Stev. 127 V Ljubljani, četrtek 6. junija 1940 Leto V Italija je z minami zaprla vse ■ _ ^ -m B Ameriško posredovanje za poravnavo SVOlfi OiilS med Italijo in zavezniki - Nadaljevanje vojaških priprav Rim, 6. junija, o. Italijanske radijske postaje so razglasile uradno sporočilo, da je od danes dalje plovba ob italijanskih obalah v širini 12 milj nevarna. To velja za vse obrežje evropske Italije, za albansko obalo, Tripolis, Somalijo in Dodekaneške otoke. Vse ladje, ki hočejo pluti v italijanska pristanišča, si morajo oskrbeti potrebna dovoljenja in navodila pri italijanskih konzulatih. Za plovbo po nevarnem pasu bodo ladjam dodeljeni piloti. Ladje, ki bi plule brez pilotov, store to na lastno nevarnost. Za vstop v italijanske luke morajo vse tuje ladje imeti posebna dovoljenja. Od danes dalje je prepovedano po vsej Italiji običajno dajanje znamenj za začetek in konec dela s sirenami. Znamenja s sirenami bodo odslej pomenila izključno letalski alarm. Vsa industrijska podjetja itd. morajo zaradi tega sirene dati preizkusiti. Rim, 6. junija, m. Italijanski uradni krogi so w!eraj sporočili, da je svetovno časopisje napačno razlagalo sklepe, ki so bili sprejeti na predvčerajšnji seji italijanske vlade. Vsa sklepanja o tem, da bi bila po omenjeni vladni seji napetost med Italijo, Anglijo in Francijo popustila, so še pre- zgodnja. Dejstva, da ni bil še sprejet sklep o vstopu Italije v vojno, še ni treba tolmačiti tako, kakor so ga razlagali do sedaj v inozemstvu, marveč, da je to končni sklep o ohranitvi dosedanjega stališča Italije kot nevojskujoče se države. Italija je sklenila povečati svojo vojno moč ter načrtno organizira svojo udarno silo, ki bo nekega dne, če bi se položaj še dalje razvijal v sedanji smeri, morala nastopiti. Pisanje italijanskega časopisja se tudi ni niti malo spremenilo. Pričakujejo v tednu dni novo močno propagandno ofenzivo proti Franciji in Angliji. Začeli jo bodo v Italiji z govori fašistični voditelji. Nekateri celo izjavljajo, da ni zključeno, da bo celo Mussolini sam govoril v tem smislu italijanskemu narodu. To naj bi bila nekaka duhovna priprava za morebiten vojaški nastop. Dejali so tudi, da je imel včeraj Mussolini dolg telefonski razgovor s predsednikom USA, Rooseveltom. Roosevelt si prizadeva, kako bi preprečil razširitev vojne v Evropi. Roosevelt baje svojo akcijo utemeljuje z mnenjem, da bi od vstopa Italije v vojno imela največjo korist Sovjetska Rusija, ker bi se oslabilo nadzorstvo velikih evropskih držav na vzhodnem področju Sredozemskega morja, drugič pa, ker bi verjetno tudi Združene ameriške države morale stopiti v vojno, kajti Sovjetska Rusija bi v tem primeru izkoristila odsotnost ameriške mornarice na Tihem oceanu ter bi se utegnila sporazumeti z Japonci o razdelitvi koristnostnih področij na Daljnem vzhodu. Pristojni italijanski krogi so včeraj tudi zatrjevali, da imajo glavno vlogo v evropski diplomaciji zdaj Združene ameriške države, ki so v osebi Roosevelta prevzele vlogo diplomatskega posredovalca med Rimom, Parizom in Londonom. Kar se tiče odnošajev med Italijo, Francijo in Anglijo, politični krogi zatrjujejo, da je angleška vlada začela 7 novo akcijo v Rimu, da bi se nadaljevala ustavljena pogajanja. Poudarjajo, da je Churchill osebno poslal pismo Mussoliniju ter da je na podlagi tega pisma imel britanski veleposlanik v Rimu, sir Percy Lorain, daljši razgovor 7. italijanskim zunanjim min. grofom Cianom. Pariz. 6. junija, m. Pariški radio je sporočil: Predsednik republike je včeraj sprejel v avdi-jenco bivšega predsednika francoske vlade Lavala ter imel z njim daljšo konferenco o vseh spornih vprašanjih med Italijo in Francijo. V obveščenih krogih so prepričani, da bo Laval v najkrajšem času odpotoval v Italijo na posredovalen obisk. Vesti 6. junija Začel se je kazenski pohod proti srcu Francije. Francovega naroda m mogoče deliti v dobre in slabe ljudi, temveč je to narod, ki ni sposoben živeti v znosnem sosedstvu z Nemčijo. Zato je treba ravnati z njim kakor z neurejeno množico, katero je treba s silo spraviti na pravo pot. Nemške oborožene sile bodo naredile konec večnim francoskim kršitvam miru, ropanju in tatvinam. Tako razpravlja o pomenu nove nemške ofenzive glasilo S. S. oddelkov »Das Schwarze Korps« v včerajšnji številki. Sovjetska vlada, je odobrila imenovanje Eriča La-bonneja za novega francoskega poslanika v Moskvi. Labonne je bil doslej guverner v francoskem Tunisu. Anglija ima danes več letal kakor jih je imela pred mesecem dni, ko so se začeli boji v Belgiji. Uradni seznam angleških izgub pravi, da sta bili od 10 maja dalje 302 letali uničeni. Nemške letalske izgube 60 najmanj trikrat večje, pravi neko včerajšnje angleško uradno poročilo. Madžarsko gospodarsko odposlanstvo je odšlo v Moskvo. Belgijski kralj Leopold IL je poslal papežu Piju XII. in predsedniku Združenih držav pojasnilo, zakaj 6e je udal Nemcem. Pojasnilo pravi, da ni hotel po nepotrebnem žrtvovati človeških življenj in ne zapustiti vojske, ki se je hrabro bojevala. Na koncu pravi, da je papežu in Rooseveltu dolžan razložiti svoj usodni korak, ker sta Sv. stolica in pa Združene države pokazali ob začetku napada za Belgijo toliko simpatij. Pri veliki bitki v Flandriji je po angleških uradnih podatkih sodelovalo 80 nemških divizij, od tega 10 oklopnih in 5 motoriziranih, to je poldrug milijon mož. Po angleški sodbi jih ■ je od tega padio 400.000. Od motoriziranih enot pa 60 Nemci izgubili dobro tretjino, kar potrjuje dejstvo, da v začetku nove ofenzive na Sommi niso vrgli v boj toliko motoriziranih edinic. Vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Goring je poslal svojim letalcem dnevno povelje, v katerem pravi, da je z umikom zaveznikov iz Flandrije dobljena največja zmaga vseh časov in to zlasti po zaslugi nemškega letalstva, ki je napadalo nasprotnika, mu preprečevalo zbiranje, spuščalo padalce in pervažalo čete, čeprav je ta zmaga plačana s krvjo najboljših nemških Zaradi Italije sta morali Anglija in Francija vzeti z glavnega bojišča 50 divizij, ki niso mogle sodelovati proti Nemčiji. S tem je storila Italija Nemčiji veliko uslugo. Druga usluga je bila v tem, da je Italija preprečila razširjenje vojne na Balkan in zagotovila Nemčiji preskrbo. To je storila zaradi tega, ker zavezniki niso hoteli izpolnili pravičnih italijanskih zahtev, pravi uradno sporočilo agencije Stefani. Nemški poročevalski urad je izdal daljše sporočilo, da zavezniško letalstvo ponoči bombardira iz velike višine nemška mesta in da pri tem trpi zlasti civilno prebivalstvo. Nemško letalstvo bo ob svojem času na vse to silovito odgovorilo. Sovjetska vojska je dobila novo vodstvo. Imenovani so bili trije armadni generali, trije admirali, 81 divizijskih generalov ter 8 pod-admiralov. Otroci odstavljenega belgijskega kralja žive zdaj v gradiču Montal v srednji franciji. Kralj je 25. maja zahteval, naj otroke pošljejo na Portugalsko, a niso francoske oblasti tega hotele storiti. Nemške radijske postaje so snoči po razglasitvi uradnega poročila o uspehu v Flandriji oddajale najprej zahvalno pesem, potem pa nemško in narodnosocialistično himno. Železniška proga iz Narvika do švedske meje Ž'e vsa v zavezniških rokah, poročajo iz tockholma. Sovjetska poslanika iz Litve in Švedske sta bila nenadno poklicana v Moskvo na posvete z zunanjim ministrom Molotovim. Zdi se^ da je to potovanje v zvezi z novim položajem po nemškem uspehu v Flandriji. Sovjetska vlada je obvestila Romunijo, da bo kmalu imenovala svojega veleposlanika v Bukarešti. Od začetka sedanje vojne so nemška letala napadla s strojnicami in bombami 9 angleških bolniških ladij, od katerih je bila 1 potopljena, na drugih pa je bilo veliko ranjencev in zdravnikov ubitih in ranjenih. Tako trdi poročilo, ki ga je dal v poslanski zbornici zastopnik angleškega mornariškega ministrstva. Poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je izdal včeraj dnevno povelje, v katerem ee zahvaljuje nemškim vojakom za uspeh v Flandriji, kjer je nemška vojska pokazala svojo pripravljenost in požrtvovalnost. Predsednik francoske vlade Reynaud bo nocoj ob 20 imel važen govor po radiu. ♦»♦♦♦♦♦♦♦ Slovesno odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru !, je preloženo Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani je nameraval slavnostno odkriti spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Vidov dan leta 1940. Zaradi stavke gradbenih delavcev in drugih okoliščin je odbor odložil svečano odkritje na nedoločen čas. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju v Ljubljani. Snočnje uradno sporočilo francoskega poveljstva se glasi: Bitka, ki se je včeraj zjutraj začela pri Amiensu, Peronneju in Ailleti, dobiva vse ostrejši značaj. Sovražnik je vrgel v boj močne oddelke, zlasti pa tanke in letalstvo. Vsi ti napadi so bili v glavnem zadržani. Francoske čete se močno upirajo in so ohranile vse svoje dosedanje postojanke. Francosko letalstvo je bombardiralo v zadnjih 24 urah važne tovarne v Miinchenu, Ludvigshafenu, kakor tudi postajo v Mnnnheimu. Med bombardiranjem so letalci opazili velike požare, katere so povzročile bombe. Poleg tega so francoska letala uspešno sodelovala s francoskimi četami. Nemška ofenziva na bojišču ob Sommi se je začela zjutraj ob štirih in se je nadaljevala čez opoldne. Do popoldneva so se napadi neprestano vrstili, toda niso bili stalno na vseh točkah bojišča, temveč so potekali v glavnem v treh smereh, in sicer pri Amiensu, pri Pe-ronneu in pri rečici Aillete med Aisno in Oiso. Bili so napadi tudi na drugih točkah tega bojišča, vendar niso bili tako sistematični niti tako močni, kakor na prej imenovanih treh odsekih. Pri teh napadih je sovražnik uporabljal močne efektive, zlasti pa topništvo, letalstvo in tanke. Toda ti napadi, zlasti pa tankovski, niso mogli biti uspešni, ker so nemški tanki naleteli na naprave, ki so postavljene, da bi onemogočile množinske tankovske napade. Sicer pa je ozemlje, kjer potekajo napadi, že samo tako, da predstavlja velike težave za take vrste napade. Pariz, 6. junija, m. Radio Pariz poroča: Ministrski predsednik Paul Reynaud je na koncu svojega poročila pred zunanjepolitičnim odborom v poslanski zbornici in v senatu dal tudi kratko izjavo o položaju na bojišču. Dejal je, da je francoska vojska kljub silnim sovražnim napadom predvsem pri Amiensu in ob prekopu Oise—Aisne, obdržala vse dosedanje postojanke. Kolone tankov in napadalni oddelki in skupine Junkersovih strmoglavcev so ves dan napadali v dolini reke Oise. Nemci tu napadajo z najmanj 40 pehotnimi in 5 motoriziranimi divizijami. Francosko letalstvo^ je tokrat aktivno poseglo vmes ter dajalo močan odpor na najvažnejših točkah bojišča. Britanske čete so južno od Somme in tudi sodelujejo v bojih. Razpolagajo z velikim številom novih tankov, ki so dosti močnejši in večji od tistih, s katerimi so nastopali v Flandriji in Belgiji. Berlin, 6. unija. o. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo kratko uradno sporočilo, da se je včeraj začela nova nemška ofenziva ob , Sommi in da so nemške čete nn več krajih predrle Wcygandovo obrambno črto ter prekoračile Sommo. V nemških vojaških krogih pravijo, da ni treba pričakovati od nove ofenzive takoi posebnih dogodkov, temveč bo položaj razvidnejši Važne spremembe v francoski vladi Pariz, 6. junija, o. Reuter. Predsedništvo ministrskega sveta sporoča, da je Paul Reynaud včeraj preosnoval svojo vlado. Predsednik ministrskega sveta postane istočasno tudi minister za zunanje zadeve in minister za narodno obrambo, ker sta ti dve ministrstvi važni za vojskovanje. V zunanjem ministrstvu bo imel za pomočnika Paula Baudina, v ministrstvu za narodno obrambo pa generala Oaullea. Listnico finančnega ministrstva je dobil glavni tajnik finančnega ministrstva Bou-thillie. Listnico ministrstva za francoske rodbine je dobil Oeorges Pernot. To ministrstvo je prevzel Jean Prouvost, ministrstvo za javna dela Frossard, ministrstvo za prosveto Delbos. V ostalih ministrstvih ni bilo sprememb. Sprememba vlade je bila izvršena okoli polnoči po seji vlade. Po tej seji so ministri obiskali predsednika republike v Elizejski palači. šele čez nekaj dni. Nemško poveljstvo se zaveda, da je na tem bojišču zbral general Weygand vso svojo silo. Zaradi tega bo treba francoski odpor načrtno in brezobzirno onemogočati, za kar je nemško vrhovno poveljstvo pripravilo še hujše uničevalno orožje, kakor v dosedanjih bojih. Pristojni nemški vojaški krogi so snoči izjavljali, rla nova nemška ofenziva, ki se je pričela včeraj med obalo Rakovskega preliva in Maginotjevimi utrdbami na vzhodu, predstavlja drugo obdobje vojaških operacij na zahodnem bojišču. Sedanje operacije imajo ca cilj tole: 1. Da Anglijo in Francijo popolnoma odcepijo drugo od druge; London, 6. jun. o. Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da so angleške letalske sile bombardirale v minuli noči nemška skladišča petroleja ter številne železniške vozle v pokrajini od Dortmunda do Mannheima. Med mesti, ki so jih bombardirale angleške letalske sile, so tudi Frankfurt, Koln in Essen. V Frankfurtu 60 angleška letala petrolejska skladišča sistematično bombardirala celo uro Vrgla so v tem času čez 400 bomb. Požar je bilo videti več kilometrov daleč. V Marnheimu ter v krajih med Dii6seldorfom in Kolnom je nagle&o letalstvo uničilo številna skla- Novi zapletlfajl med Švico in Nemčijo Berlin, 6. jun. m. United Press poroča: Na dobro obveščenih nemških mestih pravijo, da so nemški letalci včeraj sestrelili štiri švicarska letala nad francoskim ozemljem. Nemški letal ciso zbili švicarska letala na tla, potem ko so švicarski letalci prej sestrelili eno nemško letalo. Ta spopad je imel značaj prave zračne bitke nad francoskim ozemljem. Incident zdaj preiskujejo. Ker ta incident med švicarskimi in nemškimi letalci še ni poravnan, se zdi, da bo zelo poostril odnošaje med Nemčijo in Švico. Pravijo, da bo nemško zunanje ministrstvo vložilo najostrejšo pritožbo zaradi tega pri švicarski vladi. Z ozirom na ta dogodek, ki se je pripetil po že tako zelo napetih odnošajih med Nemčijo in Švico, v Berlinu ne izključujejo možnosti, da bi nastopili še težji zapljetljaji. Turška vojska naj prevzame varstvo nad francosko Sirijo Ankara, 5. jun. o. General Mittelhauser, ki je imenovan za poveljnika zavezniških čet na Vzhodu na me6to Weyganda, je prispel v Ankaro. Po svojem prihodu je bil Mittelhauser sprejet pri predsedniku turške republike in pri ostalih merodajnih osebnostih. General Mitelhauser je imel včeraj več posvetov s poveljstvom turške vojske in predlagal naj bi turške čete prevzele varstvo nad francosko Sirijo, če bi morali francoski odelki iz Sirije iti na pomoč Egiptu ob morebitnem italijanskem napadu. Dva sinova francoskega generala Denaina, ki je •voje čase vodil Irancosko vojaško zastopstvo na Poljskem, sta padla kot letalca v Flandriji. Sovjetska vlada in Nemčija eta sklenili sporazum o izmenjavi beguncev. Romunsko gospodarsko zastopstvo je dopotovalo v Sofijo na povabilo bolgarske vlade. 