo za posebno priložnost. Streisandova je bila za posnetek svojega nedavnega zgodovinskega koncerta namreč nagrajena s petimi Emmyji. Med temi so bile tri nagrade tehničnega značaja.
_ NOVA ZELANDIJA / NAJHUJSA NESREČA OD LETA 1963
NEMČIJA / ZAKONODAJNO PROTISLOVJE
Minibus prebil ograjo mostu in strmoglavil v ledeno reko
V nesreči je umrlo vsaj 12 potnikov, med temi več otrok
VVELLINGTON - V najhujši novozelandski prometni nesreči zadnjih 32 let je umrlo vsaj 12 °seb, med temi več ptrok. Na mostu na cesti iz Napierja v Taupo je minibus prebil železno ograjo mostu in se pogreznil v ledenomrzle valove reke Mohaka novozelandskega Severnega otoka. Reševalnim ekipam se je Sele po Stiriur-nem trudu posrečilo pritrditi vozilo z železnimi kabli in tako preprečiti, da bi bilo prepuščeno na milost in nemilost deročega rečnega toka (na sliki). Doslej so našli le dve trupli, medtem ko so nadaljnje iskanje morali Prekiniti, ker so se razmere tako poslabšale, da Potapljači niso mogli nadaljevati svojega dela.
Sodijo mu za »zločine«, ki so bili v NDR zakoniti
Schalck-Golodowsl<i je obtožen nezakonitega nakupa vojne opreme za vzhodnonemško vojsko
BERLIN - Poslovnež nekdanje Nemke dokratiCne republike Alexander Schalck-Golodovvski se je včeraj prvi dan procesa zaradi svojih za ZRN nezakonitih poslov berlinskim sodnikom predstavil kot prepričan komunist, ki mu ne morejo soditi na podlagi vsiljene zakonodaje »zmagovalcev« in je torej nedolžen.
Zaradi obtožbe nezakonitega uvoza strelnega orožja in infrardečih vizirnih daljnogledov za ljudsko armado NDR bi lahko Schalcka Golodovvskega obsodili na pet let zapora. »Poslovnež«pa je vCe-raj takoj prešel v protinapad in berlinskim sodnikom prebral svojo osebno izjavo. V njej je poudaril, da ima »Cisto vest«, predvsem pa je »nezakonita« obtožnica na njegov raCun. Ko je uresničeval svoje trgovske posle, ni mogel vedeti, da s tem krši zakonodajo tedaj njemu tuje države, kot je bila Zvezna republika Nemčija. Prav zato je nezakonito, da mu sodijo za dejanja, ki jih je storil kot lojalni državljan NDR.
Tudi v tem primeru prihaja do prave disonance med zahodnonemško zakonodajo, ki ji na Vzhodu marsikdo pravi kar
vsiljena zakonodaja zmagovalcev. Zvezno nemško ustavno sodišče je maja razsodilo kot nezakonito načelo vsiljene zakonodaje, ko je ocenjevalo razsodbo zaradi veleizdaje za Marcusa VVolfa (bivšega šefa vzhodnonemške tajne policije, ki ni izdal svoje domovine (ZRN), ker je bila takrat njegova domovina NDR.
Schalk upa, da bodo tudi zanj veljali podobni kriteriji, prav zato so njegovi od-" vetniki zahtevali arhiviranje postopka, ali vsaj odložitev, dokler se ne bo izreklo ustavno sodišče. Obtožnica je navsezadnje v nasprotju z mednarodnimi normami in z nemško ustavo, je povedal Schalk, ki je poudaril, da s svojim poslovanjem ni prizadel nobenega državljana NDR. Brez oklevanja je priznal, da je sodeloval s tajno policijo Stasi in med drugim izjavil, da je socializem prava pot za mir in pravičnost.
Alexander Schalck-Golodowski, ki je bil eden od najbolj zaupnih mož Ericha Honeckerja, ima še druge odprte račune. V teku so namreč še štiri preiskave o njegovih nezakonitih poslih, če pa se bo sedaj izmuznil, mu tudi za drugo ne bodo uspeli soditi.
NOVICE
Stavke v Alžiriji
AL2IR (dpa) - Splošno stavko v alžirskem glavnem mestu Alžira so vCeraj spoštovale skoraj vse panoge gospodarstva, celo alžirske pošte so ostale zaprte, v bolnišnicah pa sprejemajo le nujne primere. Z enodnevno splošno stavko alžirski sindikati protestirajo zaradi vladinega privatizacijskega programa, vse slabših življenjskih razmer delavcev, zmanjšane kupne moti in odpuščanja delavcev. Alžirski sindikati zahtevajo predvsem obstanek državnih podjetij, saj grozi zaradi privatizacije zmanjšanje števila delovnih mest za kar četrt milijona. Kmalu namerava namreč alžirska vlada prodati 1250 majhnih in srednjevelikih podjetij ter 50 tovarn. Razen gospodarstva so včeraj stavkali tudi mediji. Vsi neodvisni časopisi tri dni ne bodo izhajali. Na ta način protestirajo proti umorom novinarjev, saj je od maja 1993 kar 43 novinarjev nasilno izgubilo življenje, od tega kar pet v zadnjem tednu.
Ruska jedrska tehnologija Iranu
JERUZALEM (Reuter) - Po sklenitvi rasko-iranske pogodbe o ruski dobavi jedrske tehnologije Iranu v prejšnjem tednu je vlada v Izraeluizredno zaskrbljena. Izraelski tiskovni predstavnik je izrazil zaskrbljenost zaradi večanja jedrskih zmogljivosti Irana, »zakletega sovražnika Izraela«. Gre za dobavo treh lahkovodnih reaktorjev, ki bi jih Iran lahko uporabil za izdelavo jedrskega orožja. Tudi ameriška prizadevanja, da bi preprečili izvoz občutljive jedrske tehnologije v Iran, niso obrodila sadov. Izraelski zunanji minister Jicak Rabin bo z izraelsko zaskrbljenostjo med obiskom v Moskvi seznanil tudi ruskega premiera Čemomirdina.
Študentski protesti v Sudanu
KARTUM (dpa) - V sudanski prestolnici so se v ponedeljek spopadli demonstranti in policija. Pred univerzo v Kartumu se je zbralo približno tri tisoč študentov, ki so protestirali proti vladi generala Omarja Baširja. Studentom se je pridružilo tudi veliko Število mimoidočih.Poli-cija je v spopadu uporabila tudi solzilec. Pri tem naj bi bilo ranjenih vsaj petnajst oseb. V podobnih dogodkih prejšnjo nedeljo je bilo ranjenih petnajst študentov.
__________RUANDA____________
Nedolžni gnijejo v zaporih
Hutujski begunci se upravičeno bojijo vrnitve
RIGALI (Reuter) - Oborožena skupina Hutujcev je v vzhodnem Zairu napadla bencinsko črpalko, ki jo uporabljajo vozila Visokega komisariata ZN za begunce, ki si prizadeva za vrnitev ruandskih beguncev v domovino. Eksplozija je sicer zanetila požar, ni pa terjala žrtev. To je le najnovejši od številnih napadov na človekoljubne organizacije, ki so se začeli pred dvema tednoma, njihov namen pa je preprečiti vračanje beguncev v Ruando.
Organizacija ruandskih hutujskih beguncev postavlja za vrnitev več pogojev. Zahteva plurahstični politični sistem v Ruandi, vrnitev hu-tujske imovine, ki jo je odvzela vlada, in zagotovilo, da tistih, ki se bodo vrnili, ne bodo zaprli. Neuradno namreč ocenjujejo, da je več kot sto tisoč Hutujcev zaprtih, nihče od njih pa še ni dočakal sodnega procesa. Po poročilih predstavnikov človekoljubnih organizacij so razmere v ruandskih jetnišni-cah naravnost nečloveške.
Na nepokritem dvorišču kigalskega osrednjega zapora je zgnetenih na tisoče mož. Medtem ko dež lije na napol nage jetnike, ti nepremično ždijo v blatu. Premočena množica, stisnjena v zapor, zgrajen za desetkrat manj ljudi, zaprepade obiskovalce. Grozen smrad po iztrebkih in razpadajočem mesu napolnjuje zrak. Tisoče rok jetnikov se steguje in prosi za pozornost, njihove oči pa zatekle zaradi umazanije in okužb strmijo iz dušeče se množice teles. Zaporniki, med njimi tudi zdravniki, učitelji, novinarji in nekdanji diplomati, so obtoženi, da so sodelovali v lanskem genocidu, ko je bilo ubitih skoraj milijon Tutsijev in Hutujcev.
Številni med njimi čakajo na sodni proces že več kot leto dni, država pa je v genoci-
du izgubila tri četrtine sodnikov. Nihče še ni prišel v stik z odvetnikom in samo malo jih ve, zakaj so v zapora. »Ne moremo dihati, spati; ni prostora, da bi se usedli, kaj šele premaknili,« pravi do pasu goli študent Fabien Munyembaraga. »Zaporniki se med sabo grizejo kot živali, ko se borijo za hrano,« razlaga. »Pustili so nas, da tukaj zgnijemo.«
Vseh 53 tisoč jetnikov v Ruandi so stlačili v trinajst zaporov, nihče pa še ni dočakal procesa. Uradniki sodišča za genocid, ki deluje pod okriljem OZN, pravijo, da nihče od zaprtih ni na vladnem seznamu skoraj štiristotih vodij pokola, ki zdaj živijo v Evropi, Afriki in ZDA. Arbitrarne aretacije po besedah uradnikov za človekove pravice še večajo strah dveh milijonov hutujskih beguncev, ki se nočejo vrniti domov. KMto Mugemanshuro, izvoljeni vodja zapornikov, pravi, da vsak teden zaradi zadušitve umrejo po trije jetniki. 65 odstotkov jih ima gnile noge, ker stojijo bosi v umazaniji, in številnim so morali amputirati prste. Več kot polovica jih trpi zaradi počenih ušesnih bobničev in ugrizov, ki so jim jih zadali sojetniki. Deževna doba se že bliža in z njo toča, la bo bičala zapornike. »Mnogi tukaj niso sodelovali v genocidu. Krivci so se zatekli v tujino, mi pa služimo za talce,« še razloži Mugenmashuro. Nihče od zapornikov, s katerimi so se pogovarjali novinarji Reuterja, ni priznal sokrivde za genocid.
Novinar Joel Hakizima-na, ki je delal pri ruandskem radiu, ko je ta pozval Hutujce, naj ubijajo Tutsije, pravi, da je samo ubogal ukaze. »Da, res sem pozval ljudi po radiu, naj uničijo nasprotnika. Bila je vojna. Počeli smo tisto, kar nam je naročila vlada.«
OSMI DAN KONFERENCE ZN O ŽENSKAH
»Spolne pravice« so le človekove pravice žensk
PEKING (Reuter, dpa, S. D., telefoto: AP) - V sklepnem dokumentu ne bodo omenjene »spolne pravice«, so se v nedeljo pozno ponoči dogovorile delegacije 181 držav, ki sodelujejo na konferenci. Da se zapiše termin spolne pravice, je zahtevala Evropska unija, proti pa so bile delegacije Vatikana in islamskih držav, ker bi termin lahko vključeval tudi ne-tradicionalne oblike družine.
Ker so se dogovorili, da med človekove pravice sodita tudi pravici žensk do nadzorovanja in svobodnega odločanja o spolnosti, je generalna sekretarka konference Gertrude Mongella včeraj že oznanila: »Večino dela smo opravili.« Poziv četrti svetovni konferenci je včeraj poslala Nobelova nagrajenka za mir mati Tereza. V pismu, ki ga je v njenem imenu prebrala Mercedes Arzu VVilson iz Gvatemale, je ostro obsodila splav, saj je materinstvo velik dar ženskam, ki ga splav in mišljenje, da sta delo ali položaj pomembnejša, izničujeta.
Na plenarnem zaseda-
nju pa je včeraj potekala tudi ostra razprava o vrednotenju neplačanega gospodinjskega dela žensk. Združeni narodi namreč ocenjujejo, da je letna vsota neplačanega dela žensk kar bilijon ameriških dolarjev. Ze na aprilskem svetovnem srečanju o razvoju so države v sklepnem dokumentu zapisale, da je treba ovrednotiti tudi to de-
lo, vendar se na pekinškem srečanju Se niso dogovorile, kako bi to storili.
Danska delegacija je včeraj v nekem hotelu v Pekingu pripravila tiskovno konferenco, na kateri naj bi pet žensk iz Tibeta novinarjem govorilo o svojem položaju. Toda vodstvo hotela je že po pol ure konferenco prekinilo in zahtevalo, naj ženske zapustijo hotel. Danska delegacija, ki jo vodi Helle Degn, vodstva hotela namreč ni obvestila, da bo pripravila novinarsko konferenco. Pet izgnank iz Tibeta, ki zdaj živijo v Avstraliji, Kanadi in Združenih državah Amerike, je na njej nameravalo spregovoriti o tako imenovani kitajski tajni politiki na Tibetu, ženske pa so tudi povedale, da so bile na forumu nevladnih organizacij, ki se je končal že pred dnevi v pekinškem predmestju, pod nenehnim pritiskom kitajskih oblasti.
TURŠKO POLITČNO PRIZORIŠČE
Socialdemokrati ostajajo v vladi
Vodja stranke CHP je postal Deniz Baykal
ANKARA - Na strankarskem kongresu Ljudske republikanske stranke (CHP), so se turški socialdemokrati - sicer z precejšnjimi zadržki - vendarle odločili ostati v desno-levi vladni koaliciji. Za novega predsednika stranke je bil v nedeljo ponoči izvoljen Deniz Baykal ( Telefoto: AP), ki je v svojem govoru napovedal, da bo CHP še naprej ostala v vladi s stranko Pravična pot premierke Tansu Ciller.
Novi predsednik koalicijske stranke naj bi po pravilih na položaju podpredsednika vlade zamenjal dosedanjega prvega moža CHP Hikmeta Cetina. 57-letni Baykal, ki ima za seboj že dolgo pohtično pot, je hkrati z odločitvijo, da bo stranka še naprej ostala v koaliciji, napovedal odločenost stranke, da bo skušala doseči ravnotežje moči, za kar so se zav-zemah že njegovi predhodniki, vendar vsi neuspešno. Sedanja koalicija je na oblasti od novembra 1991, vendar so člani Ljudske republikanske stranke vedno potisnjeni v ozadje, kar priznava tudi vodstvo stranke, saj njeni predstavniki ne morejo odločilno vplivati na politiko stranke Pravična pot. Cillerjeva namreč večkrat sprejema pohtične odločitve, ne da bi se o njih prej posvetovala s predstavniki CHP. Prav zato se demokracija v Turčiji ne razvija dovolj hitro, na kar opozarjajo predvsem socialdemokrati. V soboto so se pred po-
slopjem, v katerem je potekal strankin kongres, zbra-li predstavniki sindikatov in od vodilnih v CHP zahtevah izstop iz koalicije. Vodja sindikata Turk-Is Bayram Meral je med drugim poudaril, da socialdemokrati ne morejo večno igrati vloge opornega stre-bra stranki Ciherjeve.
Po ocenah večine poznavalcev pohtičnih razmer v Turčiji Baykal nima drage izbire, kot da ostane v koa-liciji. Njegova stranka ima v 450-clanskem parlamentu 65 sedežev, Pravična pot pa 182, zato je veliko manj vplivna. Stranka je tudi obtožena vpletenosti v več korupcijskih afer, mnogi ji očitajo nesposobnost, zato je po volitvah leta 1991 izgubila večino somišljenikov in po nekaterih anketah zdaj zastopa le približno osem odstotkov vo-lilcev. Zato je zanjo trenutno najboljša rešitev, da ostane v koaliciji in skuša do naslednjih volitev - te naj bi bile jeseni prihodnje leto - v njej izboljšati svoj položaj.
Herve Couturier / AFP

RUSKI MUSLIMANI

Združeni na decembrskih volitvah
MOSKVA - V Rusiji živeči muslimani, »zaskrbljeni zaradi vojne v Čečeniji in Bosni« so se sklenili združiti in na decembrskih splošnih volitvah prvič po oktobrski revoluciji predlagati svoje kandidate, ki bodo zastopali njihove skupne interese. V Rusiji živi približno dvajset milijonov muslimanov, pripadajo šestdesetim etničnim skupnostim, ki živijo ob bregovih Volge, na severu Kavkaza in v osrednji Sibiriji.
»Zaradi dogodkov v Čečeniji, Bosni in Tadžikistanu smo se odločili združiti in na civiliziran način braniti svoje interese,« je izjavil Abdul Vaked Njazov, sopredsednik izvršnega komiteja Zveze ruskih muslimanov, ki so jo ustanovili 3. septembra po tridnevnem zasedanju predstavnikov ruskih muslimanov. Potem ko so »zavrnili nazadnjaška načela, ki so se zavzemala za konfrontacijo« - kar je zastopala predvsem čečenska delegacija - se je 256 delegatov iz 62 ruskih pokrajin odločilo, da bodo na volitvah, napovedanih za 17. december, imenovali svoje kandidate. Med vodilno »trojko« muslimanske unije je tudi čečenski plesalec Mahmud Esam-bajev, ki je postal slaven še v obdobju Sovjetske zveze. Na tako pomemben položaj je bil izbran zaradi »hrabrega protesta proti vojni v Čečeniji«.
V predsedstvu sta še Rim Njažgulov in Nadir Kačlajev, Ramazan Abdulatipov,
Marina Lapenkova / AFP
podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta po rodu iz Dagestana, pa je bil izvoljen za častnega predsednika unije. Čeprav na seznamu najvidnejših članov organizacije ni vodilnih politikov iz muslimanskih ruskih republik, naj bi po izjavi predsedstva ti podpirali združevanje muslimanov. Med državniki je omenjen inguški predsednik, general Ruslan Au-
»Nočemo biti manjvredno ljudstvo« (Telefoto: AP)
čev, ki ni bil izvoljen v vodstvo unije zaradi sodelovanja v afganistanski vojni.
»Od leta 1917 naprej ni nihče zastopal in branil naših interesov,« je izjavil Šejk MukadaS Bibarsov. V času carske Rusije je od leta 1905 do 1917 v parlamentu delovala muslimanska frakcija. »V dumi so le trije odstotki poslancev muslimanske vere, v vladi pa ni niti enega samega muslimana,« je zapisano v ustanovni listini unije.
»Ne želimo biti obravnavani kot manjvredno ljudstvo in se počutiti, kot bi živeli pod rusko okupacijo,« je na novinarski konferenci izjavil Kačlajev.
Več političnih strank, med njimi komunistična partija, Naša hiša Rusija in Ruska liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega, je skušalo »z muslimansko listo« pridobiti zaupanje ruske muslimanske skupnosti. Drugi mož liberalnodemokratske stranke Ahmed Kalitov je bil med prvimi, ki so se zavzeli za organiziran nastop ruskih muslimanov, vendar je bil izključen iz unije prav zaradi svojega položaja v liberalnodemokratski stranki.
»Prepričani smo, da je ukrepal po navodilih, ki mu jih je ukazal Zirinovski,« je izjavil Nijazov.
Za zdaj unija »ne razmišlja o povezovanju« z drugimi političnimi strankami. Po Kubanovi izjavi naj bi predstavniki unije na volitvah zbrali od sedem do osem odstotkov glasov.
JNATO stopnjuje napade na POLOŽAJE BOSANSKIH SRBOV
Nad Bosno bodo poletela tudi »nevidna« letala
Karadžić trdi, da je Nato napovedal vojno vsem Srbom
SARAJEVO, BRUSELJ (Reuter, AFP, dpa) - Le nekaj ur po tem, ko je poveljnik vojske Republike Srbske Mladic zavrnil zahteve poveljnika sil ZN, generala Janvierja, 0 umiku težkega orožja iz okobce Sarajeva, je iz ameriške bojne ladje USS Normandy nad srbska oporišča poletelo trinajst manevrimih raket Tomahavvk.
Rakete naj bi povsem razdejale srbske položaje protiletalske obrambe, na Palah pa trdijo, da so zahtevale tudi življenja Številnih civilistov. »Gre za zelo natančen sistem z izredno natančnostjo in rušilno močjo,« je obtožbe zavrnil poveljnik Natovih letalskih operacij Trevor Murray. Mladićeva vojska se je za izgube na znani način takoj maščevala Saraje-
vu, kjer so izstrelki zadeli mestni avtobus in ranili osem civilistov. Američani so spoznali, da s klasičnimi letalskimi napadi s srednje visine ne bodo dosegli zastavljenega cilja, tako da se bodo manevrirnim raketam kmalu pridružila tudi »nevidna« letala F-117A. Poznavalci ameriških vojaških razmer so sporočili, da se lovci te vrste že pripravljajo na vzlet
v njihovem oporišCu v New Mexicu.
Napovedano stopnjevanje napadov na položaje bosanskih Srbov močno odmeva v Rusiji, ki je včeraj sklicala izredni sestanek Varnostnega sveta Združenih narodov. Že popoldne se je ruski veleposlanik v Bruslju Vitalij Curkin na sedežu zveze Nato v Bruslju srečal s šestnajstimi veleposlaniki držav članic Severnoatlantske zveze. Na sestanku so govorili o letalski operaciji v Bosni in Hercegovini. Curkin je svet te organizacije opozoril, da bi utegnila Natova letalska operacija ogroziti mirovni
proces. »Poiskati je treba rešitev, ki bi omogočila ustavitev letalskih napadov na položaje bosanskih Srbov v Bosni in Hercegovini,« je veleposlanike pozval Curkin in dodal, da je vztrajnost bosanskih Srbov, ki Se vedno niso umaknili težkega orožja iz okolice Sarajeva, dokazala, da je Natova strategija napaCna. Zveza Nato se je za sestanek odločila na osnovi lanskega sporazuma o sodelovanju med Natom in Rusijo. Znano je namreč, da je ruski predsednik Jelcin konec tedna vnovič ostro obsodil letalske napade zveze Nato. Včeraj se je v Džakarti na Jelcinove izjave odzvala ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Madele-ine Albright. Dejala je, da je Rusija enakopravna sogovornica v skupini za stike s sprtimi stranmi, in dodala: »Cenimo ruska prizadevanja za rešitev krize v nekdanji Jugoslaviji. Včasih se naši pristopi sicer razlikujejo, toda cilji so enaki.«
Da je politika letalskih napadov na položaje bosanskih Srbov po sklenitvi ženevskega sporazuma nerazumljiva, je včeraj mednarodno skupnost obvestila Grčija.
