Naročnina Dnevna Izdojn za državo SHS mesečno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede?|»ka Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l sioip. petli-vrsla mali oglasi po 1'30 ln2D,ve£|l oglasi nad mm vlilnc po Din 2-30. veUKJ po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri večiem o naroČilu popusl Izide ob 4 zlulraj razen pondellke ln dneva po prazniku CrednUfvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Kolcoplsl se ne vrača/o, nelranhlrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon St. 2050. upravniStva St. 2328 Političen list sza sloven&lci narod Uprava le vKopIlar/evI ul.Si.ti Čekovni račun: £/ubl/ana Stev. tO.OSO In 10.340 aa Inseiate. SaraJevoSt.75<>3, Hanreb St. 39MI1, Praga In Dunai St. 2f.7!>7 Razlike bodo iip!a£ane Belgrad, 23. nov. (Tel. Slov.) V Belgradu ni demagogija slovenskega časopisja glede izplačila uradniških razlik napravila nobenega vtisa. Kdor pozna zakon o švedskem posojilu, mu je jasno, da so izplačila razdeljena v tri oddelke. Prvi obrok 7,000.000, drugi 7,000.000^ tretji 8,000.000 dolarjev. Ker je na vrsti prva tranša, je za to tranšo finančni minister odobril', naj se dolgujoče razlike predlože in so v tej pivi okrožnici navedene razlike, ki pridejo sedaj pri prvi transi v poštev. Demagogi »Jutra« in »Slovenskega Naroda« vedoma ne računajo s tem, da imamo še dve tranši, katerima se bodo poplačale ostale razlike, oziroma ostanki ostalih visečih državnih dolgov. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da se bodo s švedskim posojilom izplačale vse uradniške razlike, kakor tudi izražamo mnenje belgrajskih politikov, da s takimi listi, ki na tak način demagogirajo, ni mogoča diskusija. (To poročilo našega belgrajskega dopisnika v celoti potrjuje, kar smo o tem objavili v včerajšnji številki »Slovenca«. Ponovno pa opozarjamo uredništvo na njihove »prijatelje« v SDS.) Polemika med listi KDK m tmdaljuje Omladini napadli upravo ,.Novosti" Protesti industrijskih gospodov Časopisje KDK bije plat zvona proti oblastnim skupščinam in da vemo, v katero korist je vse to grmenje, so se oglasili industrij-siki gospodje s svojim protestom. Nam je samo prijetno, da je s tem stvar razčiščena, da se jasno vidi, kdo zastopa interes Ljudstva in širokih slojev in kdo pomaga uveljaviti protest industrijskih gospodov. Nam bo jasnost v tem pogledu le dobrodošla, če tudi industrijskim gospodom, pa je drugo vprašanje. Predvsem pa moramo konstatirati to-le: Oblastni proračun bi mogel biti znatno nižji in ne bi bili potrebni nobeni novi davki, če bi vsa industrijska podjetja storila v polni meri svojo socialni dolžnost do delavcev. Nad 31 milijonov dinarjev znaša proračun samo ljubljanske oblasti za zdravstvo in ogromen del tega denanja gre za one sloje, ki ustvarjajo industrijskim gospodom njih imetje. Kje pa je večja beda iu večje pomanjkanje, ko v delavskih krajih? Kje je več nepreskrbljene dece, kje več od dela onemoglih ljudi, kaikor v krajjih, kjer veljajo samo postave industrijskih gospodov. Ker industrijska podjetja ne vrše svoje socialne dolžnosti do delavcev, mora njih dolžnost izvesti oblast. Toda ne zopet na račun delavcev, temveč na račun podjetij. Zato je obdavčenje industrijskih gospodov samo pravična stvar, a tudi edino smiselna. Davki se pobirajo tam, kjer je denar, ne pa tam, kjer ga ni. Revežu delavcu, ki nima niti za vsakdanji kruh, ni mogoče vzeti nobenega denarja. Industrijski gospodje pa imajo denar in to morajo izkazovati tudi njih bilance. Naij bodo te lepo ali grdo postrižene, viso-jkega dobička industrijskih gospodov vendar \ni mogoče prikriti. So podjetja, ki imajo mi-Uijonske čiste dobičke in skoraj ves ta denar gre v tujino, ker so baš najbolj bogata podjetja last tujih delničarjev. Naš človek gara, plod njegovega garanja pa uživa tujec. In ko oblast zahteva, da naj tudi ta nekaj prispeva k socialnim dajatvam za delavca, pa je ogenj v strehi! Naj nam ne govore industrijski gospodje, da malo zaslužijo. Dokler imajo posamezni nijih ravnatelji po 20.000 in tudi več mesečne plače, tako dolgo se njim ne godi slabo. Pa o tem poglavfju moremo otvoriti še obširnejšo debato, če gospodje to žele. A industrijski gospodje ne protestirajo samo, temveč tudi zahtevajo. In med drugim zahtevajo, da se morajo njim proračuni predložiti na vpogled. Industrijski gospodje se menda niti ne zavedajo, kako neverjetna je ta njih zahteva in kako zelo dokazuje, da nimajo in nočejo imeti niti pcujma o demokraciji. Gospodje menda čisto pozabljajo, da so oblastni proračuni predloženi javnosti že s tem, ker so predloženi oblastni skupščini, ker je ta izvoljena od vsega ljudstva. Naj si pridobe na volitvah industrijski gospodje zaupanje ljudstva, pa bodo ne samo gledali v proračun, temveč naravnost odločevali o njem in po mili volji zniževali davke. Industrijski gospodje pa seveda vedo, da ljudskega zaupanja nikdar dobiti ne morejo in zato zahtevajo, da se še njim predloži proračun v pregled. Kaj pa bi dejali industrijski gospodje, če bi prišli mi s slično zahtevo in zahtevali, da morajo tudi vse bilance industrijskih vele-podjetij biti predložene oblasti, in sicer z vsemi prilogami. In kaj bi dejali, če bi zahtevali, da prisostvuje ne samo vsaki seji upravnega sveta, temveč tudi vsaki seji eksekutive :astopnik oblasti? Ta zahteva ne bi bila prav i nič čudna, ker seje oblastne skupščine so ■ javne m vse delo oblasti je pod kontrolo jav- j nosii, dočim so seje upravnih svetov tajne in brez kontrole javnosti! In vendar bi bile te seje dostikrat tudi za javnost zelo zanimive, ker se na njih dostikrat sklepa o stvareh, ki se tičejo samo javnosti, ne pa industrijskih gospodov. Zakaj n. pr. ni bila postavljena | električna centrala na Savi? Pa šc nekaj bi vprašali industrijske gospode. Kaj pravijo namreč na to, da mora prav vse prebivalstvo vsled visoke industrijske zaščite plačevati svoje potrebščine dražje, kakor pa bi jih plačevalo, če bi dobilo blago brez carine iz tujine? Ali tega davka, ki ga plačujemo mi vsi, industrijski gospodje nc vidijo? Ali misliijo, da morajo kmet, dcla-vcc in obrtnik poleg tega industrijskega davka plačevati še vse druge? Če bi vladale v ! Sloveniji samo stranke, ki so odvisne od mi- ' losti industrijskih gospodov, bi morda že bilo : Zagreb, 23. nov. (Tel. Slov.) Kakor smo poročali, so »Novosti« ostro napadle »Hrvata«, ker je trdil, da so »Novostine« vesti neresnične in tendenciozne. »Hrvat« je reagiral na ta napad. V Zagrebu se spravlja s tem v zvezo sinoč-nji napad hrvatskih omladincev na »Novostino« uredništvo in upravo, pri čemer so v upravi razbili par oken. Govori se, da so to napravili federalistični omladinci, da bi se maščevali nad »Novostmi«, ker so imenovale »Hrvata« komunističen list. »Hrvat« na to danes odgovarja in pravi, da »Hrvatu« niso bili potrebni ti napadi na »Novosti«. Če je kdo to napravil, je s tem tako, toda v Sloveniji je politična moč v rokah SLS, ki je in ostane ljudska stranka. Z vestnostjo, ki je lahko v zgled vsem drugim oblastem v državi, so naši oblastni poslanci določili nove davke. Skrbno so pazili, da izdajo denar samo za najnujnejše stvari, in šc bolj skrbno so pazili, da bodo novi davki čim najbolj pravični. Pa vsega tega nočejo industrijski gospodje videti in nočejo videti nc napravil slabo uslugo federalistom in ne dela po intencijah »Hrvata«. Polemika med tiskom KDK se nadaljuje. »Hrvat« napada »Riječ«, Novosti« in »Narodni val«. Ti medsebojni napadi časopisja KDK jasno kažejo nerazpoloženje med pristaši in vodstvom KDK. Značilno je, da vest »Slovenca« in zagrebške »Narodne Politike«, da je poslanec SDS Brankovič izstopil iz kluba SDS, ni bila deman-tirana niti po »Riječi niti po nobenem drugem glasilu KDK. bede onemoglih, ne revščine brezposelnih in zapuščenih. Vidi,'o samo sebe in svoje več ko ' udobno življenje ter so pozabili na svojo so- ; cialno dolžnost. Zato pa čast našim oblastnim poslancem, da so industrijske gospode 7. novimi davšči- 1 nami na to dolžnost spomnili. Opomin z davki je vendarle najboljši! „ZSočin" g. ICemperla Italijanski časopisi, ki smo jih danes sprejeli, poročajo o arctaciji urednika »Goriške Straže«. Iz teh poročil posnemamo: V pondeljek so prijatelji iz Bovca povabili urednika ustavljene »Goriško Straže« g. Leopolda Kcmperleta v avtomobil, da se z njimi pelje na sprehod. Avtomobilu je sledila politična policija goriške milične legijo. Pri Sv. Luciji je družba pustila avto v neki gostilni in šla obiskat znance. Milica je medtem obstopila avtomobil in čakala, da se družba vrne. Ko se je g. Kemperle vrnil, so ga takoj aretirali, češ, da se nahaja v avtomobilu 12.000 patron. Ta poročila fašističnega tiska v celoti potrjujejo, da je zadeva vprizorjena po inštruk-cijah iz Rim,t in da so patroni podtaknjeni, cla bi so proti časnikarju Kemperlu moglo postopati. Mi ta dejstva ugotavljamo, da bi se videlo, kakih sredstev se poslužujejo fašisti pri preganja n j u naših ljudi. Dr. Triller o oapredrrakih G. Ivan Hribar objavlja v »Trgovskem listuc svoje spomine. Sodbo o teh spominih bomo povedali, ko bodo izšli v celoti. Ker pa objavlja g. Ivan Hribar tudi razna pisma, imajo njegovi spomini tudi historično vrednost. In eno takih pisem jc ono, ki ga jo pisal pokojni dr. Trillcr dne 26. marca 1899. i/, Tolmina Ivanu Hribarju. Med drugim pravi dr. Triller: »Resnično, resnično Ti torej povem, da sto jo pošteno zavozili, vi preklicani liberalni narodnjaki. Toka časa ne razumete več in nespodobno ste podobni često tistemu ptiču — noju. S sijajnimi, a še bolj nepotrebnimi kongresi, imajočimi sicer isti hipni brilantni učinek biti lep umetalni ogenj, a tudi isto hipno smrt, slepi narodna stranka zgolj samo sebe, da je še dandanes mogoče z besedo in frazo organizovati in voditi maso. Brezkončna indiforentnost, da ne rečem naivnost in nezrelost narodno stranke na socijalno-politič-neni polju — voila 1' ennemi! — Zadružno idejo, idejo asociacije, to idejo bodočnosti hočete uničiti v narodu in to zgolj iz jeze, ker so Vas z isto, četudi iz, sebičnih namenov prehiteli marljivi klorikalci. Da, takrat ko bo togotno otroče s svojo palčico ustavilo brzo-vlak! Boli me, da je splošna vihra pričela odnašati za drugimi tudi Tebe, ki si imel vsikdar o pravem času tudi pravo idejo, boli me, da ob pretožni razdrapanosti in brezprograni-nosti narodne stranko trpi tudi Tvoj politični ugled. Brez žalosti in ogorčenosti odložim redkokdaj katero številko »Naroda:, tega vernega zrcala strankinega beraštva in pro. pada. Vem, da sem tudi sam kot voditelj lista marsikaj zagrešil v svoji mladeniški nezrelosti — a poštenja in lojalnosti nisem zgrešil, na sramotni oder nisem postavljal stranko. Certameu certavi, sed fidem servavi.« Tako je torej sodil dr. Triller o napred-njakih že leta 1899., torej takrat, ko še ti niti v sanjah niso poznali gotovih metod in ko jih ni okužila niti privlačnost nacionalizacij niti jih še ni zaslepila politična moč. Kaj pa bi dejal danes dr. Triller o tem tužno žalostnem naprednjastvu, ki ne pozna nobene drugo ideje ko strah pred klerikalci? Kaj bi dejal o njih delu proti oblastni avtonomiji, kaj o njih neslovenskem stališču, kaj o njih politiki, ki se menja, kakor pač nanese konjunktura? Pa to itak niso nobena vprašanja in zalo je bilo tudi naravno, da je bil dr. Triller ob zadnjem razkolu napredne stranke odločno proti onim, ki so žalostni reprezenlanti še bolj žalostno nazadnjaške liberalne misli. Navi ljudsko -solski zakon v razora vi Belgrad, 23. nov. (Tel. Slov.) Danes jc imel cdbor za proučevanje ljudsKošolskega zakona pivo sejo. Prosvetni minister jc izjavil, da jc novi predlog sestavljen iz dosedanjih štirih predlogov. Upa da bo debata pripomogla, da bo dosežen sporazum. Kakor znano, so sc proti osnutku novega šolskega zakona posebno ostro izjavili Nemci, ki so imeli za to posebno sejo v Banatu, dalje Madjari, v zadnjem času so na parlamentarne klube pritisnili tudi Rusinj v naši državi, ki zahtevajo ljucUe šole z rusinskim učnim jezikom in rusinskim veroukom. RAZREDNA LOTERIJA. Zadelo so sledeče srečke državne razredne loterije: Po 20.000 Din št. 14.332 in 833, po 10.000 Din št. 55.173 in 110.057. Marinkovič ne odstopi Davidovič se vrnil v Belgrad. Belgrad, 23. nov. (TeL Slov.; Danes je prispel v Belgrad g. Davidovič, ki se je vrnil s svojega potovanja po južni Srbiji. Z njim so prišli v Belgrad ministra gg. Grol in Markovič ter nekateri demokratski prvaki, ki so spremljali svojega voditelja na potovanju. Ob pol 10 je prispel Ljuba Davidovič v narodno skupščino. Najpreje se je razgovarjal s svojimi poslanci, ki so ga obvestili o trenutnem političnem položaju v Belgradu. Okrog pol 12 je g. Davidovič obiskal pravosodnega ministra Vujičiča, ki je Dav-doviča povabil, da se udeleži jutrajšnje seje mi nistrskega odbora o zakonskem načrtu proti korupciji. Te seje se udeleži tudi poslanec Pcčič. G. Vujičič je zagotovil Davidoviču, da se bo potrudil za čim skorajšnji sprejem zakona. Novinarjem je g. Davidovič po razgovoru z min Vu-jičičem odklonil vsako izjavo. Popoldne je g. Davidovič obiskal bolnega dr. Marinkoviča in se z njim dolgo razgovarjal. Ta Marinkovičev korak se smatra samo kot navaden obisk, ker se je hotel informiriti o Marin-lcovičevem zdravju. Odločno zanikajo vest, da bi bil obisk v zvezi z morebitnim Mannkovičevim odstopom radi njegovega zdravja Kakor smo se informirali, se je danes Marinkoviču zdravje zboljšalo in so zato vesti o njegovi ostavki brez vsake podlage. Nezaslišana Izjava dr. Mačka Zagreb, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Današnji »Narodni val« priobčuje razgovor dopisnika madjarskega lista »Pesti Hirlap« Simona Vil-rnosa s predsednikom HSS dr. Mačkom. V tem razgovoru se je dr. Maček dotaknil vseh važnih političnih vprašanj, posebno se je ba-vil z vprašanjem, kako si Hrvati zamišljajo bodočo državno ureditev. Dr. Maček je izjavil, da HSS brezpogojno zahteva v mejah SHS popolno zakonodajno in upravno državno samostojnost, in sicer na temelju hrvatskega državnega prava. Razen tega je dr. Maček izjavil, da so prečanski Srbi morda bolj nerazpolo-/.eni proti Belgradu kakor sami Hrvati in da Hrvati ne morejo biti v isti državni skupnosti s Srbi, ker so Hrvati zastopniki zapadne kulture, Srbi pa antipodi te kulture. Kot pravi zastopnik Vlaške ulice si je dovolil dr. Maček tako nezaslišan napad na srbski narod, da njegovo nadaljnje izjave no moremo niti priobčiti. KDK bo bojkotirala 1. december Zagreb, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Poslovni odbor KDK je danes nadaljeval svojo sejo v predsedniški sobi sabornice. Navzoči so bili oba predsednika KDK, Predavec, Krnjevič in Vilder. Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz zanesljivega vira, se je razpravljalo o vedno večjem nezadovoljstvu med poslanci SDS zlasti slovenskimi, in o stališču, ki ga bodo zavzeli proti proslavi 1. decembra. Ker poslovni odbor sploh ni mogel priti do nobenega sklepa, se bo seja jutri ob 11 dopoldne nadaljevala. Jutri se bo redigiral sklep za pristaše KDK o proslavi 1. decembra. Pribičevič je izjavil časnikarjem, da je njegovo stališče glede proslave 1. decembra znano. Po sklepu 1. avgusta pristaši ne morejo sodelovati pri nobeni proslavi s pristaši režima in da bodo radi tega bojkotirali tudi proslavo 1. decembra. Pribičevič je izjavil, da se ta sklep KDK frapantno strinja s sklepom romunske selja-ške stranke, ki je danes na vladi, kar je Pribičevič posebno poudaril. (Ni pa treba po-vdariti, da g. Pribičevič ni g. Maniu. Op. ur.) Tudi v Novem Sadu proti Prib čevE u Novi Sad, 23. nov. (TeL »Slov.