2. da stvarijo oporišča za nove napade na Anglijo. Do tega trenutka še ni uradnega poročila o včerajšnjih bojih. Poučeni nevtralni krogi zatrjujejo, da se je nemškim četam posrečilo prekoračiti reko Sommo in preko med Aisno in Oiso, Pravijo, da nemške čete na Sommi prodirajo v jugovzhodno Francijo ob prekopu proti pristanišču Havreu, druge čete pa iz bližine Soissonsa naravnost proti Parizu. Pariz, 6. junija, m. Poluradna francoska agencija Telefrance razlaga novo nemško ofenzivo ter pravi v svojem včerajšnjem poročilu, da je čisto gotovo, da je sedanji napad nemške vojske naperjen proti spodnjemu toku reke Seine in proti Parizu. dišča petroleja. V bližini Dortmunda in Diisseldorfa je angleško letalstvo bombardiralo številna železniška križišča. Dalje je bombardiralo letališče v Olden-Badenu. Več angleških letal je bilo lažje poškodovanih, toda vsa letala so ee vrnila v svoja oporišča. Bombardirana so bila tudi razna skladišča petroleja in bencina v Porurju. Le en britanski bombnik se ni vrnil v svoje oporišče. Francoska letala so bombardirala vojaške naprave v Mannheimu, Olmu, Ludvjgshafenu in Miinchenu. Tovarne Ba-digeheh Anilinfabrik so v plamenih. Nemški bombniki nad Angino London, 6. junija. Reuter: Letalsko in notranje ministrstvo sporoča, da so sovražna letala vrgla precejšnje število zažigalnih bomb na vasi v grofijah v _Yorkshire, Lincolnshire in Norfolk ter ob Temzi. Letala so metala bombe v toku noči ter poskušala, kakor se zdi najti ih napasti letališča. Protiletalski topovi so začeli takoj streljati. Sovražna letala niso napravila nobene škode. Edino ena hiša v grofiji Lincolnshire je začela goreti. Poleg zažigalnih bomb so sovražna letala metala tudi eksplozivne bombe, toda tudi te niso napravile nobene resnejše škode. Sest oseb je bilo laže ranjenih. Ameriško orožje za zavezn’ke Newyork, 6. junija, o. Reuter: »Nevvvork Times« poroča iz washingtona, da bodo Zedinjene države dale takoj zaveznikom na razpolago velike količine pušk, poljskih topov in streliva iz zalog, ki so ostale še izza svetovne vojne. Dopisnik pravi, da je ta dobava vojnega materiala izvedljiva. Ta material se lahko odstopi, ne da bi se kršilo mednarodno pravo. Po poročilih iz zanesljivega vira bodo Zedinjene države poslale Angliji najmanj 600.0000 pušk in 2500 poljskih topov, tako da bodo krite izgube, ki so jih zavezniki imeli v Flandriji. Tukaj izjavljajo, da sicer ta material ni najmodernejši, da pa je zelo uporabljiv. Sodijo, da se bo začel takoj prevoz tega orožja v Evropo. Dopisnik omenjenega lista poroča dalje, da bodo navzlic temu, da je kongres odvrnil predlog senatorja Pe-perja, naj Zedinjene države preskrbujejo zaveznike z modernim vojnim materialom, našli pot in način, da bi se omogočila preskrba zaveznikov z letali, ki jih uporablja sedaj ameriška vojska ter z znatnim številom rušilcev. Naročajte Slovenski dom! Začetek nemške ofenzive proti Parizu Po zavezniških vesteh je prvi dan bitke potekel brez posebnih sprememb Nemci pa poročajo, da so prekoračili reko Sommo Zavezniško letalstvo je spet bombardiralo Poruhrje in celo vrsto nemških mest Dr. Korošec Je predaval O zadružnem gibanju v Sloveniji ,,Zadruga fe zeleni otok, na katerem sta zavarovana sreča In človekovo dostojanstvo*' Rnoči je govoril predsednik senata dr. Ant. Korošec preko belgrajske kratkovalovne radijske postaje o zadružnem gibanju v Sloveniji. Poslušalce je najprej popeljal na sprehod po slovanskem svetu ter iim razkazal, kakšno je zadružništvo tudi pri drugih slovanskih narodih. Omenil je med drugim, da so se v jugoslovanskih pokrajinah pojavile prve zadruge ravno v Sloveniji. V Srbiji je bila prva zadruga ustanovljena 1894, kot rojstno leto hrvatskega zadružništva pa se smatra 1900. Po tem sprehodu po ostalem slovanskem zadružnem svetu je dr. Korošec prešel na zadružništvo v Sloveniji. Nato pa je izvajal: Zadrugarstvo v Sloveniji je rodila nacionalna in gospodarska potreba. Predvsem so bile zadruge potrebne zato, da so izvile slovensko ljudstvo iz oderuških klešč denarnga izmozga-vanja. Lahko rečemo, da so to nalogo docela izvršile, čeprav so se pred leti, ko je denar, vložen v denarne zavode, skoraj popolnoma zamrznil, takoj pojavile ljudske pijavke ter nastavile svoje sesalke na ubogi narod. Sedaj se zopet boljša. Izrabljani bi morali imena teh oderuhov brezobzirno povedati javnosti, da jih narod enkrat za vselej spozna. Naravno je, da so se z ozirom na oderuške prilike v Sloveniji najprej in v največjem številu pojavile kmetijske kreditne zadruge, hranilnice in posojilnice. Danes štejemo Slovenci 530 kreditnih zadrug, kar še ne zadovoljuje vseh krajev in vseh potreb, a je vendar lepo število. Ker znaša število vseh zadrug 1227, je jasno, da je mimo kreditnih zadrug tudi druga vrsta zadrug lepo razvita. Najbolj se približajo številu kreditnih zadrug konsumne in nabav-ljalne zadruge. Tudi pri izvozu se slovensko zadruge ne upoštevajo dovolj in se izvoz še dalje večinoma prepušča le kapitalistom. Težave, ki jih je slovenskemu zadružništvu napravila inflacija, deflacija in gospodarska kriza, so z vsakim dnem manjše in obratovanje zadrug postaja zopet normalno. Ko se je z letom 1923 začela gospodarska prosperiteta, so postale naše kmetijske Raiffeisenovke milijonski zavodi, kar so potem v nastali gospodarski krizi morale drago plačati. Toda od ten ran se je slovensko zadružništvo zopet ozdravilo. Zadrugarstvo v Sloveniji se diferencira po političnih strankah in je organizirano v treh centralah: Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug in Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, vse tri s sedežem v Ljubljani. In ako s_o si politične stranke večkrat hudo v laseh, njihove zadruge delujejo v miru, strpnosti, zares v pravem zadružnem duhu. Sredina med krutim kolektivizmom, kateri uničuje vsako svobodo osebnosti in stvarja človeka za sužnja vsake kolektivne organizacije, in kapitalističnim liberalizmom, kateri se ne briga za eksistenčno mogočnost milijonskega in milijonskega delovnega ljudstva, ta sredina, to je zadruga, ki v svobodnem kolektivu brani vse male liudi, katera se korak za korakom bori proti kapitalizmu in vendar ne omejuje človeka ne svobode osebnosti, ne svobode njegove vesti. Zadruga je zeleni otok v morju kapitalističnih valov, samo na tem otoku je zavarovana sreča in dostojanstvo človeka. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je bilo jutro lepo, opoldne se je že nekaj spridilo, dokler se v poznih popoldanskih urah ni nebo naglo pooblačilo. Ne posebno hud naliv je prišel, in da bi bila vsa stvar kolikor toliko podobna nevihti, je tudi dvakrat, trikrat zagrmelo. Pozneje je šel dež vedno rahlejše in v prvem mraku je ponehal. Ko se je stemnilo, pa nas je spet obiskala nevihta z grmenjem in nalivom. Tokrat je šlo bolj kakor popoldne, trajalo pa tudi ni dolgo. Ponoči je v višavah pritisnil sever, ki je oblake pometel v kraj in očistil nebo, tako da smo se davi zbudili v prijetnem, jasnem, sončnem jutru. Ne da pa se reči, če bo ves dan ostalo lepo, na zahodni plati so se že zgodaj dopoldne začela kazati tenka, rdečkasto siva rebra. Ze zgodaj je bilo tudi prav gorko. Nail vrli topničarji so včeraj praznovali slavo . Včeraj ob desetih dopoldne je obhajal svojo polkovno slavo naš 16. topniški polk. Na to lepo slavje je prihitelo izredno veliko gostov, še več kakor druga leta. Spominjali so se ponosnega 5. junija 1919, ko so vojaki 16. topniškega polka zasedli naše Gosposvetsko polje. Med odličnimi Zgosti, ki so prihiteli na to prisrčno domoljubno slovesnost, smo opazili bana dr. Natlačena. Prišel pa jp tudi škof dr. Gregorij Rožman v spremstvu generalnega vikarja Ignacija 'Nadraha, dalje župan dr. Adlešič, vseučiliški profesor dr. Tomšič, ki je zastopal zadržanega rektorja. Predsednika apela-cijskega sodišča je zastopal dr. Dolinar, finančno direkcijo je zastopal osebno ravnatelj dr. Mozetič, železniško direkcijo dr. Jeglič, Glavno pošto upravnik p. šalehar. Prisotni pa so bili tudi zastopniki raznih drugih javnih uradov, dalje zastopniki društev in organizacij. Tako sta Zvezo fantovskih odsekov zastopala predsednik dr. Žitko ter S. Terši-nar, odbor Aerokluba načelnik dr. Orel, banovinski odbor Rdečega križa dr. Fettich, društvo »Soča« dr. Puc, društvo kneginje Zorke ga. Pucova, zastopani pa so bili tudi odbori društva rezervnih častnikov, vojnih prostovoljcev, Sokola, Legije koroških borcev in drugi. — Ob 10 je general g. Ku-kavičič, ki je zastopal divizionarja g. Stefanoviča obšel polk. Vojaški duhovnik g. Marinčič je nato opravil cerkveni obred za katoličane, za njim pa Razpis književne nagrade Mladinske matice. Mladinska matica razpisuje za realno delo, ki naj bo primerno za mladino od 10. do 14. leta, nagrado v višini 2500 din. Delo naj obsega 5 do 6 tiskanih pol male osmerke. Snov naj bo aktualna in podana v kolikor mogoče beletristični obliki. Za nagrado pridejo v poštev le izvirna, še neobjavljena dela. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih popolnoma anonimno. Sele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rok za vlaganje rokopisov poteče dne 15, januarja 1941. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske matice, kjer se dobijo tudi podrobnejše informacije. je opravil slovesni obred za pravoslavne vojake pravoslavni prota. Domačin pri rezanju slavskega kolača je bil major g. Aleksander Jezdimirovič, ki je zastopal polkovnega poveljnika. Potem, ko je še vojaški iman opravil molitve za muslimanske vojake, je spregovoril major g. Jezdimirovič, ki se je z jasnimi, jedrnatimi mislimi spomnil velikega dne, ko se je 16. polk proslavil na Gosposvetskem polju. V spomin na ta dan je Nj. Vel. kralj določil, naj ta slavni dogodek polk vsako leto obhaja za svojo slavo. Major g. Jezdimirovič je nato naglasil veliki pomen, ki ga ima znamenito Gosposvetsko polje za Slovence, ki so na knežjem kamnu1 ustoličevali svoje kneze. To polje je zibelka in spomenik slovenske samostojnosti. Nesrečna usoda pa je hotela, da so ti slovenski obredi na Gosposvetskem polju minili. Toda kakor je v srcih srbskih junakov neprestano živela misel na Kosovo polje vse do dne, dokler ga niso osvobodili, tako naj tudi misel Gosposvetskega polja živi v srcih Slovencev, naj rodi junake ter krepi državno in domoljubno zavest. Ob koncu svojega nagovora je major g. Jezdimirovič pozval vojake, naj zakličejo trikrat živio kralju Petru II. ter vsemu našemu kraljevskemu domu. Gromki vzklik je mogočno odjeknil po dvorišču topniške vojašnice. Nato je godba zaigrala državno himno. Pred vojake je stopil general g. Kukavičič, "ki je v imenu zadržanega divizionarja g. Stefanoviča, vojakom čestital polkovno slavo. Nato je polk v vzgledni urejenosti in v čvrstem koraku defiliral mimo častne tribune, mimo vojaških in civilnih dostojanstvenikov ter drugih gostov. Defile je na vse prisotne napravil najgloblji dojem, saj je bil izveden resnično brezhibno. Ko so bile slovesnosti v kraju, je domačin major g. Jezdimirovič povabil goste na okusen prigrizek. Stregli so vojaki, pa tudi častniki sami. Pogostitve pa so bili deležni tudi vojaki, ki so popoldne še imeli svoje tradicionalno »veselje«, pri katerem so se narajali do mile volje. To veselje pa je spet pokazalo, da vlada v naši hrabri vojski duh tovariške povezanosti ter prisrčno razmerje med starešinami in podrejenimi. Pokazalo pa je tudi, da vlada prisrčna povezanost med vojsko in civilnim prebivalstvom, ki je prišlo na prijetno popoldansko prireditev v velikem številu. „Od neznanca sem kupil" -hudo stara pesem I Okrog pol 9 zjutraj je policijski stražnik, ki je šel po svojem službenem opravku zapazil na dvorišču neke hiše tam v Pražakovi ulici delavsko opravljenega, precej raztrganega fanta, ki je nesel pod pazduho dolgo črno gumijasto cev. Stražniku se je fant zazdel sumljiv, pa ga je povabil, naj stopi malo z njim na policijo. Tam so cev pregledali in ugotovili, da je dolga kakšnih 15 m ter da je prav tiste sorte, kakršne rabijo mehanične delavnice in avtogaraže za izpiranje avtomobilov. Fanta so prijeli in ga začeli spraševati, odkod ima to cev. Izvijal se je ter je zatrjeval, da je cev kupil od nekega neznanca, in sicer za 80 dinarjev. Prodajalca, ki mu je bil to cev prodal, pa nikakor ni mogel opisati. Čeprav so ga zasliševali in spraševali na vse načine, naj pove, kako je bilo v resnici, je fant trdno vztrajal pri svoji prvotni trditvi, da je cev kupil od neznanca. Za zdaj so ga vtaknili v policijske zapore, cev pa so spravili na kriminalnem oddelku v sobi št. 24. Tam si jo njen pravi lastnik lahko ogleda in jo vzame. Vse namreč kaže, da je bila nekomu ukradena. »Od neznanca sem kupil« je namreč že 6tara in ponavadi »fovš« pesem. Dvaindvajset let je že minulo Če človek pomisli, da je preteklo že 22 let od takrat, ko je bila končana zadnja svetovna vojna, in če se spomni na to, da smo že spet sredi novega, nič manj strašnega klanja, ga čudno dime v srce vest, da se je tu pa tam spet kdo ponesrečil, ko je našel staro patrono iz zadnje svetovne vojne. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali železničarjevega sinčka iz Dolenje vasi pri Zagorju, Slavka Drnovška. Fantek je grebel po zem- lji in našel staro patrono. Začel je stikati po njej, poiskal kamen in udaril z njim po naboju. Neda-doma je stara patrona eksplodirala, hudo razmesarila fanta po rokah in ga ranila tudi na obrazu. Svoje razdejalno delo je tedaj, ker ga ni mogla opraviti ob času vojne, opravila zdaj, potem, ko je že 22 let ležala v zemlji... Po zdravniško pomoč se je v bolnišnico včeraj zatekel tudi bajtar z Brega pri Velikem Gabru na Dolenjskem, Longar Jože, ki je padel s kolesa tako nerodno, da si jc zlomil desno roko. Dalje je bil sprejet v oskrbo Ivan Pleško, delavec v opekarni na Viču. Pleska je pri delu zgrabil za roke stroj, ki mu je pomečkal prste. Hud konj je brcnil hlapca Pečnika Valentina iz Ljubnega pri Brezju tako močno, da mu je zlomil ključnico. Izredno hude poškodbe je dobil železniški progovni delavec Leopold Pirnat iz Ljubljane. Na železniški progi tam pri igrišču 2SK Hermesa v šiški so premikali vagone, pa je nesrečno naključje hotelo, da je med odbijače dveh vagonov zašel delavec Pirnat. Prav nevarno poškodovanega so ga pripeljali v bolnišnico. Iz sodne in policijske kronike Porotna dvorana za invalidsko sodišče Aretacija drznega sleparja Ljubljana, 6. junija. Od leta 1931, ko je stopil v veljavo naš novi kazenski zakonik, s katerim so bile bistveno spremenjene mnoge določbe zastarelega avstrijskega, še po prevratu od 1918 naprej veljajočega kazenskega zakona in s katerim so bile pri nas odpravljene porote, je bila velika, porotna dvorana, ki je bila določena za vse porotne razprave in primerno urejena, le redkokdaj pozorišče kakih večjih