Iz Kuala Lumpurja, kjer se je vCeraj zaCelo enotedensko srečanje trinajstih muslimanskih držav, so udeleženke srečanja že podprle Natovo letalsko operacijo. »Želimo, da se obsežni letalski napadi nadaljujejo,« je dejal generalni sekretar pri malezijskem zunanjem ministrstvu Ahmad Kamil Džafar.
NATOV RAKETNI NAPAD NA SRBSKE POLOŽAJE
Ameriška vojaška ladja Normandy, ki pluje pod zastavo zveze Nato, je v nedeljo izstrelila trinajst manevrirnih raket Tomahavvk proti položajem srbske protiletalske obrambe. Vojaško poveljstvo bosanskih Srbov je sporočilo, da je v napadu življenje izgubilo več civilistov, veliko pa naj bi jih bilo tudi ranjenih.
Banjaluka
Manevrima raketa Tomahavvk:
■	Cena: vsaka raketa stane približno
milijon dolarjev.
■	Domet: 1100 kilometrov.
■	Raketa ima 450-kilogramsko polnitev, leti pa lahko v vsakem vremenu.
■	Radarjem se izogne z letenjem na majhni višini, motorji pa oddajajo tako malo toplote, da je raketa »odporna« tudi proti izstrelkom, ki iščejo in sledijo izvor toplote.
USS Normandy
Srbski otroci na Palah s strahom pričakujejo, kaj bo tokrat priletelo z neba (Telefoto: AP)
_______________analiza_______________
Bosanski Srbi ne smejo podceniti odločnosti in moči zahodnih zaveznikov
VVASHINGTON - Z uporabo manevrimih raket Tomahavvk na seve-m Bosne so ZDA hotele dokazati, da je njihovo sporočilo bosanskim Srbom nedvoumno. Zveza Nato in Wa-shington poudarjata, da Srbi v tej kočljivi fazi pogajanj ne smejo zanemariti odločnosti in moči zahodnih zaveznikov v bosanskem sporu.
Anthony Lake, svetovalec ameriškega predsednika Clintona, je novo dinamiko ameriške politike do Bosne avgusta opisal takole: »Ce bo vodnik -ZDA - pasjemu krdelu nakazal smer, mu bodo psi sledili.« Neki predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je vCeraj v zvezi z uporabo raket Tomahavvk dejal: »Zdaj se bo še dodatno povečal pritisk na bosanske Srbe, vendar to ne pomeni razširitve vojaške akcije.«
Uporaba manevrirnih raket, ki so jih nazadnje izstrelili junija leta 1993 na poveljstvo iraške tajne službe, se večini predstavnikov ameriške vlade ne zdi nic posebnega. ZDA so rakete Tomahavvk uporabile predvsem iz taktičnih razlogov. Zaradi goste srbske protiletalske obrambe na območju Bo-
sne takšne rakete pomenijo manjše tveganje kot letalski napadi zveze Nato.
Ko je ameriški poveljnik južnega krila Nata, admiral Leighton Smith, prejšnji teden zahteval uporabo manevrirnih raket, so v VVashingtonu zelo hitro ugodili njegovi zahtevi, ki jo je podprl tudi Sef ameriškega generalštaba John Shalikashvili. Združene države Amerike, ki imajo trenutno v Jadranskem morju pet bojnih plovil z manevrirnimi raketami, od tega dve podmornici, želijo dokazati, da so politično in vojaško še vedno zelo navzoče na tem območju.
Odprto pa ostaja vprašanje, ali bo ameriški pogajalec Hoolbroke z vrsto letalskih napadov odpravil vse ovire na pogajalski mizi, kar je njegov cilj, ali pa se bo s tem položaj Se bolj zapletel. »To je uporaba sile, ki je tesno povezana z diplomacijo. O tem smo se že dolgo pogovarjali, zdaj pa to uresničujemo,« je bilo prejšnji teden slišati iz Bele hiše v zvezi z očitno spremembo ameriške politike do bosanskega spora.
Hanns-Jochen Kaffsack / dpa
lARAJEVO PO NATOVEM VOJAŠKEM POSEGU
VZHODNA SLAVONIJA
NOVICE
Znova dovolj hrane, goriva in ... Benettonovih pisanih majic
SARAJEVO - Prebivalcem Sarajeva je povečana zaštita, Id jim jo nudijo Nato in Zdru-
ženi narodi, omogočila tudi avtobusni prevoz na delo in kupovanje hrane v trgovinah, kjer cene ne naraščajo več. Sarajevčani se veselijo celo odprtja Benettonove trgovine na glavni uliti njihovega mesta.
Srbske sile se sicer še vedno upirajo ukazu, naj povlečejo vse težko orožje iz bosanske prestolnice. Vendar so v Ustih nekaj primerih, ko so si drznile streljati, dobile tako zastrašujoč odgovor z nasprotne strani, da so se napadi na mesto dejansko nehali. Mestni avtobusni promet je v ponedeljek po petih mesecih spet za-Cel obratovati, saj imajo v Sarajevu spet dostop do zalog goriva. »Tega sem resnično vesela, saj mi ne bo več treba nositi težkih vreč vso pot od trga do doma,« je dejala 57-le-tiia Senija. »Vožnje se prav nic ne bojim. To so verjetno najvarnejši avtobusi na svetu, saj jih vamjejo Natova vojaška letala...« je še smeje dodala. Avtobusi sicer vozijo le od vzhoda proti zahodu mesta in nazaj, saj je stranska cesta bolje zaščitena od glavne ulice, Sarajevčanom znane kot »avenija ostrostrelcev«.
Po zaslugi Združenih naro-
dov je mesto tudi cenejše. Hrana, gorivo in drugo blago spet pritekajo v mesto, cene osnovnih živil pa so se znižale celo za polovico. »Ne morem si sicer privoščiti veliko, a Ce bodo cene še naprej padale, nam ne bo več treba živeti od človekoljubne pomoči,« pravi
32-letna Amra. Najprepričljivejši znak normalizacije življenja v mestu je skorajšnje odprtje Benettonove trgovine na glavni mestni ulici. Upravitelj je že zaskrbljen, da mu bo v prodajalni kmalu začelo primanjkovati zalog.
Samir KoriC / Reuter
Za številne so Natovi napadi prišli prepozno (Telefoto: AP)
Umik orožja z razmejitvene črte zaenkrat le simboličen
OSIJEK - Hrvaška in uporniški Srbi v enklavi vzhodni Slavoniji so z razmejitvenih črt umaknili nekaj orožja, vendar se bodo morali dogovorjenega popolnega umika šele lotiti, so vCeraj sporočili predstavniki Združenih narodov.
»Nobenih znakov ni, da gre za obsežne umike orožja. Opazili smo nekaj tovamja-kov, ki so prevažati orožje, a ni jih bilo veliko,« je dejal uradnik ZN.
Umik orožja z območja, ki razmejuje Hrvaško in ozemlje, ki ga nadzorujejo hrvaški Srbi, naj bi se končal že v nedeljo zveCer. Toda na . včerajšnjem sestanku sta se hrvaški vojaški poveljnik, general Djuro DeCak, in njegov srbski kolega Dušan Lončar dogovorila, da bosta obe strani orožje shranili do Četrtka, ko bodo lahko Združeni narodi tudi preveriti, Ce sta se dogovora držali.
Hrvaška se je odločila, da po avgustovski uspešni operaciji v Krajini ne bo napadla regije. Rodovitna in z nafto bogata vzhodna Slavonija meji na Srbijo, ki je na mejo prejšnji mesec poslala tanke. Beograd je premike tankov upravičeval z varovanjem svoje meje, toda di-
plomati se bojijo, da bi srbski predsednik Slobodan Miloševič utegnil pomagati hrvaškim Srbom, potem ko je slišal nekaj ostrih kritik, ker ni pomagal sonarodnjakom v Krajini med operacijo Nevihta.
Na mirovnih pogovorih prejšnji teden v Ženevi se Hrvaška in Srbija tudi nista mogli dogovoriti, kako bosta končali spor. Zagreb vztraja, da ne bo uradno priznal Jugoslavije, dokler se ta ne odreče nadzoru nad regijo. To pa lahko vnovič odloži tudi mirovna pogajanja o Bosni in Hercegovini. V vzhodni Slavoniji je položaj Se bolj zapleten, saj so tam dejavne tudi srbske paravojaške enote, ki jih vodi Željko RažnjatoviC - Arkan.
Včeraj je nov krog pogovorov v VVashingtonu začel hrvaški zunanji minister Mate GraniC, ki naj bi se sešel tudi z ameriškim državnim sekretarjem Christo-pherjem. »Hrvaška ne bo sprejela nobenega dogovora, ki ne bo rešil tudi vprašanja vzhodne Slavonije, Baranje in Srema,« je hrvaški radio povzel Graničeve besede ob prihodu v Združene države.
Steve Pagani / Reuter
Kolonizacija Kosova se nadaljuje
PRIŠTINA - Dva incidenta, ki sta se prejšnji teden pripetila na Kosovu, potrjujeta napovedi poznavalcev, da bo kolonizacija te pokrajine poslabšala položaj številnih srbskih beguncev, ki tam živijo. Šestega septembra je namreč v soli v Podujevu, kjer so nastanjeni srbski begunci, eksplodirala roCna bomba, naslednji dan pa je bilo okrog stavbe slišati streljanje avtomatskih pušk. Incident ni zahteval žrtev, srbski uradniki pa so zadevo utišali, saj se bojijo, da bodo tisoči beguncev prestrašeni zaceli bežati s Kosova. Zdaj je na Kosovem osem tisoč beguncev, načrtujejo pa, da jih bodo nastanili Se približno dvajset tisoč. Drugi incident je v zvezi z namenom srbskih uradnikov, da bi begunce namestili v spominski kompleks Prizrenske lige, ki ga sestavljajo stare hiše, v katerih so razstavljeni eksponati v spomin na zgodovinski dogodek iz leta 1878. Albanski politični krogi tovrstne namene ocenjujejo kot politično provokacijo, ki bi lahko privedla do spopada med Albanci in srbsko policijo v Prizrenu. Srbske oblasti pa se kljub vsem pritiskom ne odpovedujejo kolonizaciji Kosova. V Prištini opozarjajo, da je 43 odstotkov Kosova pod državnim nadzorom in da bodo Srbi del tega ozemlja dali srbskim kolonialistom, ki so se pripravljeni preseliti na Kosovo.
Grškomakedonski sporazum
ATENE (Reuter) - Že danes naj bi pod okriljem ZDA sprti sosedi Grčija in Makedonija podpisali sporazum in s tem skušali normalizirati medsebojne odnose. Grčija bo umaknila leto in pol trajajoči trgovinski embargo, v zameno pa bo Makedonija z zastave odstranila šestnajstkrako zvezdo, za katero je Grčija trdila, da kaže na makedonske ozemeljske težnje po provinci Makedoniji v Grčiji. Pravzaprav sporazum sprti strani postavlja v začetni položaj, iz katerega lahko začneta nov krog pogajanj. Hkrati sporazum pomeni velik napredek k normalizaciji odnosov, ker kaže na določeno stopnjo zaupanja med državama.
NOVICE
Švedi volili v Evropski parlament
STOCHOLM (AFP) - Švedi, ki so postali člani EU januarja letos, so v nedeljo volili svoje predstavnike v unijo. Menda je bila volilna udeležba zelo nizka. Kampanja kandidatov za poslance v Evropskem parlamentu je potekala nekako v ozadju, kar kaže na majhno zanimanje švedske javnosti za politiko EU. Zadnje predvolilne ankete so pokazale veliko prednost socialnih demokratov premiera Carlsona, H naj bi prejeli 35 od do 37 odstotkov glasov. Sledi jim konzervativna stranka s 26 odstotki, druge desničarske in sredinske stranke pa naj bi v povprečju dobile po pet do šest odstotkov glasov. Zeleni in levičarske stranke, ki najbolj nasprotujejo švedskemu članstvu v EUrnaj bi dobili približno deset odstotkov glasov.
Trgovinska pogajanja med Južno Afriko in EU
PRETORIA (AFP) - Južna Afrika in EU sta danes začeli pogajanja o sklenitvi dvostranskega sporazuma o trgovini in sodelovanju. Govor bo tudi o pristopu Južne Afrike h konvenciji iz Lomeja, ki ureja gospodarske odnose med sedemdesetimi afriškimi, pacifiškimi in karibskimi državami ter EU. Po prvih pogovorih tehnične narave, ki naj bi potekali do srede, bodo pogajanja nadaljevali v Bruslju. Pogajalsko skupino Južne Afrike, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ministrstev za trgovino, industrijo, zunanje zadeve, kmetijstvo in za finance, vodi veleposlanik te države pri EU Neil van Heerden.
Poostren nadzor na francoskih mejah
BRUSELJ (AFP) - Francija je začela na svojih mejah izvajati poostren nadzor, policija pa je okrepila tudi nadzor ozemlja v notranjosti. Države članice schengenskega sporazuma menijo, da so ti izredni ukrepi začasni. Francoski predsednik Chirac je zagotovila schengenskega sporazuma o prostem gibanju oseb v sedanjih varnostnih razmerah ocenil kot nezadostna, Pariz pa je že konec junija sporočil, da bo ohranil nadzor na mejah zaradi preprečevanja nezakonitega priseljevanja. Številni teroristični napadi so francoske oblasti prisilili, da so zaradi nacionalne varnosti poostrile nadzor na mejah.
Konferenca evropskih krščanskih demokratov
BERUN (dpa) - Včeraj se je v Berlinu odvijala konferenca krščanskih demokratov iz več evropskih držav. Podpredsednik Evropske komisije sir Brittan je dejal, da je pridruževanje vzhodnoevropskih držav k EU izredna priložnost, in se zavzel za to, da države, ki želijo pristopiti k EU, na vladni konferenci o reviziji maastrichtskega sporazuma leta 1996 dobijo status opazovalk. S tem bi po njegovih besedah lahko tem državam pokazali, da EU misli resno. Dolgoročni politični cilj unije naj bi bila po besedah nemškega ministra Bohla širitev EIJ in Nata na vzhod, vendar le v soglasju z Rusijo. Po njegovih besedah se pristop ne more zgoditi »čez noč in zastonj«.
JUŽNI PACIFIK / JEDRSKE POLEMIKE
Chirac
kljubuje
svetu
PAPEETE -•Francoski predsednik Jacques Chirac je odločen vztrajati pri izvedbi napovedanih jedrskih poskusov, čeprav je že pred prvo eksplozijo dodobra razburil svetovno javnost. Na njegovo odločitev tudi nemiri na Tahitiju ne bodo vplivali, je izjavil v intervjuju za televizijsko postajo TF1.
2e v nedeljo so odločenost, da nadaljujejo proteste, dokazale ladje z nasprotniki jedrskih poskusov na krovu, ki so skušale pripluli v bližino močno varovanega območja, na katerem so francoske jedrske naprave. Chirac je v intervjuju za nemire v Papee-ti obtožil tudi Avstralijo in Novo Zelandijo. »Dejansko si Canberra in Wellington želita, da bi Francija zapustila Pacifik, vendar je nesporno, da Tahiti sodi k Franciji,« je v kljubovalnem tonu izjavil Chirac. Takoj včeraj sta se na njegove besede odzvala avstralski premier Keating, ki je Chiracovo izjavo označil kot smešno, in novozelandski predsednik vlade Bolger, ki je zanikal trditev francoskega premiera, da Wellington nasprotuje francoski navzočnosti v južnem Pacifiku.
Keating je na novinarski konferenci v Canberri izjavil: »Očitno je francoski predsednik užaljen zaradi odmevov svetovne javnosti na poskuse, francoska vlada pa nanje zmedeno reagira.«
Francija, ki je prejšnji torek na atolu Mururoa po treh letih izvedla prvega iz serije načrtovanih jedrskih poskusov, je deležna ostrih obsodb
svetovne javnosti, na Tahitiju pa so nemiri trajali še trideset ur po poskusu. V bližini dvajsetkilometrskega močno varovanega pasu ob Mururoi je še vedno več protestnih ladij; nekatere od štirinajstih posadk, ki plujejo v bližini atola, še vedno načrtujejo vdor na Mururoo. Doslej so v prepovedane vode vplule štiri ladje, od tega tri Greenpea-cove; na krovu zadnje, ki so jo francoski komandosi zajeli v nedeljo, je bilo tudi osem politikov. Avstralski senator Tom Wheelwright je po vrnitvi na Tahiti izjavil, da bodo protestne ladje francoskim vojaškim ladjam tudi v prihodnje povzročale težave.
»Veliko parlamentarcev in posameznikov je pripravljenih odpotovati tudi v Francijo,« je na letališču v Papeeti izjavil VVheelvvright lan Cohen, član gibanja zelenih, je poudaril, da so francoske oblasti s protestniki dobro ravnale, vendar pa jim niso dovolile obiskati Mururoe, češ da so brez potnih listov.
»Menim, da smo francosko vlado dovolj ostro opozorili,« je dodal Cohen in se ozrl po ožganem letališkem terminalu. V Papeeti so zagovorniki tahitijske neodvisno-
GEOGRAFIJA____________________________________________
površina: Pet otočij, ki zajemajo stotrideset otokov in ____________atolov na površini 3265 kvadratnih kilometrov.
Privetrni Otoki Tahiti, Moorea, Maio, Mehetia in Tetiaroa, otoki: na katerih živi 140.341 prebivalcev.
GOSPODARSTVO________________________
Največ dohodka prinaša turizem ter izvoz kopre, kave, vanilije, južnega sadja in vzgojenih biserov.
Letni dohodek (na prebivalca); 1450 USD
Zavetrni Otoki Raiatea, Tahha, Huahine, Bora-Bora, otoki: Maupiti in štirje manjši atoli. Na otočju živi 22.232 prebivalcev.
Otočje Skupina oseminsedemdesetih atolov, na katerih Tuamotu: živi 12.374 ljudi. Med atoli je tudi Mururoa.
Otočje Na otočju živi 6509 prebivalcev. Največji otoki so Tubai: Rimatara, Rurutu, Raivaevae in Rapa-iti.
Markeški Na največjih otokih Nukuhiva, Uapu, Uahuka, otoki: Hivaoa, Tahuata in Fatuhiva živi 7538 prebivalcev.
glavno mesto: Papeete, Tahiti, 24.200 prebivalcev skupno število prebivalcev: 213.000
vera: rimskokatoliška
ZGODOVINA___________________________
Otoki so od leta 1843 francoski protektorat. V letih 1880-82 postanejo kolonija z nazivom Francoske naselbine v Oceaniji. Po letu 1958 imajo status prekomorskih ozemelj.
UPRAVNA UREDITEV____________________
Francoska Polinezija ima svojo vlado.
V poslanski zbornici v Parizu jo zastopata dva poslanca in v senatu en senator. Tudi v ekonomsko-socialnem svetu ima ozemlje enega svetnika. Francosko vlado zastopa visoki komisar.
sti in nasprotniki jedrskih poskusov z molotovkami skoraj povsem uničih letališko zgradbo. V nedeljo je policija še vedno iskala odgovorne za pretepe, v katerih je bilo ranjenih šestnajst ljudi. Varnostniki so tudi pozvali televizijske snemalne ekipe in fotografe, naj jim izročijo posnetke nemirov, da bi lahko našli odgovorne. Po Chiracovih
besedah je za spopade kriva peščica ekstremistov, ki so izkoristili protijedrsko kam-panijo Greenpeacea, in »nekaj tujcev«, ki so poslali na ulice čisto navadne roparje.
Chirac je poudaril, da na francosko odločitev - do maja prihodnje leto načrtujejo še šest do osem jedrskih poskusov - ne bodo vplivali ne protesti v tujini ne nasprotovanje
šestdesetih odstotkov francoskih volilcev, ker želi Francija preveriti svoje jedrske zmogljivosti. Včeraj so se protesti po svetu nadaljevali: najglasnejši in najbolj množični so bili na Filipinih, kjer so nasprotniki poskusov demonstrirali po ulicah vseh večjih mest.
Mark Bendeich, Reuter
X"
0ia-ta-la, ia/Hi /tma /mizi/ia.
V nedeljo popoldne je na švicarskem prvem televizijskem programu poskočno odmeval venček slovenskih narodnih. »Ra-ta-ta, ra-ta-ta, igra naša muzika...« so z ekrana veselo prepevali slovenski policisti (in nekaj policistk), Id so pred dnevi nastopili na reviji evropskih policijskih godb v Ziirichu. Ne zgodi se vsak dan, da godba na pihala zapoje in da dirigent namesto dirigentske palice vihti pisano marelo.
Švicarsko občinstvo je originalni nastop pospremilo s huronskim aplavzom in s prijatelji smo brž odprti steklenico zlate penine, ki je že bogve koliko časa zmrzovala v hladilniku. .