«) Trditve, da je Pribičevičeva stranka tudi drugod izven Like v razsulu, potrjujejo tudi samostojni demokrati v Novem Sadu. Zadnje čase so pogosto imeli seje in so odločno obsodili Pribičevičevo sedanjo politiko in od njega zahtevali, da prekine zveze s HSS in da se orientira proti Belgradu. Brlrni preti S*an'ču Belgrad, 23. nov. (TeL »Slov.«) Guverner Narodne banke g. Bajloni je sprejel danes časnikarje. Dalje časa je polemiziral z zadnjimi odgovori prometnega ministra g. Staniča. Pobijal je njegove trditve, da bi bil naš železniški promet tak, kot ga je v zadnjem pismu v časopisju ministru obrazložil. G. Bajloni slejkoprej vztraja na tem, da je železniški promet slab, da zveze niso dobre in da je treba resnici odkrito pogledati v oči. Sodnik na okrožnem sodišču v Novem mestu Viktor Durini je tirenovan za okrajnega sodnika, sodnik brez stalnega mesta Josip Prijatelj za sodnika, oba na okrožnem sodišču v Novem mestu. Fašizem in komunizem Prefekt v Rovigu je z navadnim prefek-turnim odlokom vzel odvetniku Perettiju iz Bologne pravico upravljanja njegovega zemljišča v Rovigu in določil za upravitelja predsednika fašistovske poljedelske zveze. Ta bo upravljal Perettijevo premoženje »v interesu in za račun lastnika in ima pravico storiti vse ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za dvig proizvodnje.« Odlok določa izrecno, da mora naslednik, n. pr. pravi lastnik, ako mu prefekt vrne pravico upravljanja, povrniti faši-stovskemu upravitelju vse investicijske stroške, ki bi se ne krili z dohodki zemljišča. Zanimiva je motivacija tega odloka, ki je vzbudil precej šuma po vsej Italiji. Prefekt se sklicuje na pismi fašistovske poljedelske zveze in fašistovske stranke v Rovigu, v katerih ti dve organizaciji zahtevata, konfiskacijo Perettijeve zemlje, in na prefekturne izvedence, ki so ugotovili, da je Perettijevo zemljišče po žetvi 1927-28 popolnoma zapuščeno; lastnik ni dal niti preorati, ne krme požeti, pesa ni vsa pobrana, koruzno listje leži še na polju, v hlevih ni več živine. Nadalje ugotavlja prefekt, da ne more politično oblastvo mirno gledati, kako razpada premoŽenje, ki bi lahko donašalo ogromne dohodke zasebnemu gospodarstvu in je prav radi tega velikega pomena tudi za »javno gospodarstvo«; lastninska pravica ne more obstojati v >jus abutendi«, po kateri bi lastnik lahko celo uničil svoje imetje. »Nasprotno, zasebna last ima bistveno socialno vsebino, v kolikor stremi za tem, da spravi v sklad individualno pravo s pravom skupnosti.« Ravnanje odvetnika Perettija je v polnem nasprotju s programom fašistovske vlade glede proizvodrije in poljedelstva posebej. Prefekt se končno sklicuje na Mussolinijevo okrožnico glede »splošne bonifikacije«, ki daje prefektom pravico, da sami izvedejo bonifikacijo zasebnih zemljišč na stroške lastnika, ako ta noče tega storiti. Italijanska javnost je pod fašizmom vajena senzacij in danes Italijan komaj skomigne j z rameni, ko se podira tradicionalna ustava : in fašisti sklepajo celo o prerogativah krone, j Mussoiini je tudi z okrožnico glede splošne ; bonifikacije pripravil javnost na podobne ; ukrepe. Toda pri vsem tem je odlok prefekta ' v Rovigu presenetil celo same fašiste. Furla- j nija, kjer se fašizem nikdar ni mogel ukore- j niniti, je bila vsa pokonci. V pravnih krogih se je vnela živa debata o motivaciji prefek-turnega odloka, ki podira temelje državljanskega prava. Prav kakor lalifundist se je razr buril bankir. " Fašizem je že davno obral zasebnika vseh ustavnih svoboščin. Dokler je šlo za abstraktne demokratične pravice (volilna pravica, tiskovna svoboda idr.), ki jih končno lahko vrne državljanu neokrnjene vsak hip drug režim, so se lahko upogljivi italijanski duhovi kmalu upognili. Bankirji, industrijci, veleposestniki in trgovci se niso težko ločili od pridobitev demokracije in marsikateri je odkritosrčno pritrjeval zasmehovanju demokracije in parlamentarizma, češ, sedaj bo konec večnega prerekanja in proletarskih zahtev, in mi bomo »delali«. Vse drugače pa so zapiskali okrogMični gospodje, ko je fašizem pritisnil na njihove žepe, na njihovo zasebno lastnino, ki je bolj otipljiva kakor duh demokracije in parlamentarizma. »Besedo« je fašizem lahko zamenjal in nadomestil, »kruh« pa je vendar danes le tisti kakor za časa »demo-masonsko-polarske demagogije« in želodci se ne dajo aklimatizirati raznim režimom. Kdo povrne zapravljeni denar, zapravljeno premoženje? V konkretnem slučaju: Kdo jamči, da fašistovski komisar ne zapravi s slabim gospodarstvom premoženja svojega političnega nasprotnika? Bogataši so se zbali tudi za denar, naložen v bankah. Saj je še danes mnogo takih, ki tiščijo denar doma iz strahu pred davki in »prostovoljnimi« patriotičnimi zbirkami. V Rimu so v političnih krogih mnogo debatirali o odmevu tega odloka. Končno je izšlo v listih poluradno poročilo, ki na dolgo razlaga, da je alarm v javnosti neupravičen. Peretti je kazen zaslužil, ker je prepustil svoje zemljišče lastni usodi. Radi tega ni trpel mogoče samo zasebnik, ampak tudi država. — Prefektov ukrep ostane torej v veljavi. Fašizem se nerad umika. Italija je torej na potu h komunizmu, ali bolj določeno, k boljševizmu? To ne. Edina skupna poteza obeh gibanj je etatizem. Glede fašizma je gotovo, da mu je etatizem samo sredstvo, da se režim vzdrži na površju. Prav radi tega pa ni nevarnosti, da bi se fašizem prelevil v komunizem. Prav bodo imeli tisti fašistovski publicisti, ki so spočetka definirali fašizem kot »metodo«. To je res metoda vladanja. Fašizem balansira, se lovi, iSče ravnotežje med socialnimi razredi, ki naj se spravijo in podvržejo blagru države, a ne radi socialne pravičnosti, ampak radi države same; fašizem ne mara diktature ne enega ne drugega razreda in ne želi premočnih pretresljajev sedanjega socialnega sestava, ker bi škodili državnemu gospodarstvu in režimu. Prav rndi tega se n. pr. latifundistom ni bati kake agrarne reforme. Neposredni in glavni cilj fašizma Je: vzdržati se na vladi. Odtod ukrepi tako različnih socialnih osnov. Brezdvomno pa se fašizem še danes oslanja na kapitaliste, ki so mu pomagali na noge. Priznati pa je Za spcrazaim Bolgarife s SHS Izjave Malinova G. Malinov, bivši predsednik bolgarske vlade in najresnejši kandidat za nositelja nove siluacije je dal »Politiki« izjave, ki so značilne za razpoloženje v Bolgariji in jih zato v celoti priobčujemo. O razmerju do Jugoslavije je g. Malinov, vodja opozicije v vladni stranki »Demokrati-česki zgovor«, izjavil: Moje mišljenje je, da razmerje do Jugoslavije ni ravno dobro in zadovoljavajoče. Kadar se govori površno in uradno, se navadno reče: »Naše razmerje z vašo državo je korektno in zadovoljavajoče.« Moje mišljenje pa je, da to razmerje ni niti zadoovljavajoče niti korektno. Poglejte: Meja je zaprta! Ta okni-nost najbolj označuje to razmerje... Razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo mora biti prijateljsko, ne pa korektno. Da pa ono postane prijateljsko, je potrebno vstvarjati ne na temeljih naše preteklosti, marveč na temeljih naše bodočnosti. Ce bomo šli vzporedno, potem bomo si lahko ustvarili lepo bodočnost za nias kot Slovane in za naši dve popolnoma neodvisni državi. Mislim, da je potrebno, da naj iniciativa zato pride iz Belgrada, ki je močnejši, ne pa iz Sofije. Jugoslavija, ki je od nas močnejša, naj predvzame prve korake, ki naj obe zemlji pripeljejo do prisrčnejših stikov. To je moje mišljenje o razmerju do Jugoslavije. V podrobnosti se ne spuščam, kajti one so zelo številne in delikatne. Nadejam pa se, da bo prišla priložnost, da o njih razpravljam, ko bom zalo bolj pooblaščen.« j »Kaj bi lahko izjavili o moči »Zgovora«, ki vodi danes bolgarsko politiko? »Vi veste, da je poslednja ministrska kriza pred tremi meseci srečno prebrodena in da je na vladi zopet ostal Demokratičeiski zgovor. Za mene to dejstvo seveda ne pomeni, da je kriza definitivno dokončana. Misli se, da bo kmalu zopet izbruhnila nova. In v tem slučaju najbrže ne bo Zgovor ostal na vladi. Bolj verjetno je, da bomo imeli koalicijo med strankami.' O pogojih bi bilo seveda prer-ano govoriti...« Ali je res, da bo v Zgovoru ponovno prišlo do sporov? i »Zgovor ni homogena stranka. On je koalicija ali j>a — če hočete — federacija starih prijateljev, to je: demokratov, radikalov in j narodnjakov. V tem je njegova slabost. Ze prvikrat je kriza izbruhnila vsled nasprotij med temi strankami in ni iziključeno, da tudi sedaj te borbe, ki se nadaljujejo in so stalne, ne izzovejo krize. Ne borimo pa se morda samo za vodstvo. Mi se borimo radi različnih političnih koncepcij. Eni mislijo, da je treba energično nadaljevati z notranjo politiko g. Ljapčeva, drugi insistirajo na tem, da je potrebno voditi aktivnejšo zunanjo politiko, ki bi nam pomagala do zboljšanja naših razmerij do sosedov, v prvi vrsti do Jugoslavije. Kar se mene tiče, ponovno naglašam, da se mora z Jugoslavijo voditi ne morda politika korektnosti, marveč politika iskrenega prijateljstva ... Patfr©i?BisssfI o slenarSIi z aaflSnlml hipi Milan, 23. nov (Tel. »Slov.«) »Corriere dela Sera« poroča o ponarejanju 500 let starih klasičnim skulpturnih umetnin in opisuje podrobnosti, kako se je posrečilo, da »o kupce prepričali o pristnosti umetnin. Florentin-ski trgovec a starinami je kar odpočetka izjavil vsakemu kupcu, da mu iz posebnih razlogov ni mogoče povedati izvora ponudenih kipov. Pripovedoval je, da je kipe dobil pri tajnem izkopavanju neke porušene opatije v bližini Monte Amiata, kamor »o kipi bili spravljeni med graditviijjo stolne cerkve v Sienni, ter se je potem opatija porušila po potresu. Šele v najnovejšem času je spokorni menih dan Mario s svojim študijem v neki samostanski knjižnici odkril zgodovino, načrt opatije in sezname umetnin ter na licu mesta tajno kopal, da bi preprečil, da ne bi vlada in zbiratelji umetnin o tem zvedeli in da bi Angleški krals obolel London, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Smatra se, da se je bolezen angleškega kralja tekom noči poslabšala. 0 polnoči se je sestal kon-zilij treh zdravnikov ob kraljevi postelji, ter je vso noč eden od zdravnikov čul pri kralju. Govori se, da se je pokazala kontuzija levih pljuč. Vendar pa se je dosedaj vsem obiskovalcem zatrjevalo, da se kraljevo zdravje boljša. Do sedaj še niso smatrali za potrebno, da bi o bolezni kralja obvestili vvaleškega princa, ki se nahaja na lovu v AfrikL Optimistični Ba'dwln London, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Baldvvin je na govoru v Glas-gowu izjavil: Tekom zadnjih štirih let se je ločena Evropa spremenila v združeno Evropo. Nobenega razločka ni več med zavezniki in bivšimi sovražniki. Državniki raznih držav žele vpoštevati stališča drugih držav. Danes je upravičeno upanje narodov, da se bodo med seboj bolje razumeli in zato živeli v blagostanju. Dalje je govoril o vprašanju zaščitne carine in izjavil, da je Anglija pripravljena, sprejeti mednarodno konvencijo o osemur-nem delavniku, ki angleškim potrebam ustreza bolje, kakor washingtonske konvencije. t Druga nemška demarša zaradi reparacii Berlin, 23. nov. (Tel. »Slov.«) V drugi nemški demarši v reparacijskem vprašanju, ki se bo izročila v kratkem času, bo Nemčija po svojih zastopnikih v glavnih mestih zavezniških držav izjavila, da ni združljivo z značajem komisije strokovnjakov, če bi se že pred sestankom te komisije formulirale gotove zahteve posameznih vlad. Naloga te komisije bo, da se nepristransko prouči plačilna možnost Nemčije. Nemška demarša bo stavila predlog, da se določi čas in kraj konference. Aoconyi Dri Hndenburqu Berlin, 23. nov. (Tel. Slov.) Voditelj mad-jarskih legitimistov grof Albert Apponny bo | imel v Berlinu predavanje. Značilno je, da bo Apponnyia sprejel tudi predsednik Hindenburg. treba, da so znali fašisti tej svoji goli »metodi vladanja« dati socialno obleko v »listini dela«, ki bazira na nekakem solidarizmu, in prav ta obleka je spravila že mnogo tujih publicistov na led, cerkvi zagotovil lep dobiček iz prodaj« umetnin v inozemstvu. Z nujnima prošnjami, da bi kupci ohranili vse to v tajnosti, je slepar kupce prepričal o tem, da so njegovi kipi ! pravi antični. Pravi izvor kipov so odkrili šele tedaj, ko je opazoval sin ravnatelja rimske umetniške akademije slučajno pred njegovo delavnico kiparja Dossena, čegar ime je sedaj postalo znano, kako se nalagajo kipi na tovorni voz. Kipar Dossena, kateremu je sedaj vsled njegovih odličnih zmožnosti zagotovljen svetovni glas, ni imel pojma o goljufivih namenih njegovih delodajalcev, Dopo-vedali so mu, da »o kipi namenjeni za neko cerkev v Ameriki, ki ce gradi v toskanskem renesančnem stilu. Kipar Je od obljubljenega plačila 2 milijonov lir dosedaj prejel samo četrtino m se za ostanek s svojim delodajalcem pravda pred sodiščem. Amerika f sovleti mesto s Polisko Varšava, 23. nov. (Tel. »Slov.«) »Gazeta Varšavska« domnerva na podlagi potnih poročil ameriškega kontrolnega agenta na Poljskem Deweya, da je močmo, da bi se interes Amerike odvrnil od Poljske in obrnil k Rusiji. Tu si vprašanje ruskih predvojnih in vojnih dolgov, ki znašajo samo 117 milijonov rabljev, ne bi delalo nobenih težkoč, če bi se Amerika interesarala za sovjetsko Rusijo. Drobne vesti iz sveta Berlin, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je zunanji minister dr. Stresemann predlagal državnemu predsedniku Hindenburgu, da naj zasede mesto nemškega poslanika v Moskvi ministerialni svetnik Dirksen, sedanji delegat vzhodnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Zamj naj se zaprosi agrement v Moskvi. Budimpešta, 23. novembra. (Tel. Slov.) Na politehniki je prišlo danes zopet do protižidov-skih izgredov, nakar je rektor zaprl visoko šolo in odredil obvezno legitimiranje slušateljev. Rektor pri tem navaja, da so izgrede povzročili elementi, ki ne spadajo na visoke šole. Lisbona, 23. nov. (Tel. Slov.) Grški parnik »Virginia« z 2500 tonami se je potopil 40 milj jugozahodno od mesta Oporto. Posadka je bila rešena. Ncwyork, 23. nov. (Tel. Slov.) Orof Mihael Karoly je pri ameriškem generalnem konzulatu v Parizu zopet stavil predlog, da se mu dovoli potovanje v Ameriko za tri mesece za predavanja po ameriških mestih. Njegov predlog je bil zopet zavrnjen. Atene, 23. nov. (Tel. Slov.) Pogajanja s Turčijo so prišla na kritično točko in grški listi že napadajo turške člane komisije v Carigradu. Silno tudi grajajo neprijazno pisanje turških listov. »Hestia« stavlja odkrito vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da se prekinejo pogajanja, ki so se začela v Angori. Ncwyork, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Mehiška policija je aretirala sedaj tudi Ma-nuela Trejo, ki je bil pri umom generala Obregona udeležen na ta način, da je na smrt obsojenemu atentatorju Toralu preskrbel strelno orožje. Trejo se je skrival mnogo mesecev in bo sedaj najbrže tudi obsojen na smrt. 0 vzklicu Torala in nune Conception je včeraj razpravljalo vrhovno sodišče, odločiiev pa se bo objavila šele jutri. ASI boste tudi to preslišali? Tržaški »Pučki prijatelj«, glasilo narodne stranke v Istri, poroča pod naslovom »K bratskemu sporazumu« o Savčičevi akciji in odgovoru dr.