kazenskih procesov in drugih razprav. Po porotniških klopeh, po sodnijskem tribunalu, po sedežih državnega tožilca in branilcev ter po klopeh za občinstvo se je dostikrat nabral gost in debel prah. Pred leti so porabljali porotno dvorano za to, da so se tani vršile javne dražbe raznega orožja in drugih predmetov, ki so bili zaplenjeni kot »corpora delicti« in se lastniki niso javili. Dražbe so bile prav živahne. Navadno so se lovci zanimali za razno orožje in revolverje. Prodajali so posebno zanimive lovske puške, ki so bile zaplenjene divjim lovcem. Drugače je vladala v porotni dvorani samota in tihota. V to dvorano so pred 2 leti prinesli vse bančne in poslovne knjige ^Slovenske banke«. Bila jih je velikanska skladovnica. Dva strokovnjaka v knjigovodstvu sta se dolgo časa zabavala nad njimi, da sta ugotovila vse manipulacije zadnjega ravnatelja Jankoleta, ki se še vedno nahaia v preiskovalnem zaporu in bo kmalu slavil drugo obletnico aretacije. Ravnatelj sedaj nosi dolgo brado. Te dni so pa odnesli vse bančne knjige in spise iz dvorane, ki so jo začeli preurejati. Pravijo, da bo sedaj tam poslovalo invalidsko sodišče. , ; Zadnji čas je bilo izvršenih mnogo aretacij raznih sumljivih in zločinskih oseb.. O nekaterih aretacijah šušlja Ljubljana zanimivosti in zgodbe, ki so prav prijetne, toda nadaljni rezultati končnih preiskav in ugotovitev bodo pokazali, koliko je resnice na teh govoricah. Sicer pa človek ljub- ljanski! Pameten bodi, previden in odločen! Pred dnevi je bil prijet neki visok in eleganten človek, ki ni naš državljan. Osumljen je, da je izvedel razne sleparske transakcije za okoli 65.000 dinarjev. Za enkrat ni mogoče obširneje poročati. Žeparji na delu V začetku meseca so bili žeparji v Ljubljani prav podjetni in agilni. Izrabili so zlasti slavnosti na Rakovniku in so med procesijami žeparji izvršili več tatvin. Tako je neki žepar v soboto zvečer izmaknil Antonu Tekavcu usnjato listnico z okrog 1.860 din gotovine, kakor tudi nakaznico, da Anton Tekavec lahko vsak čas dvigne pri lesnem trgovcu Petriču v Borovnici 14.500 din. V nedeljo med procesijo je bila Jožefi Fajdigi ukradena ročna torbica z denarnico, v kateri je bilo 130 din. Mihevc Frančiški ročna torbica s 60 din denarja, Mariji Primožičevi pa 20 din, vozni listek do Ribnice in rožni venec. Posestnici iz Podgorice Angeli Trontljevi gotovina 1.400 din. Žepar je znal spretno poseči v žep njenega krila. Žeparji pa so skušali svojo srečo tudi drugod. Tako je bila v soboto posestnici Josipini Gornikovi ukradena denarnica z vsebino 350 din med vožnjo v avtobusu proti Ježici. Veliko nesrečo je doživel delavec Leopold Ska-lja, stanujoč v mestni ogrevalnici pr iinestni klavnici na Poljanah. Nekdo mu je ukradel denarnico z vsebino 582 din, prepis krstnega lista in druge listine. Delavec je imel vse shranjeno v kovčegu, ki je bil spravljen na podstrešju ogrevalnice. Vlomilec je s silo odprl kovčeg. Tatovi so se spravili tudi na betonsko železo. Neki tvrdki so odnesli 100 kg takega železa v vrednosti 700 din. Zadnji čas je policijska kronika zaznamovala v nekaj dneh do 10 tatvin koles v vrednosti nad 15.000 din. Izpred Preskarjeve trgovine na Sv. Petra cesti je bilo preteklo soboto ukradeno Maksu Anžiču moško kolo, znamke »Excelsior<, črnople-skano, vredno 1000 din. Časnikarji na obisku v laški pivarni Vsak mesu odpeljejo iz pSvovarne 60 vagonov piva Celje, 6. junija. Uprava GPL jc povabila slovenske časnikarje, da bi si ogledali moderno pivovarno v Laškem, ki je last slovenskih gostilničarjev, katero so v dveh letih obrata resnično navzlic kritičnim časom vsestransko izpopolnili. Slovenski časnikarji vedno podpirajo in so podpirali, kolikor je le mogoče, domača podjetja, ker se zavedajo, da so samo ta podlaga zdravega in koristnega narodnega gospodarstva. Časnikarje je pozdravila na postaji uprava GPL s predsednikom g. Majcenom Cirilom in upravnim svetnikom g. ing. Hugo Uhlifem na čelu. Novinarji so si nato ogledali pivovarno, ki je bila v 2 letih moderno izpopolnjena in tudi povečana. Kakor obrat tako tudi konzum tega piva iz dneva v dan vedno bolj raste. Inž. Hugo Uhlif, ki je naredil načrte za to moderno pivovarno, je časnikarje vodil v posameznih prostorih in jim tolmačil naprave ih način proizvodnje. Tovarna ima vsega skupaj nekaj nad 70 prostorov, ki so zelo praktično urejeni, med seboj avtomatično povezani. Gradnja laške pivovarne, katere štejejo med najmodernejše pivovarne v Evropi, je stala s stroji okrog 8 milij. din. Kotlarna je najmodernejšega angleškega sistema. Pivovarna ima lastno elektrarno, lastni vodovod s termalsko vodo, ki še prav posebno vpliva na dobro kakovost piva. Najmodernejši in higienični so urejeni hladilni prostori, v katerih je sedaj 36 tankov po okrog 260 lil piva. Tanki so v dveh etažah. V njih leži pivo tri mesece, zato se imenuje ta klet ležalna klet. Za varenje piva so v pivovarni uporabljali do sedaj češki slad, ki je boljši od našega ječmena. Sedaj imajo tu v za- logi zadnjo pošiljko iz Češke, naročili pa so ga že iz Madžarske. Zanimivo je, da je prišla iz Laškega pobuda, da bi okrajni kmetijski referent vplival na našega kmeta, da bi tudi on začel sejati te vrste slad. Baje ga sadi sedaj okrog 80 kmetov. Sedanja kapaciteta laške pivovarne je mesečno 25.000 hi, lahko pa ga proizvaja trikrat več. Primanjkuje namreč tankov, ker je to zvezano z ogromnimi stroški. Mesečno se izvaža iz pivovarne okrog 60 vagonov piva, to je 60 X 50 hi = 3000 hi. Sedaj je v prometu 8000 sodčkov, kar predstavlja vrednost 3 milij. din. Steklenic imajo 300.000. Dobe jih iz Rogatca. Vrednost pivovarne v obratu >.;enijo na 15 milij. din. Po ogledu pivovarne so časnikarji seveda tudi sami poskusili kvaliteto laškega piva vseh vrst. Pri tem je spregovoril za GPL g. C. Majcen ter izrekel časnikarjem zahvalo, da so vedno s takšnim razumevanjem podpirali po časopisju domačo obrt. V imenu časnikarjev se je zahvalil tajnik ljubljanske sekcije časnikarskega združenja g. Gmajn.ir, ki je med drugim dejal, da se slovenski časnikarji dobro zavedajo pomena lastnih domačih, slovenskih podjetij. Pred odhodom vlaka so bili časnikarji povabljeni še na večerjo. Naročajte in Širite Slovenski dom! Clements Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN Tako so malo preje govorile. Odjeknili so streli in V6e je končano. »O Bog, čuvaj Teda!« je vzdihnila Mrs. Amy, čeprav ni imela nobenega razloga, da bi želela Bucku 6mrt. Nenadoma so 6e odprla vrata in v sobo je stopil stric Billy, a za njim Ted, bled in od razburjenja se tresoč. »Buck je mrtev!« je kratko in eamolklo povedal stric Billy. Od razburjenja vsa tresoča se je Amy stekla v Tedu, ki je usmeril 6Voj korak proti Miss Juliji, in ga vsa srečna, presrečna objela. Krčevit jok se je izvil iz njenih prs. Ted jo je z roko rahlo odrinil in stopil naravnost k Miss Juliji. Mis Julija je sključeno strmela v šopek rož. Ni mogla razumeti in se znajti v nepričakovanem položaju, ki ga ni želela, a ga je vendar ona izzvala. »Še nikdar nisem videl nikogar umirati!« je začel globoko pretreseni Ted in se pred Julijo vzravnal: »On ie vedel, kaj ste storili! Preden je umrl, mi je vse povedal!« Miss Julija je vzključena še vedno nepremično strmela v rože. Od prevelike bolečine in žalosti ni mogla spregovoriti niti ene same besedice. Teža krivde, ki jo je v tem trenutku začutila za smrt tega člo- veka, ki je tako ljubil življenje in imel do njega vse pravice in čigar smrt je povzročila samo ona, ji ni pustila izgovoriti besedice niti v svojo obrambo, niti da bi se sama obtožila pred tem mladim človekom in pred samo seboj. Mrs Amy, gremo, odhajamo odtod! Pripravite se!