Odlični nastop policijskih oberkrajnerjev (mimogrede, še najbolj mi je ugajala mala policistka z velikim fagotom) pa ni bil edini razlog za peneče radgonsko veselje. Prva steklenica - naj mi bo dovoljeno malce osebnega - je z nekoliko zamude veljala tisoči številki Republike, z drugo smo zalili moj osebni jubilej. Ce moja statistika drži, potlej nosi to Pismo iz Švice, ki ga pravkar berete, številko 100! Upam, da Vas nisem preveč dolgočasil, spoštovane bralke in bralci.
Za tretjo buteljko smo tudi našli razlog -čez nekaj dni bo natanko deset let, odkar »združujem delo« v kapitalistični Švici. Priznati moram, da mi nedeljski popoldnevi, ko ponavadi sedem pred računalnik in si začnem razbijati glavo z razmišljanjem, kaj neki bi utegnilo zanimati slovenske bralce, pomenijo več kot pa golo poročanje o švicarskem potiticnein in gospodarskem življenju. Dan za dnem se gibljem v tujem svetu, ki me je sicer sprejel medse in mi omogoča udobno in zani-
mivo življenje, vendar mi vedno znova, pa čeprav posredno, da vedeti, da sem kljub vsemu le tujec. Tujec v deželi, ki ima z več kot dvajsetimi odstotki največji delež prebivalcev drugih narodnosti v Evropi Pisma iz Švice so kot nekakšen nedeljski obi#tioma, zdi se mi, kot da bi pokramljal z nekdanjimi novinarskimi prijatelji in gledalci, za katere sem pripravljal televizijske prispevke, ja oddaje dolgih deset
ipt
ier.
V svojih svil arskih pismih sem Slovenijo poredko omenjal, pa čeprav sem ideje za veliko tem dobil iz domovine. Opazovalcu, ki od strani spremlja dogajanja v Švici in Sloveniji, se ponuja toliko podobnosti, da je nepoznavalcu kar težko verjeti. Švicarjem, ki obožujejo Avsenike, moram nenehno razlagati, da so naši alpski kmetje prav tako konservativni kot njihovi kolegi v kantonu Schwyz, da je slovenski pražen krompir silno podoben »rosti-ju« in da tudi v Sloveniji uspevajo imenitna bela vina, ne samo v vinogradih ob "Ženevskem jezeru. Celo vladi sta si podobni, četudi je slovenska številnejša. V Švici jo sestavljajo stranke tako imenovane čarobne formule - so- • cialisti, svobodnjaki, ljudska in krščanska Stranka - v Sloveniji tudi sedijo za vladno mizo med seboj ne preveč prijateljsko razpoloženi liberalci, reformirani komunisti in krščanski demokrati.
Potem se v Švici pripeti referendum o loči- : tvi Cerkve od države - vzporednice s Slovenijo, kjer si Cerkev in njene politične hčerke prizadevajo za obraten proces, se ponujajo kar same. V Sloveniji izbruhne afera o nakupu policijskih avtomobilov in sladko se nasmejem, ko v Sonntags Zeitungu preberem, da vozijo švicarski policisti najdrazje avtomobile v Evropi: BMW, volvo, ford mondeo... Ziiriski policisti so si poleg helikopterjev omisliti celo superletalo za zasledovanje kriminalcev, z opremo, ki je ne premore niti najmodernejši MD-11. Doslej sicer z letalom niso uloviti se nobenega prestopnika, zato pa si je šef policij-
sko tehnike privoščil na stotine poletov »za trening«.
Da se Slovenija rada zgleduje po Švici in da se z njo rada primerja, je Švicarjem sicer povšeči, vendar na nas kljub temu gledajo s precejšnjim nezaupanjem. Ko je zunanji minister Coth nedavno obiskal Slovenijo, so mu menda dejati, da je Švica dežela, kjer bi Slovenci najraje živeli. Čudno, da nas živi v konfederaciji vsega pet tisoč. Ko bi vedeti, kako podobni smo jim, bi na Slovenijo gledati skozi drugačno optiko.
Danes Slovenija ni bila navzoča samo na televiziji. Tudi največji nedeljski časnik se v velikem intervjuju z »Rdečim Baslerjem« Remom Gysinom ukvarja predvsem s Slovenijo. Gysin namreč načeljuje švicarski svetovalni skupini, ki v okviru vladne pomod sodeluje pri projekta preobrazbe slovenske uprave. Zakaj so Slovenci izbrati prav švicarske svetovalce, so povprašati Gysina. »Švica uživa v Sloveniji velik Ugled,« je odvrnil Gysin. »Slovenci cenijo našo pridnost, natančnost in zanesljivost in spoštujejo naše gospodarske uspehe in dobre zveze«,. Dežela (Slovenija) ima visoko Mtamo in izobrazbeno raven. Kar se gledališča ali glasbe tiče, pa je Slovenija na svetovni ravni! Slovenci so zelo sposoben narod.« Človek bi kar zavriskal, ko prebere tolikšno hvalo!
Švica in Slovenija imata še marsikaj skupnega. Eni in dragi dobro smučamo in slabo igramo nogomet, olmji smo ndaiansko nesrečni, ker smo teko majhni, pa tudi z Evropo imamo oboji probleme. Švicarji nočejo vanjo, nas pa ne mara sprejeti. Tudi s praznovanjem konca druge svetovne vojne sta sestrski deželi imeti podobne težave. Švicarji ga sprva uradno sploh niso hoteli proslavljati, saj se morajo zavoljo zavračanja Zidovskih beguncev svojega egoističnega početja sramovati, Slovenci pa tudi ne vemo, ati bi raje proslavljali konec vojne in zmago nad iašizmom ali pa objokovali poraz kohbaradonistov. Potem se v Slo-
veniji spet pojavi zahteva za preverjanje izdanih državljanstev »južnjakom«. Skoraj istočasno Švicarji na referendumu gladko zavrnejo pobudo za olajšano dodeljevanje državljanstva v Švici odraslim tujcem. Človeku bi šlo na smeh, ko ne bi bilo žalostno, toda tudi predsednikoma in ministrom obeh držav se godijo podobne reči. Ko na ljubljanski proslavi za predsednikom države spregovori predsednik neke predsedniku ne preveč naklonjene stranke in ga politično osmeši, je to še mogoče pripisati mladi demokraciji in njenim otroškim boleznim. Ko se pa na las podoben protokolarni zločin zgodi v državi, ki je pred petimi leti praznovala sedemstoletnico, to meji skorajda na politični čudež. Je že tako, da ima tudi Švica svojega Janšo, in ko Blocher zarohni povprek in počez, mu je težko kulturno oporekati, til tako je vsem protokolarnim pravilom navkljub Blocher pometel z ministrico Dreiiussovo, ki je na veliki fesh v Chuni govorila pred njim in plašno omenila, da je Švica hočeš nočeš tudi v Evropi.
Enemu od »švicarskih« pisem sem pred časom dal naslov Alpsko konfederacijo zanaša na desno in roko dam v ogenj, da bi »Pismo iz Slovenije« zvenelo na las podobno. Tudi ko gre za prodajanje nepremičnin tujcem, gojimo podobno trmo in strah. Bo že res, da je alpska narava nezaupljiva do vsega, kar je tuje. Tudi kar se medsebojne ljubezni tiče, smo si na las podobni. Najbolje jo ilustrira naslednji vic: zakonca iz Ziiricha (ati pa iz Ljubljane), ki hočeta posvojiti otroka, izbereta v porodnišnici med petnajstimi belimi in enim črnim dojenčkom - čmčka: »Vsaj zatrdno veva, da ni Bemčan (Mariborčan)!«
Tudi državni uradniki so na južni in na se-vemi strani Alp podkupljivi in sosede sovražimo tako eni kot drugi. Švicarji ne marajo Nemcev, ker so preveliki in oholi, ter vztrajno govorijasvoj didekt, da bi biti drugačni in da jih »Diitschi« ne bi razumeti. Francozov ne marajo, ker so preveč drugačni, Avstrijcev pa
zato, ker so jim preveč podobni. Do Italijanov imajo zaničljiv odnos, čeprav se hranijo skoraj samo še s picami in testeninami. Italijanov tudi Slovenci ne ljubimo preveč, Avstrijci nas puščajo hladne, z Madžari ni dobro imeh posla, Hrvatje pa so še slabši.
Ja, Slovenija in Švica. Spominjam se reportaže, ki je v Schweizer tilustrierte izšla že pred leti. Tedaj se je švicarski novinarski kolega prvič spomnil, da tujina, v katero me je zaneslo življenje, še zdaleč ni tako tuja. V reportaži, ki jo je začel ob morju, je Obalo primerjal s Tici-nom in res sta si podobna. Alpe imamo tudi oboji, pa jezera in gozdove. Dolenjska je kot Appenzell, le da dolenjski kmetje ne nosijo uhanov, Prlekija s svojo čebulo pa je na las podobna Bemer Mittelland, kjer ne samo da pridelujejo najboljšo čebulo v Svid, temveč jo na vsakoletnem »Zvvibelimarit« tudi dostojno slavijo. Baselski pustni karneval diši po ptujskih kurentih in »Kirsch« iz luzemskih hribov ni nič boljši od šnopčkov iz Čezsoče.
Na žalost si v eni stvari Švica in Slovenija nista preveč podobni: Švica sodi med najbogatejše države na svetu, Slovenija pa se trudi, da bi ujela za rep evropsko blaginjo. Toda revna je v primerjavi s Švico samo slovenska država. Kadarkoli se oglasim v domačih krajih, imam namreč občutek, da moji kolegi v revni Sloveniji živijo bolje kot jaz v bogati Švici. Predvsem pa veliko manj delajo. Toda to je že draga zgodba. Naj končam svoje jubilejno pismo in zaželim tako Republiki kot njenim bralkam in bralcem obilo zdravja Kmalu sledijo nova Pisma iz Švice, saj se obeta vroča politična jesen, volitve, pa tudi kakšna afera se bo zagotovo pojavila v javnosti. Nekako tako kot v Sloveniji - kot da bi človek v zrcalu tuje dežele opazoval svoje poteze.
P. S. Za tiste, ki spremljajo »Pisma« redno, še informacija o nekdanjem baselskem škofu Voglu. Pred dnevi se je vrnil v Švico in včeraj postal srečni očka hčerke. Ce se bo oženil, pa še ne ve.
KLUB
STARŠEV
ZA
BOUŠO
ŠOLO
Zanikrno ravnanje z našim največjim bogastvom ■ otroci
Klub staršev predlaga čimprejšnjo uvedbo dualnega visokošolskega sistema
LJUBLJANA - Starši svojim šolarjem vse prevečkrat svetujejo, naj ubogajo učitelje in jim ne nasprotujejo, četudi vedo, da jim je storjena krivica. In dodajo, da jih bo v nasprotnem primeru učitelj vzel »na piko«. Take in sploh vse starše, katerih otroci hodijo v šolo, skuša Klub staršev za boljšo šolo prepričati, da imajo pravico zaščititi svojega šolarja, ne da bi bil ta zato izpostavljen maščevanju. Gonilna sila in predsednica kluba je Marja Strojin, s katero smo govorih o delovanju kluba.
Starši šolajočih se otrok so se v ta klub združili pred šestimi leti in si začeli prizadevati za boljšo komunikacijo med starši, učitelji in vodstvi šol. Delujejo predvsem s pomočjo medijev, na katere naslavljajo razne pobude in pozive. Klub ves čas deluje kot prostovoljna organizacija, ki nima evidentira-uih članov niti ne dobiva nikakršnih dohodkov. Sestanke skličejo približno štirikrat letno oziroma takrat, ko starše vznemiri kakšen problem.
Letos jih je najbolj razburila brezobzirnost slovenskega šolskega sistema, saj se mnogi otroci niso mogli vpisati na želeno srednjo šolo, prav tako pa je pred vrati fakultet ostalo mnogo maturantov. Vzrok za to je pomanjkanje prostora, ki pesti večino slovenskih šol. Generacije, ki so zdaj v vjšjih razredih osnovne šole in na srednjih šolah, so namreč zelo številčne, kar se najbolj očitno pokaže ob vpisu v srednje šole in na fakultete. Solarji se morajo zato truditi za čim boljše ocene že od petega razreda naprej, saj jim le to zagotavlja možnost za vpis v Zeleno srednjo šolo. Srednješolce pa čaka ob koncu šolanja še matura. Marja Strojin je v strokovnem
svetu za vzgojo in izobraževanje glasovala za uvedbo mature kot vstopnice za univerzo. Letos pa se je pokazalo, da se mnogi dijaki z odličnim in prav dobrim uspehom na maturi ne morejo vpisati na želeno fakulteto. Zato klub predlaga čimprejšnjo uvedbo dualnega visokošolskega sistema, ki bi vključeval bolj specializirane višje in visoke šole. Hkrati bi take ustanove pomenile tudi konkurenco univerzi. Starši v klubu so ogorčeni nad napakami, ki so bile storjene med letošnjim vpisom na univerzo, zato zahtevajo sprostitev vpisa, da bi se na želeno fakulteto lahko vpisali vsi z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom. Seveda se ob tej zahtevi spet pojavi problem pomanjkanja prostora na fakultetah, vendar Marja Strojin trdi, da bolj zaupa naravni selekciji, ki bo razredčila vrste študentov, kot pa računalnikom, ki »jih ne vodi niti moralna niti strokovna odgovornost do mladih ljudi«. S tem mnenjem opozarja tudi na dejstvo, da je bil velik del selekcijskega postopka za vpis na univerzo letos prepuščen računalnikom, kar je povzročilo marsikatero čisto birokratsko napako. Ogorčeni
starši zahtevajo tudi pojasnilo, kdo je odgovoren za nastale napake, in se ne bodo zadovoljili s početjem univerze ter ministrstva za šolstvo in šport, ki z vračata krivdo drug na drugega. Strojinova se sprašuje, zakaj toliko dijakov ni razumelo postopka vpisa, kar se je pokazalo pri številu manjkajočih dokumentov in zamujenih rokov. »Ali postopek ni bil dobro razložen ali pa je nekaj narobe s šolskim sistemom, da dijaki z opravljenim zrelostnim izpitom ne razumejo tega dokumenta,« trdi predsednica kluba. Mnogi starši pozivajo klub, naj organizira javno tribuno, ki bi jo spremljala televizija in na kateri bi lahko opozorili na svoje stiske oziroma na krivice, ki so se zgodile njihovim otrokom. »Skrajni čas je namreč, da se v našem šolstvu nekaj premakne, saj bo le še kakih sedem generacij ob vpisu na univerzo zelo številčnih, nato pa bo začelo njihovo število upadati,« poziva Marja Strojin. Letošnjih sedmošolcev je namreč že občutno manj kot njihovih predhodnikov, in ko se bodo ti vpisovali na fakultete, problemi s prostorom ne bodo več tako pereči. Vendar ne moremo čakati, da bo ta problen rešen »po liniji najmanjšega odpora« - poskrbeti je treba za generacije, ki hočejo priti na univerzo letos, in seveda za srednješolce, ki se bodo vpisovali v prihodnjih letih. Sicer zavračamo možnost, da bi Slovenija imela bolj izobražene kadre. Sergeja Sirca
Strojinova bolj zaupa naravni selekciji kot računalniški izbiri (Foto: Barbara Reya)
Pred uvedbo dualnega šolskega sistema zahtevajo obrtniki vrsto ugodnosti
CELJE - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je včeraj na posvetu o obrti in novi šolski zakonodaji na mednarodnem obrtnem sejmu predstavil sistemske rešitve, Id jih prinašata zakon o organizaciji in financiranju šolstva in zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Predstavniki slovenske obrtne zbornice so sicer pozdravih večino rešitev, hkrati pa predlagali, da bi država ob tem, ko del stroškov za poklicno šolanje prelaga na ramena zasebnikov, zanje uvedla tudi nekatere vzpodbude.
Predsednik OZS Miha Grah je dejal, da si obrtniki želijo, da bi učenci strokovnih šol v prihodnje prihajali k zasebnikom tudi s strokovnimi znanji. Po besedah Toneta Lampiča, predsednika odbora za izobraževanje pri OZS, takšna pričakovanja utrjujejo tudi izkušnje z že nekaj generacijami učencev, ki se v Sloveniji po posebnih programih poskusno izobražujejo že od leta 1988. Toda ob tem, ko naj bi po določilih zakonodaje, ki jo bo državni zbor v drugem krogu obravnaval še ta mesec, učenci opravljah praktični pouk pri zasebnikih in za svoje delo prejemali tudi denarne nagrade, bo šolstvo razbremenjeno precejšnjih stroškov in zato bi bilo prav, če bi v oba
zakona vgradili tudi nekatere vzpodbude za zasebni sektor. Tako zbornica pričakuje, da bo predlagatelj zakonov predlagal oprostitev carine za didaktična sredstva, ki jih bodo kupovali zasebniki, da bo država sofinancirala stroške obrtnikov z učenci, da bo poenostavila postopke za izobraževalno verifikacijo delavnic in pomagala pri organizaciji izpitov in da bo sodelovala pri ustanavljanju in delovanju medpodjetniških centrov na slovenskih srednjih šolah. Brez državne pomoči bo finančno breme novega dualnega sistema izobraževanja za slovensko obrt preveliko in lahko se celo pripeti, da bo z njegovim uvajanjem v praksi nemalo težav.
Minister Gaber je spregovoril tudi o zanimanju mladih za tako imenovani dualni sistem izobraževanja oziroma za vzporedno neuniverzitetno poklicno izobraževanje ne le na ravni poklicnih oziroma srednjih, temveč tudi višjih šol. Kar dobra četrtina srednješolcev se zanima za tovrstno usposabljanje. Ce bo državni zbor vzel oba zakona v tretjo obravnavo še letos, bi se lahko tovrstno izobraževanje vsaj za nekatere obrtniške programe začelo že prihodnje šolsko leto.	Brane Piano
PERLA / DVE LETI POSLOVANJA
VLADNA KOALICIJA
NOVA GORICA - Podjetje Hit je na včerajšnji tiskovni konferenci javnosti predstavilo rezultate dveletne-ga poslovanja igralniško-zabaviščnega centra Perle. Odprli so jo natanko pred dvema letoma (11. septembra 1993) in je (takrat in še zdaj) predstavljala prvi in edim zabaviščni center takšne vrste v Evropi.
Bomo lahko tudi v prihodnje spremljali tak Sov? (Foto: B. V.)
2e kmalu po odprtju Perle - vredna je bila trideset milijonov nemških tnark - se je pokazalo, da bo lahko poslovala zelo uspešno. To dokazujejo tudi številke: v dveh letih jo je obiskalo en milijon šeststo tisoč gostov, največ iz Italije, pa tudi Avstrije, Nemčije, Madžarskae in od drugod, realizirala je 165 milijonov mark, število zaposlenih pa se je povzpelo od 352 na 538. Država je v dveh letih dobila samo iz Perle 150 milijonov nemških mark deviznih sredstev in še osemdeset milijonov mark proračunskih prihodkov.
»Vendar nam ti lepi Uspehi ne prinašajo nobenega zadovoljstva, pač pa upravičene skrbi,« pravijo v Hitovem vodstvu. Za te so kriva davčna bremena, ki jih država nalaga Hitovim igralnicam. V dveh le-
tih je namreč Perla ustvarila - naj se sliši še tako čudno - visoko finančno izgubo: osem milijonov nemških mark, kar predstavlja kar polovico dveletne Hitove izgube. Tudi izguba v Perli je posledica davčne obremenitve, ki Hitovim igralnicam nalaga kar za trinajst odstotkov višji prometni davek kot drugim slovenskim igralnicam. Ce bi bile vse slovenske igralnice obdavčene enako, bi ob takšnem prometu, kot ga Perla ima, imela enajst milijonov nemških mark dobička. Branko Soban, direktor Perle, je na tiskovni koferenci opozoril, da je poslovanje Perle resno ogroženo. Ogrožena so tudi delovna mesta zaposlenih, in to kljub iz meseca v mesec večjemu obisku gostov, zaradi česar se realizacija povečuje in da bi morali že začeti širiti zmogljivosti.
»Dobri morajo v Sloveniji očitno propasti,« resignira-no ugotavljajo v Hitu. Takšna davčna politika, kakršno ima država do Hita, povzroča ne le stagnacijo
največjega turističnega podjetja pri nas, ampak resno ogroža razvoj na Goriškem, ki jo vlada namenoma siromaši in konec koncev škoduje tudi sama sebi. (V. C.)
Cerkveni gozdovi spet burijo duhove
LDS o tem, kdo bo naredil red v njenih vrstah
LJUBLJANA - Poslanski klub liberalne demokracije je včeraj med drugim razčiščeval nekatere »notranje« nesporazume, ki so se zaostrili že pred parlamentarnimi počitnicami ob sprejemanju »Jelinčičevega« predloga o moratoriju na vračanje gozdov Cerkvi. Takrat je del stranke to pobudo podprl, drugi pa je upošteval Drnovškovo zagato, ki jo je v že sicer zapletena koalicijska razmerja vnesla Jelinčičeva pobuda. Moratorij na vračanje gozdov se je namreč izkazal kot ena tistih ključnih prelomnih točk, ki lahko dokončno zamajejo in razbijejo vladno trojko.
Med drugim je pobuda posegla v zelo občutljivo vprašanje, kateri od treh strank desno od sredine bo Cerkev »podelila« svojo naklonjenost. Po soglasnem mnenju poznavalcev bi bila v primeru, če bi bil Jelinčičev predlog sprejet, krščanska demokracija prvič zares prisiljena izstopiti iz vladne koalicije, kar bi spet povzročilo celo vrsto nepredvidljivih političnih zapletov. Temu dejstvu gre pripisati taktično »manevriranje« poslancev liberalne demokracije, ki ga je združena lista nemudoma označila kot
»obračanje po vetru«.