-a Korošca. Svoje poročilo zaključuje z besedami: »Potrebno je torej, da se vse stranke dogovore, kaj bodo menjale v ustavi in kako jo bodo spremenile.. Sedaj se čaka, da bo KDK povedala, kfcj hoče.« Ali pa bo KDK to storila? Ali bo razumela komu v korist poostruje spor? In še en glas. Tržaški »Mali list« piše: »E, rajni Radič, Bog mu daj dobro, velik Hrvat je bil. Zaletel pa tudi, in še kakšen!! S svojimi talenti bi lahko on premostil prepad med Srbi in •Hrvati, v resnici pa ga je še bolj kopal iz preračunanega sa-moljubja. Res, da je tostran Save katoliška in zapadna kultura, onstran pa pravoslavna in bizantinska, toda kri ni voda. Če ne bi nesrečni politiki Radičeve sorte med Hrvati in med Srbi prstov vmes vtikali, bi se danes Belgrad in Zagreb ne zmerjala tako, da se sliši čez domači plot.« Tako pa sc sliši in še zelo sliši. A komu v korist? To naj enkrat prevdarijo vsi tisti, ki z naslado ponatiskujejo članke celo iz madžaron-skih Rothermerovih listov. Iz časopisov To je politika! V »Kmetskem listu« je objavil g. I-uceij uvodnik s pomembnim naslovom »Sramotna in žalostna vloga«. Vse mogoče govori g. Puceij v tem uvodniku, predvsem pa se trudi dopovedati svojim bravcem, da je hud na dr.-a Korošca, neusmiljeno hud Pa to je le stranskega pomeua, bolj zanimivo je, ko pripoveduje g. Puceij o ustavi. Te imenitne besede je zapisal: »Naša stranka je takoj po sprejetju Ustave (g. Puceij piše ustavo z veliko začetnica Op. ured.) izjavila, da je za takojšnjo revizijo ter za vsako njeno poboljšanje, ki bi osiguralo večjo samostojnost Slovenije«. Komaj so glasovali za ustavo, že so bili za njeno revizijo. Zakaj pa so potem za njo glasovali? Mar zato, da bi jo mogli revidirati? — Gospod Puceij, dostikrat smo že občudovali vašo politiko, ko pa smo brali, zakaj ste glasovali za ustavo, pa smo čisto brez sape. Kdor zna, pa zna! Ali ni tako, g. Puceij? In še se nc bodo iztreznili. Rimska »Vo^ lonta dTtalia« piše o hrvatsko-srbskem sporu in pri tem prav nič ne prikriva svojega veselja, da bo vsled tega Jugoslavija razpadla. Z vso iskrenostjo pravi »Volonta«, da je cena za svobodno Hrvatsko — Dalmacija. —< Ravno tako pa tudi Madjari ne prikrivajo svojega veselja nad napetim raz.merjem med Hrvaitii in SrbL Oni so mnenja, da bo po osvoboditvi Hrvatske Jugoslavija vojaško tako oslabljena, da bodo mogli Madjari izvesti svoje načrte. Ker pa je po njih mnenju Jugoslavija ona vojaška sila, ki edino daje pomen Mali antanti, bo po koncu Jugoslavije, Madjarski lahko iztrgati Čehoslovaški Slovaško, Romuniji pa Erdeljsko. — V istem smislu pišejo .tudi Rothermerovi listi. Polkovnik Stead piše v »Daily Mail-u« med drugim tudi to, da je Masaryk rotil dr. Mačka, da prenehajo Hrvati s svojo ekslremno politiko, ker je drugače nevarnost, da bodo izgubljene vtse velike pridobitve miru. Pa bilo je vse zaman. — O vsem tem pišejo in poročajo tudi hrvaški listi, niti enemu pa ne pade v glavo, da bi obsodil ekstremno politiko, ki nujno vodi v pogubo. Kakor da bi bili vsi udarjeni s slepoto in kakor da bi hoteli dokazati stari narodni izrek: da s slepoto udarijo bogovi tistega, kogar hočejo pogubiti! Sporazum med JMO in NRS. »Pravda« piše: V nasprotju s prejšnjimi vestmi, da pride med radikali in muslimani do spora, eventualno celo do razhoda, se je moglo danes izvedeti, da se je gg. Spahu in Andriču posrečilo, da uredita glavne sporne točke in da vsled tega ni pričakovati novih nasprotij. Vse kaže, da bo na podlagi tega sporazuma ostalo dosedanje stanje v sarajevski in mostarski občini. 340 glasov, ki jih je dobila »Slovenska lista« katoliških akademikov, »Jutru« ne da miru. Seveda je ob tej priliki treba vreči blato na bogoslovje in ponavljati frazo o svobodi znanosti. Da ne bo ta »lajna« spravila nobenega bogosloven iz semenišča, je jasno. Abotno bi pa bilo primerjati kulturno delo enega kapla-na, kaj šele vse duhovščine, z delom »Jutro-vih« kulturonoscev. Nikar pa naj si »Jutro« ne domišlja, da bo dala slovenska univerza vezati vse njegove letnike v usnje ter jih razpostavila na odlična mesla v svejih knjižnicah, da bi poznejši rodovi študirali slovenske »očake« — učenjake iz »Jutrove« dežele, pač pa bodo tam še in še stali cerkveni očetje in drugi učenjaki — katoličani svetovnega slovesa, katerih dela bodo morali študirati tudi »svobodni« akademiki, če bodo hoteli kaj znati. Če bo pa šel razvoj naših gimnazij v tej smeri naprej, jo res možno, da postane naša univerza nadaljevalni tečaj šentviške gimnazije, ker dijaki drugih gimnazij univerzitetnega študija sploh zmožni ne bodo. Vsak šent-! viški abiturijent je ponosen na znanje, ki ga je dobil v škofovi gimnaziji in je vesel, da »Jutra« in njegove svobodne znanosti splob poznal ni. Akademik. Dunajska vremenska napoved: Po večini oblačno, posebno pa v južnih Alpah deževje. Po nižinah milo vreme; v prostih legah sveži vetrovi, po gorah snežni viharji. V deželah pred Alpami morda kratka razjasnitev. Slovenci! Slovenke! Nova zarja upanja v boljše dni nam je zasvetila, ko smo pred dt3etimi leti podali bratom Srbom in Hrvatom prijateljsko roko v lastni državi. Postali smo svobodni. Za vedno smo se otresli tujega jarma: naš zunanji sovražnik — premagan in strta njegova tiranska moč nad nami. Toda ni bil strt in premagan drug sovražnik našega naroda, naše države. Še vedno se bahato šopiri med nami — tiran alkohol. Vtihotapil se je v naše zasebno in javno življenje. Upropašča tisoče srečnih družin! Povzroča še in še morje solza slovenskim ženam, materam in otrokom! Svobode, miru in demokracije ne pozna! Njemu služi kapitalizem v najhujših iz-rodkih! Naše bolnice in blaznice je napolnil do streh! Ali naj to demonsko početje gledamo še nadalje z mirno vestjo? Ali naj dopustimo, da nas alkohol upro-pasti in zbriše naše ime iz seznama živih narodov? Ne! Nikakor ne! Ne bo nam vladal demon alkohol. Strnimo vse sile za uspešen boj proti njemu! Podpirajmo tiste, ki zbirajo čete abstinentov! Ne smešimo tega pokreta nikdar! Stopimo sami v te čete: Postanimo abstinenti, abstinentke! Prosimo za pomoč vse, tudi oblasti! Slovenski fantje in možje! Slovenska dekleta in žene! Na delo za lepšo bodočnost, ki ne bodi zalita s krvjo in alkoholom, temveč napolnjena z brr.tsko ljubeznijo do vseh sodržavljanov. V treznosti je naša rešitev! Za Akademsko zvezo: Anton Hribovšek. — Za Ab-stinončni krožek II. drž. gimiuidje: Mirko Jenko. — Za Abstinenfni krožek III. drž. gimnazije: Brejc Ivo. — Za Delavsko abstinentsko jednoto: Ludovik Meglič. — Za Dijaško zvezo: Niko Kuret. — Za Hi-gijenski zavod: Dr. Ivo Pire. — Za Jugoslovansko Matico: Janko Pretnar. — Za Jugoslovansko strokovno zvezo: Srečko Žumer. — Za Karitativno zvezo: Fran Lavtižar. — Za Krekovo mladino: France Kordin — Za Krščansko žensko društvo: Cilka Krekova. — Za Ljubljanski nogometni podsavet: Evgen Beteto. — Za Narodno strokovno zvezo: Rudolf Juvan. — Za Prosvetno zvezo: Dr. Jakob Mo-horič. — Za Oblastni odbor Pomladka rdečega križa. Fortunat Lužar. — Za Slomškovo družbo: Ivan Štrukelj. — Za Slovensko krščansko žensko zvezo. Poldka Dolenčeva. — Za Orliško zvezo: A. Golo-va. —Za Slovensko orlovsko zvezo: prof. Jos. Ov-senek. — Za Slovensko planinsko društvo: dr. Jos. Tominšek — Za Slovensko zdravniško društvo: dr. Franc Derganc. — Za Sokohko župo: Ivan Prcsenu. Za Sveto vojsko: Anton Mrkun. — Za Svet slušateljev ljubljanske univerze: Vladimir Šuklje. — Za Škofijsko družbo treznosti: St. kan. Jožef Vole. — Za Društvo Treznost: Rudolf Horvat. — Za Udru-ženje jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana: Josip Kobal, za preds. — Za Vzajemnost (družtvo duh. ljublj. škofije): st. kan. Tom. Klinar. — Za Združenje slovenskih gozdovnikov: Janko Trpin. — Za Zvezo za tujski promet: dr. Rudolt Marn. — Za Župo skavtov za Slovenijo in stega skavtov v Ljubljani: Pavel Kunaver. — Za Društvo slovenskih književnikov: Oton Župančič. — Za Društvo slovenskih sodnikov: Peter Keršič. — Za Društvo telovadnih učiteljev: Ivan Bajželj. / / aj/e novega Double suknje najceneie SCHWAB Koledar Sobota, 24. novembra. Janez od Križa, Flora. * * Polovična vožnja za celjski koncert dovoljena. Za vse udeležence koncerta, ki tfa priredi jutri Slovensko pevsko društvo Maribor ob pol petih popoldne v Marijini cerkvi v Celju in na katerem izvaja Mozartov Re-quiem, je dovoljena polovična vožnja na vseh progah pod običajnimi pogoji. k Slomškova sirotišnica v Slov. Bistrici. »Ljubi moji otročiči, vaša sestrica naj bom. Nimam ateja ne mame in ne vem, kje je moj dom.« Tako je pel naš veliki Slomšek, ko jc gledal bedo neštetih zapuščenih sirot. Kako bi šele tožil, ko bi videl, kako je povečala kruto svetovna vojna to žalostno število. Gotovo je skrb za te obžalovanja vredne sirote, ki so često izpostavljeni duševni in telesni pogubi, eno izmed nayplemenitejših dobrih del. Ker pa do sedaj obstoječa zavetišča nc zadoščajo, se namerava graditi v Slov. Bistrici nova Slomškova sirotišnica, kjer se bodo otroci preskrbeli z vsem potrebnim. Radi pomanjkanja denarnih sredstev se priredi loterija, čije čisti dobiček je namenjen gradbi tc stavbe. Zaupno trkamo na usmiljena srca, ker vemo, da boste rade volje podpirali to podjetje s tem, da boste pridno kupovali srečke. — Šolske sestre v Sv. Petru pri Mariboru. *k Gospodarsko poučno predavanje bo imel v nedeljo 25. t. m. ravnatelj Kmetijske družbe ing. Rado Lah v Radio-Ljubljana. Predavanje se bo oddajalo od 8 do poldevetili zjutraj. Opozarjamo na to zlasti podeželske radio-abonente. Pri Prosvetni zvezi v Ljubljani se dobe izkaznice za četrtinsko vožnjo v Maribor. Opozarjamo na to ugodnost vse člane prosvetnih in izobraževalnih društev, kateri se žele udeležiti slavnostnih dni v Mariboru od 28. novembra do 3. decembra. Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo ima sejo v sredo 28. novembra ob 6 zvečer v škofijski pisarni. — Predsednik. * Ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Prejeli smo: Ponovno smo že prosili v tem listu, da bi železniška uprava kaj ukrenila radi pirevoza šolske mladine v šole in iz šol na progi Zidani most—Zagreb. Prosili smo, da bi bil za šolsko deco rezerviran prostor v sprednjem delu vlaka. Do danes se ni še ničesar ukrenilo. Ali se ne smili železniški upravi šolska mladina, ki se vlači po celem vlaku in mora delaiti drugim prostor? Saj je že to žrtev za šolarje, da se morajo voziti vsak dan do 35 km daleč v šolo in iz šole in pogosto ravno šolska mladina nima niti prostora. Prosimo ponovno, da se na tej progi pri prizadetih vlakih rezervira prosior za šolsko mladino, kakor je rezerviran za vojake. -k Poštni muzej. Poštno ministrstvo je izdalo naslednjo odredbo: Ministrstvo za pošto in brzojav namerava organizirati svoj poštni in brzojavni muzej po vzorcu, kakršen je ta zavod v drugih kulturnih državah in v zmislu obstoječega pravilnika. V ta namen je odločeno, da zbere vse tiste predmete iz cele kraljevine, ki spadajo v področje pošt- ne, brzojavne in telefonske stroke in imajo muzejsko vrednost, to je, da izvirajo iz prejšnjih dob. Da bi se ti predmeti, kakor: usnjate torbe, stare službene obleke, službeni vestniki, vozovi, nabiralniki, žigi, telegrafski m telefonski aparati, fotografije, slari spisi, rokopisi itd., ki bodo rabili našemu kakor tudi poznejšim rodovom za priče iz razvoja P b, t. zavodov pri nas, lahko zbrali, se naroča ravnateljstvom, naj po podrejenih postali, braojavih ter telefonih zbero podatke o vseh predmetih, ki se tam nahajajo in imajo muzejsko vrednost. Zbrane podatke pošlje ravnateljstvo ali pa pošta neposredno pb. muzeju poštnega ministrstva. Ce se dobi kaj takih predmetov tudi pri zasebnikih, ki jih ne morejo oddati muzeju brez odškodnine, naj jih ravnateljstvo vpraša za najnižjo ceno in o tem poroča muzeju. 1. december v Mariboru Slovesnosti se prično že na predvečer 1. decembra. V petek zvečer priredi Prosvetna zveza družaben večer. V soboto, dne 1. decembra, bo ob pol 10. uri v stolnici slavnostni ledeum; nato odkritje spomenika v Mestnem parku, obhod na Glavni trg in manifestacij-sko zborovanje istotam. Nato slavnostna seja mariborske oblastne skupščine, kjer spregovori spominsko besedo oblastni predsednik dr. Josip Leskovar. Ob 15 se zbero v dvorani Zadružne gospodarske banke naši župani. Na zborovanju govorita prelat dr. Franc Kovačič o Zgodovinskih črticah iz časa našega osvobojenja in oblastni predsednik dr. Leskovar o pomenu naših samoupravnih edi-nic. K predavanju so vabljeni tudi vsi udeleženci proslave. Ob pol 16 bo v mali dvorani Uniona ustanovni občni zbor Narodne odbrane za mariborsko oblast. Ob 20 koncert Glasbene Matice v veliki unionski dvorani. NAVODILA: Orlovskim odsekom in oliškim krožkom! Orlovska podzveza v Mariboru je razposlala te dni izkaznice za četrtinsko vožnjo za proslavo 1. decembra v Mariboru na odseke, kateri so poslali prijave. Odseki so jih prejeli tudi skupno za orliške krožke. Odseki in krožki, ki še niste poslali prijav storite to čimpreje. Vsem društvom, včlanjenim v Prosvetni zvezi. Na doposlane izkaznice vpišite ime udeleženca ter ime iu kraj društva. Izkaznic se poslužijo udeleženci občnega zbora in slavja desetletnice obstoja naše države in zavzetja Maribora ter uživajo četrtinsko vožnjo po železnici. Na vstopni ]x>staji dobite na vozni karti moker žig. Pred odhodom iz Maribora pa si naj dajo vsi udeleženci žigosati legitimacije z žigom_ Narodne odbrane mariborske oblasti. Vožnja z avtobusi in po žcleznicali. Ako želi kako društvo ali večja družba avtobus iz Maribora, naj se ne obrača na pripravljalni odbor, ampak naravnost in pravočasno na mestno avtobusno podjetje v Mariboru. Do 25. t. m. morajo biti vse prijave s približnim številom udeležencev ter s navedbo najbližje železniške postaje pri pripravljalnem odboru v Mariboru, Alaistrova 17-1. Dve smrtni že'ezniški nesreči v Uub! ani V Ljubljani sta se pripetili dve železniški nesreči, ki sla bili obe smrtni. Včeraj ob četrt na 7 zjutraj je pregledoval čuvaj železniške čuvajnice št. 641 Anten Pekle v Tivoliju progo. Na tiru, tik za poslopjem »Mladike« je opazil v sredi med tračnicami truplo mladega fanta. Prišel je v posteljo ko so ze petelini peli in ko se je zbudil, bolela ga je glava, slabo mu je bil. 1-2 Aspirin tablete mu bodo olajšale težkoče. Zahtevajte pa vedno originalni zamot „Soye%", ki se spozna na modro-helo' rdeči varstveni znamki. Truplo je ležalo vznak, z glavo obrnjeno proti Viču. Glava je bila zalita s krvjo, ranjena pa je bila brada, docim so bili prsli desne roke zmečkani. O grozne.n odkritju je Pekle obvestil policijo in svoje predstojnike. Kraj ne-sireče sta nato ogledala policijski zdravnik dr. Avramovič in uradnik Mislej. Ugotovila sta, da je fanta povozil najbrže vlak, ki je vozil iz Ljubljano proti Rakeku. Mladenič je moral korakali sredi proge in ga je lokomotiva zadela z odbijačem v brado — odtod rana — pahnila na tla in peljala čezenj. Truplo samo je razen desne roke in glave nepoškodovano, smrt pa je nastala radi počene lobanje. V mladeniču so ugotovili 22 letnega mehanika Ivana Kunca, rojenega in pristojnega v Ljubljano ter stanujočega Za Bežigradom št. 14. Oče pokojnega je železniški nadkurjač in stanuje v Rožni dolini št. 32. Uvedena je preiskava, ki naj dotžene, ali je Kune izvršil samoumor ali pa gre za nesrečo. Zločin ali tuja krivda sta pri tem izključena. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Druga nesreča, ki se je ravno tako končala s smrtjo, se je pripetila eno noč preje na glavnem kolodvoru. O polnoči pred odhodom vlaka proti Zidanem mostu, je zavirač Anton Kukovič še pogledal, če so odbijači pri zadnjem vagonu v redu. Nato je dal vlako-vodji znamenje za odhod. Toda odbijači niso bili pravilno sklopljenj in se je vlak ustavil. x Kukovič je še enkrat stopil doli in hotel sklopko popraviti. Tedaj se je zadnji vagon sam od sebe premaknil in Kukovič je bil stinjen med odbijače. Z udrtim prsnim kosom in s hudimi poškodbami so ga prepeljali z, rešilnim vozom v bolnišnico, kjer .je včeraj zjutraj umrl. Kukovič je bil star 44 let in družinski oče. * k Promet v šibeniškom pristanišču. V šibeniškem pristanišču promet čim dalje bolj Drevi ob 8 vsi v Roke d. dom k prireditvi S'®vemke straže G. K. Chesterton — Fr. Poljanec: Višnievs križ (Konec.) Docela neizpremenjeni glas in položaj je tej presenetljivi meni v govoru pridodejal čudno nasilnost. Toda varih svetinje je — se je zdelo — zasukal glavo v najmanjšem kompasovem odseku. Vedno se je še zdelo, da ima svojo nekoliko neumno glavo obrnjeno proti zvezdam. Morebiti ni razumel. Aii morebiti je razumel, pa je v strahu ves otrpel obsedel. »Da,« je dejal večji duhovni z istim pritajenim glasom in še vedno v istem položaju, »da, jaz sem Flambeau«. Nato je po kratkem odmoru dejal: »Dajte, ali mi boste dali tisti križ?« »Ne,« je dejal oni, in enozložnica je čudno zvenela. Flambeau je iznenada odvrgel vso svojo velikoduhovniško ponašo. Veliki ropar se je naslonil nazaj in se smejal globoko in dolgo. »Ne,« je vzkliknil, »nočete mi ga dati, vi ponosni prelat. Nočete mi ga dati, vi samski tepček. Ali naj vam povem, zakaj ga mi ne boste dali? Zato, ker ga imam že v žepu. tu na srcu.« Mali mož iz Essexa je to, kar je bilo v somraku videti preplašen obraz, obrnil in z boječo radovednostjo »osebnega tajnika", rekel: »Ali — ali ste prepričani?« Flambeau se je radostno zakrohotal, »Zares, vi ste tako izvrstni kot tridejan-ska burka,« je vzkliknil. »Da, vi repa, čisto prepričan sem. Na misel mi je prišlo, pa sem pravi zavoj ponaredil, in zdaj, prijatelj, imate vi ponarejeni zavoj, jaz pa dragulje. Stara zvijača, oče Brown — zelo stara zvijača.« »Da,c je dejal oče Brovvn in si šel z isto čudno neodločnostjo z roko skoz lase. »Da, že prej sem o njej slllal.« Zločinski velikan se je z nekim nenadnim zavzetjem nagnil nad ktnetiškegn duhovnika. »Vi ste o njej slišali?« je prašal. »Kje ste vi o njej slišali?« »Hm, seveda vam njegovega imena nc smem povedati,« je mali mož preprosto dejal. »Bil je spovedenec, veste. Nad dvajset let je udobno živel samo od ponarejenih papirnatih zavojev, in tako sem se, vidite, ko sem vas začel sumiti, domislil na življenje tega siromaka in to reč nenadoma storil.« »Ste me začeli sumiti?« je zločinec ponovil z rastočim zavzemanjem. »Ali ste imeli res toliko soli, da ste me sumili prav zato, ker sem vas privedel na ta goli del loga?« »Ne, ne,« je kakor v svoj zagovor odvrnil oče Bro\vn. »Zasumil sem vas, vidite, ko sva se prvič srečala. Tista-le mala napetina na rokavu, kjer vaše baže ljudje nosite bodičasto zapestnico.« »Za vraga vendar,« je Flambeau kriknil, »ali sle kaj slišali o bodičasti zapestnici«? »O, cd svoje male občine, veste!« je rekel oče Br.-nvn in skoro zmedeno dvigal obrvi. »Ko sem bil kaznilniški duhovnik v Hartle-poolu, so bili trije tam z bodičastimi zapestnicami. Tako, vidite, ko sem vas takoj izpočet-ka zasumil, sem se zagotovil, da mora križ vsekakor priti na varno. Bojim se, veste, da sem vas opazoval. Tako sem nazadnje videl, da ste zavoja zamenjali. Potem, ali ne vidite, sem ju zopet nazaj zamenjal. Nato sem pa pravega zad pustil.« »Zad pustil,« je Flambeau ponavljal, in prvič se je poleg zmagoslavja drug zvok začutil v njegovem glasu. »Kakopak, tako-le je bilo,« je mali duhovnik enako preprosto odvrnil, »šel sem v tisto slaščičarno nazaj in vprašal, če sem popustil zavoj, in sem dal poseben naslov, če bi se našel. Vem, da ga nisem. Ko sem pa zopet odšel, sem ga. Tako so, namesto da bi s tem dragocenim zavitkom letali za menoj, ga urno poslali m.* je mu prijatelju v Westminster.« Nado je skepi žalosten dodal: »Tudi tesra sem se naučil od nekega siromaka v Hartle-p«olu. On je to delal s kovčegi, ki jih je krn-clTo je slabo za bogoslovje.« In prav, ko se je zasukal, da bi pobral svojo lastnino, so stopili trije policisti izpod mračnih dreves. Flambeau je bil umetnik in športnik. Stopil je nazaj in se je Valentinu ve ličastno priklonil. »Nikar se ne klanjajte meni, mon aml,')< je dejal Valentin s srebročisto vedrostjo. »Pokloniva se rajši oba najinemu mojstru.« In oba sta za hip slala odkrita, dočim je rseški duhovnik dedni zn svojim dežnikom. 1 prijatelj. Vnlcnitin največja, najhitrejša In najbolj luksuzna motorna ladja COSULICH L.NE dvoična motom - ladja ..Saturnlje' Prva vožnja v ew- iz Trsta 19. decembra iz Neapoija 21. decembra Pojasnila: SIMON KMF.TEC. LJUBLJANA Mikloilfeva eesta 34. narašča. Zadnje čase je priplulo oziroma od-plulo nekaj velikih pairnikov, ki so imeli naloženega veliko blaga. Tako je priplul v pristanišče parnik >Gardelia< iz Dunstona, ki je naložil 4200 ton premoga. Parnik »Promon-tore< je naložil 1530 ton premoga za Tržič (pri Trstu), »Aleardi« je naložil 1065 ton karbida za London in končno španski parnik »Delfin«, ki je naložil 5000 kubičnih metrov gradbenega lesa za Manchester. ★ Smrtna avtomobilska nesreča. Lastnik vrtiljaka Ivan Ban v Varaždinu se jo v torek vračal s prijateljem, krojačem Stjepanom Me-žnaričem v njegovem avtomobilu s sejma domov. Na klancu so avtomobilu odpovedale zavore. Mežnarič je takoj skočil z avtomobila in ae mu ni nič pripetilo. Za njim je skočil še Ban, toda med skokom se mu je zapletla suknja in je padel pod avtomobilova kolesa. Hudo ranjenega so prepeljali v varaždinsko bolnišnico, kjer je umrl. ★ Skala padla na delavca. V kamnolomu v Rami pri Konjiču v Bosni se je pripetila huda nesreča. Pri razstreljevamju ogromne pečine je padla velika skala na nekega delavca, ki so ga s težavo vsega zmečkanega potegnili izpod skale. Na poti v bolnišnico je delavec preminul. •k Letalska nesreča v M oltarju. V Mo-starju se je v četrtek pripetila letalska nesreča, ki bi lahko imela še hujše posledice kot ona v Novem Sadu. V tem času je letelo visoko v zraku vojaško letalo tipa Branden-burg z Daimlerjevim motorjem. Gledalci so opazili, kako se letalo v zraku prekucnje in ugotovili, da se je pokvaril motor in da se pilot trudi, da ne bi letalo padlo na mesto. Letalo je pričelo padati v smrtonosnih spiralah. Ljudje so bežali z ulic in se skrivali, vedoč, da je pri nesreči v Novem Sadu izgubila živ ljenje .udi neka deklica. Kljub vsemu pa j« mogel pilot še nekoliko obvladati letalo in se mu je končno posrečilo pristati zunaj mesta na nekem športnem igrišču. Tu se je letalo razbilo. Izpod letala so potegnili narednika-pilota Rado Dejanoviča, ki je dobil hude notranje poškodbe. Poleg njega je ležal nezavesten njegov spremljevalec Vasa Avdanovič, ki se je kmalu osvestil. Vojaška komisija preiskuje, kako je prišlo do nesreče. Pilot najbrže ni kriv, saj se je ravno njegovi prisotnosti duha zahvaliti, da je preprečil še hujšo nesrečo. ★ VeUke goljufije dveli trgovcev v Sarajevu. V Sarajevu je bil aretiran trgovec Josip Maestro, kar je izzvalo v mestu ogromno senzacijo. Za njegovim družabnikom Josipom Finzijem sodišče izdalo tiralico, ker se policiji še ni posrečilo, da bi odkrila njegovo skrivališče in ga aretirala. Proti obema trgovcema je vložil neki tržaški trgovec tožbo, ker so strokovnjaki ugotovili, da je njuna bilanca že dve leti ponarejena. Čeprav sta bila že v začetku leta 1927 pasivna, sla mirno poslovala dalje in v začetku 1928 sta napravila celo visoko aktivno bilanco, ponarejeno seveda. Njuna trgovina je bila zelo obsežna. Z menicami in drugimi papirji sta napravila velike dolgove in sta z® izposojene zneske plačevala po 30 do 40 odstotkov obresti. Okrožno sodišče je bilo mnenja, da gre tu za goljufijo in je odredilo aretacijo obeh trgovcev. -k Očeta ubil radi dedščine. V vasi Mar-tincih, blizu Sremske Mitrovice, se je te dni pripetil grozen uboj. 53-letni kmet Ljuboje Teo-dorovič je pričel pred časom bolehati in se je zato odločil, da razdeli svoje premoženje med svoje tri sinove. Najstarejša sinova sta bila z deležem, ki jima ga je dal oče, zadovoljna in sta osnovala lastni gospodarstvi. Najmlajši 2 i van pa ni bil zadovoljen s svojim deležem in je prišlo radi tega pogosto do prepira med njim in očetom. Ob nekem takem vročem prepiru je sin napadel dejansko očeta. Oče je pobegnil iz sobe in zaklenil za seboj vrata. Toda nasilni Hotel „R0YAL" Beograd Kralja Petra 70.--Telefon 55-27 Hotel l. »rste i najmodernejšim komfortom. Ssr« s«!s M! ©in sin Je s sekiro razbil vrata, nato pa s sekiro strahovito razmrcvaril očeta, Id je bil takoj mrtev. Ko je izvršil to grozno dejanje, se je zaklenil v hišo in s sekiro razbil vse pohištvo. Sosedje so vdrli v hišo in komaj ukrotili pobesnelega Zivana, ga zvezali in izročili sodišču. • ★ GOSPODINJSTVO S. M. Lidvine Pur- gaj izide prve dni meseca decembra v novem natisu v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Po knjigi naše iene in dekleta neprestano povprašujejo, zato smo z novo izdajo pohiteli. Knjiga se pa t porablja tudi v gospodinjskih šolah in tečajih. Z ozirom na vse to, bo kljub visokim tiskovnim stroškom ostala stara cena 40 Din za broširan izvoz v veljavi, dobili pa se bodo na novo tudi lilno vezani izvodi, primerni za darila. Cena za vezane izvode še ni določena. ★ >PRIHOD MIKLAVŽA< je naslov prizoru, katerega nudi Prosvetna zveza vsem. društvom za Miklavžev večer. •k DR. DERČ odhaja na študijsko potovanje in se vrne dne 9. decembra 1928. ★ PRI BOLEZNIH NA LEDVICAH, V MEHURJU IN DEBELEM ČREVESU polaj-šuje »Franz-Josef« grenlica v najkrajšem času tudi večje teikoče pri odvajanju. Spričevala bolnic potrjujejo, da je >FRANZ-JOSEF« voda vsled svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. •k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana. -k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. so nuj.niji po;, po katerem prihajajo bolezensko kali v naSe telo. Nahoija, hrlpavoBll. bolezni vratu, kakor ludi vsoli ostalih nevarnih nalezljivih bolezni Vas naj-l.i7,Je o' varn'ejo oknsvo R*-WANI>ERt Is, se/e IfuIblj&nslceoa n ©dt'Thora dne 2. novembra 1928. Osebne zadeve: Razpisano mesto za službo učiteljice v zavodu za slepa v Kočevju se odda Bogomiri Dobovšek. učiteljici v Dobrepoljah. Imenovana se z ozirotr na dosedanjo javno službeno dobo uvrsti v VIII. čin. razred 1. plač. stopnjo v stalni lastnosti. Marica Okorn, absolventka gospodinjske šole v Haagu na Bavarskem, zasebnica v Škofji Loki, se sprejme v oblastno službo s 1. decembrom t. 1. kot pomožna učiteljska pripravnica za oblastne kmetijske gospodinjske tečaje. Inž. Srečku Šabcu, v. d. upravnika mlekarske šole v škofji Loki, se podeli tritedenski študijski dopust v južni del Nemčije. Občinske zadeve: Glede na sestavo novih občinskih inventarjev, ki jih bodo morale napraviti občine, se predpiše vsem županstvom enotna tiskovina. Tiskovine se razpošljejo občinam, čim bodo natisnjene. Obnovi se postopanje glede obvezne skontracije občinske blagajne — letno vsaj dvakrat — po občinskih preglednikih računov kot ga je svoj čas odredil že bivši deže ni odbor kranjski z okrožnico 17.513 iz leta 1909. O izvršeni skontraciji bo moralo vsako županstvo predložiti oblastnemu odboru zapisnik po predpisanem vzorcu. Tozadevne tiskovine se natisnejo in razpošljejo županstvom s potrebnimi pojasnili. Kontrola občinskega gospodarstva — zlasti denarnega poslovanja občin se na območju ljubljanske oblasti uvede strogo po določbah občinskega reda tako, da bodo občine morae vsako leto pred'ožiti oblastnemu odboru računske zaključke, odgovarjajoče proračunskim postavkam. V ta namen se prirede posebne liskovine, ki se bodo razposlale županstvom. Ustanovitev oblastne trtnice v Drašičih pn Metliki: Glede na ustanovitev oblastne trtnice v Metliki, ki je utemeljena v letošnjem proračunskem letu. se odobri pogodba, ki jo je sklenil oblastni odbor z zakupodajalcem Markom Nemaničem št. 2 in Markom Nemaničem št. 3, oba iz Drašičev. Za ustanovitev te trtnice se porabi ves kredit v znesku 39.000 dinarjev iz part. 9/4, d. Ureditev trtnice se poveri Antonu Bajuku proti primernemu mesečnemu honorarju, ki bo izvršil vsa dela pod nadzorstvom obl. strokovnjakov. Razne podpore: Za smuško skakalnico v Bohinju podpora Din 30.000.—, za most čez Savico v Ukanah Din 1.500.—, za most čez Savo pri Piško-tarju med Bregom in Zasipom 5.141.85 Din. Na-daljnih podpor je nakazanih: iz Izseljeniškega fonda za 6.800 Din, za obrtne zadruge 2.000 Din; iz oddelka za kmetijstvo, — za pogorelce in druge nesreče o 500 Din, za vzdrževanje plemenske živine 2.250 Din, kmetijskim zadrugam 18.000 Din, za vodne meliorariie 10.000 Din ter za druge kmetijske panoge 8.980 Din; končno iz prosvetne {»stavke za 106.000 Din. Efulhlfana Sočna »lužtTta lekarn Nočno službo bosta vršili lekarni Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. • O Akademija Slovenske Straže v LJubljani v soboio, 24. novembra 1928, ob 20. uri v Rokodelskem domu. Spored: Pregelj: Tolminska balada, recitacija; Simič, Sporočilo, deklamaoija; Simbolične vaje: Kje »o moje i rožice; govoc: David Doktorič; prizor: Posvetitev domovina. — Vstopnina 2 Din, prepla-. čila se hvaležno sprejemajo. © Akademiki! Dane«, v 9oboto, dne 24. t. m., pride sikupina čekih akademikov, Pra-žanov, y Ljubljano, ki priredijo zvečer v Unionu koncert. Naša slovenska dolžnost je, da jih uifn prisrčfiejše sprejmemo tef se v k> svrbo zberemo točno ob tri četrt na 2 popol- dne na glavnem kolodvoru. Obenem prosimo vse tovariše, velče češkega jezika, da se še dopoldne zglasijo v Svetovi sobi na univerzi, kjer dobe direktive za vodstvo Čehov pri popoldanskem ogledu Ljubljane. Istočasno ponovno apeliramo, da se akademiki v kar najlepšem številu odzovejo vabilu in posetijo no-oajšnlji koncert. — Svet slušateljev ljubljanske univerze. G Opozarjamo na nooorjšnji simfonični koncert, ki se vrši ob 20. uri v Unionski dvorani in za katerega se dobijo vstopnice vseh vrst tekom dneva v Matični knjigarni, od 7 dalje pa pred Unionsko dvorano. 0 Navodila za treznostno manifestacijo, dne 25. t. m. ob 10 dopoldne. Vsa cenjena ravnateljstva ljubljanskih šol, ki so prejela te dni vabila za manifestacijo, vljudno naprošamo še enkrat, da preskrbe za čim večjo udeležbo s strani učencev. Obenem naprošamo tudi p. n. ravnateljstva, da določijo vsaj enega izmed učiteljstva, ki bi učence oz. učenke pripeljal na mesto zbirališča pred Mestnim domom. Isto velja tudi za društva — Posamezni zavodi naj se zberejo okoli njihove napisne tablice, ki jo bo držal na zbirališču eden rediteljev. — P. n. ljubljansko občinstvo naprošamo, da na dan manifestacije s svojim poseiom dokaže soglasje in enotnost z mladino v boju proti alkoholu. 