« je Ted suho in odločno re_ kel svoji novi sorodnici, obrnil Juliji hrbet, zgrabil Amy za roko in odšel iz 6obe, »Miss Molly, vi greste z menoj. Odpovedujem se varuštvu!« je trdo, strogo vojaško izgovoril 6tric Billy. »Razumem!« je Miss Molly žalostno ubogala, še enkrat pogledala potrto Miss Julijo in odšla. Tetka Belle je ostala v sobi z Julijo sama. Dolgo je strmela Julija pred se, ne da bi izgovorila besedico in se nemirno in nervozno igrala s cvetjem. Tetka Belle jo je opazovala žalostna in turobna Končno je postal Ju' ji ta molk n» znosen. Dv .t* ss •S » 1 ui C C o fi w Veter smer, lakost) Pada- vine . x GS . "*• c 2 B a vrsta Ljubljana 762-0 '4-4 12-9 87 4 0 6-5 dež Maribor <62 3 21- i5 0 60 4 sw, — — Zagreb 763-2 24-0 15-0 70 10 NEi 0-5 dež Belgrad 759-9 18-0 12-0 90 10 N, 5-0 dež Sarajevo 761-3 16-0 12-0 80 10 0 — — Vis 759-8 19-0 13-0 80 6 NE, — — Split 7516 24-0 16-0 70 8 NE, — — Kumbor 753-ž 20-0 16-0 8j 6 NFi 10-0 dež Rab 762-4 26-0 14-0 80 10 NNEb — — Uubrovnlli 753-1 20-0 13-0 80 7 E, 3-0 dež Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, nagnjenje k nevihtam. Koledar Danes, četrtek, 6. junija: Norbert. Petek, 7. junija: Robert, Babt. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Ustanovitev Slovenske športne zveze bo v petek ob 20 zvečer v sejni dvorani Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici 5. Vahimo vse organizacije, ki so prejele pravila, da pošljejo svoje delegate na občni zbor, in to točno ob navedeni uri. Dnevni red so prejele organizacije pismeno. Prosimo zanesljive udeležbe, da bo občni zbor primerna manifestacija slovenske športa. — Pripravljalni odbor. Zadnja produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske bo jutri v petek ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Na tej produkciji bodo nastopili gojenci iz oddelka za klavir in gojenci iz violinskega oddelka. Vse gojence violinskega oddelka spremlja pri klavirju Puhar Majda, gojenka srednje glasbene šole pri Glasbeni akademiji. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Vse one, ki nameravajo pojetiti. prihodnji Zvonov koncert v frančiškanski cerkvi, vabimo, da kupijo vstopnice že v predprodaji. Število sedežev ni ravno veliko in zato je nakup v predprodaji umesten. Stojišč pa je mnogo na razpolago. Natančni spored in vstopnice se dobe v Knjigarni Glasbene Matice. Poleg mešanega zbora »Ljubljanskega Zvona«, ki bo nastopil pod vodstvom Doreta Matulja, bo sodeloval pri orglah prof. Pavel Rančigaj. Solistične točke v posameznih zborih bosta peli gdč. Draga Štajnarjeva in gdč. Danica Pelanova. Opozarjamo, da bo začetek ob po 9 zvečer. Redni letni občni zbor Socialno - ekonomskega instituta v Ljubljani bo v sredo, 19. junija 1940 ob 18.15 v sejni dvorani Kmetijske zbornice, Gosposvetska cesta 2-1. — Upravni odbor. V nedeljo s »Putnikom« v Kočevsko Švico — Prijave do sobote opoldne Zahtevajte program Rdeči križ v Ljubljani ne bo imel letos običajne kresne veselice na ljubljanskem gradu. Namesto te prireditve bo v nedeljo, 23. t in., od 9 do 13 nabiralni dan prostovoljnih prispevkov za nabavo samaritanske opreme in sanitetnega materiala. Ker je to važna in nujno potrebna zbirka, prosimo vsa narodna in humanitarna društva za sodelovanje. Vse naše dobrotnike, ki so namenili darove za kresno prireditev, prosimo, da se naše akcije spomnijo z denarnim prispevkom — položnica št. 11104, telefon št. 40-31. Pri nabiralni akciji bo koncert vojaške godbe pred Narodnim domom. Smetarji imajo najstrožji nalog, naj takoj prijavijo vsako stranko, ki bi še nadalje oddajala ne-eežgaae smeti, saj mora že vsaka gospodinja in hišna pomočnica vedeti, da je treba prej sežgati V6e odpadke, ki se razkrajajo, nato pa šele sežgane oddati smetarju. Razen takih odpadkov je pa treba prej sežgati ves papir in druge gorljive ostanke, da se na kuhinjskih ostankih in drugih odpadkih ne pasejo muhe in se razvija smrad. Prepoved je resna, zato pa opozarjamo vse gospodarje in gospodinje ter tudi v6e hišnike in hišne pomočnice, da morajo 6meti sežigali ter šele sežgane oddajati smetarju, sicer bodo imeli nepotrebna pota in nezaželjenc globe. Razpis banovinskih literarnih nagrad. Da poživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos kr. banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 din. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena ali pa bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1940 do 31. marca 1941. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna, ki bodo objavljena prvič in 6o izključeni prevodi, ponatisi in predelane izdaje ie izdanih del. Le pri pesniških zbirkah in zbirkah novel je pripuščeno, da vsebujejo tudi dela, ki so bila že objavljena v raznih revijah, vendar pa morajo imeti vsaj nekaj čisto novih, neobjavljenih stvari. V splošnem se bodo upoštevala zlasti taka pripovedna in dramatska dela, ki obravnavajo katero koli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina. Število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih del razsodišče, ki ga imenuje ban. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, 6e nagrade podele v omejenem znesku ali pa sploh ne podele in 6c znesek prihrani za razdelitev po prihodnjih razpisih Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja natisnjena dela v 5, nenatisnjena pa V6aj v 3 tipkanih izvodih najkasneje do 31. marca 1941. leta prosvetnemu odelku kr. banske uprave v Ljubljani, LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Četrtek. 6. juniia: »Revizor«. Red Četrtek. Go stovanje Mihajla Markoviča. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Četrtek. 6 junija: Zaprto. ' Petek, 7. junija: »Modra roža«. Red Sreda. Repertoar Narodnega gedaliSla v Mariboru Četrtek, 6. junija, ob 20: »Potovanie v Benetke«. Premiera. preprostem gostišču polnili z vedri iz v naglici polnili tanke kar z motornega čolna. S 1200 litri goriva smo se dvignili na naslednji kos poti, 220 milj daleč od zaliva Mi-rabell, na vzhodnem koncu Krete, zadnjega otoka v Sredozemlju. Drseli smo čez Ciklade in prešli sloviti otok Miloš. Naš moderni bajni plašč je letel ravno nad otoki in povzročal zmedo med kozjimi pastirji tam spodaj in med njhovi živalmi. Koze so bezljale čez strma pobočja. So nobon del leta se mi ni zdel tako lop. Pregledal sem lahko 'stotine kvadratnih kilometrov neverjetno sinjega Sredozemskega morja, v katerem so plavali rdečkasti otoki. Letalo je nad mirnim morjem ležalo tako trdno kakor ladja. Okoli treh smo zagledali temno gmoto otoka Krete. Zasneženi vrh Ide je molel 2600 m visoko iz morja in smo ga videli že od sto milj daleč. Pod nami se je nenadno pokazal zaliv Mirabella, tesno zaprt od rjavih gorskih grebenov. V ostrem zavoju smo švignili navzdol, preleteli neki otoček in prišli tik ob otoku Spinalonga na vodo. Otok je samotna, le nekaj sto metrov široka skala, pokrita s starimi trdnjavami, krona pa jo grad z dvajset čevlji debelimi zidovi. Vse to so postavili Benečani, ko so bili še gospodarji Sredozemlja. Turki so petdeset let oblegali to skalo, preden so jo zavzeli. Med zadnjo balkansko vojno so se skale polastili Grki ter zrinili z nje zadnje turške prebivalce in sicer s tem, da so na Spinalongo naselili gobavce. Sredi lepote tegU ljubkega