Kakorkoli že; poslanske vrste LDS je bolj kot očitki z levice zbodla premierova izjava, da bo prav ob vprašanju vračanja gozdov »treba narediti red«. Iz vrst največje parlamentarne stranke je bilo slišati zahteve, naj predsednik vlade (ki je, konec koncev, »zamenljiv«, kar poslanci v času svojega mandata niso) bolj natančno razloži svojo izjavo.
Kot je v LDS in v vladni koaliciji sploh že navada, so z razčiščevanjem »nesporazuma« nekoliko počakali. Medtem je svet stranke
sprejel znani predlog, naj se Cerkev odpove gozdovom, v zameno pa dobi nekaj drugih ugodnosti - državno »nadomestilo«, urejen status duhovnikov... Ta predlog so pred tednom dopolnili z ultimatom, da bodo -če se Cerkev ne bo pripravljena pogovarjati - Jelinčičevo pobudo sprejeh.
Zaradi nekoliko ostrejših tonov, časovnega »odmika«, pa tudi zato, ker predsednika vlade na včerajšnjem sestanku ni bilo (zaradi »službene odsotnosti«), v vrstah največje vladne stranke ni pričakovati hujših sporov na odprti sceni. Seveda pa zgodba z gozdovi še ni končana, na dnevnem redu pa bodo še druga sporna in kontroverzna vprašanja, o katerih so v vladnih strankah, še bolj pa v celotni koaliciji silno različnih mnenj in prepričanj...
Tanja Starič
e
RAI 1
RETE 4
Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: L’ indiana bianca (vestem, ZDA ’53), vmes (11.00) dnevnik Aktualna poletna oddaja: Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Wyman) Dnevnik
Film: In amore si cambia (kom., ZDA ’80, i. S. MacLaine, Bo Derek) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Tarzan Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in Sport Variete: Pavarotti International C.S.I.O. San Marino za Bosno (vodi Mil-ly Carlucci)
Dnevnik
Nan.: I viaggiatori delle tenebre
Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Danes v Parlamentu Evropski kult. magazine
P RAI 2
^ RAI 3
Jutranji dnevnik Dok.: Pollice verde, 8.40 dok. Sicilija
Film: II corvo (dram., Fr. ’43, i. P. Fresnay)
Dok.: Vrtnartsvo, O. Hammerstein, 11.30 Nepoznane Benetke Dnevnik iz Milana Film: Alto tradimento (dram., ’49, i. Robert Taylor, Elizabeth Taylor) Deželne vesti,dnevnik Sport: odbojka, Italija-Ceška, vojaške športne igre - plavanje (finale) Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Aktualno: Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Per fortuna c’e un ladro in famiglia (kom., ZDA ’83, i. M. Mason) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Uragano (dram., ZDA 79, i. J. Robards, M. Farrow, Max von Sydow) Film: La venexiana (kom.. It. ’86, r. M. Bolo-gnini, i. L. Antonelli, J. Connery, M. Guerritore), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji
CANALE 5
J Nad.: Atto d’ amore ^ Dok.: V kraljestvu narave Varjete za najmlajše Quante storie!
Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets (32. nad.)
ŠE TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer
Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: Velika dolina, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Nogomet: Lugano-Inter (pokal UEFA)
Aktualno: Professione reporter
Dnevnik in vreme Avtorska glasba Filmske novosti Nan.: Soko 5113 Variete: Separe
ITALIA 1
Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco-Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Nan.: Classe di ferro, 17.00 Magnum P.I. (i. T. Selleck), 18.00 Tarzan, 18.30 Palm Springs Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Nati per vincere Nogomet: Milan-Zagreb Lubin (pokal UEFA) Športna odd. o nogometnem pokalu UEFA Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Renegade (i. Loren-zo Lamas, K. Kinmont) Italija 1 šport Nan.: Baretta Film: II giuramento di Zorro (pust., It. ’65)
# TELE 4
	Nogomet: Lazio-Omonia	
	Nikozija (pokal UEFA)	
	Dnevnik, pregled tiska,	
	noCna kultura, vreme	
	Nan.: Philip Marlovve	
	Variete: Fuori orario	
	Nan.: I racconti di Padre	
	Brovvn	
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Film: Athena e le sette sorelle (glas., ZDA ’56)
(•) MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori Film: In questa nostra vita (dram,, ’42, i. B. Davis) Film: II cantante matto (kom., '51, i. J. Lewis) Variete: Tappeto volante
a RAI 3 slovenski	
	program
	Risanka: Filip
	TV dnevnik
	Veselje na kotalkah (1. del)
	Na prvi strani	
	Maurizio Costanzo Show	
	Aktualno: Forum - Tele-	
	vizijsko sodišče	
	Dnevnik TG 5	
	Sgarbi quotiani	
	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi (i. H. Tom)	
	Nan.: Pappa e Ciccia (i.	
	R. Barr), 15.30 La tata	
	Otroški variete	
	Kviza: OK, il prezzo e	
	giusto, 19.00 La ruota della fortuna	
	Dnevnik TG 5, vreme.	
	20.25 Paperissima sprint	
	TV film: Un amore per	
	sempre (dram,, ZDA ’93,	
	i. J. Garth, C. Berko)	
	Večerni dnevnik	
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik	
	Sgarbi quotidiani	
SLOVENIJA 1
B. A. Novak: V ozvezdju postelje, gledališka predstava
Harry Tracy,
kanadski film
Ze veste
Poročila
Sedma steza
Sobotna noc, ponovitev
Mostovi
TV dnevnik 1
Otroški program
Arabela se vraCa, 22/26
del češke nadaljevanke
Risanka
TV 101: Vse, kar ste si želeli vedeti o najstnikih, pa si niste upali vprašati, 2, del ameriške nadaljevanke
ABC - itd., tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Hiša iz kart, 2/4 del angleške nadaljevanke
Osmi dan
TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče
Poslovna borza
Sova
KYTV,2. del angl. serije Severna obzorja, 2/25 del
SLOVENIJA 2
»Pravica do upanja«, ob 50-letnici OZN, pon. Malo angleščine, prosim, ponovitev
Mustang: Skrito kraljestvo, dokumentar. oddaja Studio City
TV 101,1. del am. serije Sova, ponovitev Seinfeld, 11/18 del Severna obzorja, 1/25 del Regionalni program Iz življenja za življenje Videošpon Po sledeh napredka MOS Celje, 1. del Roka rocka
MTV Unplugged: Bruce Springsteen, 1. del Svet poroča Delicatessen, francoski film »Pravica do upanja«, ob 50-letnici OZN
KANAL A
LuC svetlobe, ponovitev Ahca v glasbeni deželi, ponovitev A-shop, Spot tedna Spot tedna, A-shop Brlog,
4. del španske nanizanke Generacija transforme-rjev H, ponovitev A-shop
Vreme, risanka LuC svetlobe, 510. del MOS '95, pon. reportaže Hermanova glava, 2. del Marušini kristali Računalniška kronika Tropska vročica, 22. del ameriške nanizanke Vreme
Sl Koper
16.00
18.00
18.45
19.00 19.25
20.35
21.00
22.00
22.15
Euronevvs Slovenski program Studio 2, magazin
Primorska kronika TV dnevnik CakajoC Petra Pana, otroška oddaja Sredozemlje Rhythm & News, vodi Andrea F. Euroturismus: Burgenland Vsedanes - tv dnevnik
22.30
Slovenski program Poletni studio 2
[□KP3 Avstrija 1
06.00
13.00
13.00
13.25 13.50 14.05 14.35
15.00
15.25 15.40
16.20
17,10
17.35
18.05
19.00
19.30
19.53
20.00 20.15 22.20
23.20
23.55
01.25
01.50
02.50 04.45
Ponovitve Otroški program Tiny Toon Mila Superstar Smrkci Ewoki Popaj in sin Kremenčkovi Mini Cas v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Slavnostna predstava Baywatch:
Stara ljubezen Strašno prijazna družina: Potovanje v Anglijo,
2. del
Zlata dekleta:
Spolna bolezen Stara mačka:
Klarisa
Pri Huxtablovih:
Dvojčka so ugrabili!
Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Nogomet, pokal UEFA Pustolovca z RiaVerda: Sence včerajšnjega dne, francoski pustolovski tv film,1991
Režija: Duccio Tessari Igrajo; Gledys Ibarra, Je-an-Pierre Bouvier in dr. Cas v sliki Plesalca,
ameriška komedija, 1989 Režija: Bill Forsyth Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji Venerin dotik, ameriški glasbeni film, 1948
Avstrija 2
09.00
09.05
10.05
12.05 12.50
13.00
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00
17.05
19.00 19.30 19.53
20.00 20.15
21.10
22.10
23.00
23.30
23.35
00.00
00.15
01.45
Cas v sliki Schiejok, ponovitev Pesem donskih kozakov, nemški film, 1956 Klub za seniorje, pon. Vreme Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije Doktor Trapper John Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki, kultura Vreme Sport
Krila nad Serengentijem: Jastrebi in drugi strokovnjaki za recikliranje Poročilo Cas v sliki 2
Na prizorišču, reportaža Creature Comforts, risanka Nicka Parka A Grand Day Out, animirani film N. Parka Aliče v plazmatiCni deželi Markiz,
iranoski film, 1989 Pogledi od strani


Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;
8.30	Dnevnikov odmev;
8.40	Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne;
13.40	Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina;
19.30	Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela - Radiovi-zija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Ljubezenske pesmi; 19.30 Arije in monologi, 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek;
24.00	Nočni pr. RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7,40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika; Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika;
11.00	Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Poročila; 21.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30.
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik: 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop: 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10,35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e
bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča: 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba; 23.00 Egostyle; 24.00 DJ Alf.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo;
15.30	Dogodki in odmevi;
19.30	Večerni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 11,00 Preklop; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Joculator;
17.00	Tok Šou; 19.00 TB: Bone Thugz-N-Harmony;
20.00	Underground International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Vojna vojni; 8.40 Potpuri, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 8. del); 12.00 Na počitnice, nato Slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Literarne podobe: Trinajst za trinajst; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Esej: Adam, kje si? E. Kocbek in njegov čas (r. J. Babič, 12.);
18.30	Tropicana; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami;
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19,00 Partnerski magacin
MENJALNIŠKI TEČAJI
11. september 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 IR)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
banka Ljubljana	84,35	85,35	11,86	12,22	7,52	8,05
banka Koper	84,30	85,40	11,60	12,13	7,48	8,02
banka Nova Gorica	84,60	85,50	11,85	12,22	7,72	8,03
Jlanka Celje d.d., t: 063/431-000	84,80	85,90	11,95	12,40	7,70	8,30
Jtonka Noricam d.d., t: 133-40-55	84,50	85,20	11,90	12,15	7,60	8,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	84,92	85,90	11,93	12,26	7,84	8,00
Come 2 us Jel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	84,75	85,05	12,00	12,15	7,75	8,10
__£reditanstalt d. d.	84,60	85,30	11,95	12,25	7,50	8,10
Jbrika Ljubljana, t: 12-51-095	84,83	85,02	12,03	12,11	7,86	7,94
Kompas Hertz Celje Jek 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13	84,85	85,65	11,96	12,15	7,65	7,85
Kompas Hertz Velenje rJJ63/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	84,85	85,20	11,96	12,15	7,65	7,85
Kompas Hertz Idrija JeJ365/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	84,85	85,65	11,96	12,15	7,65	7,85
Kompas Hertz Tolmin tJJ65/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	84,85	85,65	11,96	12,15	7,65	7,85
Kompas Hertz Bled Jek064/ 741-519, od7-19, sob od7-13	84,85	85,65	11,96	12,15	7,65	7,85
Kompas Hertz Nova Gorica Jek_065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	84,85	85,65	11,96	12,15	7,65	7,85
Kompas Hertz Maribor JJ062/225252, od 7-19, sob Od 7-13	84,85	85,65	11,96	12,15	7,65	7,85
J^ova kreditna banka Maribor d.d.	84,10	85,40	11,90	12,20	7,45	7,95
jTUdska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	84,70	85,30	11,95	12,15	7,60	8,10
J^oštna banka Slovenije	83,10	85,20	11,15	12,10	6,50	7,90
J^Jblikum Ljubljana, t: 312-57	85,05	85,07	12,03	12,05	7,81	7,84
J^blikum Piran, t: 066/ 747-370	84,80	85,20	11,93	12,00	7,75	7,88
J^Jblikum Celje, t: 063/ 441-485	84,95	85,40	12,00	12,20	7,65	8,00
J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675	84,65	85,10	12,01	12,05	7,60	7,98
J^bNkum Šentilj, t: 062/ 651-355	83,70	85,00	11,95	12,13	7,20	8,00
J^Jblikum Tolmin, f: 065/ 82-180	85,10	85,70	12,00	12,10	7,86	7,90
J^blikum NM, t: 068/ 322-490	84,60	85,10	11,94	12,18	7,62	7,95
J^bNkum Kamnik, t: 061/832-914	84,90	85,10	11,92	12,20	7,70	7,95
JTjblikum Portorož, t: 066/747-240	84,75	85,10	11,90	12,00	7,74	7,88
J^jblikum Ljubljana Miklošičeva	84,95	85,05	12,03	12,06	7,83	7,89
SKB d.d.,***	83,90	85,50	11,88	12,23	7,50	8,00
J^IP Kranj, t: 064/331-741	85,00	85,20	12,03	12,08	7,70	7,80
J^KB d.d. Ljubljana, t: 1263320	84,50	85,29	11,96	12,20	7,60	8,08
J^K Ljubljana, t:06rl/444-358	84,20	85,50	11,84	12,20	7,50	8,00
Upimo Ljubljana, t: 212-073	84,96	84,99	12,02	12,05	7,90	7,95
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:”" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
'el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
		Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
-11SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
__yduta	nakupni	prodajni
ooneriški dolar	1574,00	1638,00
nemška marka	1071,00	1115,00
francoski frank	312,00	325,00
holandski gulden	957,00	996,00
belgijski frank	52,10	54,20
funt šterling	2449,00	25498,00
kski šterling	2494,00	2596,00
danska krona	277,00	288,00
9'ška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1175,00	1223,00
japonski jen	15,90	16,50
Švicarski frank	1306,00	1359,00
avstrijski šiling	152,40	158,60
norveška krona	246,00	256,00
Švedska krona	221,00	230,00
Portugalski escudo	10,30	10,80
Španska pezeta	12,60	13,20
avstralski dolar	1184,00	1232,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,30
„Jvvaška kuna	275,00	300,00
Knrngpji.f		
__11 SEPTEMBER 1995	I v URAH	
_valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1582,00	1632,00
nemška marka	1083,00	1111,00
francoski frank	313,00	324,000
holandski gulden	961,00	989,00
belgijski frank	52,30	54,00
funt šterling	2459,00	2544,00
irski šterling	2503,00	2598,00
danska krona	278,00	288,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1179,00	1219,00
Švicarski frank	1318,00	1353,00
avstrijski šiling	153,00	158,00
slovenski tolar	12,50	13,60
			
11. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
4. SEPTEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4588	
francoski frank		28.955	
nizozemski gulden		89.25	
belgijski frank		4.8609	
španska peseta		1.1652	
danska krona		25.726	
kanadski dolar		1.0859	
japonski jen		1.4974	
švicarski frank		122.09	
avstrijski šiling		14.22	
italijanska lira		0.8986	
švedska krona		20.007	
r
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 12.9.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI letajzaDEM 83.75	84.35
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
L	Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 174 z dne 11.9. 1995 - Tečaji veljajo od 12. 9. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	90,5692	90,8417	91,1142
Avstrija	040	šiling	100	1164,4020	1167,9057	1171,4094
Belgija	056	frank	100	398,2291	399,4274	400,6257
Kanada	124	dolar	1	89,6355	89,9052	90,1749
Danska	208	krona	100	2117,3476	2123,7188	2130,0900
Finska	246	marka	100	2754,1735	2762,4609	2770,7483
Francija	250	frank	100	2379,1702	2386,3292	2393,4882
Nemčija	280	marka	100	8189,6328	8214,2756	8238,9184
Grčija	300	grd	100	—	50,9778	51,1307
Irska	372	funt	1	—	191,1051	191,6784
Italija	380	lira	100	7,4755	7,4980	7,5205
Rep. Hrvaška	191	hrv. kuna	100	—	2226,1262	—
Japonska	392	jen	100	121,1902	121,5549	121,9196
Nizozemska	528	gulden	100	7312,3593	7334,3624	7356,3655
Non/eška	578	krona	100	1877,7190	1883,3691	1889,0192
Portugalska	620	escudo	100	79,0627	79,3006	79,5385
Švedska	752	krona	100	1690,9953	1696,0836	1701,1719
Švica	756	frank	100	9994,6278	10024,7019	10054,7760
Velika Britanija	826	funt šterling	1	186,7482	187,3101	187,8720
ZDA	840	dolar	1	120,3548	120,7170	121,0792
Evropska unija	955	ECU	1	153,2813	153,7425	154,2037
Španija	995	peseta	100	95,8760	96 1645	96,4530
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12.9.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:					1.700,000	864,227	819,152	1,683,379
23	101.6738%	96.3709%	99,0223		170,000	86,423	81,915	168,338
	L J A 1	^ S K A	Tečajnica borznega trga							
			št.:	171		Datum: 11.9. 1995				
uvsuAVi sioa uchancl ne.										
Vrednost.	obr.	ex kupon	enotni	%						prav
papir	m.div.	StdaL(3)	tečaj	sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	1000 SIT
				IRRTTi						
m	800	(11,5.95)	11.800		1.9.	11.300	11.750			
JRB	665	(13.6.95)	16.153	2,15	11.9.	16.050	16.240	16.190	16.150	7.156
iAL	500	(2)111,9.95)	19.591	3,18-	11.9.	10.500	19.790	19.800	19.3®	32.717
SKBR	1000	(24.2.95.)	33.457	1,05-	11.9.	33,350	33.540	33.550	33.030	8,966
	23ZE	X1								
HI	10,0	2.(1.10.95)	102,0	,48	11.9.	102,2	104,0	102,0	102,0	437
5801	8,0	5.(30.6.95)	100,9	,03	11.9.	100,8	101,1	101,1	lffl,7	101
5802	9,5	9.(1,4.95)	110,5	1,11	11.9.	110,9	111,5	110,9	110,4	5.374
5808	5,0	4.(31.5.95)	91,9		8.9.	91,0	92,5			
5811	7,0	5.(15,7.95)	97,5		6.9.	97,1	98,5			
5SL1D	8,0	5.(30.6.95)	99,9A	,13	11.9.	100,0	101,9	100,0	99,9	26
5SL2D	9,5	9.(1.4.95)	107,7		7.9.	107,8	113,0			
	10,0	4.(1.11.94)	103,4	,33	11.9.	103,2	104,0	104,0	103,2	1.381
srn	5,0	3.(30.6.95)	75,7		8.9.	75,0	78,0			
		STKITB	vtfiinni							
BTBR	300	(21(28.7.95.)	12.738		8.9.	12.700	12,850			
MD	10.000	(1.6.94.)	114.944	,63	11.9.	115.000	115.600	115.600	Ill.fflO	8.621
FMD	1715	(24.5.95.)	14.314		4.9.	14.600	15.300			
M		(10)	20.895		- 8.9.	19.800	21.870			
HMER		(D	15.700		8.8.	14.200	16.500			
MKZ	218	(30.3,93.)	10.050	1,04	11.9.	10.010	10.280	10.100	10.000	1.005
N1KR	200	(26.6.95.)	3.852	1,39	11.9	3,851	3.910	3,910	3.791	370
im		(5)	778,5	1,07	11.9	775,0	780,0	784,0	775,0	1.790
	2SE	•UMIH		TTiTHi	^nTT*n					
KBTP	2750	(22.6.95)	29.782'	7,22	11.9.	30.230	31.990	30.550	28.000	38.449
5FNP		(D	27.520A	1,05	11.9.	27.550	28.600	27.520	27.520	991
JBKP	720	(25.5.95.)	9.470A	2,56	11.9.	8.500	9.470	9.470	9.470	- 833
W		(D	41.153		14.8.	40.050	41.990			
		■RIE1TB	iMTT							
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,4		8.9.	97,3				
IZG	11,0	4,(1195)	102,5		4.9.	101,9	103,5			
H	12,0	7.11.6.95)	102,0		28.8.	101,2	■ 102,5			
=00	10,0	2.(1.6.95)	101,8		8.9	100,6	103,0			
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	102,6		7.9	103,1	105,0			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 171/95-11.9. 1995										
Vrednost. papir		ex kupon št.da[(3)	enotni teCaj	rr sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	[Mk	pravi 1000 suj
	17*15		ranrori							
GEAR			2.9®		5.9.	2.410	2.800			
1RD0	2®	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	4.500				
HBR0	55	(1.6.95)	2.999A	7,44-	11.9.	2.710	3.350	2.999	2.999	120
ER			1.920A	,26	11.9.	1.511	1.970	1.920	1.920	38
RDR0		(15.6.95)	12.0®	20,00	11.9.	11.000	12.0®	12.0®	12.M0	24
RGSR			407,9	2,63	11,9.	412,0	535,0	500,0	399,0	4.948
	17H5									
ALDP			1.9®		8.9.	1.900	2.200			
HBP0	320	(1.6.95)	2.999		6.9.	2.910	3.050			
KEPI						10.000				
KBPP			26.3®	1,85	11.9.	20.000	27.9®	28.M0	16.500	6.595
RGP0		(6)	850,0		7.9.	820,0	1.300			
UBKC	360	(25.5.95)	4.510		7.9.	4.5®	4.950			
	T*f$l									
LOK	10,0	6.(1.4.95)	101,0		7.9.	99,6	102,0			
MLJ0	10,0	6.(1.4.95)	102,5	,02	11.9.	102,0	103,0	102,5	102,5	4.363
OSMO	10,0	4.(1.9.95)	102,0		6.9.	99,0	105,0			
3LS0	10,0	4.(1.10.94)	102,4	,26-	11.9,	103,1	103,5	103,5	100,6	4.617
3NM	11,0	3.(1.9.95)	103,4		. 7.9.	103,2	104,0			
3P0	10,0	7.(1.8.95)	' 101,0		5.9.	101,1	102,5			
UH	8,50	2.(15.4.95)	100,0		8.9.	25,0				
mo	10,0	3.(1.4.95)	102,3		4.9.	102,3	103,1			
										
										
60 dnevni (v SIT)										
90 dnevni (v SU)										
|l20 dnevni (v SU)			94,1		19,4.					