0 Hišne posestnike v Ljubljani opozarjamo, da bo davčna administracija v Ljubljani dne 26., 27., 28., 29. in 30. novembra 1928 nadaljevala sestavo nov«ga katastra zgradb, ki ga predvideva člen 38 novega zakona o neposrednih davkih za hiše v sledečih ulicah odnosno cesta mesta Ljubljane: S. Florjana ulica. Gerbičeva ulica, Gledališka ulica, Gledališka stolba, Glinška ulica, Gorupova ulica, Gosposka ii'ica, Gosposvetska cesta, urablovičeva ulica, Ulica na Grad, Za gradom, Gradaška ulica Gradišče, Grajska planota, Gregorčičeva ulica, Groharjeva cesta, Grubarjevo nabrežje, Grudnovo nabrežje, Hauptmanca, Na hmeljnikih, liolzapflova ulica, Hra-deckega vas, Hranilnična cesta, Hrenova ulica, idrijska ulica. Igriška ulica, Ilirska ulica, Ilovca, Ižanska cesta, Sv. Jakoba trg, Janežičeva cesta, Ja-pljeva ulica, Jegličeva cesta, Jefovškova ulica, Jera-nova ulica, Jugoslovanski trg, Kapiteljska ulica, Ka-radžičeva ulica, Karlovška cesta, Korunova ulica, Kette-Murnova ccsta. Kladezna ulica, Ključavničarska ulica, Knafljeva uiica, Kobaridska ulica, Koce-nova ulica, Koleziiska ulica. Kolodvorska ulica, Ko-menskega ulica, Kongresni trg, Pred konjušnioo, Kopitarjeva ulica, Korytkova ulica, Koseskega ulica in Kotnikova ulica. — Hišni posestniki iz pravkar navedenih ulic in cest naj se torej v zgoraj označenih dneh med 8—13 zanesljivo — osebno — zglase pri davčni administraciji v Ljubljani (Breg, št. 6). V primeru, da je hišni lastnik zadržan, ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščenemu mora biti zgradba dobro znana. Zelo priporočljivo je, da piineso hišni posestniki stavbne načrte dotične zgradbe ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Hkrati se opozarjajo hišni lastniki, ki bi se morali zglasiti že dne 22., 23. ali 24. novembra t. 1. in tega do sedaj niso storili, da se zanesljivo zglase v času od 26. do 30. novembra t. 1. Kdaj se vrši popis hiš v ostalih ulicah in cestah mesta Ljubljane, objavimo prihodnje dni. © Goljufivi Milan s Posavja. Milan s Posavja je drugače eleganten mož in kavalir. Ce človek pogleda njegove skrbno zlikane hlače in namazane čevlje, bi nemara mislil, da ima opraviti s kakim trgovcem ali kaj podobnega. V resnici pa je Milan hudo nevaren tujemu imetju. Ni še dolgo, kar po ga prijeli radi treh vlomov in je vse kazalo, da jih je res on izvršil, pa se je Milan le zmazai in mu niio mogli nič dokazati ter so ga morali izpustiti. Čednih aferic ima Milan nebroj za seboj. Pred kratkim je prišel k nekemu svojemu znancu in ga nagovoril: »Daleč je še do Posavja, daj, posodi mi kolo, da se odpeljem domov. Jutri ga dobiš nazaj!« Kolo je dobil, vrnil ga pa ni. Le slučajno je lastnik kolesa' zvedel, da je Milan kolo prodal za 400 Din. Kolo je policija zaplenila, z Milanom pa se bo izgovorila malo drugače. ©uril mfioclu, v kratkih potezah razkril jx>sebne zakonitosti in lastnosti preproste narodne duševnosti. Predavanje je premnogim užgalo ljubezen in navdušenje aa preprosto ljudstvo in njegovo umetnost. □ To so fantje, so vsi... Naši sociji namreS, ki sedijo v občinskem svetu. Kadar odpro enkrat usta, potem ni tako hitro konca. Najrajši bi kar v zboru deklamirali svoja piškava predpotopna jadi-lcovanja: največjo skrb pa ima brezdvomno gospod župan, ki jedva sproti ugotavlja zaporednost kvišku štrlečih rok. Zadnjič so zopet navili staro lajno; rentačili so do hripavosti proti ubogim — nagrobnim spomenikom na starem cerkvenem pokopališču, nazadnje pa so izpovedali, da so za kre-matorij in proti grobovom. Hudomušni poslušalci na galeriji pa so se sniejajoč povpraševali: kakšna krema (maža) je neki ta frdacani krematorij, da je je kar za ]>et črk več od navadne. □ Akademija ženskega odseka Krekove družine v Mariboru, ki je bila v nedeljo preložena, se vrši drevi ob 20. v dvorani Zadružne Gospodarske banke. □ Zopet požar v Kamniškem grabnu. Okoli polnoči je nenadoma izbruhnil požar na posestvu Josipa Feiberja, lesnega trgovca ob pristanu. Na pomoč sta prihiteli kamniška in pa mariborska požarna hramba pod poveljstvom g. Vollerja, katerima so je v kratkem času posrečilo lokaliziratl ogenj in ga pogasiti. Zgorel je samo del senika m strehe, škoda znaša približno 4000 dinarjev. Ker se v zadnjem času ponavljajo požari v Kamniškem grabnu zelo pogosto, obstoja upravičena suninja, da je ludi ta požar podtaknila zlebna roka. □ Umrla je Cotič Cirila, zasebnica, stara 80, let. Pogreb v nedeljo ob 15. uri. □ Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okolišu je obolelo v času od 15. do 21. novembra 34 os ob na nalezljivih boleznih: dve na davici, ena na šeuu in 31 na ošpicah. □ Samomorilna manija zavzema v Mariboru vedno večji obseg. Je to pojav, ki daje misliti. v linvbuškem gozdu so našli drvarji obešenega na nekem drevesu delavca Josipa B., ki so ga že dalj časa pogrešali. Samoumor je izvršil bojda v trenutku duševne zmedenosti. — Včeraj proti polnoči pa je hotel v smrt 55 letni železničar Ivan J, ki se je že bil obesil v kuhinji, pa ga je žena re-šila smrti s tem, da je pravočasno odrezala vrv. Prvo pomoč je nudil Ivanu J., ki je kazal še znake življenja, rešilni oddelek, nakar so reveža prepeljali v bolnico. Rai.log samomorilnega poizkusa ni znan, posebno ker je bil Ivan J., vedno dobre voljo in je ludi s svojo družino živel v dobrih oa-nošajili. V nedeljo ob 3 po^oSdne PODOBAR v Ljudskem domu Več med naznanili Maribor SLAVA 45. PESPOLKA. se je obhajala včeraj zelo slovesno. Kakor znano, obhaja mariborski pešpolk svojo običajno slavo dne 23. novembra v sjx>min tistega zgodovinskega dne pred desetimi leti, ko so naši hrabri fantje razorožili zloglasno »Zeleno gardo« in je naša obdravska metropola prešla faktično in končnoveljavno v našo f»sest. Ob tej slavnostni priliki se je vršila včeraj ob pol 11 na dvorišču tukajšnje vojašnice Kralja Aleksandra služba božja in obred rezanja kolača. Temu svečanemu tradicionalnemu obredu so prisostvovali mnogi odlični gostje. Med drugimi so bili navzoči: veliki župan dr. Schaubach, prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin, mestni jx>veljnik general Dimitrije Spasič, oblastni predsednik dr. Leskovar, mestni župan dr. Juvan s podžupanom dr. Lipo:dom, finančni ravnatelj dr. Povalej, ravnatelj realke dr. Zupančič, poveljnik tukajšnjega vojnega okrožja polkovnik Stojadinovič, poveljnik 45. jieš polka polkovnik Stanojlovič, upravnik narodnega gledališča dr. Brenčič ter zastopstvo Jug.-čehoslov. lige v Ma-ribaru, Češkega kluba, požarne brambe itd. Za katolike je opravi! cerkveni obred garnizljski duhovnik Pavel Zavadlal, za pravoslavne prota Trbojevič, za muslimane pa divizijski hodža iz Ljubljane. Po končanih cerkvenih obredih se je v okusno okrašenih prostorih omenjene vojašnice vršila zakuska za povabljene goste. Ob tej priliki je spregovoril prevzvišeni g. škof dr. Karlin, ki je v svojem govoru proslavljal vrline naše hrabre vojske, nakar se mu je v lepem govoru zahvalil mestni poveljnik general Dimitrije Spašič. Popoldne ob 3 pa se je vršila na dvorišču vojašnice vojaška veselica, ki je potekla v zelo živahnem razpoloženju. * □ II. Prosvetni večer se je vrSil v Se+rtek, dne 22. t m. Predavatelj, prosvetni šef dr. Fr. Kotnik, priznan strokovnjak v narodopisni vedi, je razložil postanek in razvoj narodne nože na Slovenskem, posebno Koroške, slovenjgoriške, pohorske, savinjske, gorenjske, dolenjske in belokranjske. Na številnih skioptičnih slikah je ponazoril snovanje ln delovanje narodnega genija, ki se tnko značilno izraža v narodni noši. Obenem je orisal i predavatelj pregnaantno in precizno zveae in sorod-' oosti naAo narodne noše z nošami tujih narodov ter JSr Vsem lesnim trgovcem v območju okrajnega glavarstva v Gornjemgradu. Z ozirom na številne pritožbe iz vrst pravih trgovcev z lest m proti šušmarjem, ki se v zadnjem času prav pogosto jx>javljajo na škodo redne in reelne lesne trgovine v območju gornjegrajskega okraja, je treba proti tem elementom nastopiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi in jim onemogočili neopravičeno delovanje na polju lesne trgovine. Radi lega želi načelstvo okrajnega gremija trgovcev v Celju, da se na uradni dan gremija, ki se vrši dne 2<3. t. m. predpoldne od 11. do 13. v Gornjemgradu v gostilni F. Ver5-nik in popoldne od 14 do 16. v Mozirju v gostilni »Pri Poštk zglase vsi lesni trgovci, da se ustvarijo potrebne mere o načinu pobijanja šušmarstva. V interesu prizadetih bo, da se zanesljivo odzovejo vabilu. — Načelstvo. znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rofina, ILfutelfasirsei. Kranjska gora Železniški most čez Savo j>cd Gozdom, ki ga je povodenj pred dvema letoma zrahljala, so po dolgem času vendar popravili, da vozi vlak zopet normalno čezenj. Od začetka so morali potniki prestopati in peš hoditi črez most, jiozneje je vlak jx> mostu vozil počasi in varno, zdaj pa vozi zojjet normalno. Vozni red, ki je zdaj v veljavi, je silno ne-prikladen za veliko večino ljudi, posebno vlak, ki zjutraj 5.14 vozi proti Ljubljani. Vsi železničarji, ki morajo na delo na Hrušico ali Jesenice, in vsi šo-. larji, ki hodijo v meščansko šolo na Jesenice, morajo vstati že ob 4, da pridejo pravočasno. Kako je 1 to mučno in kvarno, zlasti za mladino. Tudi drugi bi bili veliko bolj zadovoljni, ko bi prvi jutranji vlak vozil tako kakor lani ob pol 7. Trbovlje Vsi lastniki kresilnih vžigalnikov se morajo javiti dne 25. t. m. na občini. Kresilni vžigalniki se bodo žigosali istotam. — Taksa za navadne vžigalnike znaša 50, za srebrne in zlate 100 dinarjev. Vojaški obvezniki. Vsi leta 1909 v tukajšnji občini rojeni mladeniči se morajo javiti pri vojaškem referentu od 25. t. m. Kdor bi se v navedenem roku ne javil, se bo smatral kot vojaški begunec. Freiii. dna. Mi ailltiki uremao m do 11 e - ..ilirija" Vilharjeva ceela (za (»lavnim kolo. Kralja Petra trg 8, Mlklo&iteva oasU 4 - Telefon štev. 28» E tlPTON-C\J Zahtevajte, da Vam dajo znani rumeni zavo) I Ptuj © Glasbena matica v Ptuju. Danes zvečer koncert v proslavo Schubertove stoletnice smrti. — Spored: 1 Beethoven: Trio v B-duru; 2. Schubert: a) peseon lajnarju; b) na morju; c) smrt in deklica; 3. Schubert: Trio v Es-duru; 4. Dvofak: Trio-Dumky. Klavir: prof. Anka Stohr; gosli prof. Karol Pahor; čelo: prof. Čeuek Šedlbauer. Pevske točke izvaja bnritonist g. Sala Skaza. © Izredni občni zbor ptujske zadružne elektrarne se je vršil prošlo sobota Na predlog mestne občine bi se imela sprejeti v pravila določba, da preide elektrarna s koncem leta 1032 v last mestne občine v Ptuju. Ta namreč jamči za vse obveznosti zadruge z vsem svojim imetjem in bi brez tega jamstva še danes Ptujčani in Breiani svetili s petrolejem in lojenkami. Sklep, da bi zadruga prešla v roke mestno občine, je mestni svet sprejel že pred leti, a se ta sklep ni izvršil. Šele na pritisk bivšega gerentskega sveta in sedanjega občinskega zastopa v Ptuju se je to vprašanje vzelo v pretres. Bivši ptujski župan g. dr. Senčar Matej je na občnem zboru predlog toplo zagovarjal, njegov nečak trgovec g. Milko Senčar ga je pa pobijal. Pri glasovanju, kjer so odločali tudi člani z Brega, je predlog propadel in bo ptujska občina imela še nadalje prijetno dolžnost biti glavni porok in plačnik za zadrugo, drugače pa pri zadrugi s svojimi borimi 20 glasovi stali v kotu. Prevladoval je strah, da bi mestna občina ceno tolru povišala in sama pri tem imela kaj koristi. Kratkovidni Ptujčani so šli na ta lini, niso pa pomislili, da občina mora imeti dohodke primerne izdatkom in da bodo pač Ptujčani morali iz drugih virov prispevati za mestne potrebe več kakor tedaj, če bi zadruga prešla v mestne roke. Brežane razumemo, Ptujčanov pa ne, da so dali prepetnajstiti. Sicer se k temu vprašanju še povrnemo in bomo začeli vprašanje svoječasne nabave materijala in valorizacije pri ustanovitvi zadružne elektrarne. Z naših slovitih plantaž na Cej-lonu naravnost o Vaš čajnik Stoletnica šolo v Žužemberku. Preteklo nedeljo se je vršila lepa in pomenljiva slovesnost v središču »Suhe Krajine«, prijaznem Žužemberku, obhajali st) tam stoletni spomin, odkar imajo javno ljudsko šolo. Tej prisrčni slovesnosti, ki se je vršila ob n:'jlepšem vremenu, je poleg ogromne udeležbe domačega in okoliškega ljudstva dala poseben sijaj navzočnost mnogih odličnih gostov, ki so ob tej priliki prihiteli t'je; med drugimi g. oblastni predsednik dr. Marko Natlačen, višji šolski nadzornik Fortunat Lužar, vladni svetnik Kakel, nadzornik Pirnat, več bivših tukajšnjih učiteljev kakor tudi vse učiteljstvo iz okolice. Goste je pričakovala šolska mladina prod lepo ozaljšanim šolskim poslopjem ter jih z godbo na čelu spremila k zahvalni službi božji v župnijsko cerkev, kjer je imel do-mrči g. dekan slovesnosti primerno pridigo nato pa sv. mašo z zahvalno pesmijo. Po službi božji je ljudstvo napolnilo ves obširen prostor pred šolo v trgu ter pazljivo poslušale slavnostne govore g. šol-■kega upravitelja o zgodovini šole, g. višjega naa-sOrnika o potrebi sodelovanja cerkve, šole in staršev ter g. oblastnega predsednika, ki je poročal o skrbi oblastnega odbora za ljudsko izobrazbo. Po zborovanju se je za vse povabljene goste vršil v šoli banket. Po popoldanski službi božji pa se je vršila ljubka šolska prireditev v dvorani izobraževalnega društva, torej v prostorih, kjer je nudila župna cerkev šoli prvega pol stoletja brezplačno gostoljubno streho. To je v lepem n govoru še posebej povdaril g. katehet Mali. Zaključila se je slovesnost s pravljično otroško igrico »Šivilja Klara«. Vsa proslava 100-letnice se je izvršila v najlepšem redu in splošnem navdušenju. Na goste je napravila najlepši vtis velikanska udeležba ljudstva pri vseh prireditvah ki priča, da imajo ti ljudje dobro šolo zares radi in zasluži njihovo stremljenje po boljši izobrazbi vsestransko jx)dporo. Zapomnite: po eno žlico na vsako skodelico čaa Spori Programi Uamo-C/ublfana , t StTA 2r1" "?vembra: 12.30: Reproducirana glasba; 18.30: Problem tuberkuloze v delavskem zavarovanju, predava dr. Tone Jamar; 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik; 19.30 O psihoanalizi, preaava dr. Bartol; 20: Koncert češke akademske filharmonije iz Prage, prenost iz Uniona; 22: Poročila. Nedelja, 25 .novembra: 8—8.30 Obdelovanje zemlje, predava ing. R. Lah; 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve; 11: Otroška matineja, izvaja oddelek žen. op. zbora pod vodstvom g. Ne-fata; 15: Lahka glasba (tercet Šiška), 15.30 Humori-stično čtivo, recitira pisatelj Milanski; 16: Lahka gasba (tercet Šiška); 16.30: Pokret jugoslov. prostovoljcev v Rusiji, spomin vojnega ujetnika, predava g. Cirčar; 17: Reproducirana glasba; 17.30: O gledališču, predava prof. Sest; 18: Veseloigra; 20: Slov. akad. oktet: 1. Mirk: Jutro, 2 Foerster: Spak, 3. Adamič: Kmečka pesem; 4. Jereb: Pelin roža, 5. Adamič: Lucipeter ban, 6. Prelovec: Škrjančku, 7. Dev: Še ena; Lahko glasba: Radio orkester; 22: Poročila. :Drugi programi Sobota, 24. novembra. Zagreb: 17.30 Poljuden koncert. — 20.35 Sonate za violo s spremljevanjem klavirja. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Zabavna glasba. — 19.30 »Pasti rjeva žena«, sluhoigra. — 22.25 Plesna glasba. — Leipzig: 20 Koncert madrigalnega. zbora. — 21.15 Impresije (Niemann). — Stuttgart: 15.15 Zabavna glasba. — 16.35 Operetna glasba. — 19.30 Mozartova glasba. — Bern: 17 Orkestralna glasba. — 19.30 Zabava. — 21 Orkester. — Katovice: 20.30 Prenos iz Varšave: »Dreimaderlhaus«, opereta. — Rim: 17.30 Instrumentalna in vokalna glasba. — 20.45 Operni večer: »Sestra Angelika«, opera v 1 dej. in »Mefisto«, opera. — Berlin: 17 Zabavna glasba. — 20 Zabavni večer; Plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartetna glasba. — 15.30 »Horribili cribifax«, šalcigra v 5. dej. — 17.30 Komorni koncert. —- 19.30 Schubert: »Lepa mlinarica«, ciklus permi. — 20.20 Zabavna glasba. — Munclien: 19.45 Zabavni koncert orkestra. — 21.15 Vesela ura. — 22.15 Plesna glasba. TOIV-ČAJ NajboPšI iz naiboiiših svetovnih čajevih plantaž I K JUTRIŠNJEMU TEKMOVANJU ZA DARILO LNP-a. Prvenstvene nogometne sezone je konec in s tem je dastopilo pri nas običajno popolno mrtvilo na zelenem polju. Ne tako letos. LNP je uvedel hvalevredno akcijo, ki se mu je popolnoma posrečila ter je pridobil za tekmovanje za darilo LNP-a štiri najboljše ljubljanske klube, t. j. Primorje, Ilirijo, Hermes in Svobodo. Tekmovanje se vrši po pokalnem sistemu ter nastopita v prvem kolu para Primorje : Hermes ter Ilirija : Svoboda. Zmagovalca odigrata finalno tekmo predvidevno prihodnjo nedeljo. Tekme se vršijo na igrišču Ilirije ter nastopijo tekmovalci bržkone v naslednjem redu: ob 13.30 Primorje : Hermes, ob 15. Ilirija : Svoboda. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. ZANIMIVE ŠPORTNE VESTI: Zagrebška hazemska podzveza se je razšla in se je ustanovila rokometna zveza. Razid podzveze je v zelo ozki zvezi z odloki saveca radi znane prvenstvene tekme Ilirija : Concordia. Srednjeevropski cup je poslal naši zvezi pismo, v katerem pravi, da so pripravljeni revidirati svoje stališče glede razdelitve denarja teh tekmovanj. Mi smo že pretekli teden povedali, kakšno je pravzaprav stanje v teh tekmovanjih. Včerajšnji Jutarnji list potrjuje, kar smo povedali. Vseeno pa ni položaj tak, da bomo lahko sodelovali, če bomo le hoteli. Na konferenci, ki bo v februarju v Budimpešti, se bo rešilo in sicer mora biti sklep siog]?.sen, ali sodelujemo mi ali pa Italija, švioa nI i Nemčija. Po situaciji, ki je nastala vsled drž." 'emčije, je bržkone Nemčija četrta država, ki bo v i. 1929. tekmovala za srednjeevropski pokal. Pogajanja za ponoven vstop Angležev v F. I. F. A. se bližajo ugodnemu koncu. Stavljen je prodlog, naj bi se proslavil vstop Angležev v F. I. F. A. na ta način, da bi se sestala evropska reprezentanca proti angleški. G. MeisI, avstrijslj zvezni kapetan, je imenoval kandidate, kateri bi I>o njegovem mm ju spadali v to moštvo. Zamora (Španec), Tandler, Tramseis (Avstrijca), Samitie* (Španec), Kahnnr, Berliessy (Madjara), Conti (Italija), Takacs (M.), Gsveidl (A.), Puc (Ceh), We-se!y (A.). Sama znana imena, vendar to nikakor ni najmočnejše moštvo kontinenta. ANGLIJA NE GRE V FIFO. Nogometna konferenca v Londonu se je zaključila brez rezultata. Nien namen je bil, da pregovori Anglijo za zopetni vstop v Fifo. Kot zastopniki Fife so se jvosvetovanj udeležili predsednik Rinat (Francija), Generalni tajnik Hirschmnnn (Ho-landija), Fischer (Ogrska), dr. Schricker (Nemčija), Frankel (Finska) in Seldrayers (Belgija). Velika angleška zveza je bila zastopana po delegatih iz Anglije, Škotske, Irske in Valesa. V krogih Fife so mislili že prej, da ne bi prišlo do nobenega definitivnega zaključka; in tudi res ni prišlo, pa s« se posvetovali več ur. Odločili 90 se zato zopet za staro preskušeno sredstvo, da prepustijo nadaljna pogajanja posebni komisiji, sostoječi iz štirih zastopnikov Fife in Velike Britanije. Načelno nima Anglija nič proti vstopu v svetovno nogometno zvcao, a dobiti se mora tak način vstopa, da Anglija ne žrtvuje svojih načel. Torej se bomo še po-! gajnli, samo za kraj in čas še ne vemo. TO BO I,EP ZAKON! Ederlova Gertruda je preplavala Kanal. Med pismi, ki jih je dobila v pohvalo, je bilo tudi pismo mhdegia častniškega aspiranta iz Indijo. Začela sta si dopisovali in sta so pred par meseci zaročila, ne da bi so bila kdaj videla. Zaroka v Angliji ali Ameriki je bolj stroga kot pri nas in trdno drži. Te dni je prišel zaročenec iz Indije domov na Angleško ln je hotel govoriti z zaročenko glede poroke. Pi jo ni bilo več na Angleškem; odšla je bila dol na jug na Novo Zelandijo. Nova Zelandija obstoji iz dveh otokov, vmes je 28 km Široka cesta. To cesto hoče Gertruda preplavati in zato nima časa za poroko. Ederlova je nemška Američanka, živi pa veliko na Angleškem. Ta zakon bo pa res lep! Nn&znamila CfuMfansko gleelalžšče Drama: Začetek ob 20. Sobota, 24. novembra: ŽIVI MRTVEC. Premierski abonma. Nedelja, 25. novembra: ob 15. uri pop. DOBRI VOJAK ŠVEJK«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer: »ŽIVI MRTVEC«. Izven. Ponedeljek. 26. novembra: ROMEO IN JULIJA. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Sobota, 24. novembra: Zaprto. Nedelja, 25 novembra: »CARDAŠKA KNEGINJA«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. S'ovanski teden v ljubljanski operi prične v petek, dne 30. t. m. s slavnostno predstavo na predvečer narodnega praznika. Vprizorila se bo Risto Savinova opera »Lepa Vida«, katero moramo prištevati med najboljša dela tega plodovi tega našega opernega komponista. Za tem se bedo v teku slovanskega tedna vprizorila še sledeča dela: Slavko Ostcrc: »Iz komične opere«, Iv. pl. Zaje: »Nikola Subic Zrinjski«, dalje kot ljudska predstava na dan narodnega praznika Smetanova: Prodana nevesta«, nato Smetanov: »Dalibor«, Rimski Korzakov: »Boris Godunov«, Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«, Stravinsky: »Oedipus rex« in Nedbal: »Poljska kri«. Opozarjamo na ugodnost popusta pri gledaliških vstopnicah. Ta popust dobi, kdor kupi pri gledališki blagajni blok s petimi kuponi za znesek 10 Din. Na podlagi vsakega kupona dobi pn poljubni predstavi 30 odstotkov popusta od dnevnih cen. Bloki so v predprodaji od ponedeljka dalje. Mariborsko Sobota, 24. novembra ob 20. uri »ADIEU MIMI«. Premijera. Nedelja, 25. novembra, ob 15. uri: »OBLAKI«. Znižane cene. Kuponi. Ob 20. uri: »ON IN NJEGOVA SESTRA«. Kuponi. Prireditve tn rfrji.f/rpinie vesti V šentpetorski prosveti bo drevi ob pol 6. predavanje za mladino. Odbor Strokovnega dručtva javnih nameščencev v Ljubljani ima drevi na Kongresnem trgu št. 2 svojo redno sojo. »ITod obar« (Herritoltsschnitzler). To znamenito Gangheferjevo delo ponovi Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo ob 3. popoldne v Ljudskem domu. Opozarjamo posebno podeželsko občinstvo na ugodno priliko, da si ogleda to vseskozi zanimivo Igro, ki je dosegla zadnjo nedeljo zelo volik uspeh. Pri predstavi sodeluje priznani orkostor glasb, društva sfilogMt in vs:, ki vas muči tš'as, ki vas boli in irga v Claitkih, mišic« h in kosteh, naročite še danes steklenico in žs jutri Vas bo iznenadisi uspeh. V vseh lekarnah in drogerijah 1 steklenica s točnim navodilom 16 Din, koder je ni dobiti, naročite na naslov: tafcoravor.j 5lft tGA4", Sušak. 4 stekl. 77 Din, 8 stekl. 131 Din, 14 stekl. 205 Din, 25 stekl. 320 Din. h železniške statist ke Generalno ravnateljstvo državnih železnic je izdalo obširno železniško statistiko za 1. 1925, ki obsega več podatkov kot pa prejšnje leto. Število tabel se je sicer neznatno pomnožilo, od 71 na 74, a zato je izvedena grupaeija tudi po železniških ravnateljstvih. Dočim smo imeli prej samo suma-rične podatke za celo državo, imamo sedaj številke tudi za posamezna ravnateljstva, kar je zelo poučno za presojo našiti železnic. Prinašamo nekaj podatkov iz te statistike kolikor se nanašajo na promet navadnega tovornega blaga. Skupni promet tega blaga je znašal 1. 1925 18,501.057 ton, dočim je znašal lani, skupna vsota za 1. 1927 je namreč že izračunana, samo 15,705.4(54 ton. Nazadovanje je precej!nje in je značilno za gospodarske razmere v zadnjih letih. Promet blaga na železnici je šel isto pol nazadovanja kot naš izvoz. Največjo postavko v našem blagovnem prometu pomeni, kakor tudi v našem izvozu, les. — Promet v lesu je znašal na železnicah 4.8 milj. ton, kar je celih 26% vsega blagovnega prometa. Za lesom pride takoj premog 7 2.8 milj. ton ali pa 15%, potem koruza z 1.1 milj. oz. 6%. Potem pride sladkorna pesa z 1.05 mili. ton. pšenica z 0.7, opeka z 0,6 in moka z 0.5 milj. ton. Ti podatki, ki smo jih tu omenili, tvorijo skupaj 11.5 milj. ton oz 65% vsega blagovnega prometa. Na posamezna železniška ravnateljstva odpade: Beograd, normalnotirne železnice 2.3 milj. ton, ozkotirne 0.68; Zagreb 4.3, Ljubljana 5.6. Sarajevo (ozkotirne) 1.5; Subotica 3.8. Kot vidimo, odpade na Ljubljano absolutno največ, pa tudi relativno na km eksploatirane proge je Ljubljana z 5.088 tonami na kilometer na prvem mestu. Od raznih vrst blaga, ki prispevajo največ k blagovnemu prometu v območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani je tudi les z 1.2 milj. ton na prvem mestu. Nato pride premog z 1.1 milj. ton, nato pride koruza 0.29, rafiniran sladkor z 0.23, pšenica z 0.14. moka 0.11. Škoda, da ni mogoče pernati natančnih podatkov za promet živine, kajti statistika prinaša deloma številke v tonah deloma v komadih. Gotovo pa je, da tvori živina pomembno postavko v blagovnem prometu, kakor jo tvori tudi v našem gosjjodarstvu. Spremembe v trg. registra. Vpisi: A. Oblak & Co., lesna trgovina, d. z o. z. v Gr.ibnu (osnovna glavnica 60.000 Din), Jugoslovanske Steyr-tovarne v Ljubljani, d. z o. z. (glavnica 1 milj. Din), A. Nogrnšek & Co., d. z o. z., Ljubljnna (glavnica 30.000 Din), Reicher & Turk, trgovina z lesom. Zadružni register. Vpisali sla se sledeči zadrugi: Zadružna elektrarna v B »Stanju, r. z. z o. z., Ljudska hranilnica in posojilnica r. z. z 11. z. V likvidacijo sta stopila: Del avsko-kmetska matica, r. z. z o. z. in Slovenska Socijalna Matica r. z. z o. z., obe v Ljubljani. Izbrisala se je: Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in vpokojencev, r. z. z o. z. ker je likvidacija končana. Občni zbori. Delniška družba pivovarno »Union« ima svoj občni zbor 6. decembra 1928 v lastni pisarni. Isti dan in na istem mestu imajo tudi svoj občni zbor »Delniške družbe združenih pivovaren« Žalec in Laško v Laškem. Delnice je deponirati do 30. t. m. pri Kreditnem zavodu ali pa pri blag,?™ pivovarne »Union«. Stanje Državne hipotekarne hanke na dan 31. oktobra 1928 je bik) (v milj. Din): Aktiva: Blagaina 22.2, žiro-račun pri Narodni banki 29 6, posojila na nepremičnine 1908.1, posojila na doklade in davke 274.0, posojila vodnim zadrugam 80.4, posojila za grndbe 16.7, na zaloge 60.3,. aktivni tek. rač. 741.9, domače menice 65.1, nepremičnine 264, vrednost rezerv 4.1, fond za amortizacijo poslopja 0.4, kavcije 24.2. razno 265.6, skupaj 35106. Pasiva: Samostojna fond 65.0, rezerve 19.9, fond za amortizacijo bančnih poslopij 0.8, fondi javnih ustanov 833.5, depoziti 9W.4, obligacije 980.8. upniki, tuje banke 118.6, pasivni tek. rpč. 927.8, kavcije 24.2, razno 18.8. Skupaj pasiva: 3519.6. Borzo 23. novembra 1928. DENAR Devizni promet je bil danes prav znaten. Znašal je 3.5 milj. Din. Največ je bilo zaključene devize London in sicer za 1.66 milj. Din. Večji zaključki so bili še za Berlin, Curih, Dunaj in Prago. Malenkostno potrebo v Trstu in Ne\vvorku je krila privatna ponudba. Druge devize je dala Narodna banka. Tečaji so ostali nespremenjeni, z izjemo Londona, ki le utrpel malo spremembo. Zagreb. Amsterdim 2285 bl„ Berlin 1854.75 -4SV7.75, Budimpešta 991.15-994.15, Curih 1094.1 —1097.1, Dunaj 798.50 - 801.50, London 275.63 -276.48, Newyork 56.81—57.01, Pariz 221.40—228.10, Praga 168.87—169.17, Trst 297.15—299.15. Belgrad. Bruselj 789.64—792.64, Berlin 13475 1357.5, Budimpešta 991.15-994.15, Curih 1094.10— 1097 10, Dunaj 798.15 -801.5. London 275X3— 276.13, Ne\vvork 56.81—57.01, Pariz 221.40—223.40, Praga 168.37—169.17, Trst 297.1158—209.1061. Curih. Bolfrrad 9.1275, Berlin 123.77, Budimpešta 90.52, Dunaj 72.99, London 25.1875, Nevvvork 519.25, Pariz 20.29. Praga 15.39, Italija 27.206, Bukarešt 3.1225, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.05. Trst. Zagreb 38.58—33.55, London 92.56 -92.56 Pariz 74.65—74.75, Newyork 19.05—19.06, Curih 367.45 - 367.55. Dunaj. Belgrad 12.50, dinar 12.435. Devizni tečaM na Ijubijanskž boni ?3 noveml>r:> 11 2\ povp raš iion. srednii -5.— Berlin 1351.75 1357.75 1336.55 | 1356.25 Bruseli — 791.11 _ _ Budimpešta — 992.65 _ _ Curih 1094M0 1097.1 i 1095.61 1095.60 Dunaj 798.50 801.50 S(jO.— 80C.— London 27? .63 270.43 276.03 276.07 Ne\vvork 5G.8I £7.( 1 56.91 56.92 Pariz — 22>4( _ Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trst 297.21) 299.20 298,20 19-..20 VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 zaklj., PraStediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 260- 280, Stavbna 56, šešir 105. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 137.50—139, kasa 437—138, termini: 11. 437.50—439, 12. 441.50 —442, 7% invest. posoj. 85.50—80, agrari 53.50—54. Bančni pap.: Union 57—58, Poljo 17.25—18, Hrv. 62, Kred. 85, Jugo 88.50-89.50, Lj. kred. 127—12«, Medjun .57.50, Nar. 6980—7020, Prašted. 920-925, Srpska 152—153, Etno 160, Kat. 35. Ind. pap.: Gutmann 200—210, Slavonia 6.50—7. Slavex 100—105, Danicn 150—155, Drava 470—480, Šečerana Osjek 405-480, Osj. Ijev. 175—220, Brod. vag. 290—305, Union 305—320, Isis 20—211, Ragusea 490—500, Trbovlje 4£0—1S5, Vevče 114, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 250—295, Ocean ia 255, Mlin. 19.50. Belprad. Narodna banka 7000—7010, vojna škoda 438.25—430.50, 12. 4,i3—443.50, 7% invest posoj. 85.50 86. agrari 54—54.50. Dunaj. Podon.-snvska-jadran. 83.65, Hipo 7.10, Alpitie 43.95, Trbovlje 58.85, Kranj, iiidustr. 37.50, Mundus 194. Les Na ljubljanski borzi so bili danes zaključeni 4 vagoni hrastovih plohov. Tendenca je pa ostala nespremenjena. Žito Dvig cene za pšenico se nI ustavil, marveč dnevno še napreduje. Danes velja gornjob^fka pšenica že 250. nakl. postaja, decembersko blago pa 256 na istih postajah. Opažamo pa v naših krajih, da je povpraševanje odnehalo in da je kupčije vsak dan manj. Pšenica je nategnila nekoliko tudi ceno za pšenično moko, tako da velja srednja bačka znamka 365 nakl. postaja. Položaj za koruzo je enako čvrst, vendar je ta predmet za naše kraje skoro brez vsakega interesa. Na ponudbo je sremski krmilni ječmen 67/68 kg po 262.50 nakl. postaja, vendar brez kupca. Ostali produkti so nespremenjeni V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki. (Vse snmo ponudbe slov. p. plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bnčkn 80kg 2% 290—292.50, za december 292.50—296, za januar 300-302.50, rž 72—74 kg 295—297.50, oves bač. ali slav. 295—300, koruza pop. suha 365.50— 370, laplatska ocar. Ljubljana 315 50—320, ječmen bački 315.50-320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. pri odjemu 430—435. Zaklj. 2 vag. koruze. Tendenca nespremenjena. Novi Sad. Pšenica bač. tn sr. 245—247.75, bn. 240—242.50, oves 210—250, ječmen 250—260, bač-pol. 280—290, pol. bar. 295—300. krompir slovenski 205—210, moka Og 350—360, št. 2 330 -340, št. 5 310—320, št. 6 270-280, št. 7 255—265, št. 8 205—215, otrobi 180—185, ban, 175—180. Promet: 35 vag. pšenice, 17 vag. moke, 24 vag. otrobov, skupaj 75 vag Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica marec 27.28- 27.22, zaklj. 27.20—27.22, maj 28.04 —27.98, zaklj. 27.96—27.98, rž maroc 25.76—25.60, zaklj. 