malega zaliva živi danes 260 gobavcev brezupno živ^nje v pričakovanju zalezujoče, strašne smrti, ki jih bo odrešila. Nimajo nič dela, nič razvedrila. Skala je pregola, da bi lahko uredili vrtove. Enkrat na dan odhaja s celine sem zdravnik, ki prezira smrt, sicer pa se na zakletem otoku nihče ne prikaže. Navzlic svoji strašni bolezni pa spravljajo otroke na ta brezupni svet. Če otroci pri petih letih še ne kažeio nobenega znamenja o bolezni, jih vzamejo staršem, z gobavostjo obdarovani pa morajo do konca dni ostati na otoku. Ko smo leteli čez Spinalongo in pristajali, smo videli, kako so brezbrižne, črno zahomotane postave z razdejanimi obličji strmele navzgor. Niso kazale prav nič razburjenja. Po pogledu na vremensko poročilo je pilot odločil, da je prepozno, da bi še danes dosegli Egipt. Zato smo odšli na krov stare stotonske jahto »Imperia«, ki je tvorila oporišče letalske proge. Ker na tej strani Krete ni bilo nobenih gostišč, je letalska družba zasidrala v zalivu jahto za udobje pilotov in potnikov. Pilota je skrbelo, da ne bi noč postanka s škatljicami cepiva škodila življenju dekleta v Kairu. Ob štirih zjutraj so nas prebudili in neumiti smo zajtrkovali pri svetlobi luči v kabinah. Ob zori smo se dvignili za Aleksandrijo. Pred seboj smo imeli B70 milj — najdaljšo pomorsko progo v Evropi. V zgodnji jutranji luči se je Kreta kmalu pogreznila za obzorje. Ko smo grmeli 800 m visoko nad Sredozemljem, sem se v ozki umivalnici mogel še nekam čedno obriti. Na vsej poti do Aleksandrije smo videli samo dve ladji. Takole okoli devetih se je na obzorju pokazalo plitvo, rumenkasto obrežje Egipta in kmalu smo pristali v vrvenju aleksandrijske luke. Gibčen motorni čoln je planil proti nam. da bi vzel majhno pošiljatev cepiva in prehitel smrt. Zvedeli smo, da je dekle še pri življenju in da čaka poseben vlak v Aleksandriji, da ji prinese cepivo. Po prihodu v Indijo smo slišali, da je cepivo prišlo o pravem času in da so deklico rešili. Nagel zajtrk v Aleksandriji, nakup temnih naočnikov za varstvo oči proti slepečemu soncu in že smo se v avtomobilih peljali proti letališču v Abukirju, odkoder bi se dvignili za let čez Sinajsko puščavo. Letalo je vozilo s seboj posebne posode za vodo, če bi se morali v sili spustiti v puščavi. Pod nami se je vleklo ustje Nila. pokrito s kraji v barvi zemlje, z nizkimi hišami. Potem se je prikazal trak Sueškega prekopa, ki je zveza in živčno središče angleške svetovne države, ločnica dveh celin. Iz višine 1400 m smo ga pregledali lahko od ‘začetka do konca, saj se je ostro odražal od rumenkasto-rjavega peščenega površja puščave. Pol ducata ladij je pihala med Rdečim morjem in Sredozemljem. Spodaj se je širila rjavkasta zapuščenost Sinajske puščave, po kateri so Izraelovi otroci romali 40 let. Peščeni griči, peščene doline, zemlja do trdega izsušena od sonca, skorjasta kalijeva ali solna močvirja, ki so se lesketala v vrenju, tu pa tam majhna zelenica prašnih palm. Nikjer nismo videli znamenja življenja, lahko pa je bilo prepoznati staro kavnransko stezo iz Egipta v Sveto deželo. Pri Gazi smo zagledali železniro. ki jo je naredil general Allembi v svetovni vojni za boj proti Turkom. Popoldne smo pristali pri Gazi. starem lilistejskem mestu, ter prenočili v lesenih kolibah, ki jih letalska družba uporablja za stanovanja. Slika iz francoskega pristanišča Calais, ki je bila očiridno posneta že, preden so se nemške čet« približale mestu. Saragosa se je le spomnila cesarja Avgusta in še bi se ga najbrž ne, ča na bi tako zasukale Živimo v dobi, ko svet silno rad postavlja spomenike možem, ki so se odlikovali na katerem koli področju človeškega udejstvovanja bodisi v skorajšnji preteklosti, ali pa že davno, davno. Ne nameravamo nikogar spravljati v slabo voljo, če pi- Pozno sta se našli V nekem francoskem mestu je prišla policija v hudo zadrego. Ugotoviti je bilo treba identiteto dveh žensk, kar pa ni bilo tako enostavno, ker sta bili ženski rojeni istega dne, meseca in leta in v istem kraju. Samo njuni krstni imeni 6ta bili različni, po možu sta sc pisali različno in stanovali sta vsaka na drugem kraju. Šele po dolgem spraševanju in raziskovanju se je 6tvar pojasnila tako, da sta ti dve- ženeki sestri dvojčki, rojeni 1888. leta. Ko sta bili še majhni, 60 jima umrli starši. Postali sta siroti in dali so ju v nek dobrodelen zavod, kjer sta preživeli mladost. Ko sta malo dorasli, so ju dali na kmete k neki družini, da bi si z delom služili kruh. Dali so vsako k drugi družini in tako sta 6e izgubili, pozabili druga na drugo in nikdar nista prišli v življenju skupaj, dokler ee nista po čudnem naključju zopet srečali. Čudno odlikovanje Tvrdke, ki so v trgovskih stikih s Kitajsko, se v zadnjem ča6U čudijo velikemu povpraševanju po nalivnih peresih. Kitajska potrebuje teh peres toliko, kolikor nabojev, kot pravo vojno potrebščino. Neredko naletiš na kitajskega vojaka, ki se ponaša s štirimi, petimi ali šestimi nalivnimi peresi v svojem prsnem žepu. Ubogi mož pa ne zna ne brati ne pisati... Razlaga je preprosta. Kitajci menijo, da nalivno pero naravnost označuje izobraženost in razumnost nosilca. Nalivno pero je za vojaka lepša stvar nego kitajsko odlikovanje. Tako so prišli generali na to, da delijo nalivna peresa namesto odlikovanj. Kitajci so s tem zadovoljni, izdelovalci nalivnih peres pa tudi. Morda pa le še ne veste... človek popije povprečno 2 1 vode na dan. »Thomas Losson« je bila v zgodovini edina jadrnica s sedmimi jambori. Jadrala je 1907. leta. če ste gledali v kakšnem zoološkem vrtu lamo, ste najbrže spregledali na njeni kletki tablico z napisom: »Pazi se, pljuva!« V resnici ima lama navado, da pljune v človeka, če se razjezi. Prvi, ki je skočil s padobranom, je bil pes Francoza Blancharda. To se je zgodilo 1785. leta. Gosenice so v Avstraliji velika nadloga. Nekoč se je primerilo, da bo ustavile vlak. drugič pa množico, ki se je vračala iz gledališča. se sedanje politične razmere šemo o postavljanju spomenikov v sedanjih časih, ko je kruh ponavadi dosta bolj potreben kot pa kamen, kakor pravijo nekateri večni nezadovoljneži. Pa pri nas morda še nismo razvajeni v tem oziru tako zelo, kakor so na primer v Španiji, če smemo to sklepati iz enega zadnjih poročil iz Saragose. Od tam namreč poročajo, da so na svečan način odkrili spomenik starodavnemu rimskemu cesarju Avgustu, ki jo ustanovil me6to Saragoso. Torej spomenik, ki se nanj niso spomnili dva tisoč let, da bi ga bilo dobro postaviti Današnji svet res skuša vse nadomestiti, kar je bilo v zgodovini zamujenega, vsaj tako ee človeku včasih zazdi. Morda je pa postavitev tega spomenika imela tudi kak večji pomen, saj se v tej zvezi omenjajo tudi razne politične osebnosti, med njimi celo Mussolini. Italijanski ministrski predsednik je namreč mestu Saregosi podaril ta spomenik. Velikih slovesnosti, ki so bile za to priliko prirejene, pa se je med drugim udeležil tudi italijanski veleposlanik v Španiji, general Gambara s soprogo. Zadnje čase vlada med Italijo in Španijo še prav posebno prijateljstvo, ki ga takšne proslave, kakor je omenjena, skušajo še bolj okrepiti. No pa saj 6ta to dve latinski sestri, se bosta pa vendar smeli radi imeti. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Program radio Ljubljana Četrtek, 6. maja: 7.00 Jutranji’pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Šramel kvartet »Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 00 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Oktet Fantovskega odseka Ljubljana — Rokodelski dom — 20.45 Eepro-duciran koncert simfonične glasbe — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Orugl programi Četrtek, 6. junija: Belgrajska kratkoval. post.: YUA, YUB (49.18 m): 19.45 Poročila v slovenščini YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 5 00 Oddaja za Severno Ameriko — Belgrad: 21.15 »Seviljski brivec« prenos iz opere — Zagreb: 21.50 Mandoline — Bratislava: 22.15 Ciganska glasba — Praga: 21.05 Zd Fibichejeva opera: »Mesinska nevesta« — Sofija: 20 50 Instrumentalni kone. — Beromiinster: 21 Grške narodne pesmi — Budimpešta: 19.50 Prenos iz opere — Bukarešta: 21.50 Instrumentalni konc, — Trst-Milan: (7.15 Klavir, 22.15 Violina — Rim-Bari: 21 Lahka glasba — Sottens: 21.40 Klavir. Noč smo prebili v preprostem gostišču, ki je Imelo eno samo kad za kopanje. To so polnili z vedri iz dvorišča. Sobe so bile prazne in zatohle. Naslednjo jutro smo čez več gorovij odleteli proti Macedoniji vzdolž rodovitne doline Vardarja. Njena žitna polja so bila pretkana s škrlatnimi progami maka. In že je v našem vznožju ležal Solun, nov in na surovo sezidan po velikem požaru. Tu smo prestopili v 11 ton težko trimotorno vodno letalo, ki naj bi nas preneslo 860 milj daleč čez Sredozemsko morje v Egipt. Letalo je zdrsnilo čez stekleno vodno površje, se dvignilo na 2000 čevljev in letelo kakih 20 milj daleč vzdolž obrežja. Zrak je bil kristalno. čist, da je bilo mogoče videti petdeset do šestdeset milj daleč. V obrisu na obzorju se je grško obrežje zdelo podobno ogromnemu vzbočenemu zemljevidu s pastelno sinjimi sencami. Na desni sta vstajala vrhova Olimpa in Osse. Ravno pod nami pa so se v topli .sončni luči svetili severni Sporadi. Proti poldnevu je šlo po kabini nenadno gibanje, ljudje so začeli razburjeno migati in vzklikati. Rinili smo se v ozadje in gledali skozi okenca. Atenel Strma skala Akropole, nad katero je molela krasna razvalina Parthcnona in podrtlne Zeusovega templja. Krog in krog pa se je širilo enolično in sivo moderno mesto. Deset minut pozneje je naše letalo nežno zdrsnilo na sinje površje Faleronskega zaliva. Potniki so stali na letalu, ta čas pa so Spet novo orožje - odskakujoče bombe Bomba, ki dostikrat odskoči vlije, je bila Zdi ee, da nam zadnje novosti, zadnje iznajdbe morilnega orožja, s katerim se je človek pripravil za tedanji evropski spopad, še niso sporočili. Skoraj je že prevladovalo prepričanje, da so se z novim orožjem za sedanji krvavi ples založili samo Nemci, zavezniki pa da vseh dva in dvajset let, odkar je minulo zadnje svetovno klanje, niso izumili ničesar novega. Toda zdaj so nas začeli počasi prepričevati, da temu le ni čisto točno tako, kajti poročajo nam tudi z zavezniške strani o nekem novem, nič manj strahotnem in ubijajočem orožju, kakor ga je izumil njihov sovražnik. To skrivnost nam je te dni razodel nek angleški časnikar, dopisnik agencije Reuter, ki se je nad evropskim zahodnim bojiščem vozil z letalom. Ta je omenjeni svoji agenciji poslal pismo, v katerem je med drugim napisal: »Zdaj sem na enem francoskih bombnikov, ki so nocoj to noč izvedli polet nad sovražno ozemlje z namenom, da bombardirajo nekatera važna sovražnikova mesta in čete v zaledju. Z .mojega' bombnika je bilo vsega skupaj vrženega poldrugo tono razstreliva na neko važno prometno križišče, ki ga je bila prej zasedla sovražna vojska. Z letala sem videl tudi mesti Saint Quentin in Cambrai. Bili sta v plamenih. Kar pa je najzanimivejše, je tole: Pri tem svojem poletu sem imel priliko videti na lastne oči ■, kakor pa let. letalo, iz katerega vržtna učinek neke posebne vrste francoskih letalskih bomb. Mlad francoski častnik, ki 6e je tudi vozil * z ,mojim' bombnikom, mi je razlagal, kako se te bombe uporabljajo in kako učinkujejo. Te bombe — je dejal — se mečejo samo z majhnhe višine. Čim takšna bomba pade prvič na zemljo, leti kakor kakšen torpedo dalje. Če je bomba iz letala pravilno vržena, potem v trenutku, ko prileti na zemljo, odskoči še dvakrat ali trikrat nazaj, vselej pa delno eksplodira. Odskoči pa le tedaj, če je bila vržena z majhne višine. Če jo je letalec vrgel previsoke, bomba ne odskoči, pač pa se takoj pri prvem stiku z zemljo vsa raztrešči. Zgodi se dostikrat celo, da takšna bomba, če jo je letalec vrgel iz prave višine in pravilno, odskoči višje, kakor pa leti letalo, iz katerega je padla.« Angleški dopisnik z bojišča končno pripominja, da je učinek takšnih bomb strahovit. Kamor se padle, puste za seboj same razvaline. Predvsem so namenjene sovražnikovim oklepnim oddelkom. Vidi se torej iz tega, da so Francozi tudi iznajdljivi. Le to se še vedno zdi, da so dobri dve desetletji le preveč zabijali čas za vse mogoče druge stvari kakor za temeljito vojaško pripravo. Se jim je pač zdelo to pametneje. Danes pa se jim ta njihova prevelika miroljubnost ali morda bolje rečeno zanikrnost kruto maščuje. Nemški vojaki si kupujejo na Holandskem vredni« da se Ha berlinskem konservatoriju več kot normalno življenje Da gre v Nemčiji tudi kulturno življenje normalno pot naprej, kljub temu da divja strahotna vojna, dokazujejo Nemci med drugim tudi z naslednjim uradkiim poročilom, ki ga je najprej objavil nemški poročevalski urad, ali tako imenovani »DNB«, kakor se nam ta ustanova na kratko predstavlja v časopisju: Tik pred sedanjo vojno je bilo na berlinskem mestnem konservatoriju vpisanih 570 rednih slušateljev. V osmih mesecih vojne 6e to število ne samo ni zmanjšalo, pač pa se je celo dvignilo na 610. Med temi slušatelji je zelo mnogo tujcev iz več ali manj vseh držav na svetu, v prvi vrsti pa iz Združenih ameriških držav, Argentine, Španije, Jugoslavije, Rumunije, Bolgarske, Grčije, Finske, Turčije, Nizozemske in liana. To poročilo naj bi dokazalo ne samo, da teče življenje kljub vojni normalno dalje, pač pa tudi, da je Nemčija zelo gostoljubna dežela, ki ne zapira vrat pred nikomur, niti ne pred državljani tistih držav, ki danes o njih časopisi toTko pišejo, da se bodo udeležile sedanje vojne, in sicer ne na strani Nemčije. coklje za spomin na kraje, pa tudi na dni, ki so jih spominjajo. Kakršna država, fak proračun Gotovo utegne marsikoga zanimati, kakšen letni proračun ima ogromna država, ki se razprostira čez ves vzhodni del Evrope in čez V60 Azijo do Tihega oceana, Sovjetska Zveza. Kakor poroča ruska uradna agencija, je bil na zadnji 6eji vrhovnega sovjeta Sovjetske Zveze 6prejet naslednji proračun za leto 1940: Državni dohodki znašajo okroglo okoli 25 in pol milijarde, ali točneje 25.453,260.000 rubljev, izdatki pa nekaj malega manj, namreč 25.438,955.000 rubljev. En ruski rubelj je po tečaju približno 10 naših dinarjev, in ves ruski proračun torej znaša na 254 milijard din. Istočasno je vrhovni sovjet sprejel tudi proračune sovjetskih avtonomnih republik, kakor tudi proračune posameznih oblasti in večjih mest. Zanimalo vas bo morda, kolikšen je proračun sovjetske prestolnice Moskve same. Vsekakor ni majhen, kar gotovo dokazuje, da Moskva ne stoji daleč od vrha tabele, v kateri so zapisana največja in najnaprednejša mesta sveta. V njenem letnem proračunu je namreč zapisanih nič manj kot dve milijardi in 270 milijonov rubljev, ali nad 22 milijard dinarjev, ali skoro dva naša državna proračuna. , Samo umetnost in vera spreminja umazan svet v zlato. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-II1. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 6.