										
BSB3breznak.bona(l. 12.95)			97,4		8.9.	96,3	97,0			
del naklona (v SIT) NBS2			14.923	6,57	11.9.	14.850	15.330	15.380	14.500	9.790
delna! bona (v SIT) NBS3			3.811	24,95-	11.9.	3.913	4.028	4.700	3.4®	77.059
										
BMT5			101,4		4.9.					
BMD5			96,0		5.9.	96,0				
BM5										
BVT5			IM,9		18.8					
BVD5			95,9		4.9.					
BV5										
11.9.95	prejšnji	d T	d%
1.150,40	1.146,19	4,Z1	0,37
SBI
Vse pravice pridržane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odsL(osnova je najnižja nominacija), delnice ko-
stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; * dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08,
iveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-lel 1.6.95, ni bil iz------------------------ ’ " ’	’
a 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8}-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10)-o dividendi bo odločala skupšC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v SIT, Ceni navedeno drugače; max.,min-najvišji oz. najnižji teCaj doloC. vrednostnega papirja;
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12. septembra 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na trr	šiling frank marka lira funt dolar rvirni. Pri kon iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ loseben	1190,7575 2433,0213 8375,0000 7,6447 190,9751 123,0790 noslih je možno odsl doaovor.	1197,8665 2447,5468 8425,0000 7,6903 192,1153 123,8138 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	84,00 83,70 ponje.	84,50 84,30
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velja dne 12. septembra 1995 od 00.00 do			»djetij ?4, ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBKbanka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25<xfstotne točke. do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM teni na podle utah pa je razi sčaji veljajo zc upih se tečaj c kupovati In Dogoje nakup	83,75 83,70 83,75 83,75 83,95 gi srednjih tečaj ■nerje Banke Slov odkup prilivov i določi v spaazurr zadajati tujo vali a ali prodaje.	84,40 84,35 84,35 84,25 84,45 bv po trenutno Bnije povečano prodajo deviz u. jto po objavlje-
			
11. SEPTEMBER 1995		v URAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1611,530	—
ECU	—	2051,160	—
nemška marka	—	1096,130	—
francoski frank	—	318,330	—
funf šterling	—	2500,290	—
holandski gulden	—	978,700	—
belgijski frank	—	53,305	—
španska pezeta		12,817	—
danska krona	—	283,400	—
irski funt	—	2549,760	—
grška drahma	—	6,808	—
portugalski escudo	—	10,567	—
kanadski dolar	—	1200,840	—
japonski jen	—	16,229	—
švicarski frank	—	1338,370	—
avstrijski šiling	—	155,840	—
non/eška krona	—	251,310	—
švedska krona		226,120	—
finska marka	—	368,350	—
avstralski dolar		1212,190	
		
11. SEPTEMBER 1995	' V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,1500	10,6500
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	15,7000	16,5000
švicarski frank	841,0000	873,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	201,0000	209,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6270	0,6610
danska krona	177,0000	185,0000
non/eška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	140,2000	146,8000
finska marka	230,5000	240,5000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	10,1000	10,6000
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	188,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute,		
	
r SLOVENIJA	
SNG Drama
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
SNG Drama je podaljšala vpis abonmajev še do petka, 15. septembra. Abonma lahko vpišete v vpisni pisarni SNG Drama, Erjavčeva 1 (službeni vhod), od 9. do 14. ure. Studentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra.
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Ivan Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun;
-	Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta Hočevar;
-	Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magelli;
-	Heiner Mtiller: FILOKTET, režija Paolo Magelli;
-	Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-Ernst M. Binder;
-	izbirna predstava po želji abonenta.
Četrtek, 14. septembra, ob 19.30: Tom Stoppard: ARKADIJA, komedija z možgani. Za izven.
Levi oder
Danes, 12., in v sredo, 13. septembra, ob 22. uri ter v Četrtek, 14., v petek, 15., in v soboto, 16. septembra, ob 23. uri: Damir Zlatar Frey: CARMINA SLOVENICA, izve-nabonmajsko gostovanje Koreodrame..
MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev za dosedanje abonente - zamudnike in za nove abonente bo potekalo od 11. do 15. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure pri blagajni MGL. Abonente, ki so abonmaje plačali s položnico, a niso prejeli abonmajske izkaznice, vljudno prosimo, naj se zglasijo pri blagajni MGL.
Abonmajske predstave v sezoni 1995/96
H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO (režija: Hallmar Sigurosson);
Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE (režija: Zvone Šedlbauer);
J. J. Bricaire: DOHODNINA (režija: Vinko Moderndorfer);
Alfred )ary: KRALJ UBU (režija: Bojan Ja-blanovec);
Artur Miller: POGLED Z MOSTU (režija: Mario Uršič);
V	četrtek, 14. septembra, ob 19.30: premiera: H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO; repriza v petek, 15. septembra, ob 19.30; za abonma Repriza in izven.
V	soboto, 16. septembra, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI.
PPG NOVA GORICA
Danes, 12. septembra, ob 18. uri: premiera: Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC, režija: Jaša Jamnik.
GLEDALIŠČE KOPER
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev bo potekalo v pisarni Zveze kulturnih organizacij Koper / Gledališče Koper, Verdijeva 3, od 11. do 25. septembra, in sicer vsak delovnik od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 Lanford VVilson: ZAŽGI (MGL);
Tit Macij Flavt: CAZINA (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica);
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj);
Zoran HoCevar: SMEJCI (SLG Celje);
George Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE (SNG Drama);
Sergej Verč: SAMOMOR KITOV (SSG Trst).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TPST
Gledališče Verdi -
Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono.
Blagajna gledališča Verdi bo zaprta še danes, 12. t. m. Od jutri dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest.
Gledališče Rossetti
Predstavitev nove gledališke sezone bo v petek, 15. t. m., ob 12. uri v fojerju gledališča.
Pomorska postaja - Dvorana Saturnia
V	nedeljo, 17. t. m., ob 21. uri bo v organizaciji Akademije za glasbo in zborovsko pesem na sporedu »Carmina burana«, ob 100-letnici rojstva Carla Orffa. Izvajajo združeni zbori ob spremljavi tolkal in klavirja. Vodi Karol Borsuk.
KOROŠKA
TINJE:
V	Domu prosvete bo v četrtek, 14. t. m., ob 19. uri predavanje Antona Pol-cerja iz Maribora o goban.
ŠENTJANŽ V ROŽU
V	k+k centru bo v petek, 15. t. m., ob 20. uri koncert skupine Sukar iz Ljubljane.
BILČOVS
Pri Miklavžu bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 14. uri Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev in srečanje bivših pregnancev.
V Galeriji ZDSLU, Komenskega 8, je na ogled razstava instalacij nemške umetnice
INKEN N. VVOLDSEN.
(na sliki: uporaba naravnih materialov, do katerih obstaja spoštljiv odnos)
GLASBA
SLOVENIJA
KOPER
Danes, 12. septembra, bo ob 19.30 v Gledališču Koper letni koncert Mladinskega mešanega pevskega zbora srednjih šol iz Kopra.
JESENSKE SERENADE
Danes, 12. septembra, bo ob 16. uri na blejskem gradu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah Večer harmonike z glasbo 20. stoletja. Nastopata: Mateja Prem, harmonika, in Tomaž Lorenz, violina.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
V ponedeljek, 18. septembra, bo ob
19.30 v okviru srebrnega abonmaja v , dvorani Slovenske filharmonije koncert klasične glasbe. Nastopata: Julian Rachlin, violina, in Jurij Smirnov, klavir. Program: Brahms, Schubert, Prokofjev, Franck.
Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakupa!
GROBLJE PRI DOMŽALAH
Danes, 12. septembra, bo ob 20. uri v baročni cerkvi sv. Mohorja in Fortu-nata koncert klasične glasbe. Nastopa-
ta: Slavvomir Grenda, kontrabas, in Ivana Švare, klavir.
MARIBOR
Danes, 12. septembra, bo ob 21.30 v dvorani Gustaf rock koncert. Nastopajo: Ambush (Berlin), Construct (Utrecht), Fish is not pidgeon (Maribor).
ROGAŠKA SLATINA
Danes, 12. septembra, bo ob 20. uri v razstavnem salonu Večer slovenske folklore - plesi, pesmi in glasba slovenskih pokrajin v izvedbi Akademske folklorne skupine Student.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 20. septembra v Modemi galeriji. „
CANKARJEV DOM
Razstava Josefa Albersa je na ogled do 20. septembra.
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo.
NARODNI MUZEJ. Prešernovo 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - svet predmetov.
MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5
V	galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča.
GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31
V	galeriji je na ogled razstava Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron.
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE
V	galeriji je na ogled razstava Forma eterna,
ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.
GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3
V galeriji bodo nocoj odprli razstavo slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda, (na sliki: Slika za Briana Ena)
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
V	galeriji je na ogled razstava risb in olj akademskega slikarja Barda lucundusa.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto.
GALERUA SIVČEVA HIŠA RADOVUICA
V	galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika.
GALERIJA LOŽA. Koper
V	galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu.
RAZSTAVIŠČE VERONIKA. Kamnik
Na ogled sta razstava slik Kašče, pozabljena dediščina Dušana Sterleta in razstava skulptur Oživljanje korenin Aleša Podgorška.
KO Srečka Kosovela. Sežana
V	kulturnem centru sta na ogled razstava likovnih del Marjana Miklavca in etnološka razstava Kamniti svet.
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V nedeljo, 17. t.m., ob 18.00 - Od Trubarja do Ramovša, nastopajo Šentjakobski otroci, Dina Slama, MiloS Pahor, Irena Pahor, Valentina Guštin, VValter Piscanc, Tomaž Faganel, VValter Barbiero, Črtomir Siskovič, Aleksander Milošev, Marco Bontem-po in Marco Verza.
Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAl in tržaško pokrajino.
BOUUNEC
Gledališče F. Prešeren - Festival Radio Onda Libera
Danes, 12. t.m., - ob 18.30 Srečanje s poezijo.
Zvečer nastop skupine As-salti Frontah in Aria di Gol-pe iz Vidma.
Do 16. t.m. bo trajal festival s katerim bodo praznovali 10-letnico delovanja radijske postaje Radio Onda libera. Koncerti se bodo vršili vsak večer, na programu pa bodo tudi debate o medijih, o bivši Jugoslaviji, o poeziji itd., predvajanje videofilmov in novejših filmov. Med ansambli, ki bodo nastopili na festivalu naj omenimo Se 99 Posse, Bisca, Marlene Kuntz, Massimo Volume in Se nešteti drugi.
PORDENON
Jutri, 13. t. m.: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
SMG Ljubljana
POSTANITE ČLAN KLUBA
SLOVENSKEGA
MLADINSKEGA
GLEDALIŠČA
Vpis in vse informacije v prodajni galeriji SMG, na Trgu > francoske revolucije 5, ali po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30.
GLASBENI NATEČAJ Študentska organizacija v Ljubljani, enota za kulturo, v sodelovanju s FV-jem razpisuje natečaj za izdajo CD-ploSče studentskim glasbenim skupinam ali posameznikom, ki še nimajo izdanega CD-ja, na področju popularne glasbe. Prijava mora vsebovati: potrdilo o statusu študenta, pri skupinah mora biti vsaj polovica članov študentov, posnetke z vsaj 30 minutami glasbe, besedila, kratko biografijo in kontakt skupine (ime, naslov in telefonsko številko). Prijave pošljite do 15. septembra na naslov: SOU v Ljubljani -enota za kulturo (za glasbeni natečaj), Kersnikova 4, 61000 Ljubljana.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist.
Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na
ogled razstava izkopanin antične Eble.
SESUAN
Sedež letoviSCarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13, 16-19.
GORICA
Kulturni dom: v torek, 19. t.m., ob 18.30 bo v galeriji Kulturnega doma odprtje razstave slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane, ki bo trajala do 8. oktobra.
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do
30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija ob mestnem zidu: Se jutri, 13.t.m., razstavlja furlanski umetnik Mario Micossa.
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in se-demdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konča septembra razstavlja VVerner Berg.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: v petek, 22. t. m., ob 19. uri »Priče časa - tretji večer v ciklu Približevanja«.
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA
Pete Sampras v finalu premagal utrujenega Andreja Agassija
No koncu štejejo samo »slami« - Sampras jih ima že sedem, zadnjega pa si je zagotovil z odličnimi servisi in igro na mreži - Konec Agassijeve serije
NEW YORK - Ko je Pete Sampras v nedeljo visoko dvignil roke, sta bila zmagovalni niz Andreja Agassija in prvo mesto na svetovni jakostni lestvici samo še drugotnega pomena. Sampras, ki je leto dni nalajsi od svojega tekmeca v finalu odprtega teniškega prvenstva ZDA, je samo devet tednov po vvimbledon-ski zmagi odgovoril na vprašanje, kdo je najigralec v letu 1995.
Kdo bi lahko bolje sodil o tem kot Agassi? »Na koncu štejejo samo 'slami',« je dejal prvi s svetovne lestvice po finalnem porazu proti Samprasu s 4:6, 3:6, 6:4 in 5:7. Svoje štiri zaporedne turnirske zmage bi zelo rad zamenjal za Samprasov Uspeh. Noben igralec se v devetdesetih letih ne more Primerjati s Samprasovimi dosežki na turnirjih za Grand Siam. Po tretjem za-
_ VUELTA
Etapo dobil Skibby, Jalabeit utrdil vodstvo
SEGOVIA - V deveti etapi kolesarske dirke po Španiji je imel največ nioci Danec Jesper Skibby. Na 122, 5 kilo-tnetra dolgi progi od Avi-ie do Segovie si je Danec Privozil minuto in deset sekund prednosti pred Francozom Laurentom Jalabertom in njegovim Uioštevnim kolegom, Spancem Melchorjem kTaurijem. Zaradi Časovne bonifikacije za drugo mesto je Jalabeit povečal prednost v skupni razvrstitvi pred Spancem Abrahamom Olanom na 5 minut in 11 sekund. Tretji je še naprej Belgijec Johan Bruyneel, favorit Pred dirko, Švicar Alex Ziille pa je z zaostankom A44 minute že izpadel iz noja za skupno zmago.
Pri vzponu na prelaz Navacerrada 25 kilometrov pred ciljem je vodstvo prevzela skupina, v kateri je bil tudi Skibby. boljši kolesarji so bili očitno še šokirani po Jala-uertovem nedeljskem pobegu in tudi tokrat niso reagirali. Malo pred ciljem se je Danec, ki že vrsto let nastopa za nizozemsko ekipo TVM, odlepil od skupine in zmagal. Včeraj popoldne se je celotna karavana iz Segovie preselila petsto kilometrov južneje v Andaluzijo. Današnja deseta eta-Pa bo potekala od Cordobe do Seville.
Izidi - 9. etapa: 1. Skibby (Dan) 2:51:37, 2. Jalabert (Fra) + 1:10, 3. Ivlauri (Spa), 4. Bartoli Tta), 5. Garcia (Spa), 6. Bruyneel (Bel), 7. Olano (Spa) vsi isti Cas; skupno: 1- Jalabert 40:48:41, 2. Olano + 5:11, 3. Bruyneel (Bel) + 6:23, 4. Mauri + 6''34, 5. Rij s (Dan) + 6:58, 6- Ziille (Svi) + 7:44.
porednem uspehu v VVim-bledonu je kot edini igralec osvojil dva od štirih najpomembnejših letošnjih turnirjev. Pred petimi leti je pri devetnajstih postal najmlajši zmagovalec odprtega prvenstva ZDA, tudi takrat proti Agassiju, do danes pa je dobil sedem Grand Slamov in je na skupni stopnički z Johnom McEnroejem in Matsom VVilandrom. Samo Bjorn Borg (enajst), Jimmy Con-nors in Ivan Lendl (po osem) so na seznamu pred Samprasom.
Sampras si je zmago zagotovil z odličnimi servisi in še boljšo igro na mreži. Dosegel je 24 asov in bil resnično boljši nasprotnik. Agassi, ki je do finala Flu-shing Maedovvsa zabeležil 26 zaporednih zmag, ni našel orožja za razpoloženega Samprasa. Ta mu je vračal nemogoče udarce in ga s tem spravljal v obup. O kakovosti finalnega dvoboja največ pove izmenjava žogice proti koncu prvega niza. Tekmeca sta žogico iz filca udarila Cez mrežo desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat in končno dvaind-vajsetkrat, vsak udarec pa bi v navadnem dvoboju pomenil »vvinnerja«. Ko je Sampras končno z backhandom žogico udaril neulovljivo za Agassija, je mlajši tekmec dobil ne samo prvi niz, temveč že skoraj ves dvoboj.
»To je bila najboljša točka, ki sem jo kdajkoli odigral. Ce bi jo izgubil, bi mi šlo veliko težje,« je dejal Sampras. »To je bila najboljša točka, kar sem jih kdaj videl,« pa je dejal Samprasov pomožni trener Paul Annacone. Prvi trener Tom Gullikson je še vedno hudo bolan, tako da ga ni bilo ob igrišču. »Zmago poklanjam Tomu. Želel bi si, da bi bil tu. Igral sem izredno dobro, skoraj na meji
Pete Sampras (levo) in An dre Agassi po končanem dvoboju (Telefoto AP)
popolnosti,« je na novinarski konferenci dejal Sampras. Tokrat je bil tudi Agassi bolj zgovoren, Čeprav je izgubil srečanje: »Sampras je zasluženo zmagal. Igral je kot v transu. Točka, v kateri sva izmenjala 22 udarcev in v kateri je Sampras močne in natančne udarce vračal s še močnejšimi, je mogoče celo odločila o zmagovalcu, saj ti uspeh na tak način poveča samozavest. Sam sem igral pod svojimi sposobno-
stmi, predvsem zaradi utrujenosti od polfinalnega srečanja z Beckerjem.«
V dvoboju dveh najboljših igralcev na svetu Sampras vodi z 9:8, tekmeca pa sta v dveh tednih tekmovanj v Flushing Mea-dovvsu razumljivo vzbujala največ pozornosti. Od zadnjih dvanajstih turnirjev za Grand Siam sta jih Američana osvojila kar osem (Sampras pet in Agassi tri). Sampras se še ne more privaditi na veliko gnečo okoli
sebe in zanimanje slavnih za njegovo igro. Američan je bil presenečen, ko je na tribuni zagledal nekatere znane ljudi: »Dosegel sem as in nenadoma zagledal Johna F. Kennedyja mlajšega. Zdel se mi je znan.« Malo pozneje je zagledal še Arnolda Schvvarzeneggerja: »Nekaj se je premaknilo v množici in nenadoma je bil tam Terminator.«
Kaj takega si je najbrž med dvobojem mislil tudi Agassi.
NOVICE
Nov svetovni rekord Bartove v skoku s palico
SALGOTARJAN - Češka atletinja Daniela Bartova je včeraj na atletskem mitingu v Salgotarjanu na Madžarskem že enajstič letos izboljšala svetovni rekord v skoku s palico. Nova rekordna znamka znaša 422 cm, kar je centimeter veC od rekorda, ki ga je 22. avgusta letos Bartova postavila na mitingu v Linzu.
Sampras zmanjšal razliko
MONTE CARLO (STA/AFP) - Na najnovejši računalniški lestvici najboljših teniških igralcev na vrhu ni prišlo do večjih sprememb. Se naprej vodi Andre Agassi, vendar je Pete Sampras s 660 novimi točkami občutno zmanjšal razliko. Pri ženskah je Steffi Graf po finalni zmagi v New Yorku proti »soštevilki ena« na le.stvici WTA Moniki Seleš povečala prednost pred španskima zasledovalkama Aranbco Sanchez-Vicario in Conchito Martinez. Najnovejša lestvica ATP: 1. Agassi (ZDA) 5400 točk, 2. Sampras (ZDA) 4959, 3. Muster (Avt) 3868, 4. Becker (Nem) 3420, 5. Chang (ZDA) 3015, 6. Ivaniševič (Hrv) 2719, 7. Kafelnikov (Rus) 2670, 8. En-qvist (Sve) 2073, 9. Rosset (Svi) 1984, 10. Ferreira (Jar) 1967,11. Courier (ZDA) 1964,12. Stich (Nem) 1933, 13. Bruguera (Spa) 1908, 14. Krajicek (Niz) 1906,15. Larsson (Sve) 1824,16. Berasategui (Spa) 1409,17. Medvedjev (Ukr) 1385,18. Martin (ZDA) 1263, 19. Edberg (Sve) 1257, 20. Gaudenzi (Ita) 1254.
Lestvica WTA: 1. Graf (Nem) 357 točk, 1. Seleš (ZDA), 2. Sanchez-Vicario (Spa) 242, 3. Conchita Martinez (Spa) 226,4. Novotna (Ceš) 185, 5. Pierce (Fra) 172, 6. Date (Jap) 171, 7. Sabatini (Arg) 153, 8. Malejeva (Bol) 148, 9. Davenport (ZDA) 142, 10. Huber (Nem) 122.
Že 122 držav na Ol v Atlanti
LAUSSANE (STA/AP) - Udeležbo na letnih olimpijskih igrah prihodnje leto v Atlanti je potrdilo že 122 držav. MOK je 19. julija letos poslal vabila 196 Članicam te organizacije, tako da lahko na igrah, ki bodo označile stoletnico modernih olimpijskih iger, pričakujemo udeležbo veC kot deset tisoč športnikov.
Zmaga Nemca Rosskopfa
HAMELN (dpa) - Nemec Jorg Rosskopf je v Hamel-nu v finalu 5. evropskega pokala masters v namiznem tenisu premagal Šveda Jana Oveja VValdnerja z izidom 3:2 (21:14, 9:21, 21:19, 19:21, 21:18). Izidi: predtekmovanje po skupinah - skupina A: 1. Primorac (Hrv) 2:0 (6:2), 2. VValdner (Sve) 1:1 (3:5), 3. Prause (Fra) 0:2 (4:6); skupina B: 1. Kong (Kit) 2:0 (6:0), 2. Grubba (Pol) 1:1 (3:5), 3. Karlsson (Sve) 0:2 (2:6); skupina C: 1. Creanga (Grč) 2:0 (6:1), 2. Rosskopf (Nem) 1:1 (4:3), 3. Persson (Sve) 0:2 (0:6); skupina D: 1. Samsonov (Blr) 2:0 (6:2), 2. J. M. Salve (Bel) 1:1 (5:3), 3. Franz (Nem) 0:2 (0:6); četrtfinale: Rosskopf - Primorac 3:0 (21:18, 21:19, 21:13); J. M. Salve - Kong 3:0 (23:21, 21:19, 22:20); Grubba -Creanga 3:2 (15:21, 22:20, 21:15, 15:21, 23:21); VValdner - Samsonov 3:2 (13:21, 29:27, 22:24, 21:15, 21:19); polfinale: Rosskopf - J. M. Saive 3:1 (21:13, 21:13, 18:21, 23:21); VValdner - Grubba 3:0 (21:9, 21:13, 21:16); finale: Rosskopf - VValdner 3:2 (21:14, 9:21, 21:19,19:21, 21:18).
ODBOJKA / 19. EVROPSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE
Prvi mesti v skupinah najbrž že oddani Hud boj za drugi medi, ki še vodita v polfinale
ATENE - V pirejski dvorani Miru in prijateljstva in v patraški športni dvorani se bodo danes s tekmami Četrtega kroga nadaljevali boji za vstop v polfinale letošnjega odbojkarskega evropskega prvenstva za moške, sicer že devetnajstega v stoletni zgodovini igre ob mreži. Po treh uvodnih krogih sta reprezentanci Nizozemske in Italije povsem upravičili vlogo favoritov. Nizozemci z maksimalnim izkupičkom vodijo v skupini 1 v Pireju, Italijani pa prav tako v skupini 2 v Patrasu.
Nizozemci in Italijani na prvih treh tekmah niso oddali niti enega niza, toda pot do polfinala še ni povsem zagotovljena. Tulipani (137:49 v osvojenih točkah) se bodo zanj morali pošteno pobuditi, saj se bodo danes pomerili z izbrano vrsto Nemčije, ki prav tako kot Grčija in ZR Jugoslavija še upa na drugo mesto v skupini, ki vodi v polfinale. Za nameček pa se bodo juhi pomerih še z vročekrvnimi domačini. »Azzurri« (136:70 v osvojenih točkah) bodo točke za polfinale nabirali danes proti Cehom, ki so v uvodu presenetili z zmago proti Rusiji, in jutri še proti Rusom.
Sicer pa je v odbojkarski srenji daleč najbolj odmevala zmaga ZRJ proti domačinom. Varovanci trenerja Zorana Gajiča so z izvrstnim blokom in servisom vzeh krila
Grkom in jih še enkrat, toda tokrat na odbojkarskem parketu, premagali v »balkanski vojni«. GajiC, ki že nekaj let vodi solunski Aris in dobro pozna grško odbojko, je znal prisluhniti toku igre. V prvih dveh nizih so zvezdniki jugoslovanske odbojke po sicer izenačeni igri prišli do zanesljivega vodstva z 2:0, v betjem pa je pri vodstvu Grkov z 10:5 GajiC na klop poklical pet igralcev prve peterke in jim dal priložnost za oddih. V nadaljevanju pa so znova zablesteti in osvojiti pomembni točki v boju za polfinale. Tako je tudi razumljiv Gajičev optimizem: »Zmagati smo v dveh bojih, v enem izgubili, toda prepričan sem, da vojne ne bomo izgubiti. Sicer pa smo Srbi in se nikogar ne bojimo.«
Grški bener Gilberto Herrera je pobdil, da ima ZRJ do konca prvega dela prvenstva lažji spored kot Grčija, vendar je tudi prepričan, da so Nemci kakovostnejše moštvo od ZRJ. Najbrž se Kubanec tudi nekoliko moti, saj so Grki premagali Nemce, Jugoslovani pa Grke. »Moji igralci so v letošnjem poletju veliko žrtvovali za odbojko, zato bomo storili vse, da se prebijemo do polfinala, sicer pa smo doslej izgubili le eno tekmo,« je bil kratek Herrera. Odločitev, kdo bo v skupini 1 osvojil drugo mesto, pa bo padla šele jutri, ko se bodo
Grki pomerili z Nizozemci in Nemci z Jugoslovani.
V pabaški skupini bo že danes na sporedu zelo pomembno srečanje med Rusijo in Bolgarijo, ki imata obe možnosti za polfinale. Toda Ruse zadnji dan Caka še tekma proti Italiji in malokdo verjame, da bi lahko varovanci benerja Radina po igri, ki so jo pokazati v Pabasu, premagati slovite »azzurre« na Čelu s benerjem Juliom Vela-scom.
Medtem ko so poti v polfinale še odprte, pa je veliko bolj jasen položaj na dnu. »Outsiderja« v prvi skupini sta kljub nekaterim slovitim imenom Ukrajina in Latvija, v drugi skupini pa Poljska in Romunija.
Izidi: 3. krog - skupina 1 (Pirej): Nemčija - Latvija 3:1 (15:2, 15:9, 13:15, 15:12); ZR Jugoslavija - Grčija 3:1 (16:14, 15:10, 7:15, 15:7); Nizozemska - Ukrajina 3:0 (15:5, 15.5, 17:15); vrstni red: 1. Nizozemska 6 (9:0), 2. Nemčija in Grčija po 4 (7:4), 4. ZRJ 4 (6:4), 5. Latvija 0 (1:9), 6. Ukrajina 0 (0:9).
Izidi: 3. krog - skupina 2 (Patras): Bolgarija - Češka 3:1 (12:15,15:7,15:8,15:9); Italija - Poljska 3:0 (15:8,15:6,16:14); Rusija -Romunija 3:0 (15:3, 15:4, 15:9); vrstni red: 1. Italija 6 (9:0), 2. Rusija 4 (8:4), 3. Češka 4 (7:5), 4. Bolgarija 4 (6:4), 5. Poljska 0 (1:9), 6. Romunija 0 (0:9).
Statistika po treh krogih - največ osvojenih točk: 1. Samaras (Grč) 37 (23 napad, 6 blok, 8 servis) in Fomin (Rus) 37 (26, 8, 3), 3. Ganev (Bolg) 34 (22, 5, 7), 4. Oldenburg (Nem) 32 (24, 4, 4), 5. Siškin (Rus) 30 (24, 3, 3); najuspešnejši napadalci : 1. van de Goor (Niz) 75, 71 odstotka, 2. Satunov (Rus) 65, 3. van der Meulen (Niz) 64, 20, 4. Bernardi (Ita) 60, 34, 5. Papi (Ita) 58, 90; najuspešnejši blokerji: 1. van de Goor (Niz) 24, 49 odstotka, 2. lancu (Rom) 23, 81, 3. Nowak (Pol) 22, 73, 4. Sadkin (Ukr) 21, 62, 5. Theodoridis (Grč) 21, 05; najuspešnejši serverji: 1. Bernardi 11, 54 odstotka, 2. van der Meulen (Niz) 11, 29, 3. Ganev (Bolg) 9, 72, 4. Vlaico (Rom) 9, 68, 5. Papi (Ita) 9, 52; reševanje nizkih žog: 1. Gardini (Ita) 48 odstotkov, 2. Sordyl (Pol) 45, 3. Stelmach (Pol) 42, 5, 4. Kovač (ZRJ) in Smolka (Ceš) po 41, 67; podajalci: 1. Blange (Niz) 64, 31 odstotka, 2. Tofoli (Ita) 58, 22, 3. Krasilnikov (Rus) 57, 07, 4. Andreopoulos (Grč) 55, 57, 5. Heberlein (Nem) 54, 84; sprejemalci servisov: 1. Konstantinov (Bolg) 73, 91 odstotka, 2. Zvverver (Niz) 67, 21, 3. Papi (Ita) 64, 52, 4. Kovač (ZRJ) 61, 90, 5. Popov (Ukr) 61, 54.
Mirjana Andrejc
NOGOMET / DANES V POKALU UEFA ZAPOSLENE TUDI SURI ITALIJANSKE IN DVE SLOVENSKE EKIPE
Roma in Inter v Švici, lahka naloga za Milan in Lazio
Mošlvo trenerja Mazzoneja išče preporod v pokalu po spodrsljaju v prvenstvu z Atalanto - Na sporedu nekaj zanimivih srečanj
Privrženci mednarodnega nogometa se gotovo ne bodo dolgočasili. Prejšnji teden so bila na sporedu kvalifikacijska srečanja za EP, ta teden bodo od danes do četrtka na vrsti tekme v treh evropskih klubskih pokalih, na katerih bo med drugim nastopilo šest italijanskih društev.
Danes bodo igrali prve tekme 32-ine finala pokala UEFA. Od štirih italijanskih klubov bo pred najtežjo nalogo Roma, ki bo v Švici igrala proti Neuchatelu Xamax. Švicarji so ta čas v dobri formi, saj so drugi na lestvici in posebno nevaren je romunski napadalec Mol-dovan, ki je v devetih kolih dal že sedem golov. Po drugi strani pa Roma preživlja hudo krizo. Iz-
ločena je bila iz italijanskega pokala, po dveh prvenstvenih kolih pa je s pičlo točko pri dnu lestvice. Se posebno boleč je bil nedeljski domači poraz z • Atalanto, ko so rimski navijači pošteno izžvižgali svoje igralce in predsednika Sensija. Romin trener Mazzone si lahko v tem tednu zapravi »trenerski stolček«. Danes ga čaka težka preizkušnja v Neuchatelu, v nedeljo pa še hujša v prvenstvu proti Milanu. Predsednik Sensi naj bi imel že pripravljeno zamenjavo, to je urugvajski trener Tabarez. Kaže pa, da je Tabarez že podpisal pogodbo, da bi prihodnje leto vodil Milan.
V Švici bo danes igral tudi Inter, kjer se bo pomeril z Luganom, ki je v
NOVICE
Osio podpisal za Palmeiras
SAO PAOLO - Marce Osio, bivši nogometaš Parme in Torina, je včeraj podpisal pogodbo z brazilskim prvoligašem Palmeirasom. Osio je povedal, da se je odločil za Palmeiras zato, ker je za vsakega nogometaša velika čast, da lahko igra v Braziliji, poleg tega pa je bila tudi finančna ponudba ugodnejša od tistih, ki jih je prejel iz Anglije in Mehike.
Scarofoni pri Palermu
PALERMO - Nekdanji igralec Triestine Lorenzo Scarafo-ni bo odsslej igral pri Palermu. Po dolgih pogajanjih med Palermom, Ferraro in Ceseno si je Palermo definitivno zagotovil tega napadalca, ki bo že od danes dalje na razpolago trenerju.
Totogol
PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-5-7-10-18-19-20-26; DOBITKI: 8 (4 dobitniki): 997.074.000 lir; 7 (789 dobitnikov) 2.195.600 lir; 6 (29608 dobitnikov) 57.900 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: XX IX XI XI 21 22; Corsa piu: 1-5; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, »jackpot« 428.1326.000 lir); 12 (11 dobitnikov) 58.125.000 lir; 11 (331 dobitnikov) 1.931.000 lir; 10 (3730 dobitnikov) 171.000 lir.
tem kolu švicarskega prvenstva iztržil remi proti Luzernu. Lugano je v prvenstvu še vedno pri dnu lestvice. Moštvo trenerja Bianchija, ki je v nedeljo nerodno izgubilo s Parmo, bi moralo danes na tej tekmi odnesti celo kožo in se nato na povratnem srečanju v Milanu tudi z lahkoto uvrstiti v šestnajstino finala.
Pred še lažjo nalogo bosta ostala dva italijanska predstavnika: Milan in Lazio. Ekipa trenerja Ca-pella bo doma igrala proti Zaglebiu iz Lublina, ki v poljskem prvenstvu igra dokaj slabo, saj je pri dnu lestvice. Nogometaši so sev trenerju Wojnu uprli in zahtevali od vodstva kluba, da ga zamenja. Društvo je igralcem ugodilo, tako da je na domači prvenstveni tekmi ekipo vodil pomožni trener Stanczyk. Nič pa ni pomagalo, moštvo je spet izgubilo (0:2). Danes bodo verjetno Poljaki dali vse od sebe, da hi se izkazali proti »milijardnemu Milanu«. Danes sicer lahko iztržijo tudi ugoden izid, vendar pa bi bilo zares prvovrstno presenečenje, če bi izločili Milančane iz tega pokala.
Čeprav na evropski sceni ni več »pepelk«, s katerimi bi se favorizirana moštva lahko poigravala, bo imel danes od italijanskih moštev najlažjo nalogo Lazio, ki se bo doma spoprijel s ciprskim moštvom Omonie iz Nicosije.
Od ostalih današnjih parov bi omenili tekmo v Miinchnu, kjer bo domači Bayern gostil moskovsko ekipo Lokomotiva. Zanimivo bo tudi srečanje v Mahnoju, kjer bo domača
ekipa igrala proti angleškemu Nottingham Fo-restu. Vredno bo še slediti obračunu med francoskim Monacom in angleškim Leeds Unitedom.
SPORED
ITALIJANSKIH EKIP
Lazio (Ita) - Omonia Nicosia (Cip) ob 20.45, sodnik: Miiller (Svi); posnetek po TV ob 22.55, Rai 3
Milan (Ita) - Zaglebie Lublin (Pol) ob 20.45, sodnik: Faellestrom (Sve); neposredni prenos po TV ob 20.45, Italia 1
Neuchatel Xamax (Svi) - Romna (Ita) ob 20.30, sodnik: Elleray (Angl), neposredni prenospo Te-le+2 za naročnike
Lugano (Svi) - Inter (Ita) ob 20.45, sodnik: Jol (Niz); neposredni prenos po TV ob 20.45, Rai 2
Maribor Branik in SCT Olimpijo čaka težko delo
LJUBLJANA - SCT Olimpijo in Maribor Branik čaka danes prvi krog tekmovanja za pokal UEFA. Obe moštvi sta sicer tudi lani, Maribor pa še leto prej, priš-li do te stopnje tekmovanja, v drugi krog pa se v kratkem obdobju nastopanja slovenskih klubov v evropskih pokalih ni uvrstilo še nobeno moštvo. Pred začetkom sezone so bile to sanje obeh moštev in vodilnih mož NZS, saj naj bi bil slovenski nogomet že toliko močan.
Letošnji nasprotnik SCT Olimpije je lanski drugouvrščeni nizozemski ligaš Roda JC iz majhnega mesta Kerkrade ob nemški meji na jugovzhodu Nizozemske. Lansko drugo mesto v nizozemskem prvenstvu je največji uspeh v kluba, ki je lani praznoval osemdesetletnico obstoja. Moštvo Rode letos sicer ni tako močno kot lani, saj je njegovim igralcem precej zrasla vrednost in so odšli v druge klube ah tujino. Nizozemska. V nedeljskem kolu je Roda Kerkrade doma igrala brez golov proti sohdnemu Tvventeju Enschede.
SCT Olimpija je letošnje prvenstvo začela katastrofalno, vsaj po številu prvenstvenih točk, čeprav bi bil po prikaza-
ni igri, še zlasti ob zadnjem porazu proti Muri, položaj lahko precej drugačen. Kljub vsemu so bili v vodstvu SCT Olimpije pred odhodom v Kerkade precej optimistični, saj naj bi bila Roda nasprotnik, kakršnega so si želeh.
Grško moštvo Olimpiakos, ki bo nasprotnik Maribora Branika v prvem krogu pokala UEFA, je vsekakor zelo dobra ekipa, zato bodo imeh vijoličasti danes v Grčiji in štirinajst dni pozneje v Ljudskem vrtu težko nalogo. Pirejski klub je bil ustanovljen leta 1925 in je nedvomno najpopularnejše moštvo v zgodovini grškega nogometa.
V teh letih so osvojili 25 naslovov državnih prvakov in devetnajst pokalnih, zadnja njihova lovorika pa je iz leta 1992, ko so zadnjič osvojili grški pokal. Pred današnjim srečanjem je 01ympiakos v gršekm prvenstvu »v gosteh« (pot iz Pireja v Atene namreč ni dolga) premagal Panionios z 2:1.
Po dveh kolih je 01ympiakos na vrhu lestvice z dvema zmagama skupaj s Pa-nathinaikosom, OFI-jem iz Herakliona in Panachaikijem.
Spored ostalih današnjih tekem
Hapoel Beer Sheva (Izr) - Barcelona (Spa)
Stasbourg (Fra) - Ujpest (Madž)
Vardar Skopje (Mak) - Bordeamc (Fra)	četrtek
Vitoria (Pori) - Standard Liege (Bel)
Fenerbache (Tur) - Real Betis (Spa)
Rotor Volgograd (Rus) - Manchester U. (Ang)
MyPa-47 (Fin) - Psv Eindhoven (Niz)
Lens (Fra) - Avenir Breggen (Luks)	četrtek
Sparta Praga (Ceš) - Silkeboig (Dan)
Lierse (Bel) - Benfica Lizbona (Fort)
Sevilla (Spa) - Botev Plovdiv (Bol)
Bayem M. (Nem) - Lokomotiv Moskva (Rus)
Austria Dunaj (Av) - Dinamo Minsk (Blr)
Malmo (Sve) - Nottingham Forest (Angl)
Cemomorec (Ukr) - Lodž (Pol)
Monaco (Fra) - Leeds United (Angl)
Brondby (Dan) - Lillestrom (Nor)
Raith Rovers (Sko) - Akranes (Isl)
Frieburg (Nem) - Slavia Praga (Ces)
Slovan Bratislava (Sik) - Kaiserslautem (Nem)
Farence (Por) - Lyon (Fra)	jutri
Levski Sofija (Bol) - Alost (Bel)
Glenavon (S. Ir) - Werder Bremen (Nem)	jutri
Viking Stavanger (Nor) - Amcerre (Fra)
Spartak Vladikavkaz (Rus) - Liverpool (Angl)
Zimbru Chisinau (Mol) - Raf Riga (Lit)
Povratne tekme bodo 26. tm.
-f
NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM
Padec favoritov v Španiji Bavem melje nasprotnike
Veselje Klinsmanna in Scholla (AP)
MADRID - Kako postati dolarski milijonar? Enostavno: igraš »quinielo« in upaš, da Real Madridu, Barceloni in Deportivu hkrati spodrsne. Ta izjemen dogodek se je zgodil v 2. kolu španske »Lige« in naslednji teden boste tudi zvedeh za točen znesek, ki so ga prejeli dobitniki španske športne stave. Real Madrid je v vedno privlačnem derbiju proti Athleti-cu Bilbao kar na domačem Bema-beu potegnil krajši konec: najprej je sicer povedel z golom 18-letne-ga Rahla, toda v zadnjih desetih minutah sta Ebceberria in Ziganda spreobrnila izid. Barcelona je do-
ma igrala 2:2 z novincem Merido, izenačujoči gol pa je dosegel Meho Kodro z 11-metrovko v 90. minuti! Najslabše se je godilo Deportivu, ki je v derbiju s Compo-stelo naletel na popoln »black-out«, saj so skromni domačini dosegli zmago 4:0 v pičlih 52 minutah. Nasploh so bili strelci izjemno razpoloženi, saj so dosegli kar 35 golov. Espanyol je v gosteh nasul štiri gole Tenerifeju, Ati. Madrid (pozna se vešča roka Radomi-ra Antiča) pa je isti izkupiček dosegel v Santanderju. VRSTNI RED: Ati. Madrid, Ath. Bilbao, Compostela in Espanyol 6, Barcelona in R. Betis 4.
Nemška »bundesliga« postaja za spoznanje dolgočasna. Bayem je dosegel peto zaporedno zmago, tokrat proti Freiburgu, velja pa povedati, da štirje izmed dosedanjih nasprotnikov Bavarcev zasedajo zadnja štiri mesta na lestvici. Toda nič ne de, zdaj je začel zadevati tudi Klinsmann (oba gola je dal prav Jiirgen) in naslednji
teden bi se običajno neugodno gostovanje v Kaiserslautemu znalo spremeniti v prijeten sobotni izlet. Vsekakor je začela igrati na svoji običajni ravni Borussia Dort-mund, ki je z zmago pri St. Pauliju na najboljši način ogrela ozračje za tekmo proti Juventusu. Vlogo prvega zasledovalca Salerna pa je z zmago v Rostocku vsekakor prevzela Borussia MG. VRSTNI RED: Bayem 15, Borussia MG 10, Leverkusen 9, Dortmund, Eintracht, VVerder 8.
Glory, glory Man United! Pred sezono so rdečim vragom vsi peli žalostinke, toda četa Alexa Fergu-sona igra izredno zanesljivo. V pričakovanju, da Cantonaju poteče kazen, je Manchester Utd zmagal (3:2) na Goodison Parku, kjer je Everton vedno zelo nevaren. Protagonist je bil Lee Sharpe z dvema goloma. Nevvcastle je po štirih zmagah izgubil v Southamptonu (lani so varovanci Kevina Keegana na začetku zmagah 6-krat zapored), v big-matchu
kola pa je Aston Villa odnesla točko iz Blackbuma: po prvem angleškem golu Sava Miloševiča je za prvake izenačil Alan Shearer, edini, ki igra na višini svoje slave. Po bliskovitem Startu se je zataknilo Liverpoolu, ki je potonil proti večnemu presenečenju VVimble-donu. Arsenal je zmagal, končno dobro pa je v dresu topnikov zaigral Bergkamp, ki je VVrightu podal žogo za edini gol tekme. V dresu Nottingham Foresta je svoj krstni nastop opravil Andrea Silenzi: pravi mejnik v zgodovini italijanskega nogometa. VRSTNI RED: Manchester Utd in Nevvcastle 12, Leeds in VVimbledon 10, Liverpool 9.
Po težavicah v prvih dveh kolih je v Franciji PSG dosegel šesto zaporedno zmago in vse kaže, da bo serija še dolga. Metz ima zdaj štiri točke zaostanka, takorekoč »out« pa je predvsem Nantes: lanski prvak je nekje na sredini lestvice, tokrat pa je doživel pekoč poraz (4:1) v Bastii. (dk)
FORMULAINDY
Jacques Villeneuve prvič osvojil naslov, zadnjo dirko je dobil Brazilec De Feiran
MONTEREV - Novinec Brazilec Gil De Ferrara je zmagovalec zadnje dirke za prvenstvo voznikov formule Indy v Montereyu. Brazilec je s tem dosegel svojo prvo zmago v karieri, postal pa je deseh zmagovalec na letošnjih sedemnajstih dirkah. Drugo mesto je zasedel Kanadčan Paul Tracy, tretji pa je bil Ferra-nov rojak Mauricio Gugelmin. Kanadčan Jacques Villeneuve, ki je dirko začel z najboljšega štartnega položaja, je dolgo časa vodil, nato pa je imel težave s sprednjim stabilizatorjem, tako da je dirko končal na enajstem mestu. Kljub temu je prvič osvojil naslov prvaka in bo tako nasledje leto lažje tekmoval pri Wil-hamsu v formuh ena.
Izidi: 1. Gil de Ferran (Bra/Reynard-Mercedes), 84 krogov 1:52:17.579, 2. Paul Tracy (Kan/Lola-Ford) 84, 3. Mauricio Gugelmin (Bra/Reynard-Ford) 84, 4. Michael Andretti (ZDA/Lola-Ford) 84, 5. Scott Pruett (ZDA/Lola-Ford) 84, 6. Al Unser Jr (ZDA/Penske-Mercedes) 84, 7. Bobby Rahal (ZDA/Lola-Mercedes) 84, 8. Jimmy Vasser (ZDA/Reynard-Ford) 84, 9. Teo Fabi (Ita/Reynard-Ford) 84, 10. Adrian Femandez (Meh/Lola-Mercedes) 84, 11. Jacques Villeneuve (Kan/Reynard-Ford) 83.
Končni vrstni red: 1. Jacques Villeneuve (Kan) 173 točk, 2. Al Unser (ZDA) 140, 3. Bobby Rahal (ZDA) 130,4. Michael Andretti (ZDA) 12fi, 5. Robby Gordon (ZDA) 122, 6. Scott Pruett (ZDA) 113, 7. Paul Tracy (Kan) 99, 8. Jimmy Vasser (ZDA) 96, 9. Teo Fabi (Ita) 83,10. Mauricio Gugelmin (Bra) 82.
NAMIZNI TENIS / V ZGONIKU
ODBOJKA / MEDNARODNI TURNIR V CELOVCU
»Kraški pokal« osvojila reprezentanca Slovenije
Krasove prvoligašice druge pred Hrvaško in reprezentanco Trsta - Kitajka Wang edina nepremagana igralka turnirja
Trinajsti mednarodni tur-ttrr za Kraški pokal v organi-zaciji namiznoteniškega odseka Kras je v celoti uspel. Na turnirju v Zgoniku so se v Cetveroboju pomerile reprezentance Slovenije, Hrvaške tu Trsta ter prva Krasova eki-Pa. Kot smo že poročali je zmagala reprezentanca Slovenije. Prvoligaška Krasova Postava v sestavi Wang, Ana Bersan, Vanja in Katja Milic je zasedla drugo mesto pred hrvaško in reprezentanco Trsta. Sistem igre (dvojni Davis), po katerem bodo naša dekleta tudi igrala v prvenst-vu, je omogočil, da so se vse jgralke pomerile med seboj. Nekateri dvoboji pa so terjali judi igro dvojic. Tekme so bite zelo zanimive in kakovost-Ue, za kar sta poskrbeli predvsem reprezentanci iz tujine. Slovenijo so zastopale utoCne igralke, Članice članske reprezentance: Mojca Guzelj, Zvezdana Ignjatovič, Spela Polončič in juniorska mprezentantka Helena Halas, kt nosijo številke 5, 6, 7 in 10 ua slovenskih jakostnih lestvicah. Trener Hrvaške Neven Cegnar je v Zgonik pripeljal ®t' 1 Eldiano Aganovic in St. 5 Dubrovko Sisak ter dve mladinki Sanjo Pongras in jvano Kostaric. Krasove bralke so nevarnim nasprotnicam zelo dobro konkurira-te. Po porazu v igri dvojic je Kras proti Sloveniji postavil končni rezultat 4:6, proti Hrvaški izenačen izid 5:5, s Trstom pa zmago z izidom 6:1. .a slednjo reprezentanco so jgrale Marzia Parm, Vera Pa-durre, Lara Posega in Ivana Btubelj. Nedvomno je bilo UajzanimivejSe srečanje med Prvo in drugouvrščeno posta-v°’ to je med Slovenijo in •našom. Krasova tujka Xue Tan Wang je bila edina nepremagana igralka turnirja, tudi Ignjatoviceva in Po-tonciceva sta morali položiti urpzje pred Kitajko. Vanja Ntjlic je srečanje z Mojco Guzelj sicer izgubila, a je napravila točko po napetem boju v
Krasovke, ki so se udeležile četveroboja v Zgoniku (od leve proti desni): Wang, I. Stu-belj (z reprezentanco Trsta), K. Milič, V. Milič, A. Bersan, trner S. Milič (Foto Kroma)
tretjem setu s Halasovo. Ista usoda je doletela Ano Bersan: zmaga progi IgnjatoviCe-vi in poraz s Polončicevo. Po dveh porazih Katje Milic, ki se še ni prav opomogla po bolezni, so bile na vrsti dvojice. Medtem ko je bila slovenska dvojica Halas-Poloncič odločno boljša od Krasove Milic-Milic, je tekma med VVang-Bersan in Guzelj-Ignja-tovic terjala dodaten razplet v tretjem setu, ki so ga krasovke za las izgubile (-9,19, -20). Kraški pokal je bil za Krasovo ekipo dober katalizator pripravljenosti na bližnje tekmovalne napore, ki jih čakajo v novi tekmovalni sezoni, saj se bo Cez dva tedna pričelo ekipno državno prvenstvo.
»Score« krasovk na turnirju: Vanja Milic 5:1, Ana Bersan 2:4, Katja Milic 1:4.
Izidi: Hrvaška - Trst 6:0, Slovenija - Kras 6:4, Hrvaška - Kras 5:5, Slovenija - Trst 6:0, Hrvaška - Slovenija 1:6, Kras - Trst 6:1. (J.J.)
MOTOCIKLIZEM
A. Zenič na Grobniku dvakrat na 2. mestu
Zamejski motociklist Alberto Zenic, ki nastopa za HB Racing Team iz Domžal in tekmuje v slovenskem prvenstvu, je v nedeljo nastopil na Grobniku, kjer je bila na sporedu dirka za državno prvenstvo Slovenije, ki je veljala tudi za posebno razvrstitev Alpe Adria. Zenic je bil s svojo aprilio v kategoriji 125 ccm uspešen in je v obeh razvrstitvah osvojil drugo mesto za Gregorjem Gorčem (Kamnik, ya-maha), medtem ko je tretje mesto zasedel Miha Zupan (Kranj, honda). V kategoriji do 250 ccm je včeraj zmagal Zvonko Lavrič (Ljubljana) na yamahi, v kategoriji superbike pa Albin Štern (Kranj, yamaha).
V skupni uvrstitvi za slovensko prvenstvo je Zenic pred zadnjo dirko, ki bo prihodnji mesec, na 4. mestu. Z drugim mestom bi se prebil na tretje mesto, z morebitnim prvim mestom pa celo na drago stopničko. Tudi ta dirka bo Stela za uvrstitev v pokalu Alpe Adria, kjer pa je Zenic trenutno drugi za Gorčem, ki vodi tudi v razvrstitvi za slovensko prvenstvo. Na 3. mestu za Zenicem je Slovak Kacko na hondi.
Zadovoljiv nastop Koimpexovih igralcev-v močni konkurenci
Zmagal avstrijski prvoligaš Dob, slogaši 4.
V soboto in nedeljo se je moška odbojkarska ekipa Koimpexa udeležila kakovostnega turnirja v Celovcu, ki ga je priredilo odbojkarsko društvo Dob v okviru praznika tovarne Punti-gammer, ki je glavni sponsor dobove ekipe. Na turnir je organizator povabil še slovenskega prvoligaša Bled in ekipo Ziirich, ki je nastopal v švicarski prvi ligi. Ta prvi letošnji Koim-pexov nastop je Slogino tehnično vodstvo povsem zadovoljil. Slogaši so sicer zasedli četrto mesto, vendar so nastopili krepko okrnjeni. Zaradi drugih obveznosti se svojim soigralcem niso mogli pridružiti Aljoša Kralj, Stabile, Sgubin in Strajn, kar se
je v igri seveda poznalo. Zato pa sta tokrat prvič nastopila v prvi postavi Samo Mijot in Robert Volčič, ki sta dokazala, da dobro napredujeta in da je pri Slogi tudi zaledje veC kot solidno in da bo z dobrim delom prav kmalu lahko prišlo do dopolnitve prve ekipe z igralci iz domačih vrst. Kot reCeno torej so se igralci Koimpexa na turnirju dobro odrezali. Mirno lahko trdimo, da so bili bolj renomiranim nasprotnikom povsem enakovredni dokler so zdržali ritem igre in so se predali le takrat, ko so jim zmanjkale moCi. Z malo več športne sreče bi lahko iztržili povoljnejši izid v prvem srečanju, ki so ga izgubili po več kot
dveurnem igranju in z minimalno razlikojc četrtem setu.
Izidi: Ziirich - Koim-pex 3:1 (15:8, 15:6, 8:15, 17:16), Dob - Bled 3:1, Dob - Koimpex 3:0 (15:13, 15:12, 15:4), Bled - Ziirich 3:1, Dob -Ziirich 3:2, Bled -Koimpex 3:1	(15:9,
9:15, 15:3, 15:5)
Končni vrstni red: 1. Dob, 2. Bled, 3. Ziirich, 4. Koimpex.
KOIMPEX:	Božic,
Gač, David Kralj, Mijot, Riolino, Rovere, Volčič, Zuccon.
Prihodnji nastop Koimpexovih fantov in prvi pred domačo publiko pa bo že to soboto in nedeljo na mednarodnem turnirju za pokal bazoviških junakov. (INKA)
V Pordi koristen delovni turnir borovk proti ekipam iz iste lige
Borove odbojkarice, ki se pripravi j ajao za nastope v ženski Gl lige, so v nedeljo sodelovale na »delovnem« troboju v Porcii. Turnir je bil še posebej zanimiv, ker so se plave na njem pomerile z dvema ekipama iz iste lige. Vsaka tekma je trajala štiri sete, zadnji pa je bil tie break. Porcio so borovke premagale s 3:1 (15:2, 15:13, 9:15, 15:7), z Dolom pa so po vodstvu z 2:0 igrale neodločeno 2:2 (15:6, 15:12, 15:17, 11:15). Trener Marko Kalc je preizkusil razne variante in vse igralke in je bil z igro svojih igralk veC kot zadovoljen. »V elementih, ki jim v tem času namenjamo največ pozornosti, so dekleta pokazala spodbuden napredek,« je dejal Borov trener. Borove barve je branilo le osem igralk, ker je Katja Vodopivec med poletnim odmorom staknila poškodbo meniskusa in se bo morala prihodnji te-
den operirati. Ge se bo vse izteklo po pričakovanjih, bo lahko spet na svojem mestu že pred samim pričetkom prvenstva, kar bi bilo glede na ozek izbor igralk tudi nadvse priporočljivo.
V	Porcii so borovke tudi dobile nekaj koristnih informacij o nasprotnikih. Kljub lanskemu^uspešnemu prvenstvu bo nastopil letos-Dolo s precej spremenjeno postavo, ki pa na prvi pogled ni bistveno boljša od lanske. Boljši vtis je zapustila Porcia, ki je najela odlično podajačico Furlanetto, pri nas znano še iz časov, ko je branila barve močnega dmgoligaša Conegliana.
V	naslednjih dneh bodo borovke odigrale še nekaj prijateljskih tekem, prvič pa se bodo pri nas »uradno« javnosti predstavile na Turnirju prijateljstva UI-SP-a, ki bo na Proseku v nedeljo 24. septembra.
_ JADRANJE / SESLJAN
ODBOJKA / TRENING IN PRIJATELJSKI TEKMI
Čupino društveno regato osvojila C’est la vie (Bezin)
JG Cupa je organiziral društveno regato za kajutne jadr-Izpred Sesljanskega zaliva se je tako v sončnem nedeljskem jutru zbralo kar 26 Cupinih posadk, porazdelje-nth v štiri kategorije. Natanko ob 11.20 so čuparji zapluli v regatno polje trikotne oblike ter premce svojih jadrnic °b rahlem jugozahodniku (od 2 do 3 m na sekundo) Usmerili proti Miljam. Po šestmiljni plovbi v orco se je regata nadaljevala z vetrom v krmo v smeri proti Križu, uakar so prvi jadralci zapluli nazaj proti Sesljanu. Kot že običajno je zagrizene čuparje pričakalo tudi zmerno brezvetrje, ki pa je spravilo ob živce »le« tri posadke. Po po-Ujruem brezvetrju je zapihal termični popoldanski veter, 5* je omogočil zaključitev regate. Ciljni signal si je ob 13.30 prvi izboril Alex Bezin z jadrnico C’est la vie, ki je Po slabem Startu z brezhibnim jadranjem najbolje izkori-stil šibak nestalen veter ter tako po drugi boji prevzel vodstvo ter ga do cilja še dodatno povečal. Na drugem mestu uru je sledil Andrej Vuga z jadrnico More & More, ki je si-Per zmagal v E kategoriji, z majhnim zaostankom pa mu ]e na tretjem mestu sledil Paolo Milič z jadrnico Sciuscia.
Po regati je jadralce pričakala v klubu še zakuska, ki je v. Prijetnem vzdušju zaključila uspelo šporino manifesta-
Kategorija A: 1. Chiaro di Luna (Vipko Ferfolja), 2. Tro-brezich (Fulvio Iskra), A Sava (Igor Colja). Kategorija B/C: Atman (Stojan Štolfa), Planinka Race (Dejan Bogateč), Ro-de mati (Roberto Ballaben). Kategorija D: C’est la vie IAlex Bezin), No comment (Sergio Antoni), Eis H. (Milivoj Uomenis). Kategorija E: More & More (Andrej Vuga), Siu-scia (Paolo Milič), Enif (Franko Lutman). (Domeniš)
i
Koristne priprave valovcev v Kamniku
Enajst ur in pol vadbe v dveh dneh in pol. To je obraCun minipriprav odbojkarjev OK Val v Kamniku. »Priprave so bile izjemno koristne, ker smo v tako kratkem času opravili delo enega tedna,« je povedal športni vodja našega goriškega dmgoligaša Ivan Plesničar. Vatovci so odigrali tudi dve prijateljski tekmi s tamkajšnjim slovenskim prvoligašem, v prvi od teh pa so ga tudi zelo resno zaposlili in izgubili samo po petih nizih, Čeprav trener Lorenzo Zamo ni klical minut odmora in med seti ni menjal postave. Kljub temu so bili vsi seti izenačeni in so se končali na razliko. Nasprotno, v drugem srečanju (3:1 za Kamnik) so bili gostitelji prepričljivo boljši, tudi zato, ker je v Valovih vrstah prišla na
i
Mladi Simon Černič
dan utrujenost od napor-' ne vadbe.
»Ta prvi test je že pokazal, da bo lahko računal trener med prvenstvom na vseh dvanajst
igralcev, vključno na mlade, ki so letos nadomestili izkušene starejše igralce,« zadovoljno ugotavlja Plesničar, hkrati pa opozarja, da je potrebno še veliko delati na uigranosti, saj bo moštvo nastopilo v precej spremenjeni postavi. Poudariti velja, da je naš klub na tem gostoVhnju spet obnovil stike ž OK Kamnik, to je z društvom, s katerim je OK Val pred desetimi leti plodno sodeloval, potem pa je to sodelovanje nekoliko zamrlo. Spomladi prihodnjega leta bodo Kamničani z dvema mladinskima moštvoma gostovali v Standrežu.
V soboto bo OK Val sodeloval na turnirju v Vidmu ob 100. obletnici pd-bojke. Poleg Goričanov bodo na tem turnirju nastopili še videmski VBU, OK Kamnik in Hip Kla-genfurt iz Celovca. V
Obvestila
OK VAL
vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. septembra ob 20.30 v prvem in ob 217. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu »A. Budal« v Standrežu. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije; poročila odbora; pozravi gostov; diskusija o poročilih; razrešnica staremu odboru; izvolitev novega odbora; razno.
SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420.
SZ JADRAN
sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev : podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ Jadran)
300.000	lir, abonma (veljaven za 16 tekem)
140.000	lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IS.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetličarna Nadja na Proseku.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v sezoni 95/96 tečaja plavanja za neplavalce, rojene, pred letom 1991 in plavalce. Vpisovanje od torka do petka v Borovem športnem centru od 19. do 20. ure in po tel. na št. 51377.

26
Torek, 12. septembra 1995
ZANIMIVOSTI-ZA RAZVEDRILO
\
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. • 20. 4.: Negotovost, ki jo boste izražali pri neki pomembni odločitvi, bo pretirana. Ne zanašajte se na mnenje drugih, saj vendar sami najbolje poznate svoje zmožnosti in potrebe.
BIK 21.4.-20.5.: Kolo dogodkov boste hoteli na vsak način pospešiti, saj se bo dan odvijal prepočasi glede na vaš notranji tempo. Tudi v redu, če vam bo le uspelo dohajati posledice.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Izpostavljeni boste nevarnosti, da vam povečana naklonjenost sodelavcev zamegli razsodnost. Pazite: ne boste si le zaprli poti k cilju, ampak se boste znašli na začetku.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Posumili boste, da imajo vaši nadrejeni nekaj za bregom, saj bodo do vas zelo prijazni. Res imajo: kmalu vam bodo ponudili dolgo pričakovano napredovanje. Čestitke!
LEV 23.7. - 23.8.: Končno vam bo uspelo nadoknaditi večji del zamujenega. Odslej si nalagajte le toliko nalog, kolikor jih boste lahko reševali sproti. Razen če niste supermanov dvojček.
DEVICA 248.-22.9.: Spomini iz otroštva bodo kar vreli na dan. Kot ponavadi boste neprijetne odganjali, lepe pa videli Se lepše. Poskusite raje obratno, pa bodo na lepem prav vsi lepi.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Negodovali boste čez delovne razmere, čeprav vam bo povsem jasno, da zajec titi v drugem grmu. Prizanesite vsaj tistim, ki so vam pripravljeni pomagati pri iskanju pravega.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Na videz boste zelo radodarni, v resnici pa se boste hoteli prepričati, kdo vam je pripravljen za malo vrniti več. Nekdo bo dojel vašo igro in vam vzel vse.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Glede na vašo izčrpanost bo bolje, da v posteljo ležete sami, saj se boste sicer vanjo sesedli. Ne domišljajte si, da lahko v nedogled plešete po norem ritmu želja.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na daljšem sprehodu boste uslišali svoj notranji glas in si privoščili nekaj, kar vas bo dvignilo v višave radosti. Odtlej vam bo šlo vse lažje od rok.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: V vlogo velikega osvajalca se boste zatopili s tolikšno vnemo, da ne boste opazili niti tega, da se je plen že izmuznil iz vašega dometa Strategija, vredna razmisleka.
RIBI 20.2. - 20.3.: Svojega brezglavega dirjanja se boste zavedli šele zvečer, ko toste padli vznak. Se dobro, da vas bo tam čakala postelja in še bolje, če bo ogreta z ljubečim ognjem bližnjega
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Trigon med Plutonom in Luno bo tudi ta teden zelo ploden
Vpliv trigona, ki ga je tvoril Pluton z Luno takoj po njeni polnosti, bo odmeval tudi v tem tednu. Pri tem aspektu, ki velja med vsemi konstelacijami za najboljšega, tvorita nebesni telesi kot 120 stopinj. Pri tem pride med njima do zelo močnega sodelovanja.
V primem trigona med Plutonom in skoraj še polno Luno se je sprostila izrazita intuicija, ki je vsekakor pomemben dejavnik pri vsaki inovativni ustvarjalnosti. Medsebojni položaj obeh teles nam bo pomagal ohranjati Cut za realnost, kar nas bo varovalo pred morebitnimi fikcijami in iluzijami. V svojih mislih in potezah bomo prepričljivi, zato bodo primeri sodelovanja pogosti.
Ena od zanimivosti delovanja trigona med Plutonom in Luno je tudi dvoumnost, ki je tokrat resnično ne bo manjkalo. Ta nemalokrat nepriljubljen pojav se bo v luči trigona izkazal za zelo plodnega, saj nam bo dal misliti bolj subtilno, globlje, bolj natančno in bolj celovito. Prihajalo bo do situacij, ko za trenutek ne bomo vedeh, v katerem grmu tiči zajec, to pa nas bo opozarjalo na dejstvo,
da je grmov vsekakor več, kot smo si v priučenem poenostavljanju navajeni domišljati. Trenutki, ko bo v naših glavah prihajalo do neoprijemljive praznine, bodo v naših miselnih strukturah omogočah povsem nove, pogosto mnogo bolj ustrezne zveze. Lahko se bomo naučili marsikaj novega, predvsem pa to, da je moč razmišljati tudi hitreje, pravilneje in bolj uspešno.
Venera bo 17. septembra iz Device prešla v znamenje Tehtnice. Ker je to znamenje njen domicil, bo delovala precej močno. Navdajala nas bo z nežnostjo, dobroto in ljubeznijo. V nas bo podpuala čut za pravičnost, ki se bo lahko glede na visoko stopnjo čuta za ralnost polno zamahnila. Popravili bomo marsikatero napako, storjeno v preteklosti, s čimer si bomo omogočili boljši jutri. Se zlasti bodo dobrodošli poskusi debanalizacije pojma resnične ljubezni, pri katerih bomo odkrivab doslej neslutene globine. ' Tudi Saturn, Uran in Neptun bodo pripomogli k globalnosti dogajanja na zemlji, saj bo njihovo gibanje še naprej retrogradno.
(A. O.)
ANEKDOTA
O newyorškem županu La Guardii
Nekdanji newyorški župan Fiorello La Guardia je sprejel nekega dne sovjetsko trgovsko misijo. Rusi so bili po navodilih svoje vlade zelo elegantno oblečeni. La Guardia ni bil posebno urejen, ker se mu obleka ni zdela nikoli posebno pomembna.
»Gospodje moji,« je rekel Rusom, »morate mi oprostiti, ampak jaz predstavljam tukajšnji proletariat.«
							
POČUTJE, ZDRAVJE							
sprostitev 		..O	o	Z	z	z	o	o
šport 		..Z	z	O	X	o	o	z
post, dieta 		• •X	o	O	o	o	X	X
težja fizična dela 		..O	o	O	X	X	o	o
izlet		..o	o	z	z	z	z	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..o	o	o	X	o	o	o
domaCa zabava			..o	o	z	z	z	o	o
družinski posvet 		..z	z	z	. o	o	o	o
družabne igre		..o	o	z	z	z	z	o
urejanje uradnih zadev	z	z	z	o	o	o	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		..o	z	z	z	o	o	X
naložbe in nakupi		„z	z	z	o	o	X	X
zamenjava službe		..o	o	o	X	X	X	X
izposoja denarja 		..o	z	z	o	o	X	X
igre na sreCo 		..z	z	z	o	o	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							'Silil
osvajanje		...o	o	z	z	z	z	o
iskren pogovor 		...o	z	z	o	o	o	o .
zmenek 		...o	o	o	z	z	z	z
ljubljenje		...z	z	z	o	o	z	z
prekinitev zveze 		...o	o	X	X	X	o	o
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje 		...z	z	z	o	o	z	z
ličenje, širjenje obzorja	...z	z	o	o	z	z	o
raziskovanje 		...o	o	o	o	z	z	o
umetniško ustvarjanje	...z	z	z	o	o	o	z
reševanje težav 		...o	o	z	z	z	z	o
LEGENDA: Z ugoden dan,		O nevtralen dan, X neugoden dan					
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
364	STREŽNIK PRI KATOLIŠKIH OBREDIH	NAJVECJ! SL. DRAMATIK	LESENA PLITVA POSODA ZAMESENJE	T. NOVINARKA N PISATELJICA FALLACI	JAPONSKI DROBIŽ	HRVAŠKI KARIKATU- RIST VOLJEVICA	SL. PISATELJ (IVAN, •CVETJE V JESENI")	AVTOR: SIMON BIZJAK	VZPOSTAV-UANJE STIKOV Z DUHOVI	KANON	TELEVIZIJ- SKI ZASLON	IGRA VPRAŠANJ IN ODGOVOROV	IZRASTEK NA GLAVI	PRITOK SAVE V SLAVONIJI	SVEDSKI SKAKALEC V VISINO IPATRIK)	KRALJ ŽIVALI	IVAN NAPOTNIK	MEDSEBOJNO RAZMERJE, ODVISNOST	POKRAJINA V S. ARABIJI (IZCRK RISA)	LUKNJAČ (STAR.)
ČLAN REDA FRANČIŠKANOV								UMETNIK, KI UPODABLJA NA STEKLU												
IVERNA PLOŠČA								IZPRIJENOST												
								DIKTAT												
VRSTA NEPREGIBNE BESEDE																	TUJE ZENSKO IME			
																	PRIPRAVA ZA VEZANJE			
INKOVSKI POGUVAR					VRSTA ENOCELIČARJA, MENJACICA	PRIVLAČNOST MIK				ALEKSANDER ZORN			JANEZ ERŽEN			TRŽAŠKI GLEDALIŠKI DELAVEC				
										ZAHODNI MONGOLI										
																DINO RISI				
LIKOVNA OPREMA V GLEDALIŠČU, FILMU						STGR. PESNIK						STOLNICA, KATEDRALA (IT.)	GAMAL? NASER						MOŠKO IME IGNAC (UUBK.)	DELO PODLOŽNIKOV V FEVDALIZMU
													LIBIJSKI KRALJ							
						MORSKA RIBA														
TJAŠA ANDREE			AMORJEVI SPREMLJEVALCI								IZVRSILEC VOJAŠKE UNIČEVALNE AKCUE									
			LADJA ARGONAVTOV																	
RIBONUK- LEINSKA KISLINA				ERBIJ			PERZIJSKI VLADAR	-			SILOVIT NAPAD					ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGIJI	STEINBECKOV JUNAK			
				SP. PISEC IN FILOZOF IEUGENI0)																
											MADŽARSKO M. IME						IZUMRLO GOVEDO			
							ZMIKAVT													
CIRKUSKI TELOVADEC								JECA, AREST						PISAVA GOTOV						
														NIKOLA TESLA						
PRIZNANJE								TKANINA ZAGARDINE IN ROČNA DELA							KOŠČEK SNOVI, KI PRIDE V ORGANIZEM					
SPORA					ANTON TRSTENJAK			USMILJENJE SOČUTJE							KRADUIVA PTICA					
vrv®
1S0TIW
XV
SOtIL
)H(nx
Nipivia
VOVROVN
VDI109
HCMVZ
IVHOtDlV
TVD
ttvon
HM
aa
VNS
INVZHHAlO
13HOWV
VX
laaav
NOiav
VN33S
□H3A
al
zv
HV0
vata
via
AOIS
-IHdINAONDVN
LSONalHVAHCkl
vDiaaAi
HvanscnaaiS
UHONHa
:ouABJOpoA
:A3JJS3H
VITEŠKE IGRE
Prešerne norčije pred Predjamskim gradom
Obleganci so se tolažili s sladoledom
Viteške igre so v nedeljo popoldne-oživele Predjamo. Vse je bilo kot v starih srednjeve-ških Časih, ko so gradovi Predstavljali središča ži-vljenja. Vitezi so se srečevali na lovu in turni-rjih, tod mimo so tudi tovorili hrastov les za jambore beneških galej. Vlasti v Časih znameni-
ter lepoto grajskih gospodičen... Se največ Časa pa so prebili v bližini »šankov«, kjer so ponujali tudi kračo po Erazmovo in Erazmove skorjice po receptu iz 15. stoletja.
Obleganje gradu graščakov ni pretirano vznemirjalo. Le zakaj bi jih, saj so poleg kraCe po
n j ati konja. Na pomoč ji je priskočil grof od Ograj in ji posodil svojega lipicanca. Ne vemo, zakaj je bil tako prijazen... In Se mimogrede, moškemu rečemo vitez, kaj pa je ženska - vitezinja, vi-tezka, vitezica, vitezulja, vitezkinja, vitežaCa...?
Kakorkoli že, spor sta rešila viteza. Po vnetem
jcga roparskega viteza kmzma Predjamskega je cil grad tudi večkrat
oblegan.
Toda v nedeljo je sko-p3) tri tisoC obiskovalcev Predjamski grad oblega-j? na sodoben naCin - bi-11 namreč brez orožja, Prišli pa so z jeklenimi konjički. Bolj od dejan-skega zavzetja gradu in 0svajanja oblasti jih je Zanimala zabava. Občudovali so spretnost vite-z°v in njihovih konjev
Erazmovo in Češenj jedli celo sladoled. Se več, bili so zelo dobre volje. Kajti čeprav so namesto zlatnikov šteli nekakšne papirčke, so kmalu razumeli, da se jim bo obleganje izplačalo, Četudi so vitezom odšteli nekaj denarcev.
Turnirski konji so bili malce nemirni, ker niso vajeni žvenketa mečev in navijanja občinstva. Zato je morala Lepa Vida namesto moža zame-
mahanju s težkimi meci je bil poražen vitez iz celjskega gledališča, ki je bil sicer zelo čeden. Menim, da zato, ker se je nosil po italijanski modi, ki je sicer nekoliko starejša, tam iz 14. stoletja. In kaj je vitez rekel na koncu, ko mu je zmagovalec poklonil življenje? »Dost mam’, tam za vogalom imam račun v go-stilini, gremo na pivo.«
Mateja Bertoncelj foto: Boban Plavevski
■■I
■■■■■H
__

ALCATRAZ
Nekoč najbolj varovan in zloglasen zapor na svetu <3,
Na zdravniškem pregledu so ugotovih, da ima Ca-Porte sifilis. Čeprav je od-juonil zdravljenje, ker naj rj, bil predhodni pregled v Chicagu negativen, je bil Prepričan, da so ga do leta r938 zdravili brez njegove
vednosti.
Takrat so se pri njem pr-vrc pokazali maki zmede-Tosti. Namesto delovne cbleke si je oblekel nedelj-.° hi se po zajtrku postavu pred napačno celico. ugotovih so, da gre za pare-z°’ ki jo je povzročil sifilis. Cap one je privolil v zdra-vijenje, a so nadaljnje prei-skave pokazale, da gre za Poškodbo živčevja in nepopravljivo možgansko okvare- Terapija je le upočasnila tabšanje njegovega zdra-Izpustih so ga iz Alca-haza, nekaj let je preživel v
različnih bolnišnicah, zadnje obdobje svojega življenja pa na svojem družinskem posestvu v Miamiju, kjer je 25. januarja leta 1947 tudi umrl.
Robert Stroud
Imenovali so ga tudi Ptičar z Alcatraza. O njem so posneli celo film, ki pa ga je prikazal kot bistveno bolj prijaznega, kot je bil v resnici.
Stroud je bil zvodnik v majhnem mestu na Aljaski. Leta 1909 je ubil in oropal nekega gostilničarja, ker je eno od njegovih deklet trdilo, da jo je ogoljufal za plačilo. Ko je Stroud prinesel dekletu denar, ga je prijela policija. Obsodili so ga na dvanajst let zapora. Ker je napadel dežurnega v je-tniški bolnišnici, ki ga je
obtožil, da je kradel narkotike, je Stroud dobil Se šest mesecev in premestitev v drug zapor, kjer je pred 1200 zaporniki smrtno ranil ječarja. Za to dejanje so ga obsodili na smrtno kazen z obešenjem. Kazen bi morali izvršiti 23. aprila leta 1920. Toda osem dni pred usodnim dnevom so zaradi nenehnih pozivov in prošenj njegove matere, naslovljenih na soprogo takratnega ameriškega predsednika VVilsona, njegovo kazen sprememb v dosmrtno jeCo v osami.
Takrat se je Stroud zaCel zanimati za ptiče. V tistih Časih ni bilo nenavadno, Ce so zaporniki skrbeh za kanarčka ali dva, saj za zapornike ni bilo drugih del. Stroud pa je zbral skoraj tristo ptičev in zanje tudi
skrbel. Zato so mu dali dve dodatni celici. Vendar so so pojavile govorice, da se Stroud zanima za ptice samo zato, da bi za svoje poskuse dobival alkohol. Preiskali so njegovo cehco in v njej odkrili več kot trinajst litrov 88-odstotne alkoholne mešanice, pripravo za destilacijo, izdelano iz starega električnega kuhalnika, pipo in gumijasto cev in majhne žarnice -spremenjene v stekleničke in bodalo.
Strouda so premestih na Alcatraz leta 1942. Zaporniške oblasti so ga v poročilu ob izročitvi označile kot perverzneža in homoseksualnega nasilneža, zato so ga takoj po prihodu na otok dah v samico. Prebiral je tehnične knjige. Napisal in izdal je dve knjigi z naslo-
vom Bolezni kanarčkov in Stroudovi poudarki o bolezni ptičev, ki so v pomoč rejcem ptic in perutnine.
Leta 1955 je izšel Strou-dov življenjepis, po katerem so posneli film. Stroud je imel Čedalje veC težav z zdravjem, tako fizičnim kot psihičnim. Veliko Časa je preživel v bolnišnicah. Tik pred zaprtjem Alcatraza ga je državni tožilec spustil na prostost, saj je bilo jasno, da se njegovo življenje izteka. Stroud je v zaporu preživel več kot petdeset let.
George »Machine gun« Kelly
Kelly je prihajal iz premožne družine. Denar, ki ga je dobil z nezakonitimi posli, je tako zaslepil njegovo dekle, da ga je spodbujala k Se večjim zločinom.

■
Robert Stroud je v zaporih preživel petdeset let
Leta 1933 je s sodelav- pravzaprav popolnemu na-cem ugrabil bogataša, za Crtu - ulovila. Vse so bili katerega sta dobila dvesto obsodili na dosmrtne zatisne dolarjev odkupnine, pome kazni.
Zvezna policija je Kellyja,	Bernard Pesjak
Batesa in Baileya - kljub	(Se nadaljuje)
f-
. središče
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
,	.. SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Sonce bo vzšlo ob 6.36 in zašlo ob 19.20. Dan bo dolg 12 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 20.53 in zašla ob 10.08.
S
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnižje -39 cm, ob 11.47 najvisje 46 cm, ob 18.10 najnizje -40 cm, ob 0.08 najvisje 27 cm.
lutri: ob 5.53 najnizje -30 cm, ob 12.09 najvisje 41 cm, ob 18.41 najnizje -35 cm, ob 0.41 najvisje
V Sloveniji: V sredo od zahoda poslabšanje z padavinami, ki bodo ponekod v zahodni Sloveniji zelo močne.
Obeti: V Četrtek bo Se nestalno vreme z občasnimi pada-
k"™			J k. 		£ L	ii V	J L	-	/	^ \	
				 zu
Ruska mafija osvaja Belgijo
BRUSELJ - Na prvi pogled so kot drugi plavolasi turisti, ki letujejo v najbolj znanih belgijskih obmorskih letoviščih. Ko pa jih pozorneje pogledamo, opazimo, da jim kot sence sledijo oboroženi stražarji, ki izničujejo njihova prizadevanja, da bi se potuhnili med turisti.
To je najbolj opazen dokaz navzočnosti ruske, ah bolje rečeno vzhodnoevropske mafije v Belgiji, ki je po preselitvi v velika glavna mesta v Zahodni Evropi svoje lovke razpredla tudi v malih zahodnoevropskih državah, med katerimi je na prvem mestu Belgija. Po pisanju tednika Le Vif - L’ Espress je belgijska zakonodaja nepripravljena, tako da ni kos pojavu novega kriminala. Do prvega prodora vzhodnoevropske mafije je prišlo v začetku devetdesetih let takoj po padcu berlinskega zida. Najprej so prispeli »poslovneži«, ki so na debelo kupovali nepremičnine, sledili so jim »trgovci«, ki v Antvverpnu prodajajo ponarejeno blago, na koncu pa so prišli tisti, ki prekupčujejo z diamanti, kokainom in mehkimi mamili.
Skoraj sočasno s tem prodorom je v Belgiji prišlo do nepojasnjenih umorov. V Antvverpnu so neznanci ubili židovskega trgovca z diamanti po rodu iz Gruzije, v Bruslju pa nekega ruskega naftnega poslovneža. Belgijska policija je že ustanovila posebne oddelke za boj proti mafiji in navezala še tesnejše stike s policijami držav Beneluksa in Izraela. Prav Izrael namreč služi kot odskočna deska številnim vzhodnoevropskim mafijcem.
Na >Broadway- Broadway < so bili glavni zvezdniki otroci
Broadwayski otroški pevski zbor je bil zvezda prireditve Broadway-Broadway. (AP)
Zračni most za časopise
WASHINGTON - Detroit kot Berlin ali Saigon: dva izmed najpomembnejših detroitskih dnevnikov sta uporabila helikopterje, da bi prelisičila 1500 delavcev, ki so oblegali tiskarno. Neobičajni zračni most je trajal več ur in je omogočil distribucijo več kot devetsto tisoč izvodov skupne nedeljske številke dnevnikov Detroit News in Detroit Free Press.
Delavci stavkajo od 13. julija, ko so začeli oblegati izhode stavbe, da bi preprečili pot tovornjakom založništva Detroit Nevvspapers. V soboto so nad
streho tiskarne začeli letati helikopterji. Namen založnika je bil izogniti se spopadom s stavkajočimi, trdi predstavnik za stike z javnostjo družbe Detroit Nevvspapers.
Stavka 2500 uslužbencev obeh časopisov se je začela pred dvema mesecema zaradi nesoglasij v zvezi s pogodbo oziroma plačo. Sčasoma so se odnosi med obema stranema zaostrili. Časnika, ki od ponedeljka do sobote izhajata ločeno in imata skupno nedeljsko številko, sta doslej izhajala redno; stavkajoče so namreč nadomestili z uslu-
žbenci uprave in začasno zaposlenimi. Odnosi pa so se zaostrili prejšnjo nedeljo, ko je tri tisoč demonstrantov dvanajst m blokiralo izhod tovornjakov iz tiskarne Sterlin Heights kljub posegu policije in varnostnikov, ki jih je najelo založništvo Detroit Nevvspapers. Naslednjega dne se je obleganje nadaljevalo in skoraj terjalo smrtno žrtev. Enega od zasebnih stražarjev so stavkajoči porinili pod kolesa prihajajočega tovornjaka in le za las se je varnostnik izognil huj-šm posledicam, zlomljeni ima le obe nogi, vendar je ostal živ.
Dan zatem je policija proti stavkajočim uporabila solzilec. V neredih, ki so temu sledili, je bilo šest oseb ranjenih, 23 demonstrantov pa so aretirali.
To je privedlo do uporabe helikopterjev za distribucijo nedeljske številke, ki jo navadno prodajo v 1,2 milijona izvodih. S helikopterji so iz tiskarne odnesli petsto tisoč izvodov, štiristo tisoč pa so jih odpeljali s tovornjaki. Kljub nedeljskemu neuspehu so delavci sklenili, da se bo stavka nadaljevala: v prihodnje bodo skušali ustaviti tudi helikopterje.
Suska kozmonavta sta se vrnila na Zemljo
MOSKVA - Pri Arhaliku v Kazahstanu sta se včeraj z vesoljsko ladjico sojuz TM-21 vrnila na Zemljo ruska kozmonavta Anatolij Solovjov in Nikolaj Bu-darin, ki sta bila na vesoljski postaji Mir več kot sedemdeset dni. Na krovu postaje so ostali Rusa Jurij Gizenko in Sergej Avdejev ter Nemec Thomas Rei-ter, ki so jih iz Bajkonurja izstrelili 5. septembra.
Zaradi kolesa do smrti pretepel petletnega otroka
BANGKOK - V neki zahodnotajski vasi je v nedeljo enajstletni deček do smrti pretepel nekega petletnega otroka, ki mu ni hotel dati svojega kolesa. Deček je trupelce zakopal, kolo skril, toda policija ga je vseeno odkrila in izročila sodniku za ndadoletne.
Nikolaja II. naj bi pokopali vSankt-Pdtersburgu 5. marca
MOSKVA - Sanktpetersburški župan Anatolij Sob-čak je predlagal, da bi posmrtne ostanke zadnjega ruskega carja Nikolaja H. in njegovih svojcev pokopali v Sankt-Petersburgu 5. marca, ko pravoslavna Cerkev praznuje nedeljo odpuščanja.
Po njegovem bi bil to najprimernejši datum »vesoljne sprave«. Z njegovim predlogom se strinja ruski predsednik Boris Jelcin, medtem ko guverner Jekaterinburga (Sverdlovska) Edvard Rosel zahteva, da naj posmrtni ostanki carja in njegove družine, ki so jih ubili boljševiki, ostanejo v Jekaterinburgu, kjer so jih našli.
Kolumbijski srečko tretjič ušel smrti
BOGOTA - Kolumbijski rdeči križ je sporočil, da je edini preživeli v nedeljski letalski nesreči, ki je terjala dvajset življenj, Pedro Gaitan Puentes že dvakrat ušel smrti. Pred mesecem dni se je čudežno rešil iz nekega avtobusa, ki je strmoglavil v prepad, pred desetimi leti pa je zapustil svojo vas, preden jo je popolnoma uničil izbruh ognjenika Nevado del Ruiz.
Zdravila kriva pred pubertetne spolne dejavnosti kitajskih otrok
PEKING - Dnevnik VVanbao iz Tientsina je zapisal, da so v Šanghaju številni starši zaprosili za zdravniško pomoč, ker so pri predpubertetnih otrocih opazili »preuranjeno spolno dejavnost«. Dnevnik ni navedel kakšno, razvil pa je hipotezo, da so vsega kriva zdravila, s katerimi starši edinCkov skrbijo za njihovo moč in rast.