25.58-25.60. maj 26.22-26.0fi. znkli. 26.08—26.10 koruza maj 28.90- 29.02, zaklj. 29.062—29.01, julij 29.40—29-36 - 29.36-29.40 s/ m ve/d iiv/mkio vrvenjem Peter Klemen: Slovenski kurir in njegova smolo (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Intermezzo v zaostalem kamijonu. — V Milanu. Naši finančni sopotniki so krenili iz Trsta istočasno z nami. A ko so prišli tja nekam l:-lizu Tržiča, so zapazili, da se iz neke hiše kadi. Res, kadilo se je in hiša je bila gostilna. Izstopili so vsi in naročili zrezke zase in za šoferja. Tako so se zamudili nad eno uro. šofer pa je hotel dohiteti nas, ki smo bili odšli dalje, in je zaradi tega gonil svoj kami-jon na vso moč. A motor se je pokvaril, ostali so na cesti blizu Červinjana in čakali, da jih reši zagate kak drug angleški voz, ki bi prišel iz Trsta. Proti večeru so vendar dočakali neki angleški avtomobil, in ta jih je potegnil v Cervi-njan, kjer so naši potniki kar na vozu prenočili v neki garaži. Zeblo jih je, kajti tisto noč je šel sneg po celi gornji Italiji. Drugi dan, v ponedeljek, so se peljali dalje do Trevisa, kjer so jih Angleži sprejeli kakor nas, samo da niso spali v vojašnici, ampak v hotelu, vseh šest v eni sobi. Kolonel jim je ravnotako zagrozil z vislicami, povedal pa jim je, da smo mi trije, Rude, Gobovič in jaz že v Castelfrancu zaprti. Nato jih je izročil karabinijerjem. A ti ravno tako kakor v Regini niso hoteli ničesar vedeti o njih dokumentih in so jim rekli, naj gredo, kamor hočejo, češ, da jih bo. če bo treba, že kdo drugi aretiral. Ker so pa izvedeli pri kolonelu o našem zaporu v francoski garniziji, sta Ivan Lorkovič in Grivič predlagala, naj gredo po nas v Ca-stelfranco. Nekateri so bili zoper to, med temi tudi Červinovič, a obveljalo je mnenje večine, da smo tudi mi njih tovariši in nas morajo rešiti iz ujetništva. Tako so prišli v Castelfranco, ;e javili pri francoskem poveljstvu in zahtevali, da nas poveljstvo takoj izpusti, fcer so italijanske oblasti že priznale naše potne liste kot prave, in uvaževanja vredne. Poveljstvo pa je izjavilo, da nas izpusti le ! v sporazumu z italijanskimi varnostnimi or-»gani. Tako so prišli tudi naši sopotniki v kara-binijersko vojašnico. Francozi so poklicali nas, tam smo se zopet našli, tam smo postali prosti in odšli dalje. Bili smo že blizu Vicenze, ko je Červinovič končal svojo storijo. V Veroni je izstopilo nekaj ijudi iu našli smo sedeže. V kupeju, kamor sem se bil srečno prerinil, je sedela francoska dama s svojo hčerko in par italijanskih letalcev. Letalca sta me izpraševala o vsem mogočem; dajal sem jima svojo dozo s to 1»kom. vsled česar sta postala še bolj zgovorna. Zlasti me je francoska gospa obsipala z različnimi vprašanji. Odgovarjal sem, kakor sem vedel in znal, zabavljal sem s pretiranim toskansikim akcentom čez Avstrijo, da ne bi kdo v meni začutil Jugoslovana. In nazadnje, ko sta oba letalca povedala, da je eden iz Milana, drugi pa iz Genove, sem moral radovednim sopotnikom izjaviti, da sem Iz — Bologne. >Dunque boiognese!« so se začudili vsi, >da, da, imate bolonjski akcent.« Mnogo novega sem slišal ono noč, in ker mi je bil Rude prinesel iz drugega kupeja steklenico prav dobrega vina, bi bil navsezadnje kmalu verjel, da je res Bologna moja domovina. Krog petih zjutraj smo prišli v Milan. Doktorja Crvinovič in Mušič sta se nastanila v Palače Hotelu, drugi pa smo se z električno potegnili v Via Alessandro Manzoni, kjer smo našli sobe in nekaj spanja v hotelu Milano. Sredi dopoldneva smo se dobili v nekem baru blizu našega hotela pri zajtrku. Doktorji Ivan Larkovič, Mušič in Crvinovič so pobrali naše »isprave«, rekoč, da gredo na konzulat po »srpske pasoše« (potne liste). A opoldne smo zvedeli, da konzulat v Milanu nima ničesar opraviti s potnimi listi in da vodi vse konzularno poslovanje neki Italijan, ki je izjavil, da nima on pravice izdajati >passaporte«, češ, da je to le honoraren konzulat. Brali pa smo v časopisih in slišali tudi osebno, da je srbska vlada s Pašičem ua čelu odpotovala iz Pariza v Rim. Isto so govorili francoski listi tudi o dr. Korošcu in dr. Žerjavu. Mislili smo si: Sedaj je prilika, da jih ujamemo in :>razgovaramo«. In v doktorja Crvi-noviča nemirni duši se je hitro rodil sklep, da še isti večer odpotujemo v Rim. Tudi Mušič je bil za to, drugi so se nekaj časa obotavljali, rekoč, da so trudni in da gori omenjene gospode itak dobimo v Rimu, a počasi so se odločili vsi, da gredo z večernim vlakom. Nazadnje pa je po dolgem pregovarjanju izjavil tudi doktor Ivan Larkovič, da odlazi. In nrišlo ie malo nred odhodom vlaka Grad Leopoldskron pri Salzburgu, kjer zgradi sveto vnoznani nemški gledališki ravnatelj prot. Max Reimhardt svoje lastno gledališče za poizkusne predstave odnosno za majhno zasebne predstave pred povabljenimi gosti. Načrte je napravil prof. Strnad. Kolumbova ladja znova na morju V prvih dneh prihodnjega leta spuste v Cadixu v morje karavelo (brzojadrnico), ki bo zgrajena natančno po Kolumbovi karaveli »Santa Mariac, s katero je 1. 1492 odkril Ameriko. Ladja bo natančno tako velika ter bo imela enake vrvi in jadra. Število in razvrstitev posadke, njena oborožba in obleka bo enaka kakor na Kolumbovi jadrnici. Na krovu se bo vršil slavnosten obed španskemu kralju na čast; v ta namen izdelujejo sedaj zgodovinsko namizno posodje in orodje. Pri ladijskih manevrih bodo uporabljali srednjeveško poveljevanje. Kralja bodo sprejeli po zgodovinskih običajih. Karavela je namenjena za razstavo v Sevilli. Parnik vHohenvveg«. ki je nasedel v bližini lire drugi sporočilo, da je tudi ravnatelj Ivanovič v Milanu in stanuje v Palace-Hotelu. Čudom smo se začudili vsi, kar nas je bilo. Kako to, smo si mislili, saj je vendar odšel iz Reke z drugo polovico naše ekspedicije na Krf in v Marseille. Rude in jaz sva postala radovedna, kako je prišel v Italijo, in najin sklep je bil, da ostaneva to noč v Milanu, je postal trdnejši že zaradi tega, ker sva prej tri dni spala po vojašnicah in bi se nama prileglo malo počitka. Preselila sva se iz Milana v Palace-Hotel, kjer sva našla ravnatelja Ivanoviča ravno pri večerji. In tam, pri dobri jedi in še boljšem vinu nam je tudi on pripovedoval način svojega dospetka v Italijo in Milan. (Dalje.) Muiej karola Maja v Dresden-Radobeulu otvorijo dne 1. dec. t. 1. .\lay-jeve fantastične povesti in romani so bili pred par desetletji silno priljubljeni in jim tudi sedaj še ne manjka hvaležnih čitateljev. Pisatelj moti je za svoje indijanske povesti zbiral indijansko orožje, orod je, trofeje/ bleko itd. Vse te zbirke, ki veljajo za najbogatejše na svetu, se bodo sedaj z drugimi pisateljevimi spomini hranile v Mayevem muzeju. merhaven-a, ko je v viharju hitel na pomoč neki ladji. Neprijeten doživljaj nočnega avtomobilista Na deželni cesti preko gora v Basel je vozil nedavno ponoči avto, v katerem se je vozil samo lastnik vozila. Na nekem mestu je opazil od daleč žensko, ki mu je dajala znamenje s košarico. Avtomobilist je ustavil in k vozu je pri-šepala stara ženica, ki je za božjo voljo prosila, naj jo vzame do prihodnje vasi s seboj, ker da je že silno utrujena. Gospod je bil dobrega srca 'in je ženici takoj odprl vratca avtomobila in jo povabil na sedež poleg sebe. Ko je ženica stopala na voz, je pa opazil nekaj, kar ga je do mozga pretreslo: izped krila so se pokazali moški čevlji in moške hlače! »Preoblečen ropar!« — je šinilo avtomobilistu v glavo. Vendar ni izgubil hladnokrvnosti. Delal se je, kakor da bi voza ne mogel spraviti naprej^ češ da je odpovedal motor; slednjič je prosil »ženico«, naj stopi dol in avto odzadaj nekoliko poriva. »Ženica« je radevolje ustregla in stopila z avta. Avtomobilist pa jc tedaj pognal, kar se je dalo in se tako rešil nevarnega sopotnika. V košarici, ki jo je pustil ropar v avtomobilu, je bil pod krompirjem skrit revolver. Avtomobilist si je globoko oddahnil in rekel: »Danes sem imel pa srečo — zadel sem v loteriji življenja lastno življenje!« Velikopotezen slepar Na gradu Ebernburg pri Kreuznachu na Pruskem so aretirali 24 letnega Estonca H. Domelo, ki je cele mesece živel po najdražjih hotelih in pensionih, ne da bi imel vinar denarja. Izdajal se je za barona, princa, konjiškega) častnika itd. ter občeval v najvišjih krogih. Kadar bi bil imel plačati račune, je enosvavno izginil in se preselil v kak drug hotel pod novim imenom. Slednjič so mu le prišli na sled in ga aretirali. —- Domela je bil že pred dvemi leti nastopal po raznih manjših mestih Nemčije kot princ Viljem Pruski in na tuj račun sijajno živel. V bivših dvomili krogih eo ga sprejemali z odprtimi rokami. Ko so ga razkrinkali in zaprli, je bil obsojen na sedem mcsecev ječe. To ga pa ni poboljšalo in ga tudi nova kazen, ki ga čaka, najbrže ne bo. — Kdo je Domela? Sin bivšega estonskega diplomata, rojen v Grusohe na Estonskem. Starši so mu pa že zgodaj i'mrl i, ne da bi bili zapustili kako premože-.vnela je postal navaden delavec, v šolo m nj kaj hodil. Vendar se je v domači ».u-. su.n. nil z obnašanjem, ki je v navadi v visoki diiužbi. To ga je usposobilo za njegova pustolovstva v času, ko je vihar podrl toliko prestolov in hodijo cele trume bivših princev in princezinj med navadnimi zemljami. Iz junaka Pavlilia Nedavno so poročali francoski listi čisto resno, da namerava neki pariški tovarnar parfumov, Coty, uničiti franc. tisk s konkurenco. Coty je namreč ustanovil dnevnik »Ljudski prijatelj«, ki ga je prodajal po dva sou-a izvod. Coty si je znal pridobiti popularnost tudi na drug način. Ko se je mescca februarja ustanovila amortizacijska blagajna proti padanju franka, je Coty podpisal z nezaslišano hladnokrvnostjo 1C0 milijonov frankov! Ko se je nato oglasilo pri njem dijaško podporno društvo, je molče podpisal en milijon frankov, a brivski zadrugi, najboljši odjemalki svojih parfumov, je »za prvo silo« podpisal 100.000 frankov. I Lahko se je potem ustil po svojem »Ljudskem prijatelju« in napadal druge liste. Toda mož se je lotil nevarnega posia, ko se je postavil v | fronto proti celokupnemu ostalemu tisku. Možje i peresa so se začeli za Coty-ja in njegovo de-; janje in nehanje nekoliko natančneje zanimati, i In tu se je nebotična Coty-jeva zgradba naenkrat sescdla v goli nič. Še ime ni ostalo — kajti Coty se piše za Spottuna. V državni blagajni so izjavili, da Coty-jevih 100 milijonov niso nikoli videli. Prav tako dijaško podporno društvo ni videlo podpisanega milijona, niti brivska zadruga svojih ste tisoč frankov. In kar je najgroznejše za gospoda Spottuna: ravnatelj lista Liberte ie vložil kot interesirani davko-j plačevalec proti njemu tržbo na plačilo podpisanih 100 milijonov v državno blagajno. Gcspod Coty je postal tih in bled in zelo majhen. V ^ fjreU vrsta?} C h op i novo rojstno hišo je kupilo za 40.000 zlolov Varšavsko glasbeno društvo. V hiši bodo uredili Chopinov muzej. Ainundsonov konkurz poravnan. Neki norveški bogatačš je kupil 41 Ainundsenovih odlikovanj za 15.(XX) norveških kron in jih podaril muzeju v Oslu. Z denarjem so pokrili zadnje dolgove v Amundsenovem konkurzu. Grčija šteje po zadnjem štetju 6,204.684 prebivalcev; od tega je 3,128.449 žensk. Domela ima srečo. Prijatelji estonskega pustolovca Haryja Domela so plačali vse Do-melove dolgove, nakar so Domela izpustili iz berlinskih zaporov. Tri smrtne obsodbo proti ženskam so izrekla v zadnjih dneh francoska sodišča. Med obsojenkami je tudi jugoslovanska državljanka Jožefa Kureš, ki je v Boulogneskem gozdu pri Parizu zadavila 12 letno deiklico. Tragedija v Italiji. 30 letni kmetski sin iz okolice Molfette se je po več letih vrnil domov, tu zadavil svoje 70 leune roditelje, nato pa zažgal hišo in zgorel v njej. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ni mogel več gledati svojih staršev v fašistovskeni suženjstvu. Film kot vzgojitelj. V Brnu je 16 leten Jaroslav Mahaček najel avto; na samotnem mestu je vrgel šoferju s kloroformom namočeno ruto na obraz in ga trdno držal za usta. Avto se je v tem zaletel v drevo in se razbil. Fant je pri zaslišanju izjavil, da je hotel roparski prizor iz filma praktično poizkusiti. — V Timisu so trije mladi pastirji zabarikadirali železniški tir na progi Mateur—Tabarka. Izjavili so, da so hoteli videti, kako vlak v resnici skoči s tira, kakor so videli v filmu. ftest lotal je ponesrečilo en sam dan — 21. novembra —- na Poljskem. En vojaški letalec je bil ubit, več civilnih letalcev se je težko poškodovalo. Okostje doslej neznanega ogromnega sesalca je našel v puščavi Gobi ameriški raziskovalec Andre\vs. Žival je bila 7 in pol metra dolga in 5.20 metra visoka, vrat je bil dolg 3.60 metra, a tehtati je morala do 10.000 kilogramov. Ameriško pomoč za sicilske žrtve v zne-cinj 5000 dolarjev jc Mussolini odklonil z utemeljitvijo, da se je vsako zbiranje javnih darov prepovedalo. te človek ne zna nemški... (Izpred sodišča.) Pa recite, če res ni sitno, kadar bi človek rad kupil za svoj moderen obrat tudi moderne stroje iz nemške dežele, pa ne zna takih strojev naročiti z Dunaja, ko ne zna nemško! Tak je Hribarjev Jože iz neke gorenjske vasi. Lepo si je pomagal na lastne noge in si uredil primemo mizarsko delavnico, kjer je delal in delal in sanjal, kdaj se bo že oženil in bo čas napraviti tudi zibelko. Pa je takole sanjal o tem in se mu je v te sanje pritaknila tudi misel, da bi povečal delavnico, jo opremil s stroji, najel še delavcev in tako naprej. Prišel je že tako daleč, da se je prav resno začel zanimati za najmodernejše mizarske stroje in si je nabavil že celo zbirko raznih cenikov. V takih prilikah se je letos prvega majnika nenadoma pripeljal z njemu na dom neznan gospod z avtomobilom. Gospod je govoril nemški in se je Hribarju predstavil za šefa dunajske firme Recimodaje. Ker pa Hribarjev Jože ne zna prav nič nemški in gospoda zato ni nič razumel, sta se oba podala k Hribarjevemu sosedu, Stiblarjevemu Janezu. On velja za človeka, ki ume barantati v tem jeziku. Pa so barantali. Gospod »šel« je razgrnil po mizi kup cenikov, vsi skupno so pregledovali slike strojev v njem in Hribarju so bile kar vse slike všeč. Nazadnje nm je gospod »šef« pokazal neki stroj, katerih da ie že veliko prodal, stane pa 44.000 Din. Jože ni nič govoril in glihal, ker je vse to opravil sosed Janez. Za njega bi Jože prisegel, da zna toliko nemški, da ga ravno prodati nihče ne more izpod cene, kaj da mu potem ne bi zaupal barantanje za tak stroj. Jože je le pripomnil, da mu je tisti stroj všeč in da ga bo res enkrat kupil. Morda potem, ko se oženi, ako bo kaj prida priženil, — tako je povedal. Tisti gospod »šef« pa je kar pisal in pisal in mu potlej tisto popisano reč predložil v podpis. Bili so trije listi. Eden je bil večji, dva pa bolj majhna in ta dva sta bila prazna. »Šef« je trdil, da je to »akcept«, vestni tolmač pa je točno prevedel in Jožetu dejal, da je to »recept«. Gospodu se je baje zelo mudilo v Beljak in je silil v oba, da bi podpisala tisti brezpo- membni »recept« kar brž ena dve. Tolmač Janez se je sicer sprva branil, toda »šel« je dejal, da naj se on pač Podpiše le kot tolmač. In je res potlej Janez podpisal, ne da bi pravzaprav vedel kaj, čeprav zna nemško. Zakaj »šefu« se je silno mudilo in ni utegnil prav nič več razlagati. Podpisala sta torej oba in gospod »šef« je pognal avto v klanec, fivl — že ga m bilo za povohati več... Jože in Janez sta tiste podpisane listke ogledovala in ogledovala, potlej sta jih nesla k vaškemu učitelju in nazadnje so skupno ugotovili, da sta oba skupno podpisala — menico. Oni drugi večji list pa je bil naročilnica, s katero Hribarjev Jože naroča od firme Recimodaje nov, ličen, moderen mizarski stroj za 44.000 Din. Na! Ko se je še zgodilo kakor nalašč, da se je še Jozetova pripravljena žeuitev razdrla in je bila tako tudi vsa dota fuč, so namah ugasnile vse sanje podjetnega Jožeta. Nič drugega mu ni kazalo, kot da se popraska za ušesi in čaka kaj bo! Čakat je Jože mesec, čakal je dva, tri, stroja pa le ni in ga m. Pač pa je Jože dobil vljudno pisanje od sodnije, da le Prob njemu vložena menična tožba za plačilo 20.000 Din. Poleg tega se je zvedelo še, da tisti »šef« in njegova firma Recimodaje ne predstavlja nobene tovarne, kakor se je mislilo in tudi oglaševalo v listih, nego je firma le kupovala in potlej naprej prodajala stroje. In končno, da bo mera prav do vrha polna, so ugotovili še to, da je bilo na tisti »naročilnici« pisano z številkami 4.400 Din, z besedami pa 44.000 Din. V časopisih se je nato opozorilo na to, — in glejte, kaj se je zdaj zgodilo: gosj)od »šef« je imel šc to drznost, da je tožil! Tožil radi žaljenja časti, ker da se mu je očitalo goljufija, ki pa ne obstoja. Reklo se je, da nudi firma stroje v naročilnici za nižjo ceno, kakor pa se potem za stroje zahteva. To ni res, ker se je le pomotoma izpustila ena ničla. Sodnik je kajpak razglasil oprostilno sodbo, kar se tiče tega slučaja, namreč žaljenja časti. Zdaj gre še zastran menične tožbe in Jožetovega »recepta« pa Janezove »nemščine« in se še niti neve, kaj bo. Le toliko se ve, da bo Jože odslej že bolj pogledal menico, preden bo mesto »recepta« podpisal »akcept«. MALI OGLA Vsaka drobna vrstice« 150 Dtn ali vsaka beseda 50 par. Hajmanjši oglas - S Dir«. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Pletilja dobro izurjena, išče stalnega namcščenja. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Stalna služba«. Prodajalka mešane stroke išče službe. Vajena je tudi šivanja in opravljanja vseh hišnih del. — Naslov v upravi Slovcnca 11.475. Vsestransko strogo komercielno naobra-žen mlad gospod išče primernega name-žčenja predvsem v lesni, kakor tudi v vsaki drugi trgovski stroki. Ponudbe na upravo št. 11.464. Hotelska kuharica se sprejme. Predstaviti se je v hotelu Tivoli, Ljubljana. Brezplač. stanovanje z vrtom, parket, elektrika, dobi stranka, ki posodi 50.000 Din. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.496. Prazna soba s štedilnikom se odda osebi, ki je ves dan odsotna Ponudbe na upravo Slovcnca pod 11.461. Za 50.000 Din posojila, dam brezplačno stanovanje. Vidi oglas v rubriki »Stanovanja«. Radio-aparat 4 cevni, nov, s Telefun-ken zvočnikom, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 11.429. Služkinjo skromno, pošteno, ki bi samostojno opravljala hišna dela in tudi kuhala, sprejmem s 1. dec. ali pozneje. Reflektiram sa-"fttt na' resno in stalno tflHžbcnko Naslov: »Učitelj ob železnici« 11.486 na upravo lista. Takoj oddam sobo z elektriko 2 solidnima gospodoma. Rožna ulica št. 8/1. Mcblirana soba lepa, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda boljšemu gospodu - Naslov v upravi pod štev. 11.487. Družabnik Rentabilno večje industrijsko podjetje v polnem obratu sprejme v svrho razširjenja še nekaj družabnikov s kapitalom od 20.000 Din naprej. Družabnikom so rezervirana sledeča službena mesta: vodja podjetja, knjigovodja, ai.ordant, skladiščnik itd. s prostim stanovanjem in primerno plačo ter odpadajočim delom čistega dobička. — Ponudbe pod »Strojna opekarna« štev. 11.438 na upravo lista. Iščemo štajgerja g prakso in nižjo rudarsko šolo, verziranega v izkoriščevanju bakrenih rudnikov. Nastop službe takoj. Spričevalo in za-htevko plače poslati takoj na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo. Za trajno delo rabim dobrega sekirnega kovača za Ajax-kladivo. Stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« »Kovač-Ajax« št. 11.458. Entlerico za fino delo perila, kakor tudi pridna dekleta za heftiranie sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na upravo lista pod »Entler-ca« ali »Ileftirarica« št. 11.467. Proda se M?a z malim posestvom v Zgornjih Gameljnah št. 23. Cena se poizve pri lastniku. Preda se vodna moč 100 k. s. s turbino in poslopjem, 28 m dolžine, 16 m širine, cca 12 m višine, poleg z vodno žago in cca 4 orale zemlje. -Isto se nahaja v lepem kraju Slovenije, oddaljeno 5 minut od železniške postaje, pripravno za vsako večjo industrijo. Ponudbe pod šifro »Industrija 100 k. s.« na upravo tega lista. Kdo posodi za rentabilno podjetje 30.000 do 50.000 Din. ev. se sprejme družabnik s sodelovanjem proti dobri mesečni plači, udeležbo ali visoke obresti. - Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod »Nujno 4444«. Bukov žir in hrastov želod kupujemo vsako množino. — »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10. Cvetličnega medu čisto točenega, prodam nekaj metrskih stotov. -Cena po dogovoru. — R. Mikulič, Vinica. Stroj za izdelovanje zareznih strešnikov (Doppelkastcnpresse, sistem Stcinbriick), za ročni pogon, skoraj nov, sc poceni proda. Vprašati: Ormoška opekarna, Or- Črn površnik za srednjo moško postavo, dobro ohranjen, se poceni proda. Vprašati pri g. Koder, Šiška, Vodnikova cesta 8. Oprava špecerijska in delikatesna, skoraj nova, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod štev. 11.470. Volna ia bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po nainižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Za Miklavža Oglejte si novosti! Vsak dan zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava s pogonom na elektriko. Razne novosti otroških in igračnil vozičkov, ho-lenderjev, skire, tricikdj-nov, malih dvokoles in majhnih avomobilov pri »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. 4. Stalna umetniška razstava slik Velika izbira vsakovrstnih okvirjev. Lepa novo-došla darila za Miklavža in Božič. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg št. 25. Slabi zobje skvarijo najlopši obraz. Neprijeten duh ust jo zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dol ijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zoličnstc Clito-rodont-ščelkc ker i>-ta čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'-. Clilorodont sčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospodo (trde ščetine). 1'nslno samo v originalnem modro-zclenem omotu z napisom Chlorodont. Dol iva so povsod. — I eo-Werke A G proizvodnja iu zastopstvo za JugoBlaviju: Tvuruice Ziauiroč! Maribor. Kupujemo! zlato, srebro, platin in Elačamo 1 srebrno krono lin 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. - Prevzamemo tudi vse dn'ge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna zei ločenje dragih kovin, Spod. Šiška, Sv. Jerneja ccsta 8. ' Kompletna spalnica gostilniška kredenca, po-' ceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.488. Kdo kupi kino-podjetje z vsem inventarjem, eventuclno se sprejme družabnik. Potreben kapital 30.000 Din. Rentabilnost zajamčena. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Resno št, 3333«. ' T P" g^j^l Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Najboljše kolo šivalne stroje »Gritzner« (nizke cene) pri Jos. Peteline - Ljubljana, poleg Prešernovega spomenika (ob vodi). Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb, Ilica 82 Perje vsako množino, čiščeno. neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in tjosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čukovec, Med-jimurje. Pliše volnene in gobeline za tapeciranje pohištva, ima lepe in najcenejše v zalogi Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2. Fina šivilja izdeluje plašče od 70 do 100 Din. Naslov v upravi pod št. 11.489 Od jutri prodajam goveje meso po 8 Din, 10 Din in 13 Din kilogram. Peter Sitar, mesar, Šolski drevored. & Veliko podjetje svetovnega slovesa za prodajo gospodarskih, v vsaki kmetski hiši potrehnih strojev. Ugodni plačilni pogoji, velika možnost zaslužka. -Sposobnim, v gospodarskih krogih uvedenim osebam se nudi sigurna eksistenca. — Resni reflektanti se strokovno brezplačno uvedo. — Pismene ponudbe pod »Zanesljiv 111« na _Jngomessc, Zagreb, Zrinjevac 20. Pozor Interesenti za zimsko sezono na Jadranu! Ugodna klima za rekonvales-ccnte, živčno bolne. Cela oskrba 40—50 Din dnevno. Se priporoča lastnik M. Kasiclic, Hotel Bati-stič, otok Rab, Dalmacija. Širite »Slovenca«! Blagajničarka prvovrstna moč, se sprejme z novim letom v večjo trgovino. Pogoji: popolnoma samostojna per-fektna slovenska in nemška korespondentka, dobra strojepiska in raču-narica, absolutno neoporečna, po možnosti z večletno prakso. Na ponudbe. katere ne odgovarjajo gornjim pobojem, se ne bo oziralo Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovcnca« pod »Blagajničarka« štev. 11.507. Tri mizar, pomočnike pohištveni, prvovrstni, se sprejmo pri Jakobu Škr-bincj splošno mizarstvo, J Vižmarje, Šent Vid nad Ljubljano. - Nastop takoj. ' tuubiiana, Dunajska cesta la, „PETOVIA" Martfcor, G>spcska ulica 17 Caije, Aleksandrova cesta 1 PiUj, Slo* enski trg, ,.PETOVIA" Pr stno domače žganje, rum, k>njak in razne likerje p iporoča Emerik ZsEinka Ljubi ana 7, C«fe«8Va cest* itev. 34.-----Telefon Itev. 3318 Edino pnvaino prosto shranišče špirita Linoleum priznanih znamk tovarne D. L.W. Bietigheim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovnjaško polaganje - I. CERNE, Ljub-lfana, Dunajska cesta 28 Proračuni in vzorci na razpolago. Ovcsinftorazo kupile naicenoic pri tvrdki \- V©LH, M1JBBJANA Ilcsljeva cesta 24. VeletrKovInn z iltoovi ulici štev. 1 (preje Fr. Szantner). Sprejemajo se kakor preje narO' čila po maii in vsa dru«?a popravita po znatno znižam eei-i. Vsa dela vr^e ludi nadalje bivši nastav-lj«_nci prejšnje irvdke. Štev. Pr. 10.633/28. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje mesto ravnatelja oblastnega denarnega zavoda Prosilci za to mesto morajo dokazati, da so z uspehom dovršili juridične študije in da so bili najmanj 5 let nastavljeni pri kakem večjem denarnem zavodu na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane in z vsemi potrebnimi prilogami opremljene prošnje je predložili oblastnemu odboru v Mariboru do 1. decembra 1928. V prošnji naj prosilci navedejo tudi svoje zahteve glede plače. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 21. novembra 192S. Dr. Leskovar 1. r. 66^5-50120 78ci5-605Z3 5545-603OZ redbožlfria proda '16*15-5015^ Vedno {e pr! nas pred Božičem velik naval. Našim odjemalcem dajemo priliko, da se že sedat oskrbe z lepimi in elegantnimi čevl?i, ki jih že od danes naprej prodajamo po dinarjev 18h5- 60157 169 46h5 -20155 P«>žurite se, dokler Imamo zalogo čevljev v vseh barvah in vseh velikost.h! Oglejte si naše izložbe! 56*15 -20366 5875-60398 Sir Arthur Conan Doyle: izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. »Preveč me mučite! Pretepač, divjaški pretepač — to je pač vse, kar ste postali!« »Bodite no pametni, Jessie!« »Besen, zverinski ljudožerec!« »Zdaj pa je dosti tega! Za pokoro morale v kot!« je rekel profesor. Na moje začudenje se Je kar nagnil, jo dvignil in spustil na visok črn mramorni podstavek, ki je stal v veži V kotu. Bil je najmanj sedem čevljev visok' in tako ozek, da je komaj mogla na njem sedeti, ne da bi zdrknila. Ne bi si mogel predstaviti bolj smešne Klike, nego to malo žensko s plašno spačenim obrazom, bingljajočimi nogami in od strah?-, odrevenelim trupom. »Vzemite me dol,« je inilo prosila. »Recite: ,Prosim!'« »O, vi, sirovež, takoj me vzemite dol!« »Pojdiva v mojo sobo, mister Malone.« »Ampak, gospod profesor, vendar ...« sem rekel in pogledal njegovo ženo. »Gospod Malone za te prosi, Jessie. Reci .prosim', pa le takoj rešim.« »O, hudoben človek, prosim, prosim!« Vzel jo je s podstavka, kot da bi bila kanarček. 1 foot = 30.48 cm. »Paziti moraš, da boš spodobna, draga moja! Gospod Malone je zastopnik tiska. Jutri bo vse to objavil v svojem cunjastem dnevniku in razpeča nalašč kak tucat izvodov pri naših sosedih: ,Čudni dogodki v tako zvanih višjih slojih.' Mar niste sedeli dovolj visoko, kaj? Potem pride še podnaslov: ,Slika izredne zakonske sreče.' Ta le gospod Malone brska namreč z naslado po vsem umazanem, je mrhar kakor kakor vsi njegovi tovariši, porcus ex grege diaboli — prešič iz črede hudičeve. Tako je, gospod Malone, kaj ni res?« ■Vi sle res neznosni!« sem rekel ostro. Profesor se je glasno žareča!. »Zdaj pa bova sklenila prijateljstvo,« je zamrmral, pogledal namesto svojo soprogo zopet mene in izbočil svoja orjaška prsa. Potem je pristavil nenadno s popolnoma drugim glasom: Oprostite mi te družinske porednosti in šale, gospod Malone. Če sem vas poklical nazaj, sem za to imel vse bolj resen vzrok, kakor predvajanje brezpomembnih domačih zal avic. — Kar beži zdaj, ti, mala ženska, pa ne bodi več sitna!« Še ji je položil na pleča svoje velikanske roke in rekel: :.Saj jc vse. kar mi praviš, sama gola resnica. Če bi po tvojem delal, bi bil nedvomno boljši človek. Samo potem bi nehal biti pravi George Edvard Challenger. Saj je dosti boljših mož na svetu, draga moja, a nikjer ne najdeš drugega G. E. C. Ne preostane !i zato nič drugega, nego da z njim lepo po-trpiš!« Na te besede jo je nenadno doneče poljubil, ob čemer sem se šc bolj začudil kakor prej, ko je bil ako nasilen. : 7dai ra gospod Malone,« je nato jako dostojanstveno doda!, izvolite semkaj, po hodniku!« Vstopila sva zopet v sobo, ki sva jo lako hrupno zapustila pred desetimi minutami. Profesor je skrbno zaprl vrata, me potisnil v naslanjač in mi pomolil pod nos škatljo s cigarami. »Pristne San Juan Colorado,« je pripomnil. »Najboljše pomirjevalno sredstvo za lake ljudi, kakor ste vi: vsi, ki so nagle jeze, so potrebni mamil. Za Boga milega, konca vendar ne smete odgrizniti! Odrežite ga — in sicer z dolžnim spoštovanjem! Tako, zdaj pa se lepo naslonite in poslušajte, kar se mi bo ljubilo, da vam povem. Če bi se vam hotelo, da bi kaj pripomnili, prihranite si vse to za drugo, ugodnejšo priliko... Predvsem molčite o tem, kar se tiče vašega povralka v mojo hišo, iz katere sem vas popolnoma upravičeno vrgel čez prag...« Pri-dvignil je brado in me srdito pogledal, kot bi me izzival in bi pričakoval, da mu bom ugovarjal. »Popolnoma upravičeno!« je ponovil in nadaljeval: »Vzrok, tla ste se laliko vrnili, je vaš odgovor onemu, za službeno dolžnost tako vnetemu stražniku. Po mojem mnenju kaže la odgovor, da imate vsaj trohico smisla za spodobnost, vsekakor več, kakor sem ga vajen pripisovati ljudem v vašem poklicu. Priznali ste, da ste sami krivi neljubega dogodka. Dokazali ste s tem, da imate nekoliko duševne samostojnosti in da niste preveč ozkosreni. Radi tega sem postal blagohotno pozoren na vas. Podvrsta človeškega rodu, katere član ste v svojo nesrečo, ni sicer nikoli segala do višine mojega duševnega obzorja. Vaš odgovor mi ie nena:lno dokazal, da ste tudi vi vzvišeni nad temi ljudmi. Pos'ali ste radi tega nepričakovano vredni mojega opazovanja. Iz tepa vzroka sem zahteval, da bi se z menoj vrnili, in sicer zato, da bi se z vami po bliže seznanil. lm Jugoslovansko tiskarne » L|ubl|ani